Knjiga ni avto Ali naj knjige beremo ali kupujemo? U VOLJNI K Mojca Polona Vaupotič Ekspresionizem - moč barv IN IZRAZITIH POTEZ Renato Podhersič mi . Protestantizem na Goriškem , ■ ■ T\ /¡T vM- /”"! PlS. i Lf£ -T. di mancato recapfio rostilutre Gašper Kunste PESMS KAZALO Knjiga ni avto 1 Petra Guna: Črna pločevinasta škatla 2 Gašper Kunšič: Pesmi 4 Jože Bajzek: Preko komunikacije se razodevamo 6 k ena Žerjal; Peta Avenija in smrtne zagate (15) Renato Podbersič mi.i Protestantizem na Goriškem 9 Tatjana Križmančič: Pesem 11 Peter Meikü: Moje življenje v Nemčiji (XLV) 12 Tomaž Simčič: Med načelnostjo in pragmatičnostjo 14 Rozina Š ve rit: Ted [Božidar) Kramolc 16 Mojca Polona Vaupotič: Ekspresionizem - moč barv n i/M/uiio potez 20 Antena 23 □cene; V. Purič, Brez zime (M. Artač); L. Detela, Zapleti v vijugah časa 30 Knj iznica Dušana Černeta G 00) 32 ¡renú Žcrjúf SlJMLJLVL IN A USI KAK [ N L POEZIjt Nova pesničina zbirka, ki jo sestavlja pet sklopov, izpoveduje čustva in pripo ved uje o prijateljih, spominja se obiskanih mest, tržaških in tujih ustvarjalcev (Černigoja, Bambiča, Bartola, Plečnika, 5 ha kespea ra), Pe s ni ca se počuti doma tako v Trstu kot v Ljubljani, v Pragi in New Yorku, v njenih verzih pa se sliši tudi odmev burje, duh po hijacintabin kraški pokrajini. SLIKA NA PLATNICI: V petek, 22, novembra so v Babni hiši v Ricmanjah, rojstnem kraju pesnice Irene Žerjal, predstavili njeno zadnja pesniško zbirko »Sumijive in abstraktne poezije«. Pogovor s pesnico je vodila Mairfm Cheber, nekaj poezij iz zbirke je prebral domačin Aleksij Pregare, glasbeni okvir prireditvi pa je nudil mešani pevski zbor Jacabus Gallus pod vodstvom Marka Sancina (foto Maver), Uredništin in uprava: ulčvia Ormize.tti .J, 34133, rrs&Tne.ifp, Hat in fEU) tel. 040-3460818; hx (140-633307 uprava@mladika.com: redakcijS®mladika.com mvtr.mladika .(ioni Oblikovanje: Malej Simič Izdaja: Mladika z. z o.z. Registrirana pri trgovinski zbornici v listu dne 21.4.1909 pod številko 114276. Vpisana v seznam ROC dne 15.10.2005 pod številko 11721. Član U SPI (Zveze italijanskega periodičnega tiska) Reg. ji,? sodišču v TnUj it, 14.i dne 6.4.1957 * ISSN J124 - 657X Tisk: Grafika Soča d-o.o. - Nova Gorica izhajanje revije podpira Urad Vlade R5 za Slovence v zamejstvu in snettr. P UREDNIŠKI ODBOR: David Bandelj, Etika jazhar, No jevnikar, Marij Maver (odgovorni urednik}. Suša Martelanc, Sergij Pahor, Mitje Petnros, Nadia Roncelli, Matjaž RuStja, Tomaž Simčič, Breda Sus/č; Jernej Šček, .Neva Zaghet, Zora Tavčar, Evelina Umek in Ivan Žerjal. SVtl Rt VIJE: Lojzka Bratuž, Silvija CalUn, Jadranka Cergol, Peter Cemic, Marija ČeSčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič, Dtomira Fabjan Bajc, Lučka Kremžar De Luisa, Peter Močnik, Milan Nemec, Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Marijan Perloi, Ivan Peterlin, Alojz Rebula, Peter Reslja, Ester SfefCO, Marko Tavčar, Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora. Posamezna številka Mladike stane 4,00 Celoletna naročnina za Italijo in druge države 30,00 €; po letalski pošti; Evropa 50,00 E, Amerika 60,00 €, Avstralija 65,00 Za plačilo lahko uporabite poštni tekoči račun 1J131331 - Mladika Tni. Na banki: Zadružna kratka banka - Banca di Credilo Cooperative de! Cars v tiBAN: IT58 5039 2802 2010 1000 0013 913; SWIFT: CCRTIT2TVOO). KNJIGA NI AVTO Ali naj knjige beremo ali kupujemo? C e ne bomo brali, nas bo pobralo. Pod t|m geslom, ki so si ga organizatorji izposodili pri pesniku Tonetu Pavčku, te konec novembru v Ljubljani potekal 29. slovenski knjižili sejem. Odlično prireditev, namenjena knjigi in svetu, ki se vrti okrog nje. Velike založbe, maj Ime založbe, samozaložniki, knjigotržci in distributerji so v Šestih dneh, kar je za ra zs ta vijake trajal sejem, pokazali svoje knjižne novosti in storitve, kijih pomijajo, pa še vrsta prireditev je bila zraven, srečanja in pngo vori 'l avtorji, besednimi in drugačnimi ustvarjalci, nadvse Žlahtni moment lega praznika k n j ige. Letošnji knjižni sejem, s sto razstavljavci in sto osemdesetimi prireditvami - pravijo največji doslej, je imel tudi rekorden obisk, ki naj hi bil do deset odstotkov večji od lanskega. Nedvomno predstavlja knjižni sejem idealno izložbo slovenske knjižne produkcije, v kateri se srečujejo različni knjižni delavci, izmeni ujejo si mnenja, soočajo se s težavami, ki se na tem področju pojavljajo, In skupaj iščejo možne rešitve, Katere pa so težave, ki imajo opravili s knjigo? Teh je sicer več, od - po mnenju nekateri h - previsoke prodajne cene knjige, ki je povezana z maj Imos tj o slovenskega knjižnega trga in njegovih potencialnih kupcev torej slovensko govorečih strank, do nizke stopnje bralne kulture v Sloveniji, saj rezultati anket kažejo, da se Slovenija glede bralnih navad uvršča v spoanji srednji razred Evropske zveze, pa še to, da se knjige kupujejo teza otroke ali kol darilo, sami pa si premalokrat privoščimo nakup knjige zase. Knjiga, kot kaže, ni na prvem mestu nakupovalnega seznama Slovencev, na katerem imajo drugi predmeti prednost. Glede etektionskega založništva ni ta v Sloveniji še v ospredju in zgleda tudi, da tako kmalu tudi ne bo, Slovenski trg, in na splošno evropski, močno zaostaja za ame- riškim v raz vojn tovrstnega načina prebiranja knjig, o slovenskem pa strokovnjaki zaenkrat pravijo, da je premajhen za vlaganje v razvoj elektronskega založništva, čeprav lahko slovenski uporabniki dobijo na svetovnem spletu in spletnih trgovinah veliko angleških knjig za svoje bralnike. Tudi med mladi mi še vedno prevlad Lij c mnenje, da je papirnata izdaja knjige lepša in daje več zadoščenja kot objava na elektronskem mediju, ker si v knjigo lahko zapisuješ, lahko jo posojaš, lahko jo prelistaš, potežkaš in tudi povohaš, medtem ko si pri raznih bralnikih in ki n dl ih vsega lega prikrajšati. Knjiga ima torej Še vedno pomembno vlogo, knjižni sejem vsako leto razveseljuje veliko število starejših in mlajših kupcev, katerim so celo namenjeni vodeni obiski po sejmu, knjigi pa se na njem prodajajo vedno mani. Vtis je torej takšen, ds je sej e in zanimiv kulturni dogodek z izrazito družbeno poanto, kjer si obiskovalci pasejo oči in iščejo dober, poceni nakup za bližajoče sc miklavževc in božične praznike, ki pa ni bujno kvaliteten, saj se novosti slabše prodajajo kot starejše knjige z ugodnejšimi cenami. Knjiga je tržili predmet, pa ni le to. Pri dvomili jonskem narodu, kjer je kvaliteta nujno pred kvantiteto, mora knjiga, z vsem, kar prinaša naj zveni še tako retorično, knjiga je bogastvo, je spodbuda za širjenje uma, razvajanja sposobnosti (kritičnega) mišljenja in presojanja, pridobivanja novih znanj O sebi, družbi in okolju, je okno v svet 1- obraniti svojo osrednjo vlogo. Kdo naj za to poskrbi? V prvi vr- )sti družina, kjer se otrok navzame dobrih (bralnih) navad, šola, kjer naj ne prevladujejo besede in nasveti, ampak dobri in vredni zgledi, ki vedno vlečejo, in d niz ba, v kateri naj pametne knjige imajo prednost pred pametni mi telefoni. 20.- 24. IL )vevški knjižni sejen t) trnkarjev dom Petra Guna Črna pločevinasta škatla Novela je bila priporočena na 41, literarnem natečaju revije Mladika Pod curkom vroče vode je se zadnjič Splaknila belo skodelico z rdečimi pikami in opazovala, kako seje kavna usedlina počasi od vrtinčila v odtok ter za seboj pustila sled drobnih črnih zrnc, Še ena njena neprebrana usoda se je skotrljaia po odtočnih ceveh. Koki je še malo po držala pod pipo, dokler ji niso členki pordeli in jo je od vroče vode kar malo zabolelo. Včasih jo je bolečina opomnila na to, da je še vedno živa., čeprav je njeno telo že načel zob časa in so se na njenih dlaneh že zarezovale globoke gube življenja. Pogledala je na uro. Ja, čas je, da se odpravi. Nataknila je natikače, si ogrnila rdečo jopico in se previdno spustila po stopnicah. Trdno seje oklenila ogra je, zadnjič ji je skoraj spodrsnilo. Prečkala je cesto in obstala pred staro hiško, ki je izglodala, kol da v njej že desetletja ne hi živel nihče. V bistvu je izgle-dala, kot dav njej nikoli ni živci nihče. Kot prostor brez zgodbe, brez vsebine. Delovala ni niti kot rahlo zlovešč zapuščen kraj s kančkom skrivnostnosti. Ne ... Iz nje je zevala le praznina. Kol knjiga z dolgoča sni mi olivno zelenimi platnicami, za katero upaš, da v sebi skriva skrivnosten roman, a ko obrneš strani, vate zeva le belina praznih listov, Zamazano rjavkasta fasada, zaprašena okna s spuščenimi roletami, razmajana ograja in suha ovijalka, ki seje pohlepno stegovala po balkonu in zidovih. Oklevajoče se je povzpela po zlizanih stopnicah. Na balkonu so po tleh ležali kosi oblačil, ki so padli z vrvi za perilo, in večerje naokrog raznašal listje in strani sLarega časopisa. Okrog njenih nog so se smukale tri lisaste rjave mačke. Sploh iti opazila, kdaj so se ji približale. Pritisnila je na kljuko in vrata so se škripajoče vdala. Vanjo je buhnil neprijeten vonj po urinu, umazaniji, postanosti, starosti. Stari ljudje in prostori sčasoma pridobijo nek poseben vonj. Ja, tudi starost ima svoj vonj. Včasih seje zalotila, da povonja pulover, ko ga sleče, iščoč ta vonj, ki ga na ljudeh pu sti minevanje časa. Počakala je, da so se njene oči make privadile na temo, potem pa odrinila vrata na desni ter vstopila v dnevno sobo. V poltemi je prepoznala obrise kavča, mizice in velike omare s policami, Segla je po stikalu, vendar luč ni delovala. Zadnja omara na desni. Tako soji rekii. Previdno se je prebijala med obrisi predmetov, dokler ni prišla do zadnje omare na desni. Počasi jo je odprla. Rila je prazna, v njej je bila !e srednje velika črna pločevinasta škatla. To bo to. Vzela jo je v roke ter se hitro podvizala ven, na zrak, stran od vse tesnobe, za katero se ji je zdelo, da obdaja La prostor, in zaradi katere je čutila kepo v želodcu, Šele ko je bila spet zunaj in je lahko sproščeno zadihala, si je škatlo natančneje ogledala, Rila je črna in potiskana z velikimi cvetovi rumene in rdeče barve ter presenetljivo lahka. Rada je imela škatle različnih velikosti, oblik in barv, ki so v sebi skrivale šepetajoče skrivnosti in zgodbe. Polnila jih je s predmeti in stvarmi! ki so bili preveč dragoceni, mogoče preveč boleči, da bi jih razpostavila na ogled po svojem domu. iz njih je dišalo po spominih, po trenutkih, ki bi sicer mogoče zbledeli v daljno preteklost, kot zbledijo črke na časopisu, če ga pustiš predolgo na soncu. V tisti modri, okrašeni s cvetovi spominčic, so spomini na ¡tjeno prvo ljubezen, prva ljubezenska pisma, napisana z okornimi črkami in še boli okornimi besedami; posušena marjetica, ki ji jo je vročega poletnega večera zataknil za uho, potem ko jo je prvič sramežljivo poljubil za sosedovim skednjem. Tista okrogla in beía jo dišala po dojenčkih, z odtisi njihovih drobcenih dlani in stopal in mehkimi belimi bombažnimi pajacki. Majhen rjav kovček, ki ji ga je oče prinesel 7. ene svojih trgovskih poti, je napolnila s slikami krajev, ki jih je vedno želela obiskati, in s stvarmi, ki iih je vedno želela storiti, a so iz različnih razlogov ostale le ena izmed želja v njenem kovčku hrepenenj. In tista siva, pločevinasta, v kateri je hranila spomine, ki so jo najbolj boleli, To je odprla saino takrat, ko ii je bilo zares hudo ali ko sc je znašla pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. Kol Pandorina skrinjica bolečine. Najbrž se ji je zdelo, da jo spomini manj bolijo, če jih zapre v škaLlo in pusti nedotaknjene v kotu omare. Mogoče jfe zato takoj pomislila, da, se v tej črni škatli, posuti z rožami, skriva nekaj dragocenega. Da je kot ena izmed njenih škatel polna spominov, bolečin, mogoče želja in hrepenenj. Bilo je pred kakim tednom dni, ko so jo odpeljali, zine, ki so jo vsi klicali Mačja gospa. Ne ve, koliko je Bila stara, najbrž več kot osemdeset let, in ni prepričana, kako ji je Bilo ime, iMarta, mogoče Magda, nekaj podobnega. Že celo življenje je živela sama v posli stari hiši. Nikoli ni imela obiskov, ju imela prijateljev, niti. družine. Bila je najbolj sam - in najbrž Luili osa mljen človek, tako si je mislila - kar jih je poznala. Njena edina družba so Bile mačke, z njimi je ljubeče klepetala, ko je v čopa tila drsela po balkonu gor in dol Nihče ni poznal njene zgodbe, zato je sklepala, da je nima, da je bila od vedno sama in osamljena. Daje bila to njena izbira in odločitev. A kljub temu je bila Mačja gospa vse, česar seje hala. Bala se je. da ne bi tudi sama kdaj postala takšna, sama in osamljena, Tega se je bala bolj kot bolezni in smrti. A hkrati se ji je zdelo, da se to njej ne more zgoditi. Ona je vendar imela zgodbo. Imela je kup Škatel, potnih zgodb. Imela je preteklost, imela je otroke in vnuke, imela je ljubezni, imela je življenje. Če si nekoč zares živel, pač ne moreš nikoli postati tako seliti, kajne? Mačja gospa je bila najbrž že od zmeraj malce čudaška. Pred tednom dni je opazila, da sloji na balkonu in gleda predse. Opazila jo je stati tam zjutraj, ko si je kuh:ila kavo. Ko je prt kosilu pomivala posodo iti pogledala skozi okno, je še vedno nepremično stala tam in odsotno zrla predse. Ko se je začelo temniti in se še vedno ni premaknila, se ja opogumila ter jo odšla vprašat, če se dobro počuti. Ni ji odgovorila. Pokli cala je v zdravstveni dom in zvečer so jo odpeljali v bolnišnico, Ta teden ji je medicinska sestra v trgovini povedala, da se Mačja gospa ne bo več vrnila. Da niti Fizično niti psihično ni več sposobna skrbeti sama zase in jo bodo odpeljali v dom za starostnike. Mačja gospa ni rekla niti besede, odkar so jo odpeljali, prosila pa je za črno pločevin as Lo škaLlo, ki jo ima v dnevni sohi. To so bile njene edine besede. Ker je bila njena soseda in ker je bila ona Lista, ki je poklicala v zdravstveni dom, jo je medicinska sestra prosila, če lab ko poišče črno škaLlo, ki jo bo prišla še isto popol dne iskat, dajo odnese Mačji gospe. Zdaj je sedela na stopnicah pred svojim domom in Vi rokah tiščala črno pločevinasto škatlo, kot bi. pazila na dragocen zaklad. Spraševala seje, kaj neki se skriva v njej. je mogoče, da je bila ttldi Mačja gospa kdaj zaljubljena? Je škatlo napolnila s starimi fotografijami starih ljubezni? Mogoče s skritimi željami in hrepenenji, Kdo ve? Če se ne bi ravno takrat po peščenem dovozu pripeljala medicinski sesLra, bi jo najbrž pre mapa radovednost in bi pokukala v škatlo, da bi videla, kakšne skrivnosti je skrivala Mačja gospa. Ko se je zvečer počasi vzpenjala po stopnicah in se ozrla po sosednjih hišah, jo je spreletelo, koliko osamljenih ljudi živi v njeni soseski. Gospod, ki mu je pred leti umrla žena in se od takrat sprehaja okrog z mrkim obrazom, ne da bi kadarkoli komu odzdra vil ali ga pogledal v oči. Žena, ki jo otroci obiskujejo le enkrat na leto za božič, ker so se odselili daleč stran, ona pa preživlja dneve na klopi pred hišo in sanjari o lepih časih, ko je bil njen dom poln otroškega smeha in veselja. Rdeči strehe so kot platnice romanov objemale zgodbe in usode ljudi, ki so živeli v njih. Takrat jo je sp rele Lelo. Vedno ie mislila, da sama ne more postati Mačja gospa, ker ni od vedno SEima in čudaška. Kor je imela moža, ki je pred leti umrl, ker ima otroke, ki so se preselili v tuje dežele, ker je imela življenje in ni čudaška. In da postaneš čudaška gospa z mačkami, moraš bili od vedno čudaški, kajne? Ni pomislila, da ima lahko vsak svojo zgodbo, da se tekom življenja vsak od nas lahko spremeni v to osamljeno staro gospo, ki najlepše sporni ne svojega življenja hrani na dnu pločevinaste škatle ter ob spominih čaka na teto s kost:. Kdaj se je tudi ona spremenila v to? V gospo, ki živi od lepih spominov, ki h m ni življenje na dnu veliki!'] in [nalili škatel, a ga hkrati pozabi živeti- Na to bi morala pomisliti že prvič, ko je na balkonu nastavila skodelico mleka za sosedine mačke. Počasi seje spreminjala v Mačjo gospo. Ali pa se mogoče njena podoba skriva v vsakem izmed nas in čaka na svojo priložnost. Drugo jutro si je prvič po dolgih letih razpustil el lase, da soji prosto padali na ramena. Isti teden je prvič sprejela sosedovo povabilo na kavo. Smejala se je iz srca kot že leta ne. Čez mesec dni jo je prvič poljubil, in ko so jo požgečkali njegovi sivi brki, ie čutila, kako se ji pretaka življenje po žilah. Naslednje leto je prvič letela z letalom, namakala noge v Tihem oceanu in sesala kitajske rezanec lakti, da ji je omaka curljala po bradi. Doma je vzela najlepše spomine iz škatel, jih pomešala z novimi tor jih razpostavila po svojem domu, da so jo vsak dan opominjali na življenje, ki ga je in ga še vedno živi. V mislih seje večkrat zahvalila Mačji gospe, ki je kmalu po tistem dogodku umrla, ker je na čuden način talen korenito posegla v njeno življenje. In črna pločevinasta škatla? Nikoli ni izvedela, da je Mačja gospa v njej hranila le volno in pleLilke in da jih je vedno hotela Sneti pri sebi, ko ji je bilo težko, ker je s pletenjem premagovala tesnobo. Življenje ie hecna stvar. Včasih škatla s klobčičem volne in dve pletilki poskrbijo, da se nam življenje zaplete in razplete tako, kot je prav. V Ms 'V'* v Gašper Kunsic Pesmi Cikel pesmi je prejet prvo nagrado za poezijo na 41. literarnem natečaju revije Mladika PRITI DO ŽIVEGA POEZIJA IN NEŽNOST Skupaj greva po poti makovih polj. Vzel sem te v roke V bose noge me grizejo kamni, in potem se ne a mi je všeč. pomnim skoraj ničesar več. Sonce sije in smehljava se. Drobne bele lučke Nebo je modro in obzorje daleč pred nama. so začele poplesavati Nosiš čevlje. Trdne, velike, črnet pred očmi 'Tebe ne boli. in jate ptic In počasi se nehaš smehljati. .so obdajale najino zavetje. Sonce ne sije več prijetno, Z vsakim stikom ampak srka mojo moč, sem bil potopljen utrujen sem. globlje in globlje v najine oaze Kmalu pade mrak šepetajočih besed. in želim si počitka v zavetju Nežna glasba, obcestnih dreves. čeprav mogoči prisluh, Ti pa ne obstaneš ob meni, je naznanjala, ker imaš črne trde čevlje, da se sanje tokrat ki jim najina pot ni prišla do živega. mudijo pri nama. VROČI DNEVI NAJINIH ODSOTNOSTI Soparno popoldne prelito s tisoč zvoki neutrudnih škržatov. Nisem še jedel. Sedim in zmanjkuje mi živih spominov, amuletov, hi hi jih nosil okoli vratu, da hi bil bližje tebi. Postajaš ideja, tvoja snovnost se izgublja z vsakim vulom, ki zasuje moja usta, tik preden bi izustil vprašanje, besedo zate. Izgubil sem konkretnost. Pravzaprav ne obstajaš, II ideja da te imam, nekoga, s katerim, lahko delim to odtujeno samoto, čez pol balkana me ohranja. Da lahko uporabljam svojilni zaimek najin, da si zamišljata dvojino, je le potuha, s katero se branim resnice, je prepreka, ki si jo postavljam, da sc ne začnem učiti hrepeneti sam. src:e v vati Na stolu sedi premalo mene in gleda skozi okno. Pogled se izgublja v neštetih migatavih lističih. Glava je težka in strmi. Ni sonca, ni čričkov, in ni poletnih šumov od boga pozabljene Bokrajine, Zgodbe se odvijajo v počasnih posnetkih in ura na steni se ne zmeni za rahločutne opazovalce. Oblaki potujejo, veter raznaša semena in trose. Za oknom se zdi, daje vsak namig zaman. Sterilnost hrani razmočeno srce v vati. Dam ti sonce. V' mojih prsih rojene iskre, neposejane, nekaljene. V tvojih rokah se prebil zlato, kosi mojih las. Kar tako, darilo za popoldne, kratek čas, ker je mladost moje opravičilo. Še enkrat izdihnem in zdrobljeni kosi po tleh, prazne roke, mrtve roke, v zraku zbledi zlat prah, sledi najinih naivnih pogledov na resnične stvari. DRUŽINSKA HIMNA Smisel življenja je da so doma vedno mandarine, daje doma toplo in si za zajtrk ocvreš jajca, ce si zazetis, da imaš svetlo stanovanje, polke knjig in slike na steni. Naslanjače in razgled, s katerega lahko opazuješ. Nočno omarico in mehko posteljo. Nekoga, s katerim lahko to deliš. Jutri 'dopoldne bom dišal po mentolu. Ko bom sedel r p« rit» in pil čaj in se boš Smejala, bodo glinasti golobi v počasnih posnetkih razpadali v bele krvave kose. Ko se bova jutri prebudila, ne bo več skdi o majhnih spodrsljajih. Vonj po svežem jutru me opominjaj Vsak začetek pospremi rojstvo novega mene. lože Bajzek Preko komunikacije se razodevamo Skrivnostni Bog se nam kristjanom razodeva po Jezusu, Preko tega razodetja lahko tudi bolj dojamemo, kdo smo ko L ljudje. Na podoben na čin se tudi mi ljudje razodevamo drug drugemu, ko vzpostavljamo medosebne odnose. Včasih je dovolj samo prisotnost, bližina, razumevanje. Človeku, ki trpi, ki je osamljen, ki umira, prisotnost drugega veliko pomeni. Morda mu ne moremo pomagati, lahko pa smo mu blizu. Komuniciranje, tisto najgloblje in najbolj pristno, je neke vrste razodetje samega sebe, Razodenemo sc lahko samo nekomu, ki ga imamo radi, ki mu zau parno, za katerega vemo, da zna ohranjati skrivnosti, da je vreden zaupanja in s katerim lahko navežemo globoke, pristne odnose, Ti odnosi in te povezave pa so globoka komunikacija, v kateri dojemamo samega sebe ludi v Listih globinah, v katere si sami morda ne upamo niti pogledati, ker mislimo, da prestopamo meje mogočega. Toda človek je prevelik, da bi se zadovoljil samo z mogočimi stvarmi. Iskanje, zaupanje, stopanje v odnos in komunikacija so dogajanja, ki jim notranje pripadamo, To je del nas, to smo mi, to je naša veličina, ki bt jo radi in jo moramo nekomu zaupati in razodeLi. Razodevamo se, ker se je Rog nam razodel po Kristusu. Tukaj smo, k ¡er ni nobenega zaklonišča, kamor bi lahko skrili samega sebe. Moramo komunicirati, to spada k našemu bistvu, to spada k naši naravnanosti do drugega. Dokler se ne vidimo v očeh in srcih drugih, bežimo pred samim seboj. Kdor se boji, da bi bil spoznan, kdor se boji razodeti drugemu, ne bo nikoli spoznal ne sebe ne drugega, pač pa bo vetlrio osLal sam. Spoznanje samega sebe, ne kot velikana svoje domišljije ali palčka svojega strahu, ampak ko L resničnega in živega, lahko dosežemo samo preko komunikacije z drugim. Drugi je ogledalo, v katerem se vidimo. Preko drugega lahko vstopi mo v središče samega sebe, v listo kamrico, ki jo navadno nikomur ne odpremo in kjer se porajajo temeljna vprašanja. Kdo sem pravzaprav jaz? Ali je mogoče dati neki smisel življenju? Ali sem vreden, da sem ljubljen, da me ima nekdo rad? Je vredno hrepeneti za srečo? Za koga in čemu pravzaprav živim? Ali ima še kakšen pomen govoriti o odpuščanju in upanju? Ali je vredno, da se za trenutek zaustavim in pogledam vase skozi srce in oči drugega? Se to splača? Ali ni to preveč boleče? Kdor ne komunicira z, drugimi, se je zaprl v svojo kamrico in je za seboj zaprl vsa vrata. V tišini pa ta temeljna vprašanja odzvanjajo še bolj grozeče in osa m Ijenost naredi trpljenje nesprejemljivo. Dokler neka oseba ne dovoli drugi osebi, da deli skrivnosti i. njo, ne m one najti izhoda. Kdor se tre odkrije, kdor se nikomur nc razodene, ne more spoznati ne samega sebe ne drugih, ostane sam v svoji neznosni zaprtosti. Nihče ni tako strašen mučitelj samega sebe kot Listi, ki se zapre pred drugim. Nihče, pa čeprav se sliši neverjetno, ne izkusi obupa nekomunikativnosti tako intenzivno kakor Listi, ki se je podal na pol sa-mozaprtosti in samozadostnosti. Nekomunikativnost je danes velik problem. Čudno st zdi, da v svetu občil, ki nas \Z dneva V dan, iz minute v minuto z neubranljivo nasilnostjo bombardirajo L vseh strani, obstaja tolikšen prostor nekomunikativnosti. Ta problem ni samo problem mladih; o njem sc veliko govori in piše. To je skupni problem vseh. Ali ni v vseh nas prisotna želja, da bi bolj d o tuneli smisel življenja? Morda nas je premagal posmehljivi cinizem naše kulture in smo se onemoglo vrgli v tok, ki nas nese. Morda smo se sprijaznili z nesmiselnostjo lastnih prizadevanj in smo z.apadii v porabniško odrešenje vsakdanjega preživljanja. Toda globoko v sebi čutimo, da smo na potovanju in iskanju, kjer lahko komuniciramo z drugimi in jim razodenemo svoje najgloblje sanje in vrednote, za katere živimo in sc borimo vsak na svoji poti. Če nas delijo in ločujejo različni odgovori, nas združuje skupno iskanje, V luči Kristusovega razodeLja in njegove bližine lahko bolj razumemo samega sebe in bližnjega. Irena Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate (ali »marmelada newyorških kolačev« - 15* del) Po skoraj desetletni obstojnosti Moja domovina je v desetletni obstojnosti razširili! svoj ugled, Je redke oddaljene državice nočejo imeti nobenega pojma o kult uri, jeziku, zgodovini, univerzah, skratka o pomembnosti ene od srednjeevropskih republik. Moja politična ihta seje že zdavnaj polegla in vsak obisk k nekdanjim prijateljem me srčno veseli, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. Verjetno so postali nekateri kar vplivni, a spomini na nekdanje študentsko in kulturno sopotništvo še vedno obstajajo v naših odnosih. Z Evico bolj malo zahajava v gledališče in ona ne žaluje več, ker so pri radijskem odru pomladili novo in staro skupino. Srečali sva se z mlajšimi in nam enakovrednimi ekipami za okroglimi televizijskimi mizami, kot jih Imenujejo, poletje pa nas iz leta v leto požene na potep po slikovitih evropskih mestih. Evita rada objavlja potopise in edino, česar nas je vsako leto enako strah, so prevrati Iz počitniškega v službeno vzdušje. Pravzaprav letos ni bilo tako; ker me je Izdala neugna no st. Hiteli sva po gorjanskih stezah, nabirali rastline, rožice tor češarke, ko se mi je spodrsnilo in sem, naslonjena na Evico, komaj prikrevsala do nrvIPt hiš. »Ostali boste z glpsano nogo čisto pri miru najmanj dva meseca!« Prijazni zdravnik, ki mu zaupam, je uzakonil mojo »kontu mati jo«. Navodila so bila jasna, da se namreč ne smem razburjati in še manj kaditi. Vem, da mi lahko samo njegov »zakon življenja« podaljša zemeljsko bivanje. To ležerno vzdušje ml pomagajo premagovati doslej ne-prebrane knjige, pisanje dnevnika, reševanje besednih križank in predvsem znanci. Evlca je postala nekakšen angel varuh, ki mi bo zagotovo pomagal iz stiske. »Da, sem tu In rešujem križanko,* tudi jaz nekoliko glasneje povem v slušalko, kaj delam, »ampak ne morem ugotoviti vseh rek in krajev, ki so za gotovo na atlasu,at!as pa jo v knjižnici na drugi strani hiše. Pridi na pomoč!« »Čez nekaj ur. zagotovo!« Vem, kaj sl zdaj misli! Kako globoko je padla, da je odvisna od otročjih ugank, nikakoTpaji ne smem potožiti, da so lahko nekatere bolečine prav neznosne. Ko pride, se mi posmehuje: »Njena visokost se je ustavila pri preprostih križankah!« »Da pozabim na negibnost, v katero sem prisiljena..,« »To ni opravičljivo! Mene je skoraj raztrgalo od bo lečin, ko sem Imela akutno zanohtnlco, pa sem vseeno vestno prepevala v mojem pevskem zboru! Tudi speve vsolosopranu!« »Je šlo za mezzosopran...« »Sporoči mi datum ko boš razlikovala petje med mezzosopranom In sopranom! Sicer pa to ni važno,« se dobrika, »me sploh ne zanima, da bi pela kot Ima Sumac...« »Imaš pač prirodni posluh, čisti glas, nenazadnje pa tudi veliko sreče, da si zaslovela med pevci...« »In med pevkami! Ne bodi tako nevoščljiva! Je cela večnost, kar ti dopovedujem, da sl sl sama kriva, če nisi dosegla več kot jaz. Si začefa napačno, z nosljavim glasom, kot Edlth Piaf! Saj sl le navadna Slovenka...,« se zamišljeno zaustavi, kot bi pred seboj videla velike pašnike in vinograde, kjer smo, mlade In neugnane, prepevale In se šalile, »Al Da jaz pojem pod nos! In da posnemam Francozinjo!« »Nosljanje ni niti malo romantično, kot kdo misli, ampak spada v nižji žanr prepevanja.« Aksiomov Iz pevskega sveta ne moreš spremeniti, pač pa jih lahko samo odkloniš, i molčanjem, »Ne maram biti nadležna, a bi te prosila, da najdeš kako knjigo s popolnoma novo vsebino. Nekaj tujega, saj so v slovenščino prevajali In prevedli vse najvažnejše.« »Ljubezenski roman, vojna kronika, filozofika proza, potopisi?« »Odloči sama; skušaj uganiti!« »No, sodobni romani so napeti!« »O napetosti in vojnih krikih po vsem svetu poročajo časniki prav vsakdan! Ne maram časnikarske proze!« »Seveda, saj na tvojih policah šund romanov ne more biti.,, Heclmo: arheologija!« »Zadnja odkritja prastarih civilizacij, preden so tisto področje opustošile vojne.« »Nekateri arheologi so, sledeč svojim slutnjam, stara mesta raziskali, in jih tudi opisali,« »Dokler bodo vojne n a Bližnjem vzhodu, bodo tudi Opustošenja, kar ni odgovornim prav nič mar. Krap rete ki ost... No, bom vzela v poštev tudi take mrkobne zgodbe! Stavim, da gre za knjigo Pokopano mesto!« »Da, in jc nastajala v zadnjih desetletji h... In koliko Čudnih fotografij! Vse črnosivo...« »Seveda, če hočeš barvito slikarijo, lahko vzameš v rake na tisoče modnih revij!« »Pokopanega mesta nisem še prebrala. Ko boš na koncu, ga bom preštudirala tudi jaz.« «Tebi bi bila bolj všeč kaka glasbeniška hagiografi-ja„. Čakaj, tam na zadnji polici so resno napisane knjige o nekaterih glasbenikih.« Evi ca se vzpenja po lestvici do zadnje police, »Ej, kaj pa skrivaš ti med knjigami? Tu je zavitek z naslovom TABU!« »A h a,« se j I s m ej e m, »to pa so prep oveda na pi s ma !« »Seveda so iz venčka pomot, ki ti jih je naplavila vihrava mladost, kajne!« »Ne vem,čemu naj se smejem, tebi, ki to ugotavljaš ali sebi... Prinesi, bo zagotovo zabavno!« Evica je kuverto že odprla, a na njeno začudenje se je na tleh in v nj-enih rokah znašlo nekaj drugega! Zaliv, star štirideset ali trideset let. »Pa to absolutno ni mogoče!« »Zakaj? Nekoč, ko je bii slovenskITrst sicer skregan, a je bil manj našopirjen proti samostojni miselnosti svojih sorojakov in nam so skušali vladati vsekakor ideološko neizprosni, a obenem disciplinirano nadtani osebki, so se nekatere pišoče osebe, med njih tudi jaz. ukvarjale z revlalnimi objavami, včasih s psevdonimi, včasih ne!« zavzdihnem. »Draga moja, to pač niso ljubezenska pisma, ampak Izvodi revije, ki jih nisem ute gnila prinesti v Ljubljano ali kam bliže, čeprav sem bila zelo spretna v tihotapljenju prepovedane literature,« »In zakaj si na ovitku za pl sala TABU?« »Ker sem po dolgih izkušnjah ugotovila, da se s takimi zadevami ne smem več ukvarjati.,. Poglej, če ni med listi kakih rokopisnih listov!« »Seveda so! Na drobceno pisani listki,,,« »Vidiš, da imam pestro preteklosti« Evica razbira naslove na starem Zalivu in me začne zasliševati, kateri je moj psevdonim, »Pravzaprav se ne spomnim' Veš, v tem trenutku sem upala, da so v TABUJU starejši letniki, ko sem bila še urednica.« »Zakaj mi teh dogodivščin nisi povedala prej! Sto let sva prijateljici, ti pa, kakor da si samo suhoparni In milosrčni pedagog, o čem drugem pa nikoli niči« »AH bi te zares zanimalo, razen zdaj, ko Iz prijateljskih dolžnosti bogatiš mojo osamljenost?« »Vsaka šala je odveč! In ne spreobračaj odgovorov! Kje je tvoj psevdonim?« Seveda je razpostavila vseh deset številk na mizo in se zgvzem a za tria ške e n i gme pretek le po I davn I ne, kakor da bi ji šlo zares! Morda pa ji gre zares! »Pa preberi vsa tista Imena, kijih ne poznaš! Ugani!« »Stavim, da sl Izbrala moško ime!« »Da, včasih tudi!« »Kako sr romantična!-« »Kako sem bila romantična! imela sem velike vzglede!« »George Sand, kajne! Ali pa Con rad a in ,.,« »Neki ruski pesnik je imel čez dve sto psevdonimov! Ki so mu jih, seveda, sproti razkrili!« »Ne spreobračaj pogovora! Povej, kje je tvoje ime!« »Ugani!« »Vobče znano In žal, kaznovano, je ime, ki gaje uporabljal zdravnik Kresnik.« »Pusti Kresnika, kije varno In brez skrbi žive! v Švici.« »Če si pri Zalivu bila, zakaj se nisi pozanimala pri glavnem uredniku?« »Kdo je vedel, da se bo zgrnila nad literarno srenjo taka ujma!« »Nagajivi svet kulture In politike!« »Zares smešno, da tiste čase označuješ z nagajivo stjo! Vse hudo nas šele čaka, v kolikor smo bili absolutno nepredvidljivi slovenski izobraženci, ali pa samo dobro razgledani in samostojni svobodnjaki. Če hočeš ravnati po svoji volji, teoriji ali prepričanju, je vse lepo In prav, dokler imaš voditelje ali upravitelje, ki 5o str pni, ko pa se v literaturo, tudi v majhen list, vmešajo ohlastnežije bolje, da ne govorim o tistem, karti preti! Vsekakor ne gre le za nagajivost!« »Čuj, kaj piše v tvoji poldavninl! Boro Ban. Beno Zarnik, Viljem Pogačnik, V. L« »Se spomnim! Takrat sem prijateljevala s Simono Ramškovo, torej bi lahko bil tisti psevdonim to, kar iščeš!« »Bolj tržaški pa se mi zdi Boro Ban!« »Boro Ban zagotovo ni, ker bi jaz ne mogla pisati nič iz medicinskih krogov. Boro je psevdonim nekega zdravnika.« »Katerega?« »Če sl sam ni želel navesti svojega imena, ampak psevdonim, bi bilo hudD nepravično sedaj razdajati skrivnosti, ki te lahko izpostavijo nevarnim ljudem,« »Ampak, kako .ste se vi bali!« »Premalo sem se bala, premalo ustrašila hudih znakov, sploh nisem mogla vedeti, da se bom morala skozi čas sprijazniti s sodnijami, neresničnimi obtožbami, zver ¡žen im i spletkarjenji, pastmi, skratka, v štreno nesmislov zaradi nekaj pesmi, ki sem jih objavila v sloven ščlniv manj znani revlalnl skupini. Sedaj je prepozno...« »Prepozno? Kaj je prepozno?« »Ne bom več pisala takih zgodb, da bi iskreno Izpovedovale moje misli!« »Bi tudi bilo zelo otročje, da bi romantizlrala svojo osamljenost, ker je takih opisov v literaturi zares ogromno zlasti v slovenski,« »Ampak sodobni bralec išče odmeve na čustvovanje svojega, torej našega časa!« »Zgubljene Iluzije, zgubljene vsakodnevne vojne, nevšečnl spomini, vse to je v naglici današnjega časa enako boleče kot v stari Bibliji,,, Pa saj vse to že veš!« Evica lista po reviji d, obrača vame vprašujoče oči, se mi smeje, se zatopi v branje, se zdrzne, lista hlastno stran za stranjo in obstane ob mojem portretu. »V enem od starih Zalivov Izpred več desetletij so me milo počastili, kot vidiš-« (dalje) Renato Podbersič mi Protestantizem na Goriškem Ob 450. obletnici prihoda Primoža Trubarja na Goriško Protestantizem oziroma Luteranstvo je danes na Goriškem praktično le še pojem iz (cerkvene) zgodovine. Protestantsko gibanje, ki se je pod vodstvom Martina Luthra v Nemčiji razvilo v prvi polovici 16. stoletja, se je naglo širilo po Evropi. V drugi polovici 16. stoletja je bil protestantizem zelo razširjen tudi na Goriškem. Močno vzpodbudo mu je dal zlasti vodilni slovenski protestant Primož Trubar (150S-1586), ki se je v Gorici mudil novembra 1563. Prišel je na povabilo grofa Thurna, vnetega podpornika protestantizma, bival pa je v hiši plemičev Ec kov na vrhu Ra štela, kjer je krstil sina Hanibalu Ecku. Štirinajst dni je v mestu irt okolici, predvsem na gradu v Rubijah, pridigal v nemškem, slovenskem in Italijanskem jeziku. Seveda je njegovo početje naletelo na buren odziv krajevne duhovščine. Ko seje Trubar na svojem osličku vračal na Kranjsko, se je neke nedelje ustavil še v 5v. Križu, danes Vipavski križ, kjer je pred zbrano množico pridigal v cerkvi. Vsi so ga zbrano poslušali, tudi duhovniki. Med ljudstvom so se nove Ideje širile predvsem med trgovci in obrtniki. Tedanjo duhovščino so močno pestili pomanjkljiva izobrazba, navezanost na materialne dobrine in moralno vprašljivo vedenje z redkimi Izjemami. Močno je bila čutiti tudi odsotnost rednega škofovskega nadzora, saj je bilo oglejskim patriarhom, tedaj beneškim podanikom, zaradi spora med Beneško republiko In Habsbur zam onemogočeno delovanje na habsburških tleh. Po pritožbi gohškega župnika Mateja Marci na pri cesarju Ferdinandu je ukrepala tudi državna oblast, ki je ukazala Trubarjevo aretacijo, če bi si še kdaj drznil priti na Goriško, V Gorici je Trubarjevo delo nadaljeval Tomaž Osterman, pridigar iz Vipave. Osterman je plemiču Hanibalu Ecku krstil drugega sina, Obenem sije privoščil za tiste čase zelo sporno dejanje, ko je po obhajilu iz keliha nalil posvečenega vina nekaterim navzočim ženam. Tako gor iški župnik Marci n a kot glavarjev namestnik Dornberg sta ostro ukrepala In Osterman se je bil prisiljen umakniti v Vipavo, v zavetje protestantom bolj naklonjenega grofa Lanthierlja. S katoliško prenovo je začel goriški mestni župnik in ar h idiakon Janez Tavčar. Leta 1SB0je postal Ij ubija n-5 ki škof i n spad a m e d n aj pom eni b n ej še vod i Celje pro ti-reformaclje pri nas, Cerkvena in deželna oblast na Goriškem sta se odlično uprli razširjanju nove, Lutrove vere po deželi. Med kmeti, ki so predstavljali večino p te bi valstva, se protestantizem ni prijel, Nekaj uspeha je žel le med plemiči, vendar manj kot v drugih slovenskih deželah. Izjema sa bili kraji, kjer so delovali duhovniki, ki so bili naklonjenr novi veri. V sami Gorici in okolici sta se sicer samo dva duhovnika opredelila za Iutoranstvo. Prvi jo bil Jernej Po-giboch. kaplan v mestni župnijski cerkvi. Drugi je bil nekdanji redovnik, Francesco Croco, kaplan v Šempetru pri Gorici, ki pa je veljal za človeka dvomljive verske In moralne drže. Po domovih je opravljal obrede, ki so seveda vzbujali nasprotovanje dežel nih oblastj. Oglejski patriarh je upornega kaplana prestavil v Gorico, kjer pa je le-ta naprej deloval kot pridigar (pre-dikant) goriškim plemičem. Kot je ugotavljal oglejski vizi tator Porcia leta 1574, so bili v Šempetru samo še štirje hišni gospodarji nagnjeni k protestantizmu. Nov zagon katoliškemu verskemu življenju na Goriškem je dal prihod beneških kapucinov v mesto leta 1591. Kapucini, ki slovijo kot dobri pridigarji, so prav v Gorici postavili svoj prvi samostan na slovenskem narodnem ozemlju. Pri tem so se izkazale številne gonške plemiške Primož Trubvr, Spominsko plošča na vrha Roštela v Gorici (fcto Danijel Devetak). QUI Mr 2 ir.iJ rtFDKTAYA m TtDiSCÜ. SLÜA'EHÜ E L1UUM0 TU II LETA liEJ PRIDIGAL V NEMŠČINI. SLOVEKŠČIM Iff ITALIJAKŠflH] HIFKC PEEDKTE IM J A UR E !-5&3 auf DtrrscH. mntffNisCM uhb itailfnisch PRIMC/ TRUBAR 1503 - 1586 OČE 5LQ-VENSKE RMJ IZ EV POST I PAMF DELLA LETT EH AT UE A SLOVESA VAT E E DLR SLOW F NI Stil r N I IT F V Al. Uh rodbine, ki so prispevale potrebna sredstva za ta samostan. Ob koncu 16. stoletja je zamrlo protestantsko gibanje na Goriškem, Preprosto ljudstvo, zvesto katoliški veri, je še bolj častilo božjo pot na Sveti Gori. Pri mož Trn bar, ki je javno pridigal proti romanjem in proti zidanju novih cerkva, se je še posebno upiral prav izgradnji tamkajšnje romarske cerkve. Nov zagon so dobili goriš ki protestanti v 1?. stoletju. Toda v glavnem ni šlo za protestantizem avtohtonega prebivalstva, pečat mo je dajala priseljena nemška plemiška rodbina Rltter von Zahony. Johann Christoph Ritter (1 78218381 je bit trgovec iz Nemčije, ro jen v Frankfurtu, Gospodarski razvoj gaje najprej vodil v Trst in nato v Gorico. Bil je predan protestant in uspešen poslovnež. Habsburški cesar Franc I. mu je leta 1829 podelil plemiški naziv von Zahony. Njegovo delo sta nadaljevala sinova Ettore in Giuseppe. Pripadniki rodbine Ritter von Zahony so na Goriškem postali sinonim za poslovno uspešnost. V Stražicah ob Soči, danes del Gorice, so postavili naj večjo predilnico za izdelavo svile v Avstriji, njihova je bila prva goriška predilnica in tkalnica za bombaž. Sredi 19. stoletja so zaposlovali čez šeststo ljudi, ve- činoma žensk. Kerjimjeprimanjka-valo kvalificirane tehnične delovne sile, so delavce pripeljali iz Nemčije In Švice, Prišleki so bili v večini protestantske vere. Okoli leta 1850 je bilo v Gorici in okolici okoli 170 protestantskih vernikov, za katere je skrbel pastor iz Trsta. Podjetni Ettore Ritter si je pri oblasteh zelo prizadeval za ustanovitev avtonomne cerkvene občine v Gorici. Leta 1361 mu je to uspelo in nova cerkvena občina je vključevala Gorico, Gradež, Tržič, Ajdovščino In Tolmin. Leta 1363 so začeli poleg bolnišnice v nekdanji palači Alvarez v Gorici, ki so jo upravljali redovniki iv. Janeza od Boga ali usmiljeni bratje, graditi novo evangeličansko cerkev, ki še danes stoji v Via Diaz. Zelo slo vesno sojo odprli že naslednje leto. Finančno breme je nosila predvsem rodbina Ritter von Zahony ob pomoči nemških protestantskih združenj. Čeprav protestanti v Gorici niso predstavljali številčno močno skupnost, leta 1830 jih je bilo 229 oct dobrih 20.000 prebivalcev, so bili zelo uspešni in vplivni na družbenoekonomskem področju. U sta novi ii 50 celo I astno m eša n o osnovno šolo z nemškim jezikom, kije leta 1873 štela 102 učenca. Od tega je bila tretjina učencev iz katoliških družin, dva celo iz judovskih. Sožitje med različnimi verami v Gorici je bilo dobro, le včasih je prihajalo do manjših iskric med prevladujočimi katoličani in podjetnimi protestanti. Kakšen nekoliko zajedljiv komentar si je privoščilo tudi tedanje goriš ko časopisje: »Te dni se je odpovedot katoliški veri in prestopil k luteranski pater..,, milosrčni brat v Gorici, in je koj potem odpotoval v Monakovo (München, op. RP). To je že tretji enak primer-ijoj v dveh letih. Sumilo bi se lahko, do ima protestantovska cerkev, ki je ramo nasproti bolnišnice, kak vpliv na čč. gospode. A (o ni res. Marveč se nam pripoveduje, daje šla vsem trem gospodom ženitev po glavi,« (Čašo pis Soča, 10, maj 13711 Leta 1894 je protestantska cerkvena občina v Gorici štela 394 vernikov, njihov pastor pa je bil Ludwig Schwarz. Med pripadniki so prevladovali priseljeni državni ura dnlki in vojaki ter častniki iz goriške garnizije avstro-ogrske vojske. El vina Ritter (1341-1916}, Etto-rejeva hčerka in Johannova vnukinja, je v drugi polovici 19. stoletja prevzela neformalno vodstvo g o riški h protestantov. Leta 1363 se je poročila z grofom Teodorom de la Tour, ki je bil katoličan. Ohranila je svojo vero in bila zelo dejavna na SOclalno-karitativnem področju. Nanjo je vplival zlasti gorlški pastor Ludwig Schwarz. Leta 1872 je Llvina v središču Gorice ustanovila center oz. varno hišo za sirote. Vanjo so sprejemali otroke različnih veroizpovedi, osebje pa je bi ¡O protestantske vere m z nemškim pogovornim jezikom, Edino izjemo je predstavljala ßetty Reggio, žena znanega gorlškege trgovca Abrama Reggla, ki je bila judovske ga rodu. Ustanova je zaživela in uživala velik ugled med goriškimi meščani. Naletela pa je na nasprotovanje goriške katoliške duhovščine, posledica je bila odpustitev osebja protestantske vere., kije delalo v tej ustanovi. Pozneje je grofica Elvina ustanovila podobno ustanovo oz. zavod v protestantskem duhu za deklice v vasi Russiz pri Koprivnem (Capriva) v Furlanrji, Seveda se jc srečevala z nasprotovanji, še posebej lokalnega župnika France sca Nardina. On in njegovi nasledniki so se obračali na goriško nadškofijo, da bi omejili naraščajoči vpliv protestantov. Ni Jim bilo po godu socialno, versko in tudi politično delovanje, ki je omejevalo delovanje katoliške Cerkve v sicer revnem In pretežno kmečkem okolju avstrijske Furlanije, Vendar grofica Elvina de la Tour ni odnehala, za avdienco In pomoč pri razreševanju težav je zaprosila samega cesarja Franca Jožefa. Tako je zavod deloval do prihoda italijanske vojske leta 1915. Grofica je morala v begunstvo v Treffen in je tam umrla oktobra 1916- Med prvo svetovno vojno so se na soški fronti borili vojaki različnih narodnosti in veroizpovedi, tudi pro testa rutk Imeli so svoje vojaške kurate. Med civilnim prebivalstvom so pogosto naleteli na nepoznavanje in začudenje. Batujski župnik Ignaci; Leban je v svojo farno kroniko 14. januarja 1916 med drugim zapisal.: so mažah, kterih niso razume//. Razen tega so bili skori vsi luteranif, ki so imela tudi svojega vojnega pastorja.« Prva svetovna vojna je globoko posegla v to ver sko skupnost, ki sl po njej praktično ni več opomogla. Danes predstavljajo protestanti v Gorici nekaj deset vernikov, ki so razdeljeni med posamezne protestantske skupnosti. Protestantsko cerkev v Via Díaz upravlja metodistična skupnost (Chiesa evangélica metodista), božja služba je vsako nedeljo ob 10.30. Sodelovanje s krajevno katoliško Cerkvijo je dobro, z lasti ob ek ume n skih priložnostih. Tatjana Križmančič KRAŠKI SAMOTARJI grebejo v sivo steno drhtijo r vetru ihtijo v mrazu r vseh svetlih in temnih dneh. jV« obzorju navidezno nežno poviti v trdi korenini skriti kljubujejo burjt Pojejo o sebi šušljajo na uho pritajeno neznosno hrumečo pesem svobode burje kamna časa in zemlje. Krasa. 5podaj: Protestantska cerkev v Gorici poškodovana .med boji na sošk Fronti (fotografijo hrani Društvo soška hon\a Fiova Gorka,'-Desno: cerkev danes, kop upravljajo metodisti ffotc D. Devetak). Moje življenje v Nemčiji ■ ■ m .;l- mišljeva.1, da bi takoj vedeli, s kom imajo opravka. Rojstno ime je namreč izdajalo narodnost; a ko še ni bilo soeiali/ma v Bosni, je nemara razodevalo versko pripadnost; Srb je bil pravoslavec, J Lrvat kaLolik, Bosanec musliman. Ob vstopu v Tovarno sekundarne opreme sem mo ral predložiti vratarji! potni list iil ¡povedati, koga bi rad obiskal. Ko sem imenoval gospoda Imamoviča In Juriča, je začel brskati po velikem registru in me ponovno vprašal po imenih ... dokler nisem rekel, da grem k Fatihu in Zdravku: takoj mi je vrnil potni list, mi prijazno pokimal in odprl vrata. Očitno jih je torej poznal in iskal pod rojstnim imenom in ne pod priimkom! Bilo je julija 1989, ko mi je Fatih telefoniral in povedal, da je Fatima zbolela za rakom na hrbtenici ter da v sarajevski bolnici pravijo, da v Regensburgu skušajo zdraviti to strašno bolezen z lokalno injekcijo radio izotopa Yttrmm-Cy(). Trosil meje, naj se poza nimam, kar sem seveda nemudoma] storil. Iz rege us -burske Bolnice usmiljenih bratov (Krankenhaus der barmherzigcn Brij de r) so mi takoj odgovorili, naj jim pošljemo tozadevne ventgentske posnetke in scintigram. Primarij oddelka za sevanje je potrdil diagnozo jasniti nieLasLutičnib sprememb v prsni hrbtenici ter indikacijo mdio-vttriiim-terapije, za katero bi morala Leva: Fatimo Vehabovič: zgaraj: Amina in Atma Vehabavič. atima Vehabovič in Fatih imamovič sta imeni nekdanjih, kolegov Hnergoinvesta, ki mi bosta ostali trajno v spominu. Oba dva resna sodelavca, prva kot inženirka projektant, lepa, skromna, zadržana in sposobna, drugi administrativni direktor Tovarne sekundarne opreme, živahen, neutruden go vornik, dober kot kruh. Bil sem komaj drugič ali tretjič v Sarajevu, ko je Fatih prosil gospo Fatimo, nuj me pospremi v narodni muzej Bosne. Tam mi ni razlagala samo, čemu so služili razni eksponati in kako se jim pravi, ampak tudi, kako se je odvijalo življenje v nekdanjih časih, posebno znotraj bosanske hiše. Kam e je bil to drug svet, pa izredno zanimiv. Kaj kmalu sem ugotovil, da se vsi med seboj na govarjaio z rojstnim imenom. Morda zato, sem pre- pacientka ostati teden dni v bolnici na zdravljenju in bi se morala sama > nenačelnega«, Drugi razmislek odpira Peter Stres, ko ob Gregorčičevem primeru poudarja (str, 113), koliko so slovenski duhovniki pripomogli k narodni zavesti in slovenski kulturi ter politiki, ob tem pa se mimogrede vpraša, »koliko je to narodno delo vanje duhovnikov vplivalo na njiho vo versko poglabljanje.« Vprašanje je tehtno, nikakor iz trte izvito, a ga - kolikor vem - do danes nihče ni študijsko analiziral, morda tudi zato ne, ker jeze bÜD in še utegne bili predmet zlorabe. Seveda, vsi vemo za izjemne duhove naj omenim le Ivana Rejca na Goriškem in Jakoba Ukmarja na Tržaškem pri katerih se je narodno delovanje združevalo z globokim duhovnim življenjem in teološkim razmislekom. Stresov izziv razumem bolj v tem smislu, da bi morali proučiti, kako je poldrugo stoletje nacionalnih bojev ob zahodni slovenski meji vplivalo na strukturo vernosti slovenskega človeka na Primorskem, Morda bi pri tem odkrili marsikaj, kar bi nam pom a galo bolje razumeti nas same in čas, v katerem živimo. Skratka, Stresova monografija o Antonu Gregorčiču je zanimiva, dokumentirana m temeljita knjiga, ki po- eni strani zapolnjuje vrzel v našem zgodovinopisju, po drugi pa odpira nova vprašanja, o katerih bomo morali še razmišljati. NrKROt.OfV Rozina Švent Ted (Božidar) Kramolc (27. 3.1922-3.9.2013) V to rek, 3. septembra 2013S je v 'Ibnm tu mir no zašpili' dragi prijatelj, slikar in pisatelj Ted Kramolc. Le nekaj dni prej sem preje la njegovo zadnje pismo (datirano z 12. avgustom), ki je še čakalo na moj odgovor. Pravzaprav sva si v lis lem toplem poletnem mesecu »že* izmenjala pismi - moje njemu je datirano z 19. avgustom - kar sc nama je zadnje čase pogosto dogajalo (nekakšna telepatija). To je biJ pravzaprav najin »pogovor«, saj sem dobro Čutila, kako je vse bolj osamljen in potreben prijateljske besede, Toda pisma, ki mi jih je pošiljal, približno vsak mesec po eno, so bila polna načrtov za nadaljnje delo. Predvsero ga je zadnje leto vse bolj okupiralo pisateljsko delo - pisanje spominov, kar je deloma popisal tudi v pismih. Da bi si čim bolj osvežil spomine na nekdanje dni, znance in dogodke, je ob večerih prebiral in urejal svoj obsežni arhiv. Prav pretresljivo je to opisal v enem od prejšnjih pisem: it Sedi m pred kaminom in prebiram orumenela pisma prijateljev, ki pa danes! po toliko letih, mnoga zvenijo povsem drugače kot tedaj, ko so bila napisana!« Nekaj nepti menibnih (?) pisem j c tudi odvrgel v ogenj, večino pa je v velikih kuvertah sproti pošiljal v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljana Tudi zadnjemu pismu je bilo priloženo starejše pisni o prijatelja, slikarja in vrstnika Marijana Tršarja (datirano s 14, 12, 1991), ki ga je očitno naknadno našel v svojem arhivu, ostala je že leta 2011 poslal v NUK. Zadnje pismo je, kot po navadi, zelo avtobiografsko in polilo n jogo vili kritičnih pogledov na svet, v katerem je živel oz. ga je obdajal. Naj nam vsem še enkrat spregovori kar Ted sam (nepomembni deli pisma so izpuščeni in označeni z /.../)[ 1 1 Vedno sem se po tihem bata,da biga smrt presenetila med vožnjo, ki seji, kljub letom, ni hotel odpovedati. Po svoje sem ga razumela, saj bi ga to omejilo e na bivanje v mestu (Restdale - predmestje Toronta), on pa je neizmerno užival v svoji počitniški hiši, ki jo je tudi sam projektiral in ji uredil okolico, kjer ni manjkalo pisanega cvetja - njegovega pogostega slikarskega motiva. Božidar Ktrniofc ob zadnjem obisku v Sloveniji leta 201 1 (foto Rozina Švent). »Dear Rozina! /.../ Jaz živim v skrajno sevemozapadnem kotu mesta, kjer pa promet (posebno ob »mshhourstO ne zaostaja po lir up n in prenasičenosti od ostalega, poleže pa se hitreje kot v dowiifownu. Teddy (sin, op. R. Š.) si je kupil stanovanjc v finančnem okolišu - v 30. nadstropju stolpnice, ms blizu, kjer ie zaposlen, tako da gre na delo in potem domov peš, kar je tudi za počutje bolje kot fiofiranje - in Uidi cenejše. Nekdanje navdušenje za neko »multikulturnost« opazno peša, se ohlaja, vsa tista uvožena in po različnih vernostili programirana podložnost kleru te ali t—I one farbe pa daje ponajveč ie se stvar staršev, to ¡e prvih emigrantov, V tej naši sedanji dobi ffihničnega razvoja je soije-i ijc možganov bolj zahtevna stvar kot v moji mladosti ali pa mojih (oz, naših) prodnikov. Kljub poli Lični in svetovno nazorski razliki pogrešam nekatere »sonarodnjake« - zaradi gosto ljubnosti in tudi včasih kar napetih pogovorov o ljubljansko Orientiranem slovenstvu. Ljudmila1 seje nerada pridružila pogovorom politične sorte (sosedi SO ji ubili očeta in brata, in to po tem ko ga je »ljudsko sodišče« kot mladoletnika izpustilo iz zapora). Zato po prvem obisku nikdar več ni hotela obiskati bivši don« zarila se je v knjige (romane) in večkrat oziroma pogosto brala kar celo noč, S Tomažem in Teddyjem ni nikdar govorila slovensko in sta tako ostala brez znanja »materinščine«. Niko (brat, op. K. S.) je prepričan, da bo slovenstvo po nekaj desetletjih izginilo, ker ga bodoče generacije »lam doma« ne bodo več branile. »Zanimivo« pa je dejstvo, da je najmočnejša država v Evropi spe L, in to po popolnem porazu v drugi svetovni vojni, Nemčija, Ha! Ne vem pa, če o tem razpravljajo po ljubljanskih oštarijah in kavarnah: Nemci so spet na konju, ostala Evropa pa na psu -več ali manj. Morda Te to moje »oziranje nazaj« moli, bazi ra pa na mladostnem pojmovanju nekega kar vzvišenega slovenstva in v razočaranju o njegovem bistvu poLem v begunstvu v Avstriji in končno do prave perspektive tu v Kanadi po dvainšestdesetih letih po preselitvi iz Evrope - petinšestdeset pa po odhodu iz Ljubljane. Vse oz, vsako emigracijo pa poskuša držati v svojih kleščah klcr te ali one sorte. Jaz sem se že od vsega začetka med slov. emigracijo počutil ko L riba na suhem, to pa zaradi osebnega pogleda na svet in na skoro vse posvetno. Katoliško vodstvo je že v Vetrinju pustilo ■ domobranstvo na cedilu, rešilo svojo vatikansko zadnjico s pobegom v Italijo in pozneje v širši svet, kjer 2 Žena Lju d m ila (Mil ka) Kramo le (29,7.1924 - 5.11.2003). Njena sm rt ga je močo o p r izade la in potrla. V zalival ¡(27. 11.2 003) za moje pisn 0 soia Ije Ja za p isa I: »Strašno me je prizadelo - čeprav je bila zadnje mesece vedno slabša in zaradi padca in poškodbe hrbtenice tudi v bolečinah in smo vedeli, kako je z njo, vendar upa človek - ker je pač človek! Fo dolgem času sem spet za pisal no mizo, ker hočem končati svoj novi roma n. Težko se je zbrati - pisanje pa m i pom sga poze bi ti, je uteha. Si cer pa je hi ša p ra zna, kljub kurjavi - mrzla in moreča. Počasi se spet oziram po že dolgo pripravljenih platnih - treba bo uresničiti le dol go nameravane kompozicije in načrte.« Milkma bolezen in skrb zanjo (težave z ledvicami), sta ga skoraj povsem odtrgali od ustvarjanja. jc spel poprijelo stare propagandne bobne in cimbale - kot tudi v tkzv, slovenski cerkvi v Torontu pod »mn telo« tukajšnjega mukikulluralizma. Tis La prva slov. cerkev v Torontu na Man n ing &t. je bila pravo arhitektonsko skrpucalo propagandistov in zaslužnih petični kov slov, kova, danes pa daje v drugih etničnih rokah - pravijo. Upam, da Tc vse to vsaj obrobno zanima, omenjam pa vse to, ker si v svoji disertaciji o beguncih v Avstriji mojstrsko prikazala tisLo dobo. !i> oziranje pa ilustrira po svoje - moje kar pogosto oziranje v preteklost, kije tudi simptom ostareiosti, že bolj pa osamljenosti. Od nekdanjih sošolcev na umet, akademiji imam bežen stik z eno samo sošolko, ki se je po zadnjem otroku, ima jih kar pet (in odraslih), končno le posvetila resnemu umetniškemu delovanju in razstavljani ti. Po grad naciji smo sc abiturienLi Še zbirali po gale rij ah in gosLiinah, potem pa se je večina porazgubila in kar za večno razšla na vse vetrove te ogromne dežele. Danes je večina že »odšla«, od vseh tedanjih abi-turientov pa se je tu v Torontu uveljavila le peščica. Svoječasni protestantski Toronto umetnosti pij bil naklonjen, fcžmah« pa so kasneje prevzeli galeristi in umetniki abstraktnega ali brezpredmetnega kova -bistveno in ponajvef pa oportunisLi. Ibko so tudi v Sloveniji umetniki in diletanti odkrili ta novi stil in preplavili galerije s svojimi diletantskimi izdelki. Vse prejšnje so odrinili v kot in sem ob zadnjem obisku i.iubljane (2011, op. R. Š,) opazil, da imajo tam pri vas še vedno prvo in zadnjo besedo. Da je slovenska pokrajina bistveno »špinačiirsko zelena« in »neuporabna« za resno izražanje in podobno - meni pa se je zazdelo - da branijo svojo nedozorelost in kar lokalno omejenost splošnega slovenstva, ki še vedno tava v močvirju nekdanjega marksizma in njegovih krvnikov - katerih potomci pa so se razvili v naj ve čje buržuje slovenske zgodovine. Po več kot polstoletni oddaljenosti mi j c bilo vse Lo opazno že prvi dan »doma« tam v l.jnbijani, najbrž zato, ker sem bil tam le kot turist in morda še »deseti brat« na obisku. Žalostno res - pa resnično! TisLih 23 let, katere sem preživel »doma«, pa je nemogoče (kljub nevšeč nostim) pozabiti, ker so bila vkljub »prestanemo« marsikdaj Ludi lepa in kar nepozabna. Življenje tu pa meje prisililo, da videvam J posebno še zdaj v starosti in osamljenosti, vsi preživeto z »drugačno« dioptrijo kot svoj čas »doma« ali pa po prihodu v Kanado -in potem v reakcionarni in probri lanski Toronta - v katerem pa seje »kar znašlo« prav tako reakcionarno duhovniško »vodstvo« laza cističnega kova in slovenskega izvora - ki pa napotke dobiva - iz vatikanskih NPKROLOC pretisnil in vež - kot vedno in brez dvoma, že od nekdaj. Vatikanskih dvoran pa se že od nekdaj drži italijanski vonj, ne pa neka vesolj n ost, kot jo pri digajo in oznanjajo vsepovsod in vsak dan s prižnic In zvonikov, Ja/ pa sem bil vsega sit že prvi dan v Gonarsu, ko nas je stradajoče -obiskal zavaljen papeški nuncij s svojim blagoslovom. Upam, da Te to in takšno oziranje ne moti ali vznemirja - tisti tkiv. slovenski * težki časi« so ti osebno neznani ali pa pozabljeni - kar je najboljša psihoanaliza meni pa - zaradi te moje kar starostne osamljenosti - večkrat potrka na vrata, Rodila sva se oba z Nikom - pač v nepravem času - in najbrž tudi v nepravem kraju. Svoj čas bi bilo to sinonimno z neko »izdajo narodne zavesti*, danes pa se mi, zaradi sodobne mobilnosti, zdi realistično. Evropejci [Angleži, Francozi, Spanci in Portugalci) so svoj čas osvojevali Afriko, Indijo itd., danes pa St' razcapanci od tam s silo selijo v Evropo, vnašajo »svojo ku it uro* korupcije in kriminala in seveda »prave vere« ■ različnih farb in pomenov. Egipt in Egipčani (ki so svoj čas izgnali Žide) je danes v razsulu in pred državljansko vojno; muslimanske legije različnih »mislecev* so si v laseh zaradi »pravega Alaha in nebes«. Tista slovenska krilatica: »Kjer je far, tam je denar* - pa je veljavna tudi za njihov kler in njihovo nasilnost. Tu v Torontu je res slovenski starostni dom - omogočil ga je kar »preprosi* slovenski begunec in gradbenik (Jože Kastelic, op. R. S.), tam je tudi zgledna knjižnica darovanih knjig, katero pa je slov, kler »očistil« vsega, kar jc liberalno ali svobodomiselno tako da ne grem več tja v čitalnico. Vse knjige So bile dar tukajšnjih Slovencev. Ta duhovščina pa obstoja iz nekaj upokojencev, ki žive lam in si domišljajo da so tradicionalno še vedno »gospodje« in nekaj boljšega ■ ne pa kot večina tam -ostareli ali že kar senilni. Svoj čas me je omenjeni kler hotel zaplesti v debato slov. političnega žmahci, jaz pa sem odložil pribor, odrinil krožnik, se opravičil in se poslovil. V tem domu da imajo še vedno neurejeno donacijo osebnih dokumentov in pisem, originalnih beguncev izza povojnih let. Ne vem pa, če je dostop že orno gooen širši publiki, ali pa da je vse £ev »kištah«? Svoj čas sem organizatorjem svetoval, da naj vse to pošljejo Univerzitetni knjižnici (NUK-u) v Ljubljano - odgovorili pa mi niso. Vzrok je bržkone še vedno nezau -panje, drugi pa diletantizem »varuhov« te zbirke. (Za vse to in podobno pa že dolgo nimamo več potrpljenja ali volje - kot klop kože se ga še vedno drži, kar je na primer dr. Rajko Ložar (tudi begunec) poimenoval »siovencarstvo«, sam pa zaradi zagledanosti v nekdanjo (kar umišljeno) imperialnost slovenske kulture ni nikdar dokonč no razumel ameriško miselnost ali nje »modus vivendi*: za pravo vži- ¡.evo: detajl Kramolčevega olja ^vrofXirfn?t z muzo iz leta J 997. Zgoraj: Božidar Kramolc z Irene MisieJ no razstavi v Ajdovščini leto 201 f (foto ff. iventž Zadnji dsi Kramolce sega pisma avtorici tega zapisa 2 znaiilna pisavo in podpisom, |etje je bil prastar, svojo učenost v Ani etiki med Slovenci ni imel s kom deliti, z ameriškimi pa ni nikdar našel pravega kontakta. Trava Amerika pa je začela z uporom stari miselnosti imperialne Britanije ; in je zato »drugačna* od kanadske - slovenska miselnost in način življenja pa sta še vedno »kar« »K and K* avstrijska, To je, doma živečim, težko razumljivo -večini emigrantom, živečih v sicer modernih »ghet-toih« - pa kar »čez glavo«,) Vse to je »usoda« priseljencev - 111 rojeni pa komunicirajo med seboi izključno v angleščini. That is how it ii. Ta moja kar cinična JuhnviLost, pa ima se vedno - se mi zdi ali dozdeva - svoj vzrok v bolečinah v hrbtu, kjer da se nalomljeni rebri še nista docela pocajtali, kot so pokazali spet naj novejši rentgen posnetki, kat »kvari* moj spanec in odpočite k I ali pa ga v deževnem vremenu skoro onemogoča, Letošnje poletje ni tako vroče kot lansko, dežja pa je preveč in zato tudi vzrok za velike poplave v Mani-lobu in kot sem že omenil - tudi Lud Vreme je pa pač celinskega značaja - in nikdar alpsko in p n dolinah različno, kot je pri vas, na slovenskem ozemlju. 3 Pismu je bil priložen izrezefcžfotog rafija poplavljenega mesta. NEKROIOG Kadar ima Krim »belo kapo - bo dež*, je rada prerokovala ali oznanjevala moja mama in mamica; sicer pa v Ljubljani ni pametno pustiti dežnik ali mareio - doma, ne glede na letni čas, Ta moj (in Niko tov) kronični bronhitis sc po pobegu na Koroško (Spittai.'Drau) ni več pojavil - tu v Kanadi pa le en krat - samkrat - po vseh teli letih. Tisti že kar »ljubljanski bronhitis« pa je iz kanadskih perspektiv najbrž tudi vzrok tisti tipični (ali pa vsaj del) ljubljanski razdraženosti političnega kova, ki Že Stoletja davi ali pa kar onemogoča zdravo razsodnost in »fair play*, in to ne le v osebnem, pač pa tudi v splošnem življenju in obratovanju - kar pa opazi najbrž le povratnik ali turist z znanjem slovenščine. Poletje, ali pa vsaj pomlad - je tildi v Ljubljani kulturno zanimiva in vzpodbudna - več kot nekaj tednov bivanja tam pa je že kar mučno in sem tudi jaz, vkljub prijaznosti in gostoljubju, težko čakal na povratek v »novo domovino«. Domovina ni le pokrajina - domovina so sorodniki, sLarši, prijatelji, prijateljice (in ljubice) - skratka ljudje - katerih pa zdaj ni več in jih nikdar več ne bo, Planine, gore, neke in jezera pa so le kulise v tej naši slovenski komediji, kije, če si zdrav, prekratka -sicer pa kar predolga in mučna. Zašel sem nehote spet v neko megleno melanho lij o, Če te vse to moti, mi omeni, da te ne bi moril ali dolgočasil v prihodnosti. Zanima me tvoj pogled na sedanjo domačo razdraženost - najbolj pa nova literatura - nove knjige oz. romani. Lep pozdrav Ted« Iz Toronta ne bodo nič več prihajala Tedova pisma, bogato okrašena z različnimi kanadskimi znamkami. Toda za dragim prijateljem bodo osLali lepi osebni spomini, štiri knjige - Podobe iz arhivov (1992), Polica za navadni dan (1997), Tango v svilenih coklah (2002) in Sol v grlu (2008) - in veliko umetniških del v različnih tehnikah (večinoma jih hranita galeriji v Slovenj Gradcu in Pilonova galerija v Ajdovščini). Tri svoje slike (skrbno izbrane po tematiki: akvarel živo rdečih makov, z ogljem narisana »Martuijkova gotska skupina* - pod katero je moj novi dom - in risba s svinčnikom »Deklica v begunskem taborišču*) pa je podaril tudi meni. Vse tl i visijo v mojem domu iti me spominjajo nanj. Dragi Ted, mirno spi in naj ti bo Lahka kanadska zemlja! Mojca Polona Vaupotič Ekspresionizem - moč barv in izrazitih potez arva, kot izrazito čutno in čustvena poudarjeno področje človekovega d oživljanj a Je v našem življenju od nekdaj ustvarjala pomembno vlogo. Tako lahko govorimo o celi vrsti barvnih kombinacij, ki so v posameznih obdobjih in civilizacijah prinašale zelo različna sporočila. Na vprašanje, kako doživljamo barve, je odgovor kratek: predvsem zelo osebno. Takšno izrazito moč barv, in poleg tega še potez,, nam prinašajo prav likovna dela iz obdobja ekspresionizma, s katerimi se srečujemo skorajda povsod. »Kaj je impresionizem? Zaznamek očesne impresije, nečesa hipno in morda površno vidnega ter naglo zaznamovanega. In kaj je ekspresionizem ? Kakor ga jaz pojmujem, je to slikoviti izraz umetnikove notranje intuicije kor njegove očesne impresije. Eden dela s površino stvari, drugi 5 tistim, kar je pod površino-i. (Albin Egger-Lienz) Ekspresionizem {iz lat, expressio, n izraz«) je smer, sprva v nemški umetnosti, kije nastala konec 19. in v začetku 20, stoletja, iz tedanjega občutja kaosa, prote sta zoper meščansko družbo, njeno tehnološko c i vili zacijo, vojno in tudi zoper estetiko, V ospredje je postavila predvsem »novega« človeka ter prevrednotenje vrednot. Ekspresionizem je hkrati nasprotje impresionizma. Glavni predsLavrtici ekspresionističnega sloga sta tedaj bili umetniški skupini, nastali v Nemčiji, Die ftnf/cke (Most) in DerBlaue Reiter (Modri jezdec). Od sli- Zgoraj: Gojmir A. Kos, Tri žene pri mizi, Spodaj levo: Frama Kralj. Skušnjave i v. A mona; desna France Kralj, Slikar. karjev pa so to bili Oscar Ko kose Pika, Georges Rouault, James Ensor, Edvard Munch, Marc Chagall in se nekateri drugi. Kar se tiče motivov 50 slikali predvsem zgodbe iz obrobja družbe, bedo, usode iz sodišč in celo klovne. Od tehnik so v veliki meri ustvarjali grafike, osnutke za tapiserije, lesoreze, kartone za slikana okna in scenografije. V naši deželi pa so ekspresionizmu dali pečat slikarji Fran Tratnik, hrata France in Tone Kralj, Gojmir Anton Kos ter Veno Pilon. Značilnost, ki prav tako zazna rnuje ekspresionizem, je defoe madja stvarnosti; avtor deformira upodobljeni predmet, nato »¡zlije« nanj svoje občutke. Ob definiranih linijah upodablja še ostre robove ter močne, po navadi kar kričeče barve, ki imajo hkrati simboličen pomen. Svetloba razgrajuje upodobljene oblike, vdira vanje, prepoznavnost in berljivost podobe pa določa razdalja. Glavni »krivec« ter začetnik tovrstnega maličenja upodobljenega je bil belgijski slikar James En so r. Pripisujemo mu lahko tudi iznajdbo ekspresionističnih prvin. To so ognjene barve, nasilni kontrasti, kaotična risba ... Medtem ko teorije estetike korenito spremenijo pogled na pomen dola. Levo; Jone Kralj, Kalvarija; na desni! Tone Kralj, Bežeča mati. 5podaj desno: Fran Tratnik, Samostansko d vodiče v Ljubljani, ji umetniki 20. stoletja posvečajo še posebno pozornost. To pa zato, kor jih opuščanje figurativnih modelov sili k novemu raziskovanju mogoč nih oblik upodobljenega. Vzemimo za primer delo Franceta Kralja, Skušnjave sv. Antona, ki je datirano med letoma I9t5 in 1920. Na njej so na skorajda postmodernističen način upodobljene porušene klasične predstave »po imenskega križa«; torej, tistim ure d it vam slikovnega polja na sliki, ki predstavljajo horizontalno gravitacijsko funkcijo, se dvigujejo vertikalne funkcije pomena. Slika je namreč zasnovana v takšnem stilu pripovedi, da gledalca zbega, zaradi premikanja nastopajočih obrazov. Da pa bi si avtor zagoto vil ustrezno prepoznavanje vizije resničnega videnja, v katerem se posnetek realnega sveta spreminja v id eal n e I ike, je ob vsem zapi sa I na -slednje; *Dva ekstrema:Kristus (levo zgoraj) - poltena zapeljivost ¡ognjene oči, prša, topli barvni ton - desno spodajj; zmaga V Kristusu (trnjeva krona, združeni sij)«. Temu sledi razlaga; ta vizija je mentalna slika, zunaj določljivega časa in prostora, pa vendar čutno dejanje; obraz Kristu sa, h kateremu seje vzpelo trnje ter kaplje krvi, ki ohranjajo vertikalno, pokončno videnje te slike, Našle dnje; glava sv, Antona? Mimogrede podvomimo - je to res oni Gotovo, In njegove roke v molitvi že oblikujejo zasuk, ki je razumljiv - svetnik je skionil glavo v prividu, v katerem sta zdaj povezana oba lika. Kristus zgoraj v »toplih« čutnih tonih, ter spodaj desno naslikana dojka in dekliška figura, v dveh rumenih zaostrenih linijah, a edina z odprtimi očmi. ki plaho in neodločno strmijo navzgor. Prav sedaj šele nastopi tista formalna oznaka, ki predstavlja določljive znake v ekspresionizmu. To so tisti z ostrimi, bodičastimi prameni, modro zeleno izrisani, ab- !p,; if^ Levo: M?rtc> Pilon, Marij Kogoj. Nasadi: Veno Pilon, Rusinja. Desno,- Veno Pilon, Arnom simpie. straktni medprostori ki posredujejo »nekaj« med zamišljenim ir* nadčutnim. To pa ustvarja in hkrati zagotavlja nekakšen duhovni status tej viziji ter predstavlja razvidne figure v nav svet bivajočega. Vse omenjeno je značilno prav za to, prvo avantgardo. V svojem ustvarjanju so umetniki predvsem veliko eksperimentirali. Njihov skupni cilj je bil spodbuditi gledalca, naj opusti običajni način gledanja umetnine i n se z od p rti mi očmi s ooči z n e n e h no sprem inj ajočo s e resničnostjo. Ekspresionisti so tako odkrivali nove, tudi alternativne načine za predstavljanje svoje dejavnosti. To pa nikakor ne pomeni (kot bi si morda kdo mislil), da imajo sedaj vsa modernejša likovna dela poudarek na eksistencialni izkušnji z izpostavljeno temno, sivo ali črno barvo, ustvarjeno v zamolklih, turobnih tonih. Toda pogosteje modernizem in z njim vred ekspresionizem res samo temna slika našega časa, saj gre čestoza izražanje duševnih in socialnih kriz. Kot posledica temu pa začnejo barve zveneti celo močneje, kot v utečeni It klasičnih konvencijah. Ko barve dobijo takšno vlogo in moč v sl ikarstvu, ko posta nejo več kor le fizi čna sredina in informacija, ki niso samo znaki z utečenimi pomeni in ko začnejo ustvarjati nov eksistencialni prostor za zasebni doživljajski svet - takrat se znajdemo v slogu ekspresionizma in hkrati modernizma. Z nami in s slikami pa se ves čas dogaja naslednje; mi izberemo njih ali pa One nas, nas vsrkajo vase ali pa celo odbijejo, odpodijo od sebe. Poleg motiva je na m reč barva najmočnejši dejavnik, ki vzbudi naš interes, saj j e nekaj, s čimer se večkrat kar istoveti mo. Veli ko krat stojimo pred ponudbo, pred sporočili osebnih zgodb likovnikov, ki so bolj ali manj komunikativna, odprta. Pa vendar še to ni nikakršen predznak tudi za njeno kvaliteto, polnost ali moč. Krog odjemalcev je namreč bil vedno zelo različen. V bližnji preteklosti je večkrat šlo tudi za nekakšno privajanje na »novotarij e s, ki so jih prinašala iskanja na področju slikarstva ter drugih umetnostnih strok. Ekspresionistična likovna dela nas nagovarjajo s svojo izrazito likovno aktivnostjo. S seboj prinašajo vedno nekaj svojo dinamične eksplozivnosti, ki puščajo v nas svoj specifični vtis, To pa zaradi tega, ker sami motivi v 20. stoletju niso več povsem jasni. Hoteno je ustvarjena spremenjena realnost in dotian Izrazit slikarjev osebnostni slogovni pečat. Kontlnuiranost barvnih površin, deformacija oblik - vse to pomeni zamenjavo realističnega razmerja in snovnih barv, z nesnovno barvitostjo. S to kombinacijo nastaja za gledalca skrivnostna in hkrati prijetna uganka, ki ustvarja drugačen stik med njim samim, umetnino ter prostorom. Likovni kritik Hermann Bahr je nekoč med drugim tudi zapisal, da to, kar išče ekspresionizem, nima primere v preteklosti. Z njim se poraja nova umetnost. In kdor opazuje ekspresionistično slikarstvo Matissa ali Picassa, Pechsteina ali Kokoschke, Kandinskega ali Marca, ne more zanikati, da je to, kar stoji pred njim, resnično brez primere, in samo to je tisto, kar je sku p no vsem ostalim skupinam. Združuje jih dejstvo, da soobrnili hrbet impresionizmu oziroma da mu nasprotujejo. V nasprotju z impresionizmom, kije spremenil način gledanja na zunanji svet, so ekspresionisti skušali reformirati slikarstvo s prenavljanjem sporočilnih sredstev. In predvsem z barvami, za katere zdaj niso več veljala merila verjetnosti, temveč samo se harmonična skladnost. Slike torej začnejo govoriti neposredno, z lepo modro, lepo rdečo, lepo rumeno, s prvinskimi substancami, ki brskajo po globinah človeške duše. To pa je hkrati pogum za odkrivanje novih sredstev na področju likovnega ustvarjanja. Antena Levo: Bruno Križman iti Sergij Pcihor pred projekcijo slik iz Čilo in Velikonočnega otoka. Desno 2 leve: Maja Lapornik in Diano Koloinipredstavljata repertoar S5G. Iz delovanja Društva slovenskih izobražene; V mesecu oktobru je Društvo slovenskih izobražencev nadaljevalo svojo redno sezono društvenih večerov s kulturnimi srečanji z raznih področij, V ponedeljek^ 7. oktobra so v društvu predstavili publikacijo, posvečeno »ekologiji in narodnemu vprašanju v tržaškem Bregu«. Na to temo so govoriHpraf. Majda CibieDanilo Sedmak in Marko Tavčar za Goriško Mohorjevo družbo. Naslednji ponedeljek, 14. oktobru je bil gost na večera DSl dr. Ivan Štuhec, profesor moralne teologije in družbenega nauka Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki je govoril o kriznih pojavih tako v slovenski Cerkvi kot v širšem slovenskem prostoru. Sledil je včJdr, posvečen knjigi »Goli otok - Titov gulag«, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik, profesor za etnologijo Balkonu in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V ponedeljek, 28. oktobra nas je popotnik Bruno Križman vodit s sliko in v besedi po poteh slovenskih sledov v puščavi Atocama in na izletna Velikonočni otok. ^ponedeljek, 4, novembra sta v društvu predstavili letošnji repertoar Slovenskega stalnega gledališča predsednica upravnega sveta Maja Lapornik in umetniški vodja Dianu Koloini. V ponedeljek, 11. novembra sta na temo »prostocarinska območja na Tržaškem«, govorila dr. Peter Močnik m dr. Peter Regent. Od leve: Sergij Pahor, Marko Tavčar. Majda Cibk ¿n Danilo Sedmak. Desno: Božidar Jezernik. 16. PRIMORSKI DNEVI NA KOROŠKEM Med 21. oktobrom in 2♦ novembrom so so v raznih krajih Koroške odvijali 16. Primorski kulturni dnevi, ki sojih priredile Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta. Gre za tradicionalno kulturno izmenjavo med našo deželo in Koroško, ki je doseglo že svojih polnih trideset let. Kulturni dnevi potekajo namreč izmenično vsako leto v drugi deželi. Letošnje kulturne prireditve, ki smo jih Primorci izvozili na Ko™ko'50 bil* >tevilne in 2d0 dobro obiskane. Kot že rečeno, so se dnevi začeli 21. oktobra v Celovcu z otvoritvijo razstave znanega goriškega slikarja Ivana Žerjala. Nadaljevali so se vTischlerjevi dvorani z okroglo mizo na temo »Zastopanost manjšin v javnopravnih telesih in manjšinska politika«. Sodelovali so Igor Gabrovec (deželni svetnik S5k in podpredsednik deželnega sveta Fjk), dr. Angelika Mlinar (NEOS, poslanka v državnem zboru, članica Zbora narodnih predstavnikov), Damijan Terpin (deželni tajnik Slovenske skupnosti), mag. Vladimir Smrtnik (predsednik Enotne liste, občinski svetnik občine Bistrica nad Pliberkom). V sredo zjutraj je bila predstavitev poezij Davida Sandija na Višji šoli v Št. Petru. Kot že nekaj let, je bila vTischlerjevi dvorani v Mohorjevi hiši predstavitev publikacij; Martin Jevnikar - Slovenski avtorji v Italiji, Peter Stres - dr. Anton Gregorčič ir Sandro Ouaglia - Biside na traku za otroke. Predstavitev so spremljale pesmi v rezijanščini, katere je Izvajala Silvana Paletti. V soboto, 26, oktobra je v Kulturnem domu Dobrla vas bila prireditev z naslovom »Dober večer, sosed«, na kateri je sodeloval MoPZ Štmaver. Novost Primorskih dnevov je bifo sodelovanje Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Jerneja z Opčin pri sv, maši v PodgorT. Sodelovali so z glasbo tržaških skladateljev. Bodisi kvalitetno izvajanje kot izbor pesmi je navdušil obiskovalce in organizatorje. Slednji so si bili enotnega menja, da je potrebno tudi v bodoče nadaljevati s podobnimi srečanji. Glasbene dogodke Primorskih dnevov je zaključilo srečanje glasbenih šol (SCGV Emil Komel Gorica, Glasbena matica Trst, Glasbena matica podružnica Tomaža Holma rja v Kanalski dolini, Slovenska glasbena šola na Koroškem). Gostovalo je kar nekaj dramskih skupin s predstavami bodisi za otroke kot odrasle, V četrtek, 24. oktorbra je gostovala skupina »0'klapa« Slovenskega pastoralnega središča Gorica z lutkovno predstavo »Štirje fantje muzikantje«. V petek je bila prav tako predstava za otroke v Stari pošti na Ziljski Bistrici. Nastopal je Slovenski oder iz Trsta s predstavo »Heidi«. Predstavo za odrasle je v soboto, 2. novembra izvedla Dramska družina F. B. Sedej iz Steverjana z uspešnico »Umor v Vili ftoung« v režiji Franka Žerjala. Z njo so se tudi zaključili 16. Primo rs ki d nevi na Koroškem, Igrala Slovenskega odra in spremljevalci na Žili z Dobračem v ozadju. Življenjska pričevanja V zadri jih me nadh je letos V 5lo-ven iji izšlo kar n ekaj knjig s pomiri ov, razmišljanj in pričevanj o polprete klem osebnem in narodovem življenju ter trpljenju- Elektronski inženir Peter Starič (1924), kije izdal že vat strokovnih del, a se og lasa v period i ki tudi z a ktu-alrimi komentarji, je pri Novih obzorjih v Ljubljani izdal 407.strani debelo knjigo Moje življenje v totalitarizmu, 1041-1991, Nena vadna živ|jenjsk? pgt inženirja elektronike. Vera Ban, ki se tudi oglaša kot komentatorka, je ravno tako pri Novih ohzcrjlh v Ljubija ni popisala svoje pol iticn o d elo na "pomlad ni" stra ni od leta 1990 dalje v knjigi na 160 straneh Moja pot ob Pučniku. Univ. prof. strojništva Julij Bertoncelj (1939) je svojim strokovnim delom in popotni ter družbenokritični knjigi Šepetanja na kolesu (2 Od 8! dodal kritična razmišljanja inzapažanja na 527 straneh Komu izstaviti račun? Izzivanja in madeži. V kolofonu so zabeležene založba Berton iz Kranja in sozaloibe Gub Leonardo da Vinci, Nova obzorja ter Novi gias iz Gorice, Upokojeni profeso r soci o log i je re -ligije ter socialne In politične doktrine dr. Zdenko Boter ■! 1 926), znan tudi kot svetovalec nekdanjega predsednika Milana Kučana in v prvih povojnih letih referent za kler v vodstvu slovenske Udbe, je pri založbi Sevur&Sevur v Ljubljani na 735 straneh manjšega formata izdal spomin e Padle maske-Fakulteta za politične vede v Ljubljani pa mu je na 455 straneh In s predgovorom dr, Nika Toša izdela še knjigo Pričevanja, Politični utrinki 1989^1996- Umrl režiser Primož Bebler Režiser Primož Bebler, ki je bil v letih 2009-11 umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča vTrstu, je 20.novembra umrl po dolgi bolezni, a delaven do zadnjega dneva. Rodil seje leta 1951 v Nesvforku v družini partizanskega voditelja, politika in diplomata Aleša Beblerja. V Beogradu je leta 1976 diplomiral iz režije in nato ustvarja I, d o kler se n i leta 1992 preselil v Slovenijo. Bil je umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, Primorskega dramskega gledališča oz. Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici ter, kot omenjeno, SSG v Trstu. Umrl je Mitja Ribičič Dne 28, novembra je umrl komunistični revo]uti□ nar in politik Mitje Ribičič. Rodil seje 19- maja 1919 v Trstu v družini učitelja na Ciril-Me-todovi šoli in mladinskega pisatelja Josipe Ribičiča, ki seje morale kmalu izseliti v Jugoslavijo, Njegovo ime je vezano na zloglasne posle, ki jih je med vojno in po njej opravljal v vrhu slovenske komunistične politične pol icije in jih vsaj javno n i ko I i ni o bžalova L O p ravlja I pa je tu d i v rsto visokih političnih služb. Bilje repu Miški In zvezni poslanec, predsednik jugoslovanske vlade v letih 1969-71, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije v letih 1982-83, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije itd. Smrtj meo šolniki V novembru je smrtna kosa kar trikrat zamahnila med slovenske šolnike na Trza s kem. Preminili so upokojeni profesor kemije na poklicnem zavodu Jožef Stefan in nato 12 let ravnatelj na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois prof. Dari bor Zupan fr, 194/1, profesor elektronike na poklicnem zavodu Jožef Stefan inž, Davor Pečenko (t. 1957) in pa dolgoletna otroška vrtnarica ter dejavna članica našega kulturnega in verskega občestva Marija Aleksandra (Sandra) Mahnič, vdova Močnik (r-1925). Dne 1, decembra pa je preminila še nekdanja dolgoletna ravnateljica srednje šole Ivan Cankar v Trstu in avtoric? učbenika z? latinščino Vera Semenič, vdova Bedendo (r, 1924). 'o-qtss.es£ mo Goniko Mohorjeva družba je iS.novembra v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici predsta vila svoj knjižni dar za leto 2014, Steber zbirke je seveda Koledar za leto 2014, ki ga je uredil Jože Markuža. Spričo dejstva, da je Jadranski koledar v Trstu tiho izginil in da se Trinkov koledar posveča predvsem videmski pokrajini, ostaja Koledar GMD nezamenljiv letni almanah o zamejskem življenju. Poleg števila ovrorjev m člankov o tem priča še dejstvo, da sta tudi letos našla v njem mesto pomembna dokumentarna sestavka, ki sta bila nekoč doma v Jadranskem koledarju: Slovenska bibliografija v Italiji, ki jo jeza leto 2012 pripravila Ksenija Majevski iz Narodne in študijske knjižnice, in statistični pregled našega šolstva v treh šolskih letih (2011/12 - 2013/14), ki ga je pod naslovom Izobraževanje v sfovetis/iem jeziku v Italiji pripravilo Norina Bogateč iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, Letos šteje Koledar več kot 350 bogato Ilustriranih strani. Potem sta tu knjiga več avtorjev Domače slaščice, ki jo je uredila Mirjam Simčič, it i otroška knjiga O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe, ki jo je napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustrirata pa Nejka Sellšnik. Posebno težo ima 23. zvezek zbirke Naše korenine. Gre za zbornik Nekdaj V Starih Časih, Spisi Rada Bednarika (1902-1975) in prispevki O njem. Urediti SO ga Marija Češ čut, Milan Jarc in Branko Marušič. O vsebini govori Že podnaslov: Izboru spisov uglednega goriškega javnega in kulturnega delavca sledijo zgodovinske razprave o Bednarikovem življenju in delu, ki so jih prispevali Milan Jarc, Branka Marušič, Marko Tavčar in Boris Mlakar. UMRI, JE SLIKAR BOGDAN GROM Nu svojem domu v New Jerseyju, oediileč od New Yorkii, je 18- novembra preminil tržaški slikar, grafik, kipar, ilustrator in oblikovalec Bogdan Grom, Rodil se je 26, avgusta v Dcvinščini pri Proseku. Kot član primorske emigrantske družine je živel v Zagrebu, Subotici, Beogradu in Ljubljani, kjer je študiral pravo, dokicr ga niso med vojno aretirali Italijani. Nato je v Italiji študiral na likovnih akademijah (Perugia, Rim in Benetke, kjer je leta 1944 diplomiral). Prvi dve povojni leti je poučeval risanje na gimnaziji na Ptuju, nato pa na slovenskem učiteljišču v Trstu do izselitve v ZDA leta 1957, Razstavljati je začel leta 1945, močno se je uveljavil v 'Prstu, zlasti pa v Ameriki. Do konca je bil mladostno živahen in radoveden, inovator, ki se ni branil tudi umetniške opreme veleblagovnic. Deležen je bil priznanj, monografij in velikih razstav. Zelo je bil navezan na Trst in Slovenijo. Kljub visoki starosti sc je zadnja leta vračal v domače kraje tildi večkrat na leto. Decembra lani je imel veliko razstavo v Skladišču idej, ki ga je v Trstu uredila pokrajinska uprava. Maja letos je ravno tržaški pokrajini poklonil 25 svojih del. Sc prej je svojo pozornost pokazal tudi do občine Zgonik. Nove duhovniške moči - 2 Novički s lam naslovom iz prejšnje številke je treba dodati vest, da od septembra vsak dan mašuje V slovenili lil V Ritima njih hrvaški frančiškan p. Roza Palic, ki ima tam oh nedeljah tako slovensko kot italijansko mašo 5 pridigo. P. Rozo s sodelavci v stavbi, ki obsega bivši samostan šolskih sester, nekdanje novo župnišče ir dvorano Baragovega doma ustvarja novo redov no skupnost, poveza no z M oiitve-no-biblilno zvezo Bog je [jubav. Zad nj ¡č t ud i n I bil o me nje n sa I ezija nec, upn koje ni p rofeso r sociolo g ij e v R i m u dr. Jože Bajzek, ki pa je ie dalj časa duhovni pomočnik na Opčinah. Eno leto mineva tudi, kar je bil posvečen stalni diakon, pastoralni sodelavec na Repentabru Gabriele Marucelli, Umhl je salezijanec Viktor Godnič V Gorici je 30. r ove ni bra p re m i n i I salezija nsk i d uhov nik Viktor Godr i č- Rod i I s e je 3, j an ua rja 192 0 v Na brežini In se sprva zapo s I i I v t rgovs ki stroki, Ij u b i I pa j e nogomet In postal poklicni nogometaš. Igral je tudi pri moštvu Genoa v italijanski A ligi. Imel je tudi velikdarza slikanje in poezijo. Leta 19*16 je stopil med salezijance in bil leta 1955 posvečen v duhovnika. Kot član in s pe ktori je za ita I ij a nsk i seve rovzhod je s I l ž bo val v d ušnem pasti rstvu i n kot šolnik najprej v Venetu, nato na območju gorilke nadškofije, tudi v rodni Nabrežini, Plošča spomina in sprave v S livnem V vasi Slivno, ki sodi v župnijo Šem-polaj (goriška nadškofija) in občino Devin - Nabrežina (tržaška pokrajina), je bila 1, decembra preprosta, a zelo pomerdjIva slovesnost. Na pobudo j u sa rskeg a od bn m, ki je ed i na orga -nizacija v vasi in skrbi za ohranjanje domačih običajev ter za pobude v skupno korist, so na pročelju cerkve odkrili ploščo v spomin ra vse domačine in domačinke, ki so med drugo svetovno vojno, a tudi po njej, padfi v narodnoosvobodilni borbi, etudi kot žrtve revolucionarnega nasilja. Na plošči so imena 14 borcev (se eno sicer po volji svojcev ni zapisano} in pa treh deklet - Marte Terčon, Vide Kralj in Rosande Kralj - ki sojih iz nikoli razčiščenih vzrokov umorili partizani. Šlioraj celotna vaške skupnost se je dopoldne zbrala pri maši, nato je ploščo blagoslovil domači župnik J ože Ma rkuža. V ime nti j usa rskega odbora je Cirila Kralj poudarila, da je vaška skupnost premostila bolečo preteklost, gloda naprej, a ne pozablja in želi počastiti vse številne žrtve zaselka, ki še niso imele oheležja. Pevovodja Ivo Kralj je kot najstarejši mož v vasi, edini še živeči domači partizan, a tudi brat po vojni umor jene Rosande čestital jusarskemu odboru za pobudo in pa za spravno dejanje, kije edinstveno v zamejstvu. Vsi, ki so zapisani na tabli, je poudaril, so bili zavedni Slovenci, za vsemi smn žalovali in jokali. 48. Pesem jeseni V športnem centru Zarja v Bazovici je Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta 30, novembra priredila že 4S_ revijo pevskih zborov Pesem jeseni. Na odru se je zvrstilo 12 sestavov s Tržaškega. Letošnje revija je bila v zn a m er ju ve č j u b i I ejev, i n siee r stole tnice rojstva pesnikov Vinka Beličiča in Alojza Kocijančiča ter BO-letnice zborovodje in skladatelja Adija Da nev-a. CJbisk je bil množičen. Prisotne je nagovoril domači župnik Žarko Škerlj, ki je poudaril, da poteka revija na predvečer prve adventne nedelje, Pevcem je zaželel vztrajnosti, da bi še naprej peli ne le s pljuči in glasom, temveč predvsem s srcem. Pred Pesmijo jeseni, kfje posvečena predvsem posvetni pesmi, je ZCPZ tudi letos priredila dva koncerta, posvečena sakralni gfashi, in sicer reviji zb o ro v o pen s ke i n d e vin ske d ekanije. Marijan MatkeŽiH, Pedro Opeka >'n Jože Možina; desno: polna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž (foto Danijel Devetak). Metf svojo intenzivno potjo po Slavoniji ja milijonar Pedrp Opeka 22, novembra obiskal tildi Gorim. Lazarist, ki soja rod N v slavonski beg unski družini v flrgenti ni, na Madagaskarju pa opravlja prave čudeže ljubezn i in sol ¡da mesti, j s privabil veliko mn ožim, ki je tud i velikodušno sodelovala pri dobrodelni nabirki Za dostojanstvo Malgašev. Po pevskem nastopu otrok iz glasbene šole Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdekin po pozdravih predsednice Kulturnega centra Lojze Bratož Franke igavec tor župnika Marijana Markežiča v imenu dekanije itandrež (tretji soorganizatorje bil Krožek za družbeno- p olitkna vpra ša n ja Anton Gre g orčiO se j e z gostom pogova rjal časn ika r Jože Možina, Siuafegmca 2013 V tržaški stotnici sv. Justa je bila K), novembra tradicionalna Hvaležnica slovenskih vernikov tržaške Škofije s slikovitim sprevodom darov zemlje„ ki so jih oh darovanju predstavniki posameznih župnij ponesli pred oltar. Somaševanje s slovenskimi in nekaterimi italijanskitni duhovniki je vodil Škof msgr. (iiampao-to Crepaldi, kije tudi pridigal (v italijanščini). Zelo dobro so bili ■Eiis'iupriFTf ¡jSjvimjg iit skavti. Pel je združeni pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov; Dva stenska koledarja V času iskanja sinergij In ne vedno dobronamernega navijanja za združevanje zamejskih založb so nas naši duhovniki presenetili z izdajo dveh različnih stenskih koledarjev. Zadruga Goriške Mohorjeva je Izdela tradicionalni Naš koledar Z01 A. Mesece krasijo posnetki vitražev baziliki na 5v, Gori, Podatke o župnijskih uradih na ozemlju, ki ga v g ciniki, videmski ih tržaški škofiji poseljujemo tudi Slovenci, so tokrat dodani podatki o koprski škofiji in večjih župnijah na mejnem območju Republike Slovenije, ob Le rkvenih In i ta I ij a mk i K so ozn a cen i tudi slovenski državni prazniki. Duhovska zveza iz Trsta pa je izdala oblikovno podoben koledar Gospodovo leto 2014, ki ga krasijo posnetki cerkva v tržaški škofiji, podatki zadevajo slove nske tržaške du hovn i ke, šol ske sestre in vrsto medijev, za vsak mesec so označena tudi krajevna cerkvena praznovanja. Nova sezona SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu je &. novembra začelo novo sezono, ki nosi skupni naslov Sledi srca, s premi ero drame Plemena, ki jo je napisala sodobna angleška avtorica Nina Raine. Delo je režiral Matjaž katin- 55. (3eciUjanka V polni veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je bila v soboto, 23. novembra, zvečer in v nedeljo 24. novembra, popoldne 55, revija pevskih zborov Cecilija n ka, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Letos je biia posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti. Zborov, ki so nastopili, je biio skupno 17- Glavni na ji h je bila iz Goriške, kot sc dogaja že vrsto let, pašo sodelovali tudi nekateri zbori iz Tržaške, Benečije, Koroške, matične Slovenije in pa italijanski sestav iz Ronk. Sobotni večerje uvedel nagovor ravnateljice Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Alcs-Sandre SchelLino, v nedeljo popoldne pa je prisotnim spregovorila predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan, Nekaj panetkov Številnih zborov, ki so nastopili na letošnji Cecilijanki,je v svoj objektiv ujel Damijan Paulin. 2ti mmttrf» Komen in Škrbina v znamenju Johna Earla V Škrbini pri Komnu jebila II. novembraže 16. slovesnost v spomin no padle in pobitepri-morske padalce. Najprej je vojaški kaplan Mila n Pregelj daroval zadušni co v domači cerkvi. Posebej se je spomnit padalca Stanislava Simčiča, ki je preminil 11. februarja, in pobudnika slovesnosti ter vsakoletnega govornika v Skrbim, angleškega vojnega veterana ter časnikarja Johna Earla, ki nas je zapustil 19. septembra. Oba sta bila v središču pozornosti tudi med slovesnostjo pred spominsko ploščo na takino-vi domačiji, ki je sledila. Med komemoracijo so spregovoriti komenski župan Danijel Božič, sin Stanislava Simčiču Srečku, britanski veleposlanik v Ljubljani Andrew Page, ki je govoril slovensko in se po petih letih poslavlja od Slovenije, veleposlanik David Lloyd, ki je Sloveniji služboval v letih 1997-2000, sin Johna Earla Lawrence (oba je iz angleščine prevajala Nataša Stanič), major Matthew L. Manning za ameriško veleposlaništvo v Ljubljani in ameriški veteran Bob Plan iz Trstu. Spored, ki ga je povezovala Anči Godnik, so povzdignili trobilni kvartet Pihalnega orkestra Komen, harmonikar Veselko, trije dijaki jadnmskega zavoda Združenega sveta iz Devina s svojimi recitacijami, častna straža Slovenske vojske in praporščaki. Na začetku je bilo polaganje vencev, na koncu pa družabnost v stari šoli v priredbi gostoljubnih domačinov. Že S, novembra pa je bil v okviru spominskih pobud v Kulturnem domu V Komnu Večer, posvečen Johnu Earlu. Uvedel ga je domači mešani zbor Cominum pod vodstvom Ingrid Tavčar, Uvodne in sklepne besede je podal komenski župan Danijel Božič, večer pa je povezoval časnikar Ivo fevnikar, ki je za začetek podal tudi prikaz življenju in dela Johna Earla, Britanski veleposlanik Andrew Page seje poklonil rojaku kot žlahtnemu predstavniku prej šnje generacije javnih delavcev. O prvi navezavi stikov med Earlom in domačini v Komnu in Škrbini je spregovoril Emil Švaro, medtem ko je brat pogrešanega padalca Miloša Adamiča Stojan Fakin podčrtal Karlove zasluge za poznavanje in rehabilitacijo primorskih padalcev. V angleščini je nato govoril nekdanji britanski veleposlanik v Ljubljani David Lloyd, ki je od začetka podprl spominske slovesnosti v Škrbini. Njegov nastop je prevajala Nataša Stanič, ki je nato obudila še svoje spomine mo stike z Earlom, zlasti oij prevajanju njegove knjige ('ena domoljubja v slovenščino, ____________ dnevnika Dušan Karlove raziskave o primorskih padalcih in britanskih misijah na Primorskem pa je v sodobno zgodovin oprsji? uvrstil tržaški zgodovinar Gorazd Bajc. Nazadnje se je vsem zahvalil in se kot sin poklonit svojemu očetu še Lawrence Earle. (foto: SgorGtegobi Britanski veleposlanik v Sloveniji A ndr# w P$ye cjvvprj n cj sfoveiOOiti v šktbir,. Ocene Vilma Purič Brez zime Naslov zadnjega dela Vilme Purič najprej oplazi uho z rezkim, hra pa vi m zvokom besedne zveze Srez zime. Nato pritegne pozornost skrivnostno temna platnica romana (oblikoval jo je Danilo Pahor), na kateri izstopa polža st rt bled obraz elegantno oblečene mlade ženske z živo vijoličnimi ustnicami. Ob drugem branju romana si skušam razjasniti, zakaj jc zgodba glavne junakinje Lane zgodba enega dolgega poletja brez zime. I n Sele tedaj se a soda tivn o spomnim knjige nordijske pisateljice Sigrid [indset Plesala je eno poletje, ki se odvija v Firencah In pripoveduje o doživetjih in ljubezni dekleta, ki ne prenese teže življenja In se naposled odloči za usodni korak. Lana doživlja svoje življenjsko poletje v zaljubljenosti, preko materinstva in družinskega življenja, vse do vrhunca zgodbe, ki obenem pomeni njen sklep, Življenjska zgodba, kot toliko drugih, a ne po naključju postavljena v Trst. Ta dogajalni prostor se zarisuje takoj na začetku kot literarni topos pripovedne proze na zahodnem robu slovenskega prostora., kamor se z vso pripovedno samosvojostjo umešča tudi delo Wime Purič. Neobičajno ime junakinje naj nas ne moti. Pisateljica postavlja La ni no usodo na filigransko izrisano kulisje obmorskega mesta, kjer se človeško preobraža v živalsko In se uteleša v metulju, ki je iz osrednje pripovedi rumeno rdeče priletel na zadnjo platnico. Tam obstane kot metafora - v opomin rn spomin bralkam In bralcem. Takoj na prvih straneh se Trst kaže v svoji posebni luči:»,., to mesto vršižuželkasto, čeprav v njem skoraj ni Knjige več žuželk, letečih pa sploh ne, V neznano so odfrleli komarji, poniknile so prkapofonfce, izumrle so čebele, še m etuiji so odjadrali drugam. Izgnali so jih strupeni plini, pomorili dlditiji, pogoltnili golobi. Zato nihče ne maha za muhami. Za to lahko vsakogar vzame spanec v katerega zaide izsanjan monolog posušenega srca.« Pisateljica v tem slogu ustvarja povedi, ljubi paralakso, niza parale-lizme, uporablja personifikacije, tke nove izraze, njeno jezikovno nova-torstvo ji sproti nastavlja jezikovne zanke. »Vtem jvefu majhnih krogov, kjer se dnevi vrtijo okrog prometnih zamaškov, je težko najti prava zgodbo,« piše pripovedovalka, ki pa jo je našla, aii pa je zgodba našla njo, čeprav na začetku... »zgodba ne povleče. Miruje.* Nato se pripoved požene Iz začetne ljubezenske idile v p ri p Dved o p riča kova nj u, m aterin-stvu in vsakdanjosti prikupne zaposlene mlade ženske. Obdaneod prijateljic, znancev, kolegov, ženske, ki s težavo tke vsakdanje družinske odnose z možem, materjo, zlasti pa s hčerkico Mijo. Gre za zgodho z napako, za zgodbo žarečega poletja, ki se zalomi ob nagibu v jesen oziroma zimo. V romanu so natančneje Izrisani ženski liki, npr. prijateljica Vjvjana, ki v najdaljši noči, na Silvestrovo, doživi šok ob nezvestobi zaročenca, življenjsko praktična mati Mara, ki skrbi za Lani no hčerkico Mijo, prav tako skrbna pediatrinja, ki skuša minimizirati pomen Mij In ega joka. Kaj pomeni to boleče tuljenje, neutolažljiv jok, na katerega Lana ne zna primemo reagirati? Posebno ob hčerki Lana začuti svojo nesposobnost, neustreznost... živeti.Težko ji jo sestaviti arhitekturo dneva, že v prvih poglavjih je čutiti njen mol da vivre. Ko tako ob prihodu k materi na vas gleda razsvetljene kraške ganke, se ji celo utrne trpka, nenavadna misel o cvetenju br šljank: »Kakšno brezzvezno početje: riniti po vsej sili v nebo.« Moški !lki so manj prisotni, oddaljeni. Tu mislim na postopno nerazumevanje La ni n ega moža Dimitrija, pa tudi na njegovo psihološko oddaljevanje, ki se razkriva tudi v fizični oddaljenosti, pogojeni od delovnih priložnosti v Milanu. Edino na koncu je prgišče besed, Iz katerih prenikne možnost življenjskega poguma, povezanega z ljubeznijo La ni n ega očeta (o katerem pa ne izvemo nič drugega). Roman je nadvse aktualen in tako tipično tržaški, saj o mestnih prebivalcih beremo, da it... živijo brez frenezij in dan odmerjajo drugače (...) Posedajo v parku. Ždijo na klopci, med zelenjem razprejo časopis, odbirajo novice, urejeno jih skladiščijo v spomin in imajo občutek, da so vse žr? enkrat videli in da se bo vse se enkrat ponovilo.« Morebiti je prav ta déjà vu globoko zaznamoval La-nino občutje sveta, njeno zamujanje, njeno utrujeno doživljanje tudi lepih trenutkov, V tem obmorskem mestu se Lana oe zna pognati k soncu, to pa bi bilo mogoče samo v duhu globoko solidarne medčlo-veškosti In socialne odprtosti, ki ne sloni na oživljanju ustaljenih, večkrat izpraznjenih ritualov. Kot že rečeno, je prava posebnost pripovedni slog, ki ga včaslh-karakterizirajo pomanjševalnice, saj ob strehah in strehicah, cestah m cesticah, galebicah včasih tudi bolečina postane bo/ečrnjcct, zlasti pa barve, vonji, cvetje In drobni oblačiinl detajli. Ob pestrosti metaforike sem pomislila na Arcimboldove slike. Vil ma s krepkimi pripovednimi zamahi nanaša na besedno platno barve mož, rastlin in oblek, slika cvetje od orhideje, sončnice, marjetic in aster, vrtnic, lilij in hnrtenzij do oleandra, v njihov vonj pa vpleta prijetno in manj prijetne vonjave. Njene strani d i s i j o zd aj po van i I j i, tekoči ¿oko la d i, kokosovem pecivu, cimetu in zeliščih, zdaj po marsejskem milu, kafri, osmojenih rihgh luskah in znoju, Slika je polna, prekipevajoča, bogata. Posebno omembo si zasluži pi sani živalski svet, ki v tekstu oživlja, simbolizira ali pa enostavno dopolnjuje človeškega. V besedilu se pogosto pojavljajo ptice, ribe, zdaj črni maček, zdaj kača, zdaj pikapolonica, v gorskem, svetu gams, zdaj medved, ki ne bo preživel zime. Že na začetku, ko Lana in Dimitrij doživita ljubezensko noč v mira-marskem parku, beremo: »V zraku je dišalo po živalih, kot bi jih bilo tu v bližini na tisoče, na tisoče.« Tedaj se V grozdih v paviljonu izrišejo frfotajoče podobe metuljev in že tedaj se Lani zazdi, pravzaprav ne samo zazdi ...« Naenkrat je v telesu zaslišala rahlo prhutanje in postalo ji je jasno, daje v njej še nekdo, n In nato v njenih sanjah za prh uta metuljeva ženska, ki izgine. V kafkovski preobrazbi junakinje in v njeni depresivni obsedenosti je srž pripovednega razpleta, ki se zaključi v zimskem vrtincu belih snežink. Ali metuljev. Na to podobo se opira tudi interpretacija Loredane Umek v spremni besedi z naslovom Beli metulj v zimi. Kot v poeziji absurda preraščajo ži va I i v si mbol č loveške og rože n osti. Naj navedem nekaj slikovitih metafor: »Kot kača sredi trave se je tazlezla noč. -... škrebljanje na dnu možganov, ki se ji je zdelo kot žuželkasto brenčanje. -... zazrla se je v Lano in v njej videla belo ptico, ki prezgodaj vzleti iz gnezda in krožno poletava na modrini neba. - Lana je opletala za koraki in svoje misli obešalo ner krokarje. - ... nekateri se vzpenjajo skakaje kot kobilice, drugi se prestopajo kot s kurjimi tacami. - Sedaj je pokazal svoj pravi obraz - banalnega prašiča. Tak se je rodil, šibek pred čarom dekliškega mesa, ženska ga je uročila ga oslepila z dekoltejem, ki se kaže pod tisto kačasto glavo, v kateri ni nič. - Kam naj sedaj ona greš to krastačo v prsih?« Roman Brez zime skozi oroseno kukalo mesta v zalivu opozarja na pretresljiva življenjska vprašanja, značilna za sodobni čas. Vprašanja, ki jih običajno naša skupnost ne načenja, jih spregleduje, so pa del našega vsakdana: občutek brezperspektivnosti, odtujenost, življenjska izgorelost. Morda pa bi le karalo lotiti se problematik, ki jih Puričeva razgalja z veliko občutljivostjo. Njena junakinja Lana se giblje v tržaškem okolju, a njeno i me govorf o tem,?da bi to hi la lahko tudi zgodba ženske, ki živi v Ljubljani, v kakem drugem evropskem mestu, ali celo v kakem ameriškem velemestu. Majda Artač Esejistično razmišljanje Zapleti v vijugah časa Petdeseta knjižna publikacija Leva Detele Pri ljubljanski založbi VED je pred kratkim izšla petdeseta knjiga na Dunaju živečega pisatelja Leva Deteie. Pod naslovom Zapleti v vijugah časa razmišlja v slovenščini in. v nemščini pišoči avtor o nekaterih poglavitnih temah in problemih današnjega kriznega časa in o travmah nič manj obremenjujoče polpreteklosti. Detelov panoramski pregled »nevarnih« političnih in duhovnih razmer(ij) vodi, kot pove podnaslov dela {Moja soočanja z Edvardom Kocbekom In najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot), iz travrrratizadj v drugi svetovni vojni skozi »vijuge nepremagane polpreteklosti« nekdanjega enostrankarskega in repre sivnega jugoslovanskega sistema naravnost v povečane protislovnosti današnjega slovenskega in svetovnega kapitalističnega utripa. V štiridesetih esejističnih poglavjih se Detela zavzema za nov human pristop k sočloveku v pluralistični, demokratični in tolerantni družbi. Avtor v novi knjigi ugotavlja, da se kljub zlomu nekdanjih avtoritarnih komunističnih pa tudi fašistični It režimov sredi današnje diktature glo balnega velekapitala tudi v Evropski uniji nevarno oži prostor svobodnega razmišljanja in delovanja. Vsebino knjige nakaže tudi moto, ki je odlomek Iz pesmi zna nega nemškega avtorja G unte rja Ek ha: »Predramite se, zakaj vaše sanje so slabe. / Bodite neprijetni, bodite pesek in ne olje v kolesju sveta!« Tak »pesek« v kolesju sveta je bil za Detelo poleg nekaterih dru gib uglednih slovenskih in svetovnih imen slovenski pesnik, mislec in politik Edvard Kocbek - in to kljub napakam in naivnemu pričakovanju uresničitve idealne Utopije, v katero seje ujel- Detela ob analizi splošnega svetovnega in slovenskega trenutka nakaže svojo lastno pisateljsko in duhovno pot. Piše tudi o tržaški slovenski problematiki, nastanku revije Most, se s simpatijo sporni nja velikega pobudnika povojnega slovenskega kulturnega življenja v Trstu profesorja Jožeta Peterlina in pionirskih povezovalnih vsesloven ski In potez študijskih dni slovenskih izobražencev v Dragi. Vendar se ne izogne prikazu temnih strani preteklosti, ki jo je doživel na lastni koži, in poroča o ud baške m preganjanju drugače mislečih, nestrpnem vmešavanju v idejno drugače usmerjene protagoniste, o izpodkopavanju tal tako imenovanemu »razrednemu« nasprotniku. V zaključnem štiride setom poglavju Detela kljub trpki ni značilnostim časa vseeno izrazi upanj e. da so v S love n Ijl zd rave koreni ne, iz katerih se bo dvignila v novi čas in otresla »suženjstva, porojenega iz slabih sebičnih navad in razprtij-*. Ivo Antič je v spremni besedi h knjigi zapisal, da se »ob formalni in te matski širini te esejistike, ki se z živo tekočo besedo in z nepodkupljivo ostrino dotika vseh najbolj žgočih ran slovenstva kot etnoidentitete, mimogrede ponuja znano vprašanje o razmerju med poezijo in esejem v okviru iste avtorske pisave«. Bogato darilo iz Argentine S posredovanjem argentinske Slovenke Mirjam Oblak smo prejeli zavitek 21 knjig slovenskega filozofa in pisatelja dr. Milana Komarja. Knjige nam je velikodušno darovala Fundacion dr. Emilio Komar ir. Buenos Airesa, Publikacije, ki smo jih prejeli, je izdala založba Edkioms Spbidurfa Cristiana in so napisane v španščini. Knjige so v glavnem prepis predavanja ki jih je dr. Komar imel za študente filozofije in filozofskih tečajev, namenjenih širši javnosti. Orden y misterio. Buenos Aires ; fmeté tutores, 1990 Sledeče publikacije so izšle pri. založbi Sabiduría Cristianen - Curso de metafísica 1972-1973 - Inmanencia y trascendencia. - 2008 • Curso de metafísica 1972-1973 * II, Participación y presencia, - 2008 * Curso de metafísica 1972-1973 » Primacía de la contemplación. - 2008 * Curso de metafíisica 1972-1973 » Acto, potencia, devenir. - 2008 *■ Curso de metafísica 1972-1973 * Sustancia y accidente, - 2010 * Curso de metafísica 1972-1973 * Esencia y existencia. - 2010 - Curso de metafísica 1972- ] 973 . Causalidad. - 2011 * Transcendentales. -2011 * La vida intelectual, - 2001 * Los problemas humanos de !a sociedad opulenta, - 2001 * Modernidad y posmodernidad. - 2001 ■ El tiempo humano, - 2003 * El tiempo y la eternidad. - 2003 * El nazismo. ■ 2005 * El fascismo, - 2005 * Criptoidealismoen la cultura contemporánea, - 2006 * El silencio en el mundo. - 2006 * La verdad como vigencia y dinamismo, - 2006 * La estructura del dialogo. ■ 2007 * La eutanasia de Dios. - 2012 * El optimismo cristiano, - 2012 Naj seob tej priložnosti zahvalimo pridni in zvesti sodelavki naše knjižnice Mirjam Oblak, ki srčno skrbi in vztrajno zbira slovenski argentinski zdomski tisk ter tako bogati naš knjižni fond. Med iskanjem knjig dr. Komarja smo za pomoč zaprosili tudi pisatelja Zorka Simčiča, katerega smo zatem seznanili z lepim knjižnim darom iz Argentine, Pisatelj Simčič nam je ob tem ponudil knjige dr. Komarja, ki so izšle v slovenščini; tako bomo imeli popolnejšo knjižno ponudbo Komarjevih del. Tudi njemu izrekamo zahvalo za ponujeno gradivo. Gospodu Simčiču pa iskreno čestitamo ob prejetju letošnje Prešernove nagrade in mu ždimo veliko zdravja, da bi še naprej bogatil slovensko književnost s svojimi pisateljskimi deli. Za smeh in dobro voljo Šef praznuje rojstni dan, zato mu podrejeni pripravijo manjšo zakusko, šef pove nekaj šal, vsi se zabavajo, le Peter se ne smeji, Pa ga vpraša šef: »Peter, zakaj se pa ti ne smeješ mojim salami »Ker mi ni potrebno. Čez mesec dni grem v penzijo.« Upravni odbor ameriškega podjetja je razpisal nagrado v vršni 10.000 dolarjev za najboljši predlog, kako bi podjetje prihranilo pri proizvodnih stroških. Prvo nagrado je dobil mlad urednik, kije predlagal, naj bi v prihodnje nagrada znašala samo petsto dolarjev. Na zavodu za zaposlovanje. Razgovor med uradnikom in brezposelnim: »In zakaj bi želeli postati smetar?« »Zato, ker smeti pobirajo le ob sredah!« Odvetnik svoji novi stranki: »Najprej vam moram pojasniti, da sem zelo dober odvetnik, toda tudi zelo drag. Za dva odgovora na zastavljeni vprašanji vam bom računal štirideset tisoč evrov.« »Kaj ni to malo preveč?« vpraša stranka. »Mogoče res, toda vam je ostalo samo še eno vprašanje.« - Psa bom prodal. - Alije hud? - Saj še ne ve. Ste poravnali naročnino? Celoletna naročnina 30,00 i. Letalska pošta: Evropa 50,00 t, Amerika 60,00e, Avstralija 65,00 C. Poštni račun: 1 tl31331; uprava Mladike, Ulica Donizetti 3 v Trstu (pon.-pet, med 9. in 17. uro). Bančni račun: Zadružna k raška banka - Ganca di Čredno Cooperative] riel Carso {ISAN: IT5S S089 2802 201 0 1000 OOTS 916; 5WIFT; CCftTiTlTVoO). a----------------c=š - Dober dan! Nočem vas s svojim prehladom okužiti - To mesto je nekaj strašnega, Vse, kar sem danes zasluži!, so mi ukradli. - Koliko pa si danes zasluži!? - Dve denarnici in tri ročne ure. - Ali si že bil v Pekingu? - Še ne, - Potem pa gotovo poznaš Janeza Kalana, On tudi še ni bil tam. - Kje pa je Jože? - Kaj ne veš? Umrl je. - Kaj pa mu je bilo? - Gripo je imel. Hvala bogu, da ni imel kaj hujšega. - Dragica, ali bi jokala, ¿6 bi ja? umrl? - Jokala bi, jokala. Saj veš, da jokam za vsako neumnost, Ti, ali že veš, da je Tine zaprt? - Menda ja ne! Zakaj pa? - Eh, žalostno! Predolgi prsti in prekratke noge. »Kako je bilo s tvojimi koncerti?« vpraša prijatelj poprečnega pevca. »Prav dobro, le v Celju je bila dvorana skoraj prazna.« »Razumljivo. Tam si že enkrat pel,« MROÜNfl 1» UNIVERZIIETNA KHJIČH1M č 67 II 117 9862013 Mladika 920131244,9 Vsem, ki bodo naročnino 2014 poravnali do 31-januarja 2014,darujemo po izbiri eno od publikacij, ki so tu navedene (po razpoložljivosti zaloge posameznih knjig). Naročnino lahko poravnate po našem poštnem računu 11131331 ali patudiosebnona upravi Mladike, Ulica Donizetti 3 vTrstu od ponedeljka do petka med 9, in 17, uro. Plačnlki v tujini lahko plačate s čekom ali po banki na: Zadružna kraska banka -Banca di Credito Cooperativo del Carso (IBAN; IT5B $089 2802 2010 1000 0016 916 -SWIFT: CCRTIT2TV00), * Št 1 1 m john Earle Cenado™°!Jubja Cena domoljubja i , j Št. 2 i Miro Tasso ! Un onomasticidio D! STATO ■M re Tilu U* i tS Suro Lid.i Turk Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca L„1= l"1 Kc>g - St. 4 Jana Kolarič ZtMA Z OGNJENIM ŠALOM v“li< '«J fllt, r_. Št. 5 Vesna in Erika Cunja TrdoclavČek Tomaž -- --- :-----------