Celje - skladišče D-Per
582/1984
= 1113842566,71
COBISS 0
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
str. 3 — Ob Dnevu borca
str. 4 — KS Planina pri Sevnici
str. 5 — Kmetijski nasveti str. 6 — Razstava obrti
str. 8 — Problem oskrbe » s pitno vodo
Zmanjšanje obveznosti gospodarstva
Vsi zbori skupščine so na zadnjih sejah obravnavali predlog za zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva, katerega sta oblikovala stabilizacijska komisija in IS občine. Predlog je bil v razpravi v vseh OZD, KS in SIS, tako da so ga obravnavali v vseh sredinah in ga na zborih tudi sprejeli. Za posamezne ukrepe je potrebno določiti še nosilca in rok izvedbe. Na področju XIS je potrebno izdelati program tekočega vzdrževanja iz sredstev združene amortizacije v okviru DO VIZ, kot prioriteto pa opredeliti izgradnjo kotlovnic na trdo gorivo v tistih OS, kjer ogrevajo s tekočim gorivom. Izdelati je potrebno dolgoročni program kadovskih potreb za štipendiranje učencev pedagoških poklicev. V okviru medobčinske zdravstvene skupnosti bi morali doseči, da se ukine pogajanje za pridobi-
tev solidarnostnih sredstev preko prispevne stopnje, ki mora biti najmanj tako visoka, kot so prispevne stopnje občin, ki solidarnostno dajejo. Ugotoviti je potrebno možnost prenosa finančnega poslovanja na strokovno službo OZS. Podpira se adaptacija podstrešja ZD, saj bomo s tem pridobili nove prostore za nemoteno delovanje te službe. Potrebno je izdelati finančni učinek in pomen obračunavanja nadomestil OD v OZD za čas bolniškega staleža.
Pri samoupravni stanovanjski skupnosti je potrebno zmanjšati prispevek za vzajemnost v višini 10 %.
Na osnovi predloga republiške skupščine o zmanjševanju obveznosti v gospodarstvu in na osnovi rasti dohodka in rasti sredstev za OD, bi morali v občini zmanjšati obveznosti za približno 144 milijonov din.	DM
OBČINSKI PRAZNIK
Skupščina občine in družbenopolitične oragnizacije Šentjur pri Celju
vabijo
na svečano sejo zborov Občinske skupščine, ki bo v nedeljo, 19. avgusta 1984, ob 14. uri, v Osnovni šoli »Kozjanskega odreda« Planina pri Sevnici
in
na osrednjo svečanost ob praznovanju občinskega praznika »18. avgust«, ki bo 19. avgusta 1984, ob 15. uri, pri OS »Kozjanskega odreda« na Planini pri Sevnici.
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter KNEZ
PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 18. AVGUSTA 1984:
ob 18. uri — otvoritev razširjene spominske zbirke NOB — Planina, stari zdravstveni dom ob 29. uri — enodejanka »Mati« — v izvedbi KD Šentvid — kulturni dom Šentvid pri Planini ob 21. uri — tovariško srečanje ob tabornem ognju — v naselju MDB »Jože Perčič« Šentvid pri Planini
NEDELJA, 19. AVGUSTA 1984:
ob 9. uri — tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe — planinski grad
ob 13. uri — otvoritev moderniziranega dela ceste »planinski klanec«
ob 14. uri — svečana seja zborov občinske skupščine — OS »Kozjanskega odreda« Planina ob 15. uri — osrednja svečanost s tovariškim srečanjem — pri Osnovni šoli na Planini
SOBOTA, 25. AVGUSTA 1984:
ob 14. uri — tradicionalno regijsko gasilsko tekmovanje v okviru občinskega praznika
ob 11. uri — proslava s povorko ob 110-letnici GD Šentjur v Šentjurju
TURIZEM V NASI OBČINI
V teh vročih dneh, ko vsa Jugoslavija razglablja o turistični' devizni beri in o turizmu nasploh je prav, da tudi mi pogledamo kaj je s turistično ponudbo v naši občini.
Že bežen analitski pregled nam pove, da še zdaleč nismo turistično tako bogati, kot naši sosedje. A obupati v teh časih draginje in pomanjkanju bencina vseeno ne kaže. Ze zaradi naših občanov ne. Zaradi slabših gospodarskih in družbenih razmer seveda nismo sposobni razvijati visoko-kategoriziranega turizma. Sposobni pa smo (ali vsaj možnosti imamo), da s svojimi naravnimi in družbenimi možnostmi zadovoljimo del rekreacijskih in turističnih potreb delovnih ljudi in občanov.
Tudi uredništvo Utripa želi prispevati svoj delež v teh prizadevanjih. V naslednjih številkah glasila bomo skušali oceniti naše turistične potenciale, dosedanje tovrstne aktivnosti oziroma neakivnosti, obstoječo ponudbo (še posebno gostinsko) in razvojne možnosti. Da bo ta ocena čim bolj realna, vas dragi bralci pozivamo, da nam vaša mnenja, ocene in predloge pošljete na naše uredništvo. Hvala!
Glavni urednik
Droga izmena ZMDA „Kozjansko ’84”
V	brigadirskem naselju »Jože Perčič« v Šentvidu pri Planini je 1. julija začela z delom druga izmena ZMDA Kozjansko 84. V tej izmeni je 141 brigadirjev iz različnih krajev Jugoslavije.
V	drugi izmeni na deloviščih srečujemo brigado »Isa Jovanovič« iz Vršca v Vojvodini, »Todor Panič« iz Gračanice v Bosni in Hercegovini, »Edo Davičo« iz Beograda in MDB »Stane Žagar« iz Kranja.
PLANINSKI KLANEC
V mesecu juliju se je pričelo nadaljevanje izgradnje planinskega klanca v dolžini 2 km. Dela izvaja Cestno podjetje iz Celja — TOZD Gradnje, ki bo dela vključno z asfaltno prevleko, končalo do občinskega praznika.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Od. -tra in tam.
GORICA — V nedeljo, 1. julija 1984, je Turistično društvo Slivnica organiziralo na Slivniškem jezeru regato jadralcev na deski. Organizirana je bila v počastitev dneva borca. Za razliko od prve letonšje regate na »Srečanju generacij« je bilo tokrat vreme jadralcem in gledalcem mnogo bolj naklonjeno. Po dveh vožnjah je zmagal Danilo Razboršek pred Silvom Gobec in Dušanom Vedebom.
ŠENTJUR — V petek, 13. julija, je bila seja komiteja za SLO in DS, kjer smo obravnavali varnostno situacijo v občini ni celjski regiji. Ugotovili smo, da je varnostna situacija dokaj dobra, da se je stanje na področju kaznivih dejanj izboljšalo. Manj je kršenja javnega reda in miru, poslabšala pa se je situacija na področju prometne varnosti. Več pozornosti je potrebno posvetiti tudi varstvu pri delu, saj je še vse preveč delovnih nesreč.
ŠENTJUR — Na predsedstvu OK ZKS iso med drugim obravnavali tudi gospodarska gibanja v prvem polletju. Kljub zaostritvam na tem področju, se predvideva, da bodo rezultati gospodarjenja ob polletju boljši kot v I. kvartalu. Z izgubo bo poslovalo manj TOZD in tudi skupna vrednost izgub bo manjša. Realiziran izvoz bo v okviru planiranega in tudi likvidnostna situacija kljub težavam ni kritična. Tako zaradi nelikvidnosti naše OZD ne bodo imele zakonskih težav zaradi zmanjšanih izplačil OD v mesecu avgustu za mesec julij.
ŠENTVID PRI PLANINI — V četrtek, 19. julija, sta brigadirsko naselje »Jože Perčič« obiskala predsednik Republiške konference SZDL tovariš Franc Šetinc in predsednik RK ZSMS tovariš Andrej Brvar. Tovariš Šetinc • je vodil krajše razgovore z vodstvom ZMDA Kozjansko 84 in s komandanti mladinskih delovnih brigad iz druge izmene te akcije. Tovariš Šetinc se je zanimal za delo brigadirjev, organiziranost brigad, o njihovi strukturi, življenju na akciji in aktivnosti ter o problemih, ki se pojavljajo med akcijo.
ŠENTJUR — V LI »Bohor« — TOZD Žaga in furnirnica je v podaljšku hale za luščenje furnirja v zaključni fazi izgradnje stališče furnirja z garderobami in sanitarijami za delavce. Istočasno se pripravljajo za gradnjo skladišča za furnirsko hlodovino. Poleg tega v tem TOZD-u intenzivno potekajo razgovori o gradnji sušilnic za žagan les, ki jih bodo začeli v prvi polovici leta 1985.
SLIVNICA — 20. junija so se ob dnevu civilne zaščite zbrali v Slivnici predstavniki enot CZ na slavnostni seji. Ob pregledu storjenega dela in sprejetih načrtih so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim: občinsko plaketo CZ Gasilsko reševalni enoti CZ TOZD Elegant Šentjur, zlati znak CZ Artičeku Stanku in Cene Romanu ter priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Zabukošek Stanku.
PLANINA — Do letošnjega občinskega praznika, v mesecu avgustu, bo dopolnjena in razširjena muzejska zbirka NOB na Planini pri Sevnici. Tako so se dogovorili v okviru občinske organizacije ZZB NOV in na seji odbora za ureditev in razširitev muzejske zbirke na Planini.
V novih prostorih bodo razstavljeni novi dokumenti in eksponati NOB, ki prikazujejo dogodke iz NOB ožjega in širšega kozjanskega področja. Materialna in denarna sredstva za ureditev prostorov in opremo muzejske zbirke so prispevale posamezne delovne organizacije v občini in Kulturna skupnost ter drugi.
DOBJE — V počastitev praznika Dneva borcev je KK SZDL Dobje skupno s KS in DPO pripravila priložnostno proslavo s kulturnim programom, ki so ga izvedli člani Kulturnega društva Dobje ter učenci osnovne šole Dobje. O pomenu praznika je zbranim spregovoril predsednik KK SZDL Dobje tov. Cvetko Gajšek. Proslavi so prisostvovali poleg krajanov in članov ZB tudi pripadniki JLA, ki pomagajo pri izgradnji vodovoda.
Po končani proslavi je bilo tovariško srečanje med člani ZB in predstavniki DPO ter pripadniki JLA, kjer so krajani predstavili svoj kraj, borci pa so vojakom pripovedovali o dogodkih iz NOB v teh krajih, kakor tudi o svojih doživetjih v partizanskih vrstah. Tako so pripomogli k boljšemu medsebojnemu poznavanju ter krepitvi bratstva in enotnosti.
Šentjurski portret
»Vse premalo se upošteva dejstvo, da je šolanje kadrov del proizvodnega procesa. To še posebno velja sedaj, ko je tempo avtomatizacije in uvajanja novih strojev vedno večji«, nam je v razgovoru zaupala NEVENKA CMOK, vodja enote Srednje kmetijsko živilske šole v Šentjurju.
Čeprav je »pristna« Štajerka, je vse šolanje opravila v Ljubljani. Kot diplomirana agronom-ka se je najprej zaposlila v Medvodah, kjer je delala z zdravilnimi zelišči. Leta 1957 pa se je zaposlila na Kmetijski šoli v Šentjurju kot učiteljica živinoreje. Neposredna povezanost proizvodnje in prakse, ki jo nudi KŠ, je bila med glavnimi vzroki, da je tovarišica Nevenka ostala v Šentjurju. Seveda je k temu pripomogel tudi mož, ki je Šentjur-čan.
Tovarišica Nevenka ima veliko zaslug za nove pridobitve šole in lahko upravičeno zapišemo, da enoto uspešno vodi. Poleg tega je družbeno precej angažirana: je podpredsednica DPZ, predsednica sveta za kmetijstvo pri OK SZDL in članica strokovnega sveta pri izobraževalni skupnosti za agroživilstvo. Leta 1970 je izdala učbenik za živinorejo, sedaj pa
IZ SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
Odbor za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Šentjur je po končani 15-dnevni javni razpravi potrdil listo deficitarnih in suficitarnih poklicev v občini Šentjur, za šolsko leto 1984/85. Za navedene poklice na listi deficitarnih poklicev lahko DO, DS in SIS povečajo kadrovske štipendije še za 200 točk.
LISTA DEFICITARNIM POKLICEV V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU ZA ŠOLSKO LETO 1984/85
Naziv programa ali smeri izob-Usmeritev	raževanja oz. značilnih poklicev * * * (IV) (V)
s stopnjo zahtevnosti dela_____
—	kmeti j ec: kmetij ec (IV)
—	dipl. kmet ing. (VII)
—	živilec: mlinar
—	obdelava kovin in upravi j alee strojev (II)
—	kovinarstvo in strojništvo: oblikovalec in preoblikovalec monter in upravi j alee energetskih naprav (IV)
—	strojni inž. (VI)
—	dipl. strojni inž. (VII)
—	gradbinec II: sudar, tesar, že-lezokrivec (IV)
—	dipl. gradb. inž. (VII)
—	zastekljevalec (II)
—	stavbni steklar, slikopleskar
(IV)
—	dimnikar (IV)
—	izdelovalec obutve II: čevljar,
(IV)
—	obutveni in čevljarski tehnik
(V)
—	tekstilni konfekcionar (III, IV)
rudarska metalurška	— za vse smeri izobraževanja
nekovinska	— steklar: steklopihač (IV)
lesarska	— lesarstvo: strojni mizar (III),
stavbni mizar (IV)
—	dipl. inž. lesarstva (VII)
LISTA SUFICITARNIH POKLICEV V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU ZA ŠOLSKO LETO 1984
Poklic__________________________________________stopnja zahtevnosti
blagovni manipulant	III
finomehanik	IV
avtomehanik	IV
prodajalec	IV
frizer	IV
gradbeni tehnik	V
upravno-administrativni tehnik	V
zdravstveni tehnik	V
kemijski tehnik	V
pripravlja magisterij na temo: prehrana domačih živali.
Navkljub vsej tej angažiranosti pa najde vselej dovolj časa za svojo družino. V potrditev sta ji oba sinova, študenta v Ljubljani.
»Zadnje čase veliko govorimo o vzgoji, a vse preveč iščemo vzgojitelje izven sebe in predajamo breme vzgoje. To ni dobro in skrajni čas je da si vsakdo vzame več časa za vzgojo (prenos znanja in izkušenj). Za boljši jutri«.	Dušan VODEB
kmetijska (prednostna dej.) živilska
kovinsko-predelovalna
gradbinec
zaključne dejavnosti
dimnikarska
obutvena
Premalo Izkoriščene možnosti
Ob Dnevu
4. julija 1941 je KPJ na osnovi svojega avandgardnega vzgleda in jasno postavljene perspektive pozvala vse jugoslovanske narode v organizirano in oboroženo vstajo proti okupatorju in njegovim pomagačem. V voditeljico vstaje so ljudje zaupali in ji sledili. To je bila zgodovina herojske borbe narodov in narodnosti Jugoslavije za njihovo svobodo, neodvisnost, socialno in nacionalno osvoboditev, za katero so izkrvavele številne žrtve.
Prav je, da tako težke pa vendar bogate revolucionarne zgodovinske preteklosti ne pozabimo, ta nam je v zavesti potrebna tudi danes, ko bomo morali 'z ramo ob rami in na složnejši način razreševati obstoječo situacijo, v kateri smo se znašli.
Borci so prepričani, da je ovire, ki so pred nami, možno premagati, vendar pa je potrebno več in bolje delati ter odgovornejše izpolnjevati vse dogovorjene obveznosti.
V okviru vsakoletnega praznovanja dneva borca smo tudi v letošnjem letu organizirali v Šentjurju svečano proslavo, ki ima že tradicionalni značaj in je sila posvečena Leonu Dobrotinšku — šentjurskemu rojaku in junaku.
Ob tej priložnosti so bila najzaslužnejšim občanom naše občine, podeljena priznanja in plakete «-Leon Dobrotinšek«.
Dobrotinškova proslava je namenjena srečanju borcev, mladine ter ostalih občanov, da bi na ta način obujali spomine na revolucionarno preteklost in utrjevali oziroma krepili našo zavest za prihodnost.
Zakaj posvečamo ta dan Leonu Dobrotinšku? Dobrotinškova družina je bila znana kot napredna družina in je bila v celoti predana socialističnemu gibanju. Mati je vzgajala svoje sinove v naprednem revolucionarnem duhu. Tako je bil Leon že pred vojno komunist, izkušen borec za delavske pravice. Leta 1941 je bil pri Dobrotinškovih v Hruševcu obveščevalni center za prvo celjsko četo, družina je bila vkjlu-čena v organizacijo OF, pri njih je bila javka pokrajinskega komiteja KPS, katerega člani so pogosto prihajali v Hruševec in skupaj z Leonom ocenjevali takratne razmere in načrtovali nadaljnje akcije.
Zaradi napredne miselnosti in delovanja je bil Leon Dobrotinšek leta 1942 izdan in ujet. Izdana sta bila tudi njegova mati in brat. Ko so Lenona po’prvem zaslišanju gestapovci vodili ob Voglajni, je zbral vse svoje moči, 'skočil v globok tolmun, se oklenil korenin na dnu in utonil. Na tako presenetljiv in junaški način je obdržal vse tajne podatke pri sebi in jih ni izdal sovražniku.
Dobrotinšek je s svojim delovanjem in vzgledom veliko prispeval k razvoju socialistične revolucije, za osvoboditev domovine, za kar je dal tudi svoje življenje.
Ob svetlem liku borca in junaka za svobodo se bodo vzgajale mlade generacije, borci NOV pa bodo v okviru svojih moči skrbeli, da bodo svoje izkušnje pre-
borca
našali na mlade rodove, ki jih bodo s spoštovanjem upoštevali pri svojem delu in življenju.
PLAKETE IN PRIZNANJA SO LETOS PREJELI:
PLAKETE PREJMEJO:
Tovariš Mirko KOVAČ iz Šentvida pri Planini za dolgoletno delo v borčevski organizaciji, komisiji za spomeniško varstvo in drugje. S svojim udejstvovanjem posreduje mladim spomine in doživetje iz NOB ter tako prenaša tradicije na mlajše rodove.
Tovarišica MARICA RIŽNER s Ponikve za dolgoletno aktivistično delo pri prenašanju revolucionarnih tradicij in sodelovanju v družbenem življenju v krajevni skupnosti. Preko pionirske organizacije prenaša tradicije NOB na mlajšo generacijo.
Tovariš Adolf Gračner iz Dobja za dolgoletno in aktivno delo na področju borčevske organizacije, ohranjanja revolucionarnih tradicij ter aktivističnega dela v ostalih DPO v krajevni skupnosti in občini.
PRIZNANJA PREJMEJO:
Tovariš FRANC TRUPEJ iz OŠ Miloš Zidanšek Dramlje — — pri svojem pedagoškem delu goji tradicije NOB v obliki proslav, pohodov in SLO. Veliko se je angažiral pri pripravi in izvedbi stalne razstave o narodnem heroju Milošu Zidanšku na osnovni šoli Dramlje.	\
Tovariš JANEZ ŠMID s Planine — pri svojem delu je pokazal posebno skrb za obnovo partizanske bolnice na Bohorju, kakor tudi za pridobivanje, ohranjevanje ter razstavljanje gradiv iz NOB v zdravstvenem domu, šoli in muzeju NOB na Planini.
Tovariš JOŽE ARTNAK iz OK ZSMS Šentjur — kot aktivni mladinec je gojil tradicije NOB pri svojem delu preko pohodov in drugih oblik — kvizov. V letu 1984 je bil pol. komisar pohoda po poteh XIV. divizije na območju občine Šentjur.
ZGODOVINSKI KROŽEK iz OŠ Blaža Kocena Ponikva — za raziskovalne naloge iz naše zgodovine, oživljenja tradicij NOB in vzdrževanja spomenikov v okviru pionirskega odreda Maks Ri-žner na OŠ Ponikva.
Slavko Slejko
URNIK
O DELU PRAVNE POMOČI V LETU 1984 25. AVGUST 6. SEPTEMBER 13. SEPTEMBER 27. SEPTEMBER 11. OKTOBER 25. OKTOBER 8. NOVEMBER 15. NOVEMBER 22. NOVEMBER 6. DECEMBER 20. DECEMBER PRAVNA POMOČ SE BO IZVAJALA V SEJNI SOBI SO ŠENTJUR — (II. nadstropje) OB 15. URI!
ODVETNIK Anton ROJEC, l.r.
Takšna je bila osnovna ugotovitev na nedavnem srečanju predsednikov turističnih društev KS in IS. Možnosti za razvoj gostinske in turistične ponudbe so precejšnje, kar se zrcali že v vedno večji aktivnosti treh turističnih društev; Šentjur, Gorica pri Slivnici in Planina pri Sevnici. V začetku organizirane turistične ponudbe se vedno bolj vključuje tudi RD Voglajna, ki ima v upravljanju Slivniško jezero. Samo lani je njihov dom na Tratni obiskalo preko 12.000 obiskovalcev. Zanimanje delovnih kolektivov iz Šentjurske in celjske občine nenehno narašča, tako da pričakujejo v letošnjem letu še «rečji obisk. Razen ribolova bo potrebno organizirano pristopiti k izgradnji nekaterih športnih objekov, organizirati tekmovanja v vodnih športih, vsekakor pa ustrezno izkoristiti vedno večje zanimanje tujih ribičev in nekaterih turističnih agencij.
TD Gorica pri Slivnici namerava urediti ustrezen prostor, kjer bodo lahko prodajali spominke, razglednice, pijačo ter seveda dajali ustrezne informacije. V tem TD že razmišljamo, kako bodo pri zasebnikih uredili sobe, tako da bi lahko povečali ponudbo.
Začetek mladinskega prostovoljnega dela v naši občini sega v leto 1973, in sicer v čas, ko je bilo odprto delovišče na Kozjanskem. Na Kozjansko so začeli prihajati brigadirji z vse Jugoslavije, njihova želja pa je bila pomoč krajanom, ki so živeli na tem nerazvitem področju. Tako je mladinsko prostovoljno delo v naši občini dobilo velik pomen. Ne samo, da smo organizirali ZMDA »Kozjansko«, ampak smo ustanovili brigado »Miloš Zidanšek«, ki nas že vrsto let častno zastopa po vsej Jugoslaviji in iz akcij prinaša najvišja priznanja.
Tudii letos so bili brigadirji zelo aktivni. Sodelovali so na lokalnih akcijah v občini Šentjur. Njihova naj večja želja je bila, sodelovanje na zvezni MDA »Požeška kotlina«.
Brigadirji pa so letos zelo mladi, kar nam priča podatek, da je povprečna starost 17 let. Brigado pa sestavljajo naslednji brigadirji:
1.	PLOŠNIK Marjeta
2.	PLOŠNIK Franci
3.	KOVAČIČ Drago
4.	MERNAVS Natalija
5.	KUKOVIČ Anton
6.	KUKOVIČ Danica
7.	GRAJŽL Peter
8.	GAVRIC Blagoje
9.	MATUŠ Danilo
10.	HRIBERNIK Ivan
11.	DROBNE Marjan
12.	GOBEC Edita
13.	BREČKO Slavko
14.	KUKOVIČ Darko
15.	PEČEK Milan
16.	ULAGA Jože
Zelo aktivno deluje tudi TD Planina, ki si je posebno za letošnje leto zastavilo pester program. Posebna značilnost njihovih akcij je želja po ohranjanju starih prireditev in navad. Poiskušali bodo z organizacijo planinskega sejma, dalj časa pa že pripravljajo etnografsko zbirko in razstavo, ki jo bodo odprli za občinski praznik. Ob nekaterih kulturno-zgodovin-skih vrednotah in z izboljšanjem gostinske ponudbe v povezavi s KS Dobje, bi v tem delu naše občine močno povečali ponudbo jn privabili še več gostov.
V Šentjurju je TD zadnje čase napravilo korak naprej, predvsem v urejanju kraja. V letu 1984 namerava vzpostaviti in adaptirati zidano uto bivše cvet-ličasne, kjer naj bi bila pisarna za dajanje informacij in prodajo spominkov. Vsekakor bi bilo potrebno, da se ustanovijo društva tudi v nekaterih drugih KS (Ponikva, Dramlje), kjer so možnosti za lovski in kmečki turizem. V občini bomo seveda lahko govorili o celoviti turistični ponudbi šele takrat, ko bomo uspeli vse možnosti in danosti povezati preko nosilca turistične ponudbe.
D.	M.
17.	JAZBEC Nataša
18.	OBLAK Marko
19.	IfIRŠT Berti
20.	JUG Marija
21.	JAGER Avgust
22.	KUKOVIČ Rolando
23.	JAGER Peter
24.	PEČEK Franci
25.	KUKOVIČ Bojan
26.	SELIČ Majda
27.	ŠKET Andreja
In kje so?
Naselje zvezne mladinske delovne akcije Požeška kotlina leži v kraju Veliko, ki je od Slavonske Požege oddaljeno približno 14 kilometrov. Naselje sestavljata dva paviljona. V vsakem paviljonu so nameščene 3 brigade, naselje pa je na nivoju hotela B kategorije. Po tem lahko sklepate, da so pogoji življenja in dela v naselju dobri. V bližini naselja so štirje bazeni, ki jih koristijo vsako popoldne. Prav tako so zraven tudi štirje hoteli, kjer so zvečer zabave (glasba, ples) in športna igrišča.
Naša brigada je odšla v drugo izmeno te akcije. Poleg nas so v tej izmeni še mladinske delovne brigade iz Pančeva, Bačkega Petrovca, Varaždina, Bijeline in Kraljeva. Delajo predvsem na področju kmetijstva. Tako obirajo tobak, koruzne cetove in vežejo vršiče vinske trte. Ce so vremenski pogoji slabi pa pogozdujejo in kopljejo jarke za vodovodno omrežje.
Kaj več b samem delu na akciji, pa v naslednji številki Utripa.
MDB Miloš Zidanšek
KS Planina pri Sevnici
Planina je gručasto naselje na Kozjanskem, med Bohorjem in Lisco. Od tu peljejo poti na vse štiri strani; proti Šentjurju, Sevnici, Laškemu in Kozjemu. Ker je bilo na Planini v preteklosti dosti neprehodnih gozdov, so jo imenovali Urwald.
Prvič se omenja 1. 1190 kot vi-nogradna vas, 1. 1345 kot trg, 1. 1583 pa kot trg z obzidjem. Leta 1494 so na Planini pustošili Turki, leta 1646 pa je tod morila kuga. Na to spominja kamnit steber, ki še danes stoji v Visočah. V 16., 17. in 18. stol. je bila Planina prizorišče večjih ali manjših kmečkih uporov. V letu 1573 je kmete k njim vodil ključavničar iz Jurkloštra. Planinski grad leži na strmem skalnatem grebenu nad trgom. Nastal naj bi verjetno v 12. stoletju. Njegovi prvi lastniki naj bi bili vitezi Planinski, za njimi pa še Ostro-vrharji (1249), celjski grofje (1345 — 1456) ter razni deželni knežje, med katerimi so najbolj znani Mosconi (1583 — 1763) in Protazi (1823). Leta 1884 so gradu sneli streho in je tako postal razvalina. Jedro gradu je romansko, južna stena je pa gotska.
Na Planini sta se rodila 1. 1885 glasbena pedagoginja in operna ter koncertna pevka Jeanetta Foedransberg ter 1. 1897 nemška pisateljica slovenskega rodu Ana Wambrechtsammer, ki je pokopana na Planini in ima spominsko ploščo na rojstni hiši v trgu na Planini.
Druge geografske značilnosti Planine so pa še: nad Planino razgledna vzpetina Sv. Križ, Bohor, Glija jama, t. j. 300 m dolga kraška jama v Planinski vasi, spomenik 117 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, partizanska bolnica R-9 na Netopirju, spomenik XIV. divizije na Stari Žagi ter Lovski in Planin-
ski dom na Bohorju. Planina je znana tudi med NOB. Tu je že prvo leto vojne delovala I. celjska četa, preko teh hribov se je prebijal I. štajerski bataljon s Stanetom Rozmanom na čelu (1941). 5. maja 1942 je bila tu ustanovljena Kozjanska četa, ki je delovala na področju Bohorja in Orlice, 16. marca 1944 je bil tu ustanovljen v gozdarski hiši pri Ložicah na Bohorju že Kozjanski bataljon in 27. aprila v zaselku Zajčje nad Silovcem Kozjanski odred. Leta 1942 so bili tu pokrajinski komite KPS in okrožni odbor OF za Kozjansko. Istega leta je v Mangi in kasneje v Podpeči ter na Bohorju delovala partizanska tehnika, ki jo je sovražnik odkril šele proti koncu vojne. Na Netopirju na Bohorju je bila partizanska bolnica R-9, ki sta jo vodila dr. Adolf Drolc in dr. Pogrujc. V njej so se zdravili borci Kozjanskega odreda in XIV. divizije.
Ko je 17. 8. 1944 Kozjanski odred, pa čeprav ne za dolgo, osvobodil planinsko področje, je bila poslej s kratkimi presledki ob hajkah in ofenzivah okupatorja središče političnega in kulturnega delovanja. Ob zadnji hajki okupatorja 1944. leta je velik del trga pogorel.
Borci Kozjanskega odreda so najmlajšim v partizanski šoli obljubili: »Po osvoboditvi domovine bomo tu zgradili večjo in lepšo šolo.-« Obljuba je izpolnjena.
Mladi smo ponosni, da je ta nova šola posvečena borcem Kozjanskega odreda. Obljubljamo, da bodo borci Kozjanskega odreda naši svetli vzori in da bomo hodili po poti, ki nam jo je začrtala NOB. Storili bomo vse, da bo naš jutrišnji dan še srečnejši.
Miran Kranjc, 8. b OŠ Kozjanski odred Planina pri Sevnici
Krajevna skupnost Planina pri Sevnici je letos že tretjič domačin praznovanja občinskega praznika. Planina pri Sevnici je po površini druga največja krajevna skupnost v naši občini. Ima 17 vasi in 7 vaških skupnosti s 1800 prebivalci. Prebivalstvo Planine se pretežno ukvarja s kmetijstvom in živinorejo ter v nižinskih predelih, je okoli 100 kme-
tij, s povprečno površino 5 ha obdelovalne zemlje.
V	krajevni skupnosti je 200 delovnih mest v Kmetijskem kombinatu, šoli, v Tajfunu, Zdravstveni postaji in v TOL-u. Od vsega prebivalstva je zaposlenih okoli 480 občanov.
V	zaselku Visoče je veliko sodobno kmetijsko posestvo, ki je sestavni del Kmetijskega kombi-
nata iz Šentjurja — temeljne organizacije združenega dela Lastna kmetijska proizvodnja. To posestvo se je razvilo že v letu 1961, ko je nastal Kmetijski kombinat. Hlevi so obstajali že prej, v letu 1976 pa so začeli z gradnjo dveh najsodobnejših hlevov za pitance. Sedaj je v vsakem hlevu okoli 350 pitancev. Letno zapusti hleve 700 pitancev in vsak v povprečju tehta okoli 550 kg. Glede na dnevne potrebe hrane je zato takšna proizvodnja izrednega pomena.
s kapacitetami do 25 učencev — gozdarjev.
Največja delovna organizacija v krajevni skupnosti je TAJFUN. Ta delovni kolektiv šteje 126 članov. 1. aprila 1980. leta je prerasel iz prvega slovenskega POZD-a v enovito delovno organizacijo. Leta 1974 je bila ustanovljena POZD. Takrat je delo združevalo 23 delavcev. Z razvojem Tajfuna je število delavcev hitro naraščalo. Danes delajo Tajfunovi delavci v sodobno urejenih in novih prostorih. Proiz-
; v, .
Velikega pomena je tudi oddaja mleka Mlekarni Celje. Letno se odda tudi po 330.000 litrov mleka. Tu se pojavljajo tudi prvi problemi, ker se od oddaljenih vasi: Hrušovje in Prapretno neorganizirano zbira mleko. Posestvo v Visočah dosega lepe uspehe in rezultate, kar je zasluga zaposlenih v obratu in vseh, ki skrbijo za razvoj kmetijstva v občini Šentjur.
Nova zdravstvena postaja je lepo urejena in sodobno opremljena. Zdravstveni delavci so prijazni, kar je eden od razlogov, da prihajajo pacienti od vsepovsod. Vodja zdravstvene postaje je dr. Janez Šmid. Posebnih problemov v zvezi z delom nimajo in so dobro povezani z matično enoto v Šentjurju. Pacienti so zelo zadovoljni z uslugami, ki jih nudijo zdravstveni delavci iz Planine.
Šola se v delo v krajevni skupnosti redno vključuje, pač kolikor dopušča čas. Problem je v tem, ker se nekaj učiteljev vozi iz drugih krajev.
Poseben problem v krajevni skupnosti je varstvo otrok. Čudijo se, da je prispevek v vrtcu za mesec julij 2.060 din, da kuhinja ne dela, ker ni prevzeta, a je opremljena in postavljena že pred nekaj leti.
vodne površine znašajo kar 2300 m2. Ime te delovne organizacije se je slišalo v jugoslovanskem prostoru predvsem s proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Puhalni-ki, obračalniki, trosilci hlevskega gnoja, gozdni vitli, so bili najpomembnejši proizvodi tega kolektiva. Danes je to samo polovica njihovega proizvodnega programa, druga polovica pa je proizvodnja hidravlike, ki daje več zaslužka in ne zahteva preveč materialnih vlaganj.
Na samoupravnem področju poglabljajo in razvijajo samoupravne odnose na vseh ravneh odločanja s temeljnimi prvinami zdravega in eekonomskega smotrnega gospodarjenja. Z racionalno proizvodnjo in povečanjem produktivnosti bodo ustvarjali tudi večji prihodek. To so osnovni cilji tega delovnega kolektiva.
Celotni prihodek naj bi se v Tajfunu povečal v primerjavi z lanskim letom za 30 %, dohodek pa naj bi bil večji za 20 °/o.
Delovna organizacija Tajfun je izrednega pomena za krajevno skupnost Planina pri Sevnici, saj nadaljnji razvoj Tajfuna pomeni tudi razvoj krajevne skupnosti.
G.	Kalajdžiski
V	Šentvidu pri Planini že 10 let delajo mladinske delovne brigade. Njihovo delo je v zadnjih letih zelo uspešno ocenjujejo in sodelovanje s krajevno skupnostjo je na vseh področjih prisotno.
V	tej krajevni skupnosti deluje okoli 10 raznih društev, Gasilsko društvo je proslavilo 90-letnico obstoja. Nabavili so 800-litrsko gasilsko brizgalko, letos dobijo novo garažo (gradijo jo sami) in avtocistemo s 5.000 litri.
Na Planini je gozdno izobraževalni center, internatskega tipa
Odgovor na delegatsko vprašanje
INFORMACIJA ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE — ZAVAROVANJE KMETOV
Zaradi širokega interesa delovnih ljudi in občanov objavljamo odgovor ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE v zvezi z delegatskim vprašanjem o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bilo postavljeno na zasedanju zborov občinske skupščine, dne 24. aprila 1984 s strani delegacije krajevne skupnosti Ponikva:
»Že ob sprejemu novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS, št. 27/83) je Zadružna zveza Slovenije predlagala, naj bi se zakoncem združenih kmetov, ki so se prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovali kot združeni kmetje preko zadružnih organizacij, v zavarovalno dobo priznavalo opravljanje kmetijske dejavnosti v času od 1972. do 1983. leta brez dodatnega plačila prispevka (»dokupa let«). Ti kmetje so bili namreč prav zaradi odločitve svojega zakonca za prostovoljno »kooperantsko« zavarovanje izločeni iz starostnega zavarovanja kmetov in se jim na tej podlagi ne priznava (do) 12 let zavarovalne dobe, medtem ko se čas starostnega zavarovanja po novem zakonu šteje kot zavarovanje, enakovredno vsaki drugi zavarovalni dobi (npr. iz.delovnega razmerja ipd.) in sicer praviloma dvema osebama na kmetiji — tako lastniku kot njegovemu zakoncu.
Kljub temu, da so starostni zavarovanci plačevali na podlagi načela »ena kmetija — ena pokojnina« — le en prispevek na gospodarstvo, ki je bil v povprečju dosti nižji kot prispevek združenega kmeta za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (le-to pa je omogočalo tudi širši obseg pravic), amandma Zadružne zveze v zakonodajnem po-
STRNIŠčNI DOSEVKI
Strnišče bomo po žetvi čimprej pognojili. Če nismo prejšnje kulture primerno oskrbeli, bomo njivo potrosili z 10.000 kg = lOdt hlevskega gnoja / ha ali z 10.000 1 = 10 m3 gnojevke na ha ali pa pa po brazdah pognojili s 500 kg NPK 17 — 8 — 9 na ha.
Njivo bomo preorali do globine 18 cm in jo pobranali do drobno grudičaste strukture, saj je seme večine strniščnih dosevkov drobno in zato zahteva skrbno pripravo zemlje.
Dosevki, ki se najpogosteje (poleg korenja) pojavljajo po strnišču, so:
REPA je okopavina z nizko vsebnostjo hranilnih snovi, zaradi visoke vsebnosti vode se slabše skladišči. Bolj gospodarno jo je pridelovati za kisanje, kar pa zahteva dosti delovne sile.
KAVLA (koleraba) po hranilni vrednosti prekaša repo, kot okopavina pa zahteva tudi veliko delovne moči.
stopku ni bil sprejet. Predlagatelj zakona je svoje negativno stališče pojasnil s tem, da bi sprejem amandmaja pomenil širitev pravic (priznanje zavarovalne dobe nekomu, ki ni bil zavarovanec), medtem ko je priznanje 12 let zavarovalne dobe iz naslova starostnega zavarovanja dvema osebama na kmetiji utemeljeno z načelom varstva pridobljenih pravic, ker sta imela v starostnem zavarovanju kmetov lastnost zavarovanca tako lastnik kmečkega gospodarsva kot njegov zakonec.
Zato smo na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS naslovili predlog, da bi se tem kmetom priznalo kmetovanje v času od 1972 — 1983. leta pod ugodnejšimi pogoji za dokup let, pri čemer smo predlagali plačilo 25 % prispevka, določenega za dokup let pod splošnimi pogoji.
Predlog utemeljujemo s tem, da bi se na ta način prispevek za eno leto zavarovanja približno izenačil z revalorizirano vrednostjo povprečnega prispevka za starostno zavarovanje kmetov v letu 1984. Prizadeti kmeje bi namreč ostali v starostnem zavarovanju, če se njihovi zakonci ne bi odločili za takratno prostovoljno »kooperantsko« zavarovanje.
Skupščina SPIZ na seji 30. maja letos ni dokončno odločila o našem predlogu, temveč je sklepanje o tem preložila na naslednjo sejo. Prav od delegatov za skupščino SPIZ, posebej še iz vrst kmetijskih zadružnih organizacij in gozdarskih TOK, je torej odvisno, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji bo rešeno vprašanje pokojninske dobe zakon-.cév tistih združenih kmetov, ki so se za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odločili, še preden je to zavarovanje postalo obvezno za vse kmete na območju naše republike.
Predsednik: Leo FRELIH
PITNIK uporabljamo izključno za zeleno krmo. Na ha posejemo 90 do 110 kg koruze. Pitnik vsebuje mnogo vode, zato bomo dali prednost drugim poljščinam.
Ob dovolj zgodnji setvi lahko dosežemo zadovoljiv pridelek.
SILAŽNE KORUZE (t.i. stodnevne koruze), ki jo bomo posejali 30 kg na ha (sorta BC 183).
Opozorili bi še na nekatere druge dosevke, ki si še niso utrli poti na naše njive, zahtevajo manj dela, dajejo višji in boljši pridelek na ha, napaka, ki jo imajo nekateri, je pa cena semena.
MNOGOCVETNA LJULKA (sorti jabeljska in tetraflorum) 45 — 50 kg/ha. S setvijo do konca julija in ob primerni vlagi dosežemo v jeseni pridelek, ki ga lahko pokladamo presnega ali pa siliramo. Ob spomladanskem dognojevanju z dušikom nam lahko konec aprila da še en odkos.
PERZIJSKA DETELJA (20 kg /ha) ko čisti posevek ali v me-
šanici z. mnogocvetno ljulko (15 kg detelje, 10 kg trave). Perzijska detelja je enoletna neprezim-na detelja.
ALEKSANDRIJSKA DETELJA (30 kg/ha) kot čisti posevek, še boljše v mešanici z mnogocvetno ljulko (20 kg detelje, 10 kg trave). Tudi ta detelja je enoletna neprezimna.
KRMNA OGORSCICA (listnati ohrovt) sorta Straška 10 kg/ha. Krmimo presno do zime, ker prenaša mraz. Krmna vrednost je visoka.
KRMNA REPICA sorta perko 10 kg/ha. Primerna tudi za siliranje.
KRMNA OLJNA REDKEV (20 kg semena na ha). Živina je ne je rada, primerna za podor.
Da se bomo lažje i odločili za priporočene poljščine, navajamo pridelke hranilnih snovi na ha.
TABELA: Krmna vrednost (kg /ha) izbranih krmnih rastlin VIR: KP/84
Dosevek	Prebavljive beljakovine	Škrobna vrednost
Mnogocvetna ljulka	720	4680
Aleksadrijska		
detelja	700	3150
Listnati ohrovt	550	2228
Strniščno korenje	493	3468
Koleraba	415	3453
Repa	345	2138
Pitnik	245	2800
Pospeševalna služba TOK
PRIDELOVALCEM PŠENICE
Možna je zamenjava pšenice za koruzo. Finančno je razmerje med koruzo in pšenico 1 : 1,3 v korist pšenice.
Ce je npr. cena pšenice 22 din na kg, bo cena koruze brez vre-čenja in prevoza 17 din na kg. Republiška premija za kg semenske pšenice z normativom 300 kg/ha je 10 din ter 2 din za kg oddane pšenice v obliki premije ze mineralno gnojivo.
Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu prispeva za kg mineralnega gnojila 3,5 din (normativ 800 kg), za seme prav tako
3,5	din za kg in za kombajnira-nje 500 din/ha.
Preračunano na kg oddane pšenice pomenijo prej omenjene premije in regresi za 4 din višjo ceno pšenice s tem, da ostane cena koruze nespremenjena.
Zaradi ugodne menjave pšenice za koruzo pozivamo vse pridelovalce pšenice, da se odločijo za zamenjavo.
(TOK
Vam je vroče?
Potem vas vabimo na bazen. Ce niste preveč izbirčni, seveda. Kajti (tale naš šentjurski bazen gotovo ni A kategorije, je pa izhod v siili, če se želite malo ohladiti pa štedite z boni in bencinom in se torej ne odpeljite v kakšno drugo kopališče.
Zrak 25 "C, voda 22 "C je tiste nedelje pisalo na deski pri vhodu v bazen. Tov. Golob, ki že 12 let neprekinjeno skrbi za vstopnino ter tu in tam tudi za red, pravti, da se je od 15. junija pa do 8. julija kopalo okoli 500 kopalcev. To je kar veliko, če pomislimo, kako nam jo je letos zagodlo vreme. Vstopnina za otroke je 22 din, za odrasle pa 44 din. Tisti dan se je kopalo kakšnih 75 kopalcev in izgledali so dokaj zadovoljni. Naravno ogrevana voda sploh ni mrzla, kot zagotavljajo najbolj zagnani kopalci, ampak prijetno hladna. Tudi čista je bolj kot leta nazaj, kar je menda zasluga boljšega filtriranja vode.
Sicer se pa letos v tale naš bazen ni kaj dosti vlagalo. Po besedah .tov. Goloba je bila ograja vse od postavitve dalje samo enkrat prebarvana. Pravi tudi, da kopalce motijo topoli, saj se prezgodaj zasenčijo ležalne deske, tudi v garderobah in sanitarijah bi se našlo marsikaj za popravit, da seveda posebej ne omenjamo samega bazena, ki je letos brez nove obleke pričakal kopalno sezono.
Tudi glede izbire pijače ne smete biti preveč izbirčni. Vendar bo pivo hladno in servirano z nasmehom, kar je pa konec koncev najvažnejše. In še nekaj je pomembno, dragi možje. Ne pozabite, da vam je dala žena prosto popoldne, da pazite na otroke. Zato ne bodite preveč pozorni na kakšno z' »zgoraj brez«!
A. K.
Kmetijski nasveti
Prva razstava obrti
Obrtno združenje Šentjur je ob svoji 5. obletnici obstoja priredilo razstavo »teden obrti«.
Namen razstave je bil prikazati obseg dela v zasebni obrti in sposobnosti zasebnih ustvarjalcev. Razstava naj bi poglobila povezavo z združenim delom.
V tednu obrti so se poleg razstave odvijale še ostale aktivnosti. Pokrovitelj celotne obrtne prireditve je bila Skupščina občine Šentjur pri Celju.
Po otvoritvi in ogledu razstave obrtnih izdelkov, inovacij, izdelkov mladih tehnikov iz šentjurskih osnovnih šol in kulinarične razstave so se zbrali vsi obrtniki, ki so na kakršenkoli način prikazali svojo dejavnost in tako pripomogli k večjemu uspehu razstave. Z udeležbo smo bili izredno zadovoljni, saj se je predstavilo več kot 50 obrtnikov, ki opravljajo proizvodno oz. storitveno dejavnost, ter 12 gostincev. Vsem razstavljalcem so bila podeljena posebna priznanja za sodelovanje na I. razstavi šentjurske obrti.
Osrednja prireditev ob razstavi je bila široka razprava o problematiki zasebnega obrtništva in razvojnih usmeritvah v občini Šentjur s predstavniki Skupščine občine Šentjur, Zveze obrtnih združenj Slovenije ter ostalih družbenopolitičnih dejavnikov.
Namen te razprave je bil ugotoviti možnost za večji in hitrejši * razvoj te gospodarske veje v naši občini. S strani predstavnikov obrti so bile nakazane različne ovire, ki preprečujejo razširitev in posodabljanje dejavnosti, čeprav je to želja posameznikov. Predvsem so poudarjali, da ni stimulacije za nabavo osnovnih sredstev, amortizacija in valorizacija ne dosegajo stopnje rasti cen, valorizacija časovno zaostaja, visoke obrestne mere za kredite, neupoševanje obresti od investicijskih kreditov kot poslovni strošek obratovalnice, ni stimulacije za večje zaposlovanje itd. Skratka vlaganje v razširitev obratovalnic se ne izplača. Trenutno ni dovoljen uvoz opreme, ravno tako ni nobene realne možnosti za ustvarjanje deviz, ki bi jih obrtniki še kako potrebovali za nabavo opreme pa tudi repromateriala.
Davčna politika je naravnana tako, da ne vzpodbuja nosilcev samostojnega osebnega dela k ustvarjanju večjega dohodka. Davčne olajšave, ki so sicer uzakonjene, pridejo v poštev le v nekaj primerih. Premalo je narejenega na področju zatiranja šušmarstva. Samostojni obrtniki menijo, da je to v škodo njim in širši družbeni skupnosti, saj le-ti ne plačujejo nikakršnih družbenih dajatev. Pomembno vlogo bi pri tem odigrala tudi ostrejša delavska kontrola v organizacijah združenega dela.
Posamezne vrste dejavnosti tarejo še drugi problemi, kot npr. v gostinstvu nizki priznani OD nosilcev obrti, neusklajene cene ipd. V avtoprevozništvu je problematična dobava goriva — prioriteto ima družbeni sektor, dobava gum, ki jih za dinarska sredstva težko dobijo. Dobava je možna izven naših meja, po občutno višjih cenah, kar povečuje stroške obratovalnice in tako zmanjšuje ostanek dohodka.
Še bi lahko naštevali, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi samostojno osebno delo zaživelo v pravem pomenu besede. Predvsem pa bi bilo potrebno obrtnike izenačiti z delavci združenega dela, jih obravnavati kot enakovrednega občana, sočloveka ter odpraviti miselnost, da je obrtnik kapitalist, ki živi od izkoriščanja.
Predstavniki Skupščine občine Šentjur, ki so razpravi prisostvovali, so ugotavljali, da je na področju samostojnega osebnega dela vrsta nerešenih vprašanj katerih reševanje ni izključno v njihovi pristojnosti. Med drugim bo potrebno spremeniti nekatera določila zakona o davkih občanov in druge sistemske rešitve ter se bolj držati planskih usmeritev.
V	času trajanja obrtne razstave je bil organiziran tudi razgovor o možnostih večjega poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela v občini in širše. Prisotni so ugotavljali, da je povezovanje obojestransko koristno. V organizacijah združenega dela proizvodnja manjših serij ni rentabilna, pri obrtnikih pa so še proste proizvodne zmogljivosti. Povezovanje je nujno tudi zato, ker obrtniki ne razpolagajo več samo z zadostnimi vsotami obratnega kapitala.
V	nadaljevanju je bilo s strani organizacij združenega dela na-
kaznih nekaj možnosti poslovnega sodelovanja in sicer v EMO iz Šentjurja, kjer se je možno vključiti v kovinsko-predelovalni program in energetiko, v Cinkarni Celje so večje potrebe po vzdrževalcih. V šentjurski delovni organizaciji ALPOS poslovno sodelujejo s kooperanti kovinsko-predelovalne dejavnosti, rabijo pa tudi transportne usluge.
V	gradbeni enoti Ingrada v Šentjurju še delajo nekateri obrtniki, rabili bi jih še več, vendar zanje ne vedo. Ob tem je bilo pojasnjeno njim in vsem ostalim, da je obrtno združenje izdalo posebno brošuro, v kateri so po dejavnostih našteti vsi obrtniki naše občine.
Zanimiva je bila ponudba obrata EMO za odkup večjih količin odpadnega materiala iz njihovega proizvodnega programa. S specifikacijo tega materiala bodo seznanili obrtno združenje.
Ob ugotovitvi, da je za drobno gospodarstvo nujno povezovanje z združenim delom in skupen nastop na tržišču, so se zavzeli za ustanovitev specializirane zadruge ali poslovne enote v Šentjurju in zadolžili izvršni svet občine in obrtno združenje, da proučita možnosti.
Omembe vreden je bil tudi sestanek samostojnih avtoprevoznikov in upravljalcev gradbene mehanizacije, na katerem so se s predstavniki TOZD Transport Kmetijskega kombinata dogovorili o vzpostavitvi kooperantskih odnosov. Ta način sodelovanja naj bi prinesel obojestranske koristi, temeljil pa bi na posredovanju prevozniških in strojnih zemeljskih del, dobavo avtogurn, vzdrževanju vozil ipd., za kar bi KK prejemal določeno provizijo.
Na tem sestanku je bil že predložen osnutek pogodbe, ki je bil z nekaterimi dopolnitvami tudi sprejet.
V	času trajanja obrtne razstave je bila tudi seja skupščine Obrtnega združenja, na kateri so delegati pregledali dosedanje delo združenja in se dogovorili za delo v bodoče, se seznanili s finančnim poslovanjem in odločili o višini članskega prispevka za obrtno združenje.
Na zboru vseh obrtnikov, ki je bil zatem, pa so bila med drugim podeljena posebna priznanja obrtnikov, ki samostojno obrtno dejavnost opravljajo že več kot 15 let, majhna pozornost pa je bila posvečena tudi obrtnikoma, ki sta se v preteklem letu upokojila.
Vse upokojene obrtnike pa je obrtno združenje v tem času povabilo na ogled razstave in nato na družabno srečanje.
OTROCI IN STARŠI — POZOR!!!
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KS ŠENTJUR — CENTER zato, da bi vam popestrili počitnice
organizira
PLAVALNI TEČAJ in IZLET V NEZNANO — za otroke od 7. do 15. leta!
PLAVALNI TEČAJ bo organiziran v sodelovanju s TVD
»PARTIZAN« ter se je pričel
od petka, dne 20. julija 1984, ob 10. ure dalje!
Klub temu, da se je plavalni tečaj že pričel, vabimo vse zainteresirane otroke iz naše občine, da se v tečaj še lahko vključijo (in sicer prijave se sprejemajo neposredno pred pričetkom tečaja za vsak dan posebej)!
Tečaj in vstopnina sta brezplačna!
IZLET V NEZNANO
bo v sredo, dne 8. avgusta 1984, ob 9. uri
z odhodom izpred blagovnice MERX!
Prijave se sprejemajo v KIOSKU nasproti blagovnice in na sedežu krajevne skupnost} ŠENTJUR-center ter okolica do vključno 3. avgusta 1984!
Izlet bo organiziran v primeru, če bo prijavljenih vsaj 20 otrok!
Za prehrano, stroške prevoza, varnost ter ostalo je poskrbljeno (zraven vzeti malico ter razna športna igrala — žoge, kolebnice, badminton itd.)!
Predviden povratek v Šentjur je ob 16. uri!
IZVRŠNI ODBOR DPM
Skupščina občine Šentjur pri Celju izdaja na podlagi 80. in 82. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81), 202. ter 206. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) ter 176. člena Statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SFRJ, št. 19/82) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šentjur pri Celju in kmetov o uvedbi komasacijskega postopka, naslednjo
ODLOČBO
1.	Uvede se komasacijski postopek v delu katastrskih občin Vodule, M. Dobje in Primož.
Meja drugega dela komasacijskega območja v katastrski občini Primož se navezuje na mejo prvega dela komasacijskega območja pri pare. št. 791/1 in se nato nadaljuje ob robu gozda 594/1. Izloči stanovanjske hiše ob cesti Sentjur-Dramlje in po občinski cesti 1521 zavije do ceste Sentjur-Dramlje. Od tu meja poteka po meji katastrskih občin Primož in Marija Dobje do pare. št. 677/2, zajema pare. 677/1 in 760. Nato pride v k.o. Marije Dobje, kjer zajame parceli št. 1151/3 in 1151/1, preseka občinsko cesto v Razbor in nato poteka ob robu gozda 1150/1 proti severu do pare. št. 1028/1 in 1027/1 ter se zaključi ob hitri cesti Hoče-Levec.
Nadalje meja poteka ob hitri cesti do vključno parcele št. 1077/2, kjer zavije proti jugu ob parcelah 1067/2 in 1064. Kjer se stakneta meji parcel št. 1096/1 in občinske ceste 1496/4. Meja naprej poteka bo tej cesti proti vzhodu do potoka. Nato se nadaljuje proti jugu ob potoku do meje s kat. občino Vodule, kjer zajame zem. parcele 799, 800, 802, 798/4 in 798/3 ter nato zopet preide v katastrsko občino Primož pri pare. št. 887. Od tu teče meja proti jugozahodu ob parcelah 887, gozdu 828/1, 828/2, 819, katere izloči in zajame parcelo 817, kjer se stakne z mejo prvega dela komasacijskega območja.
2.	Komasacijsko območje zajema naslednja kmetijska zemljišča:
3.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči .in njihova parcelacija, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih).
4.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena mesec dni na sedežu občine Šentjur in Krajevni skupnosti Dramlje.
5.	Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe in predloge na idejno zasnovo v času razgrnitve.
6.	Ureditvena dela na komasacijskem območju prevzema Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju.
Stroški se porazdelijo na udeležence.
7.	Vrednotenje komasacijskega sklada se bo izvršilo po določilih navodil za izvajanje komasacij.
8.	Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana v primerih, če je za neko zemljišče več interesentov, oziroma za katerega pi interesentov, naslednja načela:
—. prednost ima lastnik — uporabnik, ki je imel na spornem zemljišču pred komasacijo v posesti večji del zemljišča,
—	prednost imajo lastniki — uporabniki, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo,
—	lastniki — uporabniki, ki živijo v sosednjih naseljih izven komasacijskega območja, imajo prednost na robu komasacijskega območja bliže svojemu domu,
—	prednost imajo lastniki — uporabniki, ki so vključeni v TOK KK Šentjur.
9.	Imenuje se komisija za izvedbo komasacijskega postopka v sestavi:
1.	SOKLIČ Andrej
2.	ing. SALOBIR Leopold
3.	MARZEK Romana
4.	ŽLIČAR Franc
5.	KORENJAK Ivan
6.	BELAK Jurij
10.	Ker je veliko udeležencev, se posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči odločbo o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega udeleženca.
11.	Odločbo se objavi v glasilu »-UTRIP«.
Obrazložitev :
12.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju je predlagala uvedbo komasacijskega postopka zemljišč v delu katastrskih občin Primož, Vodule in M. Dobje, ki so v lasti občanov iz Laz, Razborja, Trnovca, Primoža in Zagaja in drugih izven občine ter v družbeni lastnini, ki jih ima v uporabi Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju.
Omenjeno območje je bilo močvirno in razdrobljeno in vsled tega neprimerno za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Zaradi zamočvirjenosti se je izvršila melioracija na celotnem območju. Na podlagi 79. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in Navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, se komasacijski postopek uvede, če je komasacija predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana in družbenem planu občine, če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja,
če je izdelan okvirni predračun in porazdelitev stroškov med komasacijske udeležence, če so dogovorjeni roki in sredstva za izvedbo komasacij.
Obravnavana komasacija je v dogovoru o temeljih družbenega plana, predpisanega dne 29. 12. 1980 in sprejetega družbenega plana občine, dne 6. 5. 1980. Predlagatelj je predložil okvirni predračun in razdelitev stroškov med komasacijske udeležence in izdelano idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja.
S tem je odločba utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v roku 30 dni po prejemu odločbe. Tožba se lahko da pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ali pa na Temeljnem sodišču v Celju.
ŠTEVILKA: 462-1/84-1
ŠENTJUR PRI CELJU, dne 3. julij 1984
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter KNEZ, l.r.
Srečanje v dežju
V prejšnji številki Utripa smo objavili kratko notico o prireditvi, ki je potekala 15. junija v Slivnici. Zanimivost prireditve je bila v tem, smo zapisali, da se je sleherni udeleženec aktivno vključil v eno od številnih dejavnosti.
Te dejavnosti so bile izbrane tako, da so se jih udeležili naši najmlajši pa tudi starejši občani Slivnice in drugih krajev. Zato smo prireditev poimenovali »srečanje generacij«. Zjutraj so se otroci iz osnovnih šol: Dramelj, Planine, Slivnice zbrali in so ustvarjali male slikarske umetnine na temo NOB. Izdelke te otroške likovne kolonije so razstavili v avli OŠ Slivnica. Ob otvoritvi je tov. Rataj Marijana — mentorica mladih likovnikov na OŠ Slivnica, dejala, da bo odslej ta kolonija tradicionalna in prav bi bilo, da se je v bodoče udeležijo tudi druge šole. Najmlajši mladi likovniki so prejeli praktične nagrade.
Nepovabljen in sila nadležen gost te prireditve pa je pošteno zmotil tako organizaorje kot udeležence. Dež namreč. Zaradi močnega naliva so morali kolesarji in gasilci odpovedati tekmovanje, okrnjen pa je bil tudi nogometni turnir. Slabo vreme pa ni motilo deskarjev in ribičev na Slivniškem jezeru. V. regati jadranja na deski je zmagal Zlatko Bobi-nac. Ribiči se sicer niso mogli pohvaliti z rekordnim ulovom. Po besedah predstavnika ribiške družine Voglajna pa je za ribjo dlako zmagal Ivan Skočič.
Cisto premočeni so končali svoje tekmovanje nogometaši. Pa ne samo zaradi dežja, tudi od velike zagnanosti. Po silnem boju je na koncu slavila ekipa iz Bukovja. Šahistov slabo vreme ni motilo. Čeprav se je hitropoteznega turnirja udeležilo malo tekmovalcev, je vendar vredno povedati, da je zmagal Marjan Drobne. Tudi zato, ker je eden najuspešnejših igralcev Šahovskega kluba Šentjur, saj je iz različnih tekmovanj v občini pa tudi v regiji prinesel že več zmagovalnih pokalov.
Opravičujemo se bralcem za napako telefonske številke uredništva, ki je bila objavljena v prejšnji številki. Prava številka je 741-286.	Uredništvo!
Košarkarji Šentjurja so gostili ekipo vojakov mariborske garnizije. Tekma je bila zanimiva, domačini so pač izkoristili domač teren in, roko na srce, tudi svoje znanje ter zmagali. Na sploh je bila prireditev v veliki meri posvečena sodelovanju s pripadniki JLA. Naši vojaki so se že velikokrat izkazali v pomoči pri gradnji različnih objektov, trenutno pa je njihovo največje delovišče na vodovodu Kapsel — Dobje.
Celotna prireditev se je končala zvečer v dvorani kulturnega doma v Slivnici. Estradni ansambel ljubljanskega armadnega območja nam je pripravil koncert in ker so fantje kmalu ugotovili, da so Slivničani izredno zadovoljni z njihovim igranjem, so koncert podaljšali pozno v noč. Nihče od tistih, ki so jih ta večer poslušali in zaplesali ob njihovi glasbi ni odhajal nezadovoljen. Večer je popestril še šentjurski kantavtor Darinko Šporer. Turistično društvo Slivnica pa je poskrbelo, da so se obiskovalci zaključne prireditve tudi malo okrepčali.
Na koncu je potrebno povedati, da je bila prireditev pripravljena brez velikih finančnih stroškov. To pa je dober dokaz, da se lahko z dobro voljo in nekaj iznajdljivosti marsikaj naredi. Škoda, da nam obojega tolikokrat primanjkuje!
Fotografija meseca
Mislim, tov. Orožen, da imava oba podobne probleme; tako nerazvite občine, kot sindikatov nihče ne jemlje dovolj resno.
Dobrotinškov dan
KRAJANI, DELAVCI, MLADINA, KMETJE!
Pomagajte in sodelujte pri varovanja ter čiščenju narave, predvsem pa brežin naših voda in gozdov, ki postajajo prava smetišča, da bomo lahko živeli v zdravem okolju.
Kot delavci in samoupravljalci lahko veliko prispevate k varstvu narave, če v svojih sredinah preprečite sprejemanje novih investicijskih programov, ki ne zagotavljajo čistosti naših voda in zraka. Zahtevajte, da se vse obstoječe čistilne naprave redno vzdržujejo, oziroma, če jih še nimate, naj se zgradijo, ker le na ta način bomo zmanjšali onesnaženje, ki že resno ogroža vse nas kot tudi ostala živa bitja.
Sodobni agro-kemični posegi — škropljenja z raznimi strupi, ki prihajajo v pridelke in skozi zemljo v podtalnico ter od tu v naše vodovode in tekoče vode, resno ogrožajo zdravje človeka ter obstoj naših ptic, divjadi in rib, ki jih je iz leta v leto vse manj. Naj 'se škropi s škropivi, ki ne vsebujejo strupa in to le v tolikšni meri, kot je to nujno porebno. Po škropljenju odvečnega škropiva ne spuščajte v potoke in druge vodne površine, da ne pride do pomora rib.
Zavedajmo se, kaj pomeni čista in zdrava voda ter zrak vsemu človeštvu. Pojdimo vsi skupaj že danes v akcijo, očistimo enkrat za vselej našo naravo (vode in njihove bregove, gozdove, zapuščene travnike...) ter jo za kasnejše rodove ohranimo takšno, kot so nam jo zapustili naši predniki.
RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA
Problem oskrbe s pitno vodo v Novi vasi
Čeprav nam še ni uspelo aktivirati vseh dopisnikov, pa vas želimo že sedaj čimbolj celovito obveščati. Zato smo ob pojavu problema z vodo v Novi vasi naprosili za obrazložitev tovariša Arlič Alojza — tajnika KS Šent-jur-okolica.
»V naseljih Nova vas, Crnoli-ca, Ritnik, Podgorje in ulica Pod Ritnikom delujeta dva vodovodna sistema, ki oskrbujeta gospodinjstva z vodo. Prvi sistem je vodovod Ritnik, drugi pa vodovod Trinsko — Loka — Šentjur.
V sušnem obdobju v letu 1983 je bilo potrebno voziti vodo s cisternami. To je bila le kratkotrajna rešitev, zato smo povezali oba vodovoda, kar je pa še vedno le začasna rešitev. V letu 1984 /85 se bo pristopilo k ureditvi vodovodnega sistema po projektu in predračunu v izvedbi KOP Šentjur.
Občasna pomanjkanja vode na-stajanjo zaradi okvar, katera po naročilu KS Šentjur-okolica odpravi KOP Šentjur. Del obstoječega vodovoda bo potrebno obnoviti in vsa dela strokovno izvesti, kar bi pomenilo trajnejšo rešitev za omenjena naselja.
Vsi porabniki pitne vode na tem področju so s problemom seznanjeni, vendar nimajo vsi enakega razumevanja in enotnega pogleda. Krajevna organizacija SZDL in vaška skupnost uspešno rešujeta vsa vprašanja.
Skupščina KS Šentjur-okolica je na svoji redni seji dne 26. 2.
1984 sprejela pravilnik o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo
na območju občine Šentjur, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/81 ter velja tudi za to področje. KS Šentjur-okolica bo urejala do prevzema vodovoda s Strani KOP Šentjur vse organizacijske, sanitarne, varstvene in zdravstvene pogoje za preskrbo prebivalstva s pitno vodo v zgoraj omenjenih naseljih.«
Gasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZISK1, Drago MACKOSEK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta SUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo— Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rac. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD >Papirkonfekcijat Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.