279. številka.
Ljubljana, vtorek 5. decembra.
IX. leto, 187fi.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemaj ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 glđ., ~~ četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanjana dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.,_za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na
dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole i'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništ v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
za od
0 notranjej krizi.
Uže leto in dan se pogajajo cislejtanski in ogerski ministri mej soboj, kako bi zopet obnovili letos obteklo za deset let skleneno bivšo zvezo naše polovice z oger3ko. Ali še denes, ko se leto uže h koncu bliža, smo tam kakor smo od kraja bili. Da celo ▼idi se zadnje dni, da se stvari tako čudno in tako močno zapletajo, da se ne more čisto nič vedeti, kam nas bode vse to pripeljalo. Zlasti bankovno vprašanje dela hudo kri. Magjari hočejo, du bi svoj kredit povišali in svojo državo denarno neodvisnejo imeli, na vsak način imeti svojo banko, ustavoverci pa jim tega ne privolijo, da bi dosedanjo nacionalno banko razklali.
Največ ob srečnej rešitvi je dinastiji ležeče. Zato je bil v nedeljo v Pešti pod pred-sedništvom cesarjevim velik ministerski svet obeh ministerstev. Nij še znano kaj se je sklenilo in ali se je sploh kaj sklenilo. Pripravljalo se je pa močno, kajti minister Lasser in Pretiš sta bila v soboto poldrugo uro pri cesarji, ki je nalašč lov popustil in v Pešto prišel. Auersperga pa zdaj pri obravnanjih nij, nij bil poklican baje. To se celo „N. Fr. Pr.tt čudno zdi.
O tem položaji piše „N. W. T.u: Poslanci, ki ne spadajo k napredno-liberalnej gruči, mislijo, da je situvacija jako močno napeta. Trdi se, da je bilo malo ur pred odhodom ministra Lasserja in Depretisa v Pešto, ministersko posvetovanje, v katerem se je dalo tema dvema ministroma polnomočje v nekih gotovih slučajih kroni dati ostavko za
vse cislejtanske ministre.'1 Po tem tacem so se stvari uže močno poostrile.
Glasilo „neodvisnih" ustavoverskih poslancev „D. Ztg.u piše, da je sicer zunanja situvacija za našo državo nevarna, ali še ne-varneje se jej zdi to, kar se glede notranje nagodbe z Ogersko zdaj godi. Ona piše zoper ministerstvo tako, kakor bi se mi v Ljubljani v denašnjej tiskovnej svobodi ne smeli upati.
Tudi „N. fr. Pr.u Magjarom neizmerno za zlo jemlje, da so strastni in da delajo na to, da se zdanje ministerstvo v Cislejtaniji vrže, nove volitve za državni zbor razpišejo itd. Ona hrabri ministre, naj ne odnehajo.
Magjarski listi pak so celo razsrjeni in hudi na naše cislejtansko ministerstvo in žugajo močno. Oni ga dolže, da nij odkritosrčno, da je sovražno Ogerskej, da magjarska vlada ne more s tacim ministerstvom pogajati se.
Denes (v ponedeljek) pa ima tudi usta-voverna stranka, levica pod Ilerbstom shod poslancev, kateri bode odločno izrekel se proti magjarskemu predlogu dualistične banke. Rajši hočejo ti ljudje personalno unijo, odtrgan ,e od Ogerske! Tega pa krona ne bo hotela.
Tako so tedaj stvari neizmerno zamotane, poostrene, in kam pridemo in kaj se bode iz tega izkuhalo še, to sam Bog vedi, nihče ne more prorokovati.
Politični razgled.
Notranje tleče 1«*.
V Ljubljani 4. decembra. V <ir£nvttem «*bo**M se ima jutri vtorek začeti budgetna debata.  Oglašenih je celih 73 govornikov!   V generalnej debati so
se izmej naših dali kot govornike vpisati: Pfeifer, Nabergoj, Herman, dr. Klaič, dr. Pražak; v specijalnej debati o pravosodji je prvi vpisan dr. Vošnjak, o soli Nabergoj. Tudi nemškutarski poslanec dr. Schafier se je oglasil. Dežman pa, ki je Dolenjcem železnico obetati dal, nij se za njo oglasil.
Iz Dfffin/n ima vladni tukajšnji list denes uže telegram o shodu ustavOvernih poslancev. Herbst je predlagal resolucijo. Usta-voverna stranka izreka, da je predlog o banki nesprejemljiv, o druzih predlogih si pa glasovanje pridržuje še. Torej stranka so jo enoglasno zoper Magjare izrekla. (Glej prvi članek naš).
V111*nje države.
ii u 9 ki zastopniki v inostran j i so vladam, pri katerih svojo državo zastopajo, poročili, da so terjatve, katere bode ruski kabinet stavil na konferenciji, zadnja beseda ruskega cara. Pod temi odnošaji je konferencija sama popolnem nepotrebna. Zato se pa uže govori, da se bode „odložila", to je, da je nikoli ne bode. — Vojni minister Milj utin je ukazal vsem poveljnikom mobiliziranih vojnih okrajev, naj se požurijo, da svoje oddelke v Besarabijo spravijo,, tako, da bode južna armada 10. decembra pripravljena. — Južna pa kavkaska armada bosti zase li rusko-rumunsko granico, oziroma prekoračili rusko-turško. — V vodah okolo Odese, Krča in Se-vastopola so torpedi uže postavljeni, in sicer v dvojni vrati, tako da so obale črnega morja pred sovražnim brodovjem popolnem zavarovane. —
Novačenje za novo obličenje #**fr#fce armade je dovršeno. Vsi vojaki se morajo zbrati na svojih dotičnih mestih. Iz Pariza dojde te dni za srbsko vojsko 30.000 plaščev, iz Prage pa 10.000 uniform.
MttffleJtiii državnik Derbv je knezu Ghiki žugal, da, ako se Ilumunija začne bojevati proti Turčiji, bi avstrijska vojska posela
Zaljubljeni hudič.
(Ukrajinska povest; poslovenil L. G. P.) II. (Dalje.)
„Tri konje," — /aupil je pisar grozno na desetnika — „a brzo!"
Desetnik stoji na mesti — in le kima z glavo.
nKaj stojiš tu! beži napreč!" — pisar zarenči va-nj, da je ves zarudel od same jeze.
„Zapreč," — omeni desetnik, „konji pa so — bog zna — kde na stepi!"
„A kaj, na stepi! hiti, vjemi jih in na-prezi!"
„Najpopreje jih moram najti, vedigabog, kam so je zaklatila ta mršavost." -Tedaj hiti, išči!"
Desetnik izgine, kakor v večnost. Jaz čakam, čakam, hodil sem sem ter tja, vse semjbil uže prehodil, a naposled mi je ven-
dar-le predolgo bilo te oprezovarije. Položim se po vozu in zaspim; konj nij, pa jih nij. Še le na večer, ko je bilo solnce uže k bož-jej milosti zahajati jelo, prižene dva konja s kobilami vred.
„A kde je tretji konj?" povprašam.
„Nijso še vjeli ga," — odgovori desetnik, — „a to vam je tako divja nagajivost, kadar se stegne, takrat še le jo bo lehko vjeti."
Pripeljejo še tretjega divjega razposa-jenca; ali gledite, penast je, vpehala ga je srbopetost. Začno zaprezati; ali hiteli so tako, kakor hiti goreti, kadar so drva mokra. Pri-vežo vrvi, ali vag nij; zopet krevlježa zapode po vage in bič. Tako so zaprezali tako dolgo časa, da je solnce zašlo.
Naposled se vendar premaknemo z mesta, toda konja,  zlasti spuliani srbopetec, jedva bibajo.   Voznik jih čuka zdaj na to, zdaj na to stran, kolne in roti konje in srečevalce, j noč in stepo, da je naposled  še pot zgrešil
„Kam te je hudič zanesel?"  — povpra-
šam voznika, „cesta je ravna tako, kakor miza, a ti se motaš tako, kakor muha v pajčjej mreži!u
„1 ker ne vidim," opraviči se voznik in popusti vajete, „imam kurjo slepoto."
Mene mraz obide. — Noč je bila temna; jaz pota nijsem dobro poznal, a stepa, kakor sito, tako je z neštevilnimi cestami bila pre-prežena in opasana. Kaj je bilo začeti? To ti je bil dober svet drag! Ali pregovor pravi: kder je sila največa tam je božja pomoč najbliža. Spomnil sem se, da je o takih prilikah najboljše, če Človek konje pusti, da sami vozijo, kakor hote. Tako sem učinil; šel sem sam na kočijaževo mesto, polagoma poganjal konje in srečno sem se pripeljal v krčmo, ne daleč od Taranovke.
III.
Te krčme najemnica, postavna gospodinja, blebetava in sicer izgovorim, znana mi je bila uže iz mladih let. Dolgo časa se nij sva videla, — a jedva sem bil stopil v hišo, takoj mo je izpoznala.
Kumunijo.   Rumunski listi pa odbijajo to žu-ganje, češ, da ako Evropa rumunske neutral nosti ne varuje, sme Rumunija popolnem svobodno delati.
Predsednik fnmcitstcetjtt minister-fitva je vlo/il svojo ostavko. Poslanec Belcastel je interpeliral o atejističnem govoru, ki se je bil govoril prilikom razdeljenja darov v Tou-lonu. Minister je odgovoril, da vlada hoče vedno modro pa konservativno republiko, pa da zameta nevero.
.Vtrii.ikt kancelar knez ltismarck je objavil predsedniku nemškega državnega zbora, da je mir še mogoč. Ko bi se pa vojska pričela, bode Nemčija vedno potegovala se za celoskupnost avstrijske države. Kar do Anglije, upa Bismarck, da se ne bode javno vojskovala z Rusijo, nego le oficijozno kakor Rusija v Srbyi; Nemčija pa bi bila pri tej stvari popolnem nevtralna.
Dopisi.
Mm tržubk«' okolice 3. decembra [Izv. dopis.] Gospod „ZugsfUhrer" kakor je dopis v „Slov. Narodu" nekega učitelja tržaške okolice zarad njegovega agitiranja imenoval, hoče se v svojem poslanem v štev. 274 „Slov. Naroda" opravičiti. Ali kakšno opra-vičenje je to? Človek ne ve, ali bi se smijal, ali jezil. Radi verjamemo onemu gospodu, da mj Gorachuchi na njegovo „volitnico" pisal, radi tudi verjamemo, da jo on n a 8 v o j e m srcu tišči, in da jo je napolnil z imeni „vrlih narodnjakov" (tudi ako so bili „Progres so vci", so tudi po svoje vrli narodnjaki") pa oni gospod tega ne bode tajil, da se nij v nedeljo 26. novembra po okolici vozil in učiteljem instrukcije dajal, kakšne narodnjake da morajo voliti da se pa on na lastne stroške nij okrog vozaril, bode lahko vsakateri precej uganil.
V omenjenem listu tudi dopisnik iz Trsta se nadeja, da v prihodnjem mestnem zboru bode imela mirna stranka večino in računi vsaj na 30 glasov. Ali žali bog, da se je dru gači zasuknilo z mirno stranko. Ona je celo v III. razredu komaj 6 svojih kandidatov spravila in tudi nij mogoče reči, da bo v prvem gotovo z vsemi svojimi kandidati prodrla. Tudi na okolico se nij preveč zanašati, kajti kakor stvari kažejo, bode tudi v okolici narodna stranka teško z vsemi svojimi kandidati prodrla, ker Italijanisimi delajo z vsemi žilami, naši pa ne. In omahljivega ljudstva je povsod zadosti. Torej ne držimo rok križem!
Iz ložite dolini" na Notranjskem 26. nov. [Izv. dop.] Svet bi mislil, daje naša čitalnica zaspala prav polagoma, ker v novi-nah nij   nič čuti o njej.   A temu nij tako; ona je bolj na krepkih nogah,  nego je bila kedaj.   To novo  krepko  živenje datira od lanskega občnega zbora, ko se je bil odbot nekoliko „pomladil."   In letos 18. t. m. nam je povedal tajnik g. Vilar, da imamo 35 krepkih udov, kar je za našo dolino precejšnje število. Imeli smo 8 veselic, mej katerimi so se nekatere odlikovale in odbor je imel 17 rednih i izrednih sej.   In blagajnik g. Pia-necki, za ta posel kakor ustvarjen, je poročal o dobrem gmotnem stanji društva. Pri občnem zboru so bili voljeni v odborgg. Vilar, Lah,  Pianecki, Žirovnik, Bonček. Prvi je predsednik, drugi njegov namestnik, tretji blagajnik, četrti tajnik in peti uredo-valec veselic.   Novi odbor se bode gotovo trudil čitalnico v vsakem  obziru povzdigniti da bode res pravo središče socijalnoga živenja naše doline. Da dosedaj povsem nij bila, je bilo deloma krivo iskanje dlake v jajci, deloma pa — nliberalnost".   Narodnjaki in sploh možje, kojim je mar socijalno živenje, naj bi ne stali na strani in „stiller Verachtung"! Pustite predsoke, pustite prazne marne! Veselic se nadejamo letos obilnih.   Prva bode kakor vsako leto Silvestrov večer.   Tudi maškarado bodemo menda imeli, koja se nam je lani dobro obnesla. Največjo veselico bomo pa menda imeli v Loži ob priliki praznovanja 400 letnice Ložkega mesta !
Mm Uiitomcrti 3. dec. [Izv. dup.] Dopis v ,,Slov. Narodu" od 2. dec. nij povsem resničen, gotovo pa dosta pretiran. Da bi učitelj g. P. šolo radi orgijanja zanemarjal, nij istinito, kakor se nam pripoveduje; kajti zamujeni čas doprinese po navadnih šolskih urah; sicer mu je pa tudi orgijanje po postavi dovoljeno. — Da učitelji iz šolskega poslopja ljudstvu naznanila priobčujejo, to je v naših okrajih zelo navadno in ljudstvo radi tega učitelja nič manj ne spoštuje. Želeti bi sicer res bilo, da bi bile maše pred šolo ali po šoli; toda res nij, da bi hodil dotični učitelj vsak teden mej šolo orgijat.
Mm iti rutica 29. nov. [Izv. dop.] Ustanovilo se je tekoče leto tukaj „ slovansko pevsko društvo," kojemu so, kakor je to naravno, dijaki največja, če tudi ne najzdatniša pod-
pora.   Nastalo je tedaj vprašanje, kaj da storiti „s slovanskim pevskim društvom na višjih šolah v Gradci." Dve društvi dozdevali sta se marsikomu nepotrebni in reči  škodljivi. Na drugi strani zopet se je naglašalo, ka naj ostane akademično društvo, ker je po svojej starosti pokazalo, ka more lehko živeti, ker ima precejšnje premoženje v gotovini in nakupljenih sladkobah; ker je le ono pripravno dijaškim potrebam pri zabavah in veselicah zadosto-stovati.   Ti pomisleki doveli so dijake tudi res do tega, kar so do 20. t m. pri občnem zboru zaključili, da društvo ostane.  Volili so sledeče g. v odbor; FrušiČa za predsednika, Juvanca za pevovodjo, g. Bruneta, Jurtela, Lav-renčiča, Markoviča, Novaka, Pichlerja in Šketa za odbornike. Imenovanim gospodom je tedaj skrb za društvo in njegovo prihodnost izročena. Ako bodo dijaki svoje dolžnosti do društva saj toliko vestno in točno spolnovali, kakor dozdaj, tako društvo gotovo ne bode propalo — tem menje, ker ima tudi v nedijaških krogih dobre prijatelje in podpornike.   Te ohraniti in novih si pridobiti, bode gotovo tudi skrb društva.
Kaj bode s Preši rnovo si a vnos tj o, o tem še sedaj nemam nič pisati, ker še nij znano, katero društvo ali katera društva je bodo napravila; brez vsake slavnosti, pa menda tudi to leto ne bode poteklo?
Iz Gradca 3. dec. [Izv. dopis.] Ker se je „ Slovanska Beseda" prostovoljno meseca marca t. 1. razpustila, a ker so tukaj v Gradci bivajoči Slovani vendar za potrebno spoznali, eno društvo imeti, v kojem bi se mogli večkrat shajati, sklenil je bil občni zbor koncem junija osnovati si pevsko društvo. Za to voljeni odbor je torej pravila sestavil, ter c. k. namestništvu v potrjenje predložil, ter tudi 13. avgusta potrjena dobil. — Delovali so potem odborniki in drugi, kolikor je bilo mogoče, da bi več društvenikov privabili, dokler so prišli zopet dijaki iz domovine 14. oktobra je bil prvi občni zbor, ki si je izvolil nov stalni odbor. Zbor je bil prilično dobro obiskovan in so tudi skoraj vsi navzoči društvu pristopili. Društvo ima sedaj okolo 90 članov izvršujočih in podpirajočih, ter upa, da mu še kacih 50 — 100 novih pristopi.
Akoravno je imelo „ Slovansko pevsko društvo" le malo časa, da svoje pevce izuri, naučili so se vendar toliko, da jim bo mogoče
„Pomozi bog, ali ste še živi, zdravi?!" — začudim se jej; otiral sem si oči in oziral se okrog sebe.
„Slava bogu," — odgovorila je krčmarica, — „zmirom še! Slaba nam posebno ne poje še, otroci pa tudi dobro rasto."
„Nu, ozrite se v mojo Jelico, — saj je mater prerastla! A ta-le slepi ded," — govoričila je dalje in pokazala na stoletnega starčka, sedečega na Čelešniku; sivo brado je imel povešeno na prsi. „Svoje dni je popeval po puščah in semnjih, zdaj pa le pogovor o njegovih pesnih kroži mej ljudmi; ves glas je zapel, skazil si ga je in torej banduro treščil ob suh hrastov štor."
Jela je bila dekle — lepa, kakor kalina, povita, ljubeznjiva, in ko sem jo bil do dobrega pogledal, ozrem se v deda. Priznavam, da ni j sem še nikoli videl tacega deda. Lase je imel kakor sneg, — bele, goste pa tako, kakor je les gost: zakrivali so visoko Čelo; obrvi je imel poobešene doli na oči, a široka brada mu je sezala do pasu: ves je bil takov, da
mu je le ščetca še manjkalo, pa bi bil Saturna imel pred soboj.
„0d kodi staričko?" — povprašam deda in Bedem k njemu.
„Kdo zna", — oglasi se najemnica; „pre-hodil je vse svoje živenje po svetu in prepeval je in godel . . . živel nekde tam za Be-reko; ali jako dolgo je uže od tistega časa, pozabil je uže na svoj dedni kraj in na svojo streho."
BOj, tega ne, tega, točarica!" oglasi se ded, „nijsem zabil ne!"
„Kamo vas pa posle popelje bog?" povprašam deda.
„1, v Pavlograd."
„Kaj boste pa tam činili? Ali boste popovali? ..."
„Ne, ne, čujte," — mi krčmarica pre-striže besedo, „saj več ne popeva zdaj, le pripoved u je."
„Kaj, ali ne mara basnuje?"
„Pripoveduje, kaj se je z njim godilo po svetu, kako so Kozaci tepli se z Lehi in Ta-
tarji; tudi pripoveduje o zmajih, o vragovih in vedi ga bog o čem vsem Se! . . . Znajte, da je preblodil ves svet; tam na Črnem morji je bil, v Hlukovi, za Kijevem je bil . . ." „Ali naj bodem samovar pripravila?'* ,,Pristavi, pristavi mati!" — odgovoril
sem.
„Dobro, dobro, kmalu bode čaj pripravljen; če vam bode ljubo, tudi deda pogrejete z njim, a on vam za to kaj pove."
Krčmarica izbeži iz sobe.
„Stari, ali uže dolgo hodiš po svetu?" — vprašam deda, ko sva bila sama.
„Dolgo, prav dolgo časa uže," — odgovoril je ded in bridko vzdihnil. „Oženil sem se bil, a živeli smo tačas v zaporožkih krajinah kot svobodni Kozaci. Ko so Moskvičanje pustošili naš Koš, uničili bili našo svobodo, vzeli nam pravice in potlačanili bili nas, — — dobil je našo zemljaško vas nekov gospod. AH tlačanstvo mi je nekako teško ležalo na duši — zapregel sem torej, vzel soprogo z otrokoma vred na voz: hčerka je bila stara
uže 9. decembra pii „grlinen Anger" ob 8. uri zvečer javno nastopiti, pri koji priložnosti bode tudi Preširnova slavnost sč sledečim programom: 1. „Slovan" od Vašak-a ; poje zbor. 2. Slavnostni govor, g. Rutnr. 3. „Na Prahu" od Veit-a, zbor. 4. Trio od Bethoven-a, igrajo gg. dr. Ipavic, Borowansky in Korel. 5. Samospev, gospodična Ljudmila Kiebacher. 6. Deklamacija, g. Sket 7. „Strunam", četverospev. 8. „Na moruu od Jenka, zbor. 9. Meditacija od Gounoud-a, za glasovir, gosle in celo. 10. „Naprej", zbor.
lB<»o;?rti«l. 29. nov. [Izv. dop] U potonje doba u veliko počela je, da pronosi evropska štampa glas o promeni sedanjog ministarstva srpskog. Ja sam u položaju takovom, da vas mogu najpozitivnije uveriti: da svi pomenuti glasovi apsolutno nemajo nikakva osnova. Nezavesnost štampe, naročito pestan-ske i bečke tolika je, da če ona rado i naj-gadniju neistinu pustiti u svet, samo da nnhudi pošto ie to dobrome imenu ovoga naroda.
Tako isto bez svakog je osnova i glas o Černjajevu, kao daje on zahtevao, da mu se dopusti vlazak u ministarske sednice, i kao da mu je ovaj zahtev odbijen. General Čer-nj ajer, koji vrlo povrljivo stoji sa svima ministrima, ni je nikad mogao imati potrebe da zahteva ono, što se njemu nikada nije ni od-nicalo. Sve stoje radio Černjajev to je bio zajednički rad izmedju njega i sadanje vlade. Bolji odnošaji nemogu se ni poželiti, nego što su sadanji izmedju Černjajeva i naše vlade.
Misija, radi koje je otimao g. Mar i novic, ministar u dispoziciji, u Petrograd, po svima izgledima svršiće se vrlo povoljno.
Kod nas je opšte uverenje da če se rat produžiti i to sa većom žestinom, nego što je do sada bio vodjen. Ratna sprema vrsi se vrlo brzo. Ovih dana poslato je u kragujevačke fabriko nekoliko stotina kola natovarenih gvoždjem, olovom, sumporom i salitrom za izradu ratne municije.
Komisija koja je poslala da na bojnem polju povuče demarkacionu liniju došla je već do medjusobnog sukoba. Sad je komisija prekinula rad i obratila se vladama kompetentnim za nove instrukcije.
Srbska vlada zahteva da se Aleksinac vrati Srbima, pošto su Turci ušli u nj, kad su ga Srbi napustili po objavljenom prinmiju.
blizu osem let, sinku pa je malo manjkalo, da nij bil še leta star, in odpotovali smo k Črnemu morji, nikder nij bilo nikake vasi, ni-kake krčme. Tisto leto je bila dolga suša, zato smo morali dolgo trpeti. Ker konj nij imel ni paše, niti vode, poginil je, mi pa smo peš potovali dalje; brešno smo použili, potlej pa smo živeli ob bilji in koreninji. Nij še mi-nolo deset dnij, uže sva pokopala bila dekletce in sinka, kmalu za njima pa je onemogla mi soproga od same lakote in žeje. V naročji sem jo nesel dalje, dokler nij Bogu oddala svoje duše. Ob Črnem morji sem živel trideset in pet let; pretepal sem se s Črkezi, plavaril sem po Črnem morji dokler se v meni nij vnela želja po rodnem domu; še enkrat sem poželel, videti očino domovje in pomoliti na očinej in materinej gomili. Vrnem se v svoj rojstni kraj in pridem domu; ali nijsem več poznal domačega sveta. Kder je popreje stala naša hiša, tam je bil gospodskin sodnik; kder je bilo nekdaj pokopališče, ondukaj pa je stala krčma, a v krčmi pa so bili sniradljivi Žulje.'
Najviše smetnje čini komisiji engleski general Kam bel, koji je takodjer član one komisije.
Ako bi komisija svršila svoj posao kao što treba, o čemu svi pametni ljudi sumnjaju u tak ome slučaju poćii'e na Javor a zatim na Drinu. Medjutim ovde niko neočekuje nikakva dobra od vse komisije.
Zvanične „srbske novine" pod današnjim saopštava ju nov raspored naše vojske. Po ovome rasporedu komandant je Drinskog korpusa g. Ranko Alimpič, komandant šuma-dijskog g. K os ta Proti ć, obojica generali; komandant timočkog korpusa g. Djordje Horvatović, pukovnik.
Glavni komandant cele vojske biće gosp. general Čer n j a j e v.
Za komandanta moravskog korpusa jošte nije odredjeno lice.
Sva naša vojska po najnovijoj naredbi g. ministra vojnog mobilizovaće do 5. Decembra.
Sve ladje, koje se nalaze na našoj dunavskoj obali poslate su kod kladova, prema rumunskoj granici. Mnogi govore da će ove ladje poslužiti za prelaz vojsci. Tako isto odneseni su i pontoni na Dunavo.
Rat je van svake sumnje.
Domače stvari.
— (Zahvala.) Prošeni smo od odbora dam, ki je aranžiral 2. t. m. soarejo pri Tavčarji da izrečemo gorko zahvalo vsem gospodom, ki so blagovoljno pripomogli k veledob-remu vspehu, najprej podpolkovniku g. II r a-niloviču za brezplačno prepuščenje vojaške godbe, in gospodom Raz in g er, Schliffer, V al en t a, K a gnus (kvartet „Sloga") in g. Hengtbaler, Dr. Stare in Drenik za njihovo blagodušno sodelovanje. Ravno tako se zahvaljuje odbor g. L. Tavčarju za brez plačno oskrbovanje raznih potrebščin in za prepuščenje dvorane, kakor vsem darovalcem za prelepa darila.
— (Koncertna s o a rej a) v soboto pri Tavčarji na korist odboru čitalniških dam, katere vsako leto o božiči ubozim šolskim otrokom razdele obleke, bila je izvrstno obiskana Dohodka je nekaj nad 170 gold. bruto. Vojaška godba in znani kvartet „Sloga" sta se z veliko pohvalo občinstvu producirala.
— (Vabilo k Sokolskomu večeru), kateri bode vtorek 5. decembra 1876 na sv. Miklavža večer v prostorih čitalniške restav-
„Sel sem na polje: oziral sem se po domačiji in dalje okrog; spominjal sem se svojih mladih let, svojega očeta, svoje matere, nesrečne soproge, svojih otročičev .. . ; solze, kakor grah debele, kapale so mi po obrazi; ko pa sem se bil izjokal, odšel sem po sveti, kamor so me peljale oči. Uže je trideset let tega, kar hodim in popevam po tem božjem sveti, trikrat trideset in pet pa, kar živim, — a prosim, ne verujte gospodinji, — očine hiše nijsem še zabil. Kjer in kadar sem banduro-val, vselej se mi je zdelo, da sedim pred svojo kočo in da me poslušajo: stari ujec, dobra mati in ljuba soproga in moja otroka. . ."
Ded je umolknil, trpko vzdihnil, glava mu je zlezla k prsim, po bradi pa mu je solza pobijala solzo.
Malo besed je ded povedal, ali veliko je gorjć tičalo v njih! Nij me hotel razžalostiti, a vendar — le mi je globoko bil segnil v srce, zelo pootožil dušo, da je tudi meni nekaj zasvetilo se v očeh, in — ne smijaj se, ljubi
racije. Program: 1. ,.Popotnica'4. 2. „Delirien-valcer," Strauss. 3. Ouvertura iz opere ,,Die Entfilhrung aus dem Serail," Mozart. 4 „Za-kletev viharja," poje moški zbor čitalnice. 5. „Afrikanka," kvadrilja, Strauss. G. Berilo. 7. Glasbene podobe iz opere ,,Mignon Thomas". 8. „Solza," čveterospev. 9. „Iz Domovine,'1 mazurka, Strauss. 10. ,,Po boju,1* deklamuje gosp. Jeločnik. 11. Ouvertura „Orpheus'\ Offen-bach. 12. ,,Lehka kri," hitra polka, Strauss. 13. „Veselo popotovanje," poje moški zbor čitalnice. 14. „Zadnji čas Zrinskega," Starko-vie. 15. Potpourri iz opere „Verdia". 16. „Egip-tovska potnica". 17. ,,1001 noč," valcer, Strauss. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Oni, ki nijso udje „Soko'a" plačajo 15 kr. vstopnine. Udje „Sokola" naj pokažejo pri vstopu vabilo s Sokolovo Štampiljo. — Reditelja sta gg. Juvančič in Armič.
Sokolski odbor.
— (Porota.) V Ljubljani se je včeraj začola šesta in zadnja sesija porotnih sodb.
— (Iz Gorice) se nam piše: Štev. 48. „Soče" bila je zaradi uvodnega članka ki govori zoper Italijanizem z avstrijskega stališča konfiscirana.
— (S Krasa) se „Soči" piše: 28. nov. Pes nekega posestnika v Koranu je stekel, vklal dve kravi v Štanjelu, več psov po Krasu. Kravi ste pogiuili, tudi nekateri psi na steklini — večino pobil je pa konjederec, ki ga je c. kr. okr. glavarstvo sežansko na Kras poklicalo. Da bi bilo kako človeško živenje v nevarnosti, to se še ne ve. — V Štjaku ubil se je pretečeni teden nek prešičar imenom Prijatelj — bil je baje predobro volje — in spozabil se je revež, kako se v normalnem stanji po stopnicah hodi. — V Hru-ševici je pred 14 dnevi mati nevedoma svoje dete mesec dnij staro v postelji zadušila. V Lipi je neko dete tudi pred dvema tednoma pogorelo. Iz komenske žendarmerijske postaje vnesel je peto, bog ve kam, nek žen-darm imenovan Kenič — zakaj, se ne ve! Z izgovorom, da gre k „ljubici v vas", izvabil je nekomu iz Komna civilno obleko — pa kakor se zdi, ženi se uže dalje časa, kakor je pri nas na Krasu navada! — Bog mu daj srečo pri sladkem opravilu!
Kazne vesti.
* (Umor in samoumor.) Na Dunaji je baron La Roche-Starkenfels ustrelil sebe
bralec, — tudi jaz bi bil jel bridko jokati, da nij bilo krčmarice.
Prišla je bila se samovarom v roci v hišo in začela je pripovedovati o Trojiškem semnji, katere dekleta so se pomnožile, katere so še ostale, naštela je kakih deset, ki so bile pomrle, naposled pa je vskriknila: „Ded, zakaj ti ničesar ne poveš?"
„Kako bi jaz kaj povedal," — jezno odgovori ded, „ker mi ne pustiš še ziniti ne; ščekljate, kakor sraka na vrbi, gostje pa.. ."
„Ni besede ne črhnem, bog zna, da ne, tudi ne zinem nobene več," — vstavila gaje gospodinja, „samo povedite, prosim vas, tisto pripovest o „zaljubljenem hudiči*.
Ded je prav poželjivo pil čaj, jel Mar-kovski kolač, in ko je bil poleg tega izpil še dve merici „ruma", do cela se je pomladil.
„Gledite no," — spregovoril je, „kako sem se pokrepčal; zdi se mi, ko bi še imel bandurko, da bi tudi pel!" .. .
(Dalje pnh.)
in svojo dveletno hčer, ker se mu je zmešalo. Mož je bil poprej c. kr. Častnik, potlej pa je stopil v civilno službo. Živel je vedno pošteno in skromno in je bil baje jako dobrotljiv človek. On zapušča 11 letno hčer pa mlado soprogo.
* (Kozja bolezen) je začela v Pragi razsajati in zaprlo se je uže nekaj šol za radi nje.
Tržim iioio< ila.
Z Dunaja 2. dec. Cene so se pretočeni teden po vseh sejmih zopet jako napele, in obdržale so se tako do konec tedna. Temu uzrok so politične razmere, pa tudi posestniki blaga se nekaj bolj kujejo, ker čakajo boljših časov. Pomanjkanje krompirja se najbolj čuti po zapadnih evropskih deželah. Pri nas je go tovega blaga jako malo. — Pretekli teden je bil trg se žitom slab; cene pa visoke. Pšenice se je prodalo 15.000 metričnih centov, najdražja p-j 3 gld. 00 kr. najcenejša po 12 gld. Rež se je proti onemu tednu podražila za 30 do 35 kr.; prav malo jo ponujajo. 1800 metr. centov so je odpeljali s trga. — Ječmen je imel malo kupcev, cene nespremenjene Prodali so ga 2500 metr. centov, po 6 gld. 45 kr. do 9 gld. 10 kr. Ravno tako olabo je bilo s pšenico; prodali so le nekaj nove po G gld. 80 kr. do G gld. 85 kr. — Oves so kupovali samo spekulanti in se je podražil za 20 do 25 kr. proti onemu tednu. Bil je po 8 gld. GO do 70 kr.
Javna zahvala.
Vodstvo Kainnogoriške šole in predsednik krojnega šolskega sveta pl. gospod K apna s.i „Narodnoj šoli" naigorkeje zahvaljujeta za d trovano šolsko blago, katero se je deloma takoj mej siromaško mladež razdeli o.
Kamna gorica, 2. decembra 1876.
France G rosa, učitelj.
Umrli v IJublJaitl
od 28. do 30. novembra: Miroslava Tribuč, trgovca otrok, stara 11 dnij, na št. peterskem predmestji št. 17, za slabostjo zaradi pjpzgodnjega rojstva. — Frančiška Sink, dekla, stara 25 let, v dež. bolnišnici, la pljučno tuberkulozo. — Uršula Kosanoc, osobenjica, v mestnega gozda ulici št. 1. za apopleksijo. — Frančiška Dia-šler, hči dninarja, stara G let, v dež. bolnišnici, za ikrofulozo. — Lucija Palčič, osobenjica, stara 77 let, v dež. bolnišniei, za slabostjo. — Anton Sprohar, dninar, star 98 let v dež. bolnišnici, za pljučno tuberkulozo. — Kari Kame, sin fabriške udove, star 14 let, v gledališčni nlici, za tifom v glavi. — Ivan Čifi, tržni nadzornik, star 55 1., v rimljanskej ulici it. 43, nesen v bolnišnico, neglom za mrtvudom.
Zahvala.
Za mnogobrojni« udeleženje in sočutje v bolezni in pri pogrebu mojo nepozabljive soproge
Marije Rogl, roj. Virkove,
izrekam v svojem in imenu njenih žlahtnikov, vsem prijateljem in uradnikom, gg. c. k. Bod-nijskim in davkarskira uradnikom, isto tako pevcem iz Slapa in Vipavo, presrčno zahvalo. Vipava, 3. decembra 187S.
(376) Viljem Rogl,
c. k. smln. kancelist.
vsea bolnim moč in zdravje brez le k in brei stroškov po izvrstni
ReyalescierB k Barrj
v lo»r/oi»«.
30 let min J« aij bolerai, ki bi jo ie bila oidr* rila ta prijetim zdravilna hrana, pri odraščenih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse botezr. v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez« i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlat« i'.lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šimeuje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojene« inje bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo ral zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-.■•■»ga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Ur. Campoella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grormjo Caatle stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zah te vanje zastonj.
Kratki izkaz ii 80.000 »pričevalo?.
Na Dnnaji, 13. aprila 1872. Frešlo je uže sedem mesecev, od«ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem valeči prsnih n čut-ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne -idno gmil, in to zaprečilo je dolgo č*s* moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere prttel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim
(to mesečnem užitku Vate tečne in okusne tie esciere popolnem zdrav, tako, da brez najina-, joga tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vaem bolnim to primerno prav oenO in oku-tno hrano, kot najboljši pripom ček, ter ostanem Vaš odani
Gabriel Tesohner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi   Vsled neke bolezni na jetrah bilo je
Tujci.
3. decembra:
imps: Kante iz Trsta.
Pri Slonu: Lorenzi iz Trata. — Kapann iz Peite. — Koblits iz Brna. — Parto iz Ogerskega. — Borak is Dunaja. — Tavčar iz Gorenjskega. — dr. Dolar iz Stajerja.
Pri 11*11*1: grof Lanthieri iz Vipave. — Ha-pak iz Hadovljice. — Biles iz Dunaja. —JGIobočnik iz Železnikov. — Eberl iz Dunaja. — Bohutinskv iz Dvora. — Jelusig iz Ptuja.
Pri Zamorci t Tomazin iz Semiča.
Loterij itc srečke.
V Trstu 2. decembra: 75. 53. 73. 36. 65
Dunajska borza 4. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      60 gld. 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 66 30
1860 drž. posojilo   ... 108   . 75
Akcije narodne banke   , 829   , —
Kreditne akcije    ... 137   . 20
London                .  . 128   . —
Napol.        .... 10 23
C. k. cekini      . 6 07
Srebro 116 25
Dr. Tanzerjevi
c. kr. priv.
^lepaiati za zoloe:
Antiseptikon-ustna voda, flaeon 1 gl., velika skiitulja zobnega prahu a 1 gL. doza paste po ko kr. in pa ketek paste po 80 kr., so dobivajo i pri njem > Gradi'i in pn sledečih gospodih: Mahr, ltirschitz in Bnsinaro v Ljubljani, Murin.šek v Loki in v !e karnnli v Kranj i in Kamniku. (:i77—1)
moje stanje hnjšanja in bolečin vsake vrste sedem* let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati^ tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji Čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri' tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brdban.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre--bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kol terja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjl dušnika, omotici in tiščanji v prsih.
Kevalesciere je 4 krat tečne j Sa, nego meso, tor •i pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več n* ojui, ko pri zdravilih.
V plehastih pušioah po pol fauta 1 gold. 50 kr ,.
I  mM 2 s-old. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 run
tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov gold. " 'vau)ji;ii)rt' Hiicuiten v pušioah in Revalosciere-
Chocolatče v prahu 12 tas 1 gid. 50 kr., 24 ta« 2 g; » ■ a« 4o lus i gi. oo kr., v prahu ta 120 ta> 1 i gl. rodaje; Dn >Urry i (Joiup. na im .1.431, Wall-
:iHoaiK»«a« št. 8, kakor v vseto atestih pri dobri o-Bfiutfjil) >u upc:ecijakih trgovcih, tudi razpošilja dn-utjaka hiša ua vse kraje po poštnih ^akazntuaii ali
pova.«tjih. V 2Lj ubijani Ed. *.iur. J. Svob udu, ekar pri azlatem orlu", v Reki pri lekarjn J. Pro lamu, v Celovcu pri lekarju Kirn > a c h o r j u, t
Spljetn pri lekarju Al j i no vi ću, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Hocoa
iu J. HirscUu, v Zadru pri Androviču. 55
Ravnokar jo v „Narodnej tiskarni*4 v Ljubljani izšlo in su uooiva:
VIII. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr.
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj  znani  ielurtčmi liker.
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri (53—32)
<3-a,"foxiel ^iccoli,
lekarju, na dunajskej cesti v Ljubljani.
i
Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika
Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njegufc.
Generali: IVI. G, Černjajev. Ranko Alimpić. Pranjo Cali in Košta S. Protić. — Vojvode: Petar %rukotić, Božo Petrović, Ilija Plamenac in IVI uho 1 rhica. — Polkovnici: Horvat o vic, Orc&ković, Ilija Čolak - Autić, Teža Nikollć, \al<lcinar Beker, IVIilojko Ledjaniu. — Podpolkovniei: Sava dr nji o, Vlaj-ković, KoMta llučcvlć, Oruja IVI iwković. — Major Paja Putnik in arhimandrit Hl. Dučić.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Crne gore. Sliko je litografiral A. Šlubert.
Slika je 53 centimetrov visoka a iK) centimetrov široka.
Cena je slilsl ± grl- SO 3sr-
Naročbine se pošiljajo na ovo adreso:
3r*. Jaiilco^ić*, Wien, Vili., Piaristeugassc Nr. 40.
Novci se pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici;  komur je lažje, naj na correspondenc-karti javi, pa se mu bo s povzetjem poslalo.
Prepodavci, koji za gotov novec naroče najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in iianco pošiljanje.
Cena ove velike  in umetniško  izvedeno slike je  tako majhcua,  da jo vsak kupiti more.
Brez ovo sliko naj ne bo nijedna obitelj, koja so iuterosujo za rat Srbijo in Črno gore a turško carevino. (31'J—11 j
OOOOOCCCXX300000GOOOCX300000i
Izdatelj iu urednik Josip Jurčič.
l.astniuii in tisk .Narodne tisk:inie'