-----    260   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
V pondeljek so se med zastopniki naše in pruske vlade začele v Pragi razprave za mir, ktere utegnejo v malo dneh dokončane biti, ker je podlaga za te obravnave že odobrena po naši in pruski vladi. Tako se bojo tedaj v severji poravnale kmalu nesrečne ho-matije in odpravile strašne nadloge, ktere po ^obsedi pruski tarejo najbolj češko in moravsko deželo. Ce tudi ne verjamemo, da bi Lahi še dolgo srboritili, vendar še danes ž njimi nismo tako blizo miru kakor s Pru-som, ker čez to, da je do 10. dne t. m. boj ustavljen, nismo dosihmal še prišli. Ker premirje še ni gotovo, je mir še manj gotov, in ne bode tako dolgo, dokler Lahi ne opustijo poželjenja svojega po južnih Tirolih in po še druzih deželah primorskih. Vendar je upati, da jim zaveznik njih — Prus — in varh njih — Napoleon — bota ohladila prevročo kri, predno pride do krvavega boja, ki bi jim ponovil spomin na Kustoco in Viš. Že v načrtu naše in pruske vlade za mirno spravo, se ber6 nektere vrstice, ktere kažejo, da mora laška vlada zadovoljna biti s beneško-lombarško deželo, ki jo dobi vso. Poglavitne točke pa, po kterih se bo mir naredil med našo in prusko vlado, so te-le : 1) Avstrija ne zgubi nobene druge dežele kakor lom-barško-beneško kraljestvo; brž ko je mir sklenjen, zapusti pruska armada vse kraje, ki jih je posedla; 2) nemškega bunda, kakor je bil, ne bode več; napravi se novi severni in novi južni bund, vsak za-se; v nobenega ne stopi Avstrija več; 3) Prusija dobi Sles-vik-Holštajn; severnim okrajinam šlesviškim pa je pri-puščeno glasovati o tem, ali želijo združiti se z Dansko ali ne; 4) odškodnine za vojsko^plača Avstrija 40 milijonov tolarjev; ker pa ima za Slezvik-Holštajn dobiti 20 milijonov, ima le še plačati 20 milijonov tolarjev; 5) Saksonija naj ostane kakor je; kar pa se tiče druzih držav v severni Nemčii, naj pruska vlada stori, kar ji je drago; 6) kralj pruski se ponudi za posrednika, da kralj talij anski naredi premirje in mir, brž ko mu Napoleon odstopi beneško kraljestvo. Ostale 3 točke odločujejo čas, kraj itd. obravnav. — Iz tega načrta se vidi očitno, da Avstrija razun Beneškega nima nič zgubiti. Da pa Avstrija iz rok d& Beneško , odkriža se s tem večnega sovraštva, zavoljo kte-rega je bilo že sila veliko krvi prelite in se je potrosilo toliko denarja (kajti Lah je zmiraj srebro imel, ko so   druge   dežele   imele   papir).    Da   pa   stopi   čisto   iz
nemške zveze, je velika sreča za Avstrijo vso, vzlasti pa za narode, ki jim je nemški bund od nekdaj bil tra. v peti. Avstrija brez Nemčije in Laha bo še le Avstrija prava! — Kako neki bo vprihodnje Prus ostale nemške vlade sukal? Bode jim brž ko ne koklja, ki jih bo vabila ali silila pod perute svoje. — Ko je bila 30. dne u. m. deputacija iz Prage pri presvitlemu Cesarju potožit mu nadloge, je Njega Veličanstvo reklo, da v srce ga boli trpljenje ljubljene češke dežele in zveste Prage in da ji bode zdatna pomoč; na dr. Riegerjevo potožbo pa je odgovoril Cesar, da nikoli ni poslušal natolcevanja zvestega naroda češkega,, marveč da občuduje častno in zvesto obnašanje in tolika žrtovanje mesta poglavnega in vse dežele. — Da potolažimo kmetovavce zastran vremena, jim povemo, kar prerokuje znani mož, da bode od 10. dne ta celi mesea lep, jasen, topel, brez dežja.