DROBEC IZ SKUPNIH
STABILIZACIJSKIH
PRIZADEVANJ
Resolucijska načela izpolnjena
Stabilizacijska prizadevanja so v viškem gospodarstvu očitno obro-dila sadove. Položaj je kot ugoden ocenil tudi občinski komite ZKS na osnovi zbranih podatkov o gospo-darjenju v prvi polovici leta in pri-merjanju teh podatkov z resolucijo. Viško gospodarstvo se je prilagodi-lo resolucijskim zahtevam in tako uspešno izpolnilo zahtevane spre-membe v gospodarjenju. Dobn re-zultati pri povečanju celotnega pri-
hodka dphodka in akumulacije do-polnjujejo dobri rezultati pri izpol-njevanju resolucijskih zahtev.
Izvoz pokriva uvoz na ravni obči-ne 94,4 odstotno. Ta odstotek po-krivanja ni slab in manjka torej le malenfcost za uravnoteženo bilanco v občinskih mejah. Med največjimi in najuspešnejšimi izvozniki so Ho-ja, Kovinska industrija Ig, Utensilia in Žičnica. Hoja izvaža 11 krat več kot uvaža. V izvoz pošiljajo skoraj celoten program iz tovarne v Pod-peči, to so predvsem obešalniki, svečniki itd. V Hoji imajo 72 od-stotkoa večji izvoz kot so ga imeli lani. Znaten napredek je opazen tudi pri drugih.
Med manjšimi, ki pa so tudi od-lični izvozniki, kaže omeniti Silva-produkt. Tam uvažajo za 400 tiso-čakov izvažajo pa za tri milijone. Letos so izvozili kar enkrat več, kot so načrtovali. Izvažajo pretežno v Avstrijo in to izključno sredstva za impregnacijo. Pet odstotkov vse proizvodnje gre v izvoz in sedaj se odpirajo možnosti za izvoz v ZRN. Drugo leto tako pričakujejo še na-daljnjo rast približno 20 odstotkov v izvozu. Po besedah direktorja Sil-vaprodukta, Pera Peroviča pa so trenutno problem pri proizvodnji ne več tuje, temveč domače surovi-ne. Zaradi teh imajo težave in vča-sih celo otežkočen izvoz. Srečujejo se namreč s takšnimi problemi, da npr. ni vreč in podobnega.
Pri zaposlovanju smo se v občini tudi držali resolucijskih tneja. Za-poslili so 0,3 odstotka več ljudi in tako znatno manj kot lani, ko so zaposlili na novo 1,6 odstotka.
Tudi pri delitvi dohodka ni pri-hajalo do nesorazmerij, čeprav so ponekod kršili resolucijo. O teh primerih so se že s kršilci razgovar-jali pristojni organi in v dogovorih je bila poudarjena pripravljenost popraviti previsoka izplačila do konca leta. V globalu je torej deli-tev dohodka ustrezna. Več so v de-lovnih organizacijah namenjali za akumulacijo kot za različne oblike porabe. Osebni dohodki pa v pov-prečju zaostajajo za rastjo dohodka za 25 do 28 odstotkov.
Po teh podatkih lahko zaključi-mo, da se v naši občini v OZD ne le držijo resolucije, temveč tudi re-snično prizadevajo za njeno uresni-čitev in za čimprejšnjo stabilizira-nje našega gospodarstva.
M. DIMITRIČ