Jutri, 19. junija »ride naS list v posebni izdaji VOLI DELO GLASILO OS V O BO IH LA’K F RO ML S LOVKA S»I£ EGA AA KODA SVOBO»NEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto I, štev. 28. TRST, SOBOTA, 18. JUNIJA 1949 Cena 15 lir - 10 jngolir - 5 din K ZMAGI na podeželju Vsak človek se izgobila. nesreče '_n Prav posebno pa tiste, ki mu je enkrat prizadela veliko zlo. To So Preteklo nedeljo dokazali Sloven-ci’ ki so v veliki večini glasovali Za Komunistično partijo, t. j. za c,lino partijo, ki jih more ščititi Bred narodnim in razrednim sovraž-nikom. Slovenci smo bili od domačega in J^jega šovinizma težko prizadeti. Na Zlvljenje in smrt smo se borili pro-italijanskemu in nemškemu fašl-Z|hu, na življenje in smrt smo se “orili proti domačim šovinistom, ki so se — kakor je zahtevalo njihovo P'stvo šovinistov — prodali tujcu 111 80 ga celo prekašali v protina-jPdnih zločinih. Zato dobro vemo, *ai Pomeni šovinizem. Da ne bi Ponovno občutili na svoji koži nje-E°ve težke sape, da mu omogočimo Vsako uveljavitev, da branimo pred fiiini in pred njegovim imperialističnim gospodarjem svoje prido-'tve in predvsem pa slovansko-ita-hansko bratstvo, porok nadaljnjih ludskig zjmag, smo glasovali za ohiunistlčno partijo. Tako si moremo razlagati popoln ®°raz obeh slovenskih nacionalisti-°ih skupin. Babičeve in Agnelet-°Vc’ ki sta dobili svoje največje kdarce nrav v izrazito samosloven-vaseh in mestnih predelih, tržaški Slovenci so preteklo nede-10 dokazali. da ni več mesta med ajini. za netilce narodnostne mržnje da je čut solidarnosti in bratstva 0 drugih narodov v njihovi krvi. T* klofuta slovenskemu šovini-u Je omajala njegov položaj na °deželju, kjer bodo jutri volitve. a visoka zmaga poltične zrelosti aših ljudi nam je najboljši porok jtttršnje zmage v Miljah, Dolini, Na-jj62'0*' Zgoniku in Repentabru. ker J-isno, da se Slovenci podeželja ® bodo pustili prekašati od mestnih °Vencev. Jutri bo v resnici prišlo 0 Plemenitega tekmovanja, ki bo Ugotovilo novo klofuto Babičevim Agneleltovlm nacionalistom. n ole8 vsega tega pa je naša dolž-s ’ aa se pogovorimo z raznimi stopnjami italijanskih šovinistov, ki s ~~ da bi nekako prikrili neu-jj *" svojega «plebiscita» — zagnani .^agoslavni krik, ugotavljajoč tjjj 0 številne glasove, ki so jih dolin* sam°slovenske stranke. Od ^Usnih imperialističnih podprepni-tij. ’ tržaških saragatovcev, do pro-Iddske demokistjanske stranke sv vs* italijanski šovinisti v ™ «edastočl in v svojem šovini-y k’ ^6 meti s fašističnim pojmo-dat11 nar°dnostnega vprašanja. mo° eevati svetu, da je v Trstu sa-8000 Slovencev, kar naj bi Ustavljalo neznatno manjšino. Prp8Sn° te’ dil skušajo ti poklicni tl ?ran" ljudskih množic zanikala °t St°' vellkega števila tu živečih st U njenih Slovencev. Vsi so na tnenifU fa^ist°v. ki 50 skušali spre- Za zmago SIAU in Komunistične partije na podeželju Slovene! bomo jutri volili kakor smo v nedeljo volili v Trstu Volivna zborovanja v Nabrežini, Boljuncu, Repentabru, Zgoniku in Miljah Naše ljudstvo se praznično pripravlja na jutrišnje volitve v občinske svete Naše podeželje je bilo v četrtek praznično razpoloženo. Bili sq poslednji velik; shodi pred volitvami. Povsod v Nabrežini, Boljuncu, Zgoniku, Velikem Repnu in Miljah se je zbralo prebivalstvo podeželskih občin, da bi manifestiralo svojo strnjenost pkrog SIAU, oz. Komunistične partije in da bi zagotovilo svojim tovarišem iz mesta, da bo s svojim glasom potrdilo in povečalo uspeh demokratičnega pokreta na našem ozemlju. Vaši podeželskih občin so si v četrtek zadale nalogo, da se ne bodo pustile prekašati od vasi tržaške občine in da bodo storile vse, kar je v njihov; moči za zmago napredka, demokracije in miru tudi tam kjer skušajo slovenski nacionalisti u-stvariti svoje trdnjave. Povsod, v vsaki veselici, s; opazil na obrazih naših ljudi tisto odločnost, ki je označila poslednja zborovanja V tržaški občini. Vse to nas prepričuje, da bodo naši ljudje storili svojo dolžnost. Prebivale; občine Devin - Nabrežina sol ' se v četrtek zbrali v Nabrežini, kjer je bila velika veselica bratstva in kjer so nastopil; razni govorniki. Govorili so tovarišica Vera Žužek, tov. -Giuseppe Caddi, sekretar padovanske federacije bratske Komunistične partije Italije in nosilec kandidatne liste SIAU za na-brežinsko občino, tov. Ado Slavec. V svojem govoru se je tovarišica VOLIVKE IN VOLIVCI DOLINE, NABREŽINE, ZGONIKA IN REPENTABRA! Volitve v Trstu predstavljajo, kljub njihovi protidemokra-tičnosti in razbeljenemu ozraju od nacionalizmov, prav po=ebno od italijanskega nacionalizma, veliko zmago slovansko-italijanski demokratični pokret, ki je volil komunistično lislo. Podeželjske vasi, razodevajoč svojo veliko politično zrelost in svoj duh bratstva, so se v svoji veliki večini strnile okrog naše Partije. VAŠČANI! Imperialistična reakcija in njeni agenti, italijanski šovinisti, belogardisti in Titovi trockisti, upajo, da se bodo prihodnjo nedeljo odškodovali na volitvah v Nabrežini, Dolini, Zgoniku in Repentabru. S svojim odgovorom boste dopolnili zmago Komunistične partije v Trstu. Vaš odgovor bo glas oddan Slovansko-italijanski antifašistični uniji, katera more računati na vsestransko pomoč Komunistične partije STO. Glas, ki ga boste oddali listam SIAU, bo nov dokaz, da se slovansko-italijanskega bratstva, skovanega v teku najtežjih bojev, ne more in ne sme niliče dotakniti. Pojdite na volišče z istim zaupanjem in vero, s katerima so šli slovenski in italijanski demokrati v Trstu. S svojim glasom zahtevajte imenovanje guvernerja, odhod vseh okupacijskih čet, združitev obeh con, za demokratizacijo vsega javnega življenja. S svojim glasom zadajte nov udarec imperialistični reakciji in buržoaznemu šovinizmu! VOLITE SIAU! ŽIVELO BRATSTVO MED NARODI! ŽIVELA SLOVANSKO-ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA UNIJA! ŽIVEL MIH! ŽIVELA DEMOKRATIČNA, SAMOSTOJNA IN LJUDSKA OBČINA! KOMUNISTIČNA PARTIJA STO bovai značaj naše zemlje s preime- ,lovea*m vasi, s poitalijančenjem lta|. 11Sk,h Imen in z vsiljevanjem inj^anskega jezika. So na lašisti-jjerr raznarodovalnih pozicijah i Iboi°i 1*st^an* ■ «socialisti», ki bi jih kat?U 0 biti sram, da nosijo ime, do jTPga nimajo nobene pravice. 'tja r/ J6Z*’ da jc Komunistična, pàr-°bila veliko večino slovenskih POGJJjB OJONA Ž UJA NJjjCj. SLOVENSKI NAROD SE JE poslovil od svojega sina £*«iSOV, 't' so ponovno dokazali, da s;0v irstu zelo močna in aktivna vSaitenska družina, ki j e preživela nacionalistično slabost in se tičn n° postavila v vrste demokra-*kii>vSa P°kreta skupno z Italijan-Nai tovariši. en «socialist» ali demokristjan ven-re zanikati, da tvorijo Slabi^,' dobro četrtino tržaškega pre-tj(n(|SlVa in da so mnogo bolj politile; 2re|i kot pa šovinistični no-Tak#riVatÌSOalclne kulture», li ve| u 8° V tržaških volitvah dobi-venglt‘ n klofuto italijanski in slo-nHlče aaeionalisti. Tesa ne more ttrygj zanikati, čeprav se eni in s potvsk^*jo izmazati iz le zagate >aci; ^a' banjem resnice, ki je ža zabiti v°^ega bistva ne morejo Bugiai,/!, pa se bo na podeželju odi-ga rilg0 dejanje nacionalističnega^ Jaza' Naši ljudje bodo doka-hjih a Sc ne sme nihče igrati z di, ,ja lrn' čustvi. Dokazali bodo tu-stv() le s*°vanskn-italijansko bratta up- slc'opd SIAU edino jamstvo 'Bodi 'ddn, acinkovito avskih. zaščito slovenskih go-no . s°cialnih. političnih, na-di juirnih 'n kulturnih pravic. Tu-stični,nl bodo Pokazali vsem šovini-"blitičn riaspr°tnikom svojo visoko niz.kn,, 'l celost, ki ne dopušča «trniè DreVar' V hab,- a<> bodo glasovali za SIAU ‘rPent-l2'0815'' dolinski, zgoniški in 'Ho Pa V.rskt občini, fa Komunisti-rtijo pa v Miljah. To je na- slove; nska narodna dolžnost. V torek predpoldne je bil v Ljubljani pogreb velikega slovenskega pesnika. Otona Zupančiča, ki je v soboto preminul. Slovenski narod se je poklonil svojemu velikemu sinu, ki je bil eden izmed njegovih največjih duhov. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Zaini sprevod se je dolgo pomikal Po ljubljanskih ulicah. Pokopan je bil na pokopališču Sv. Križa, kjei počivalo vsi. ki jih je poznal in ki jih je spremljal na zadnjo pot: Cankar, Kette in Murn. Tudi tržaški Slovenci se poklanjamo njegovemu spominu. Zal nismo mogli prisostvovati njegovemu pogrebu in mu ponesti vroči pozdrav iz krajev, kjer živijo in se borijo proti krutim prilikam naši ljudje. Na grobu se je oddolžilo njegovemu spominu večje število govornikov. ki so poudarili njegovo pesniško pot, ko je iz mladih nog vzgaja) v sebi ljubezen do svojega naroda. Njegov spomin bo ostal v njegovih velikih delih, ki vzgajajo mladino in vzbujajo ljubezen do skupnosti. Vsak Slovenec se čuti prizadetega ob tej težki narodni izgubi. Vsak Slovenec bo ohranil svojega velika brata in učitelja v trainerò spominu. Tržaški Slovenci se bomo učili iz njegovih del. kakor se učimo iz del našega velikega Cankarja. kakor se učimo iz zapuščine svojega največjega pesnika Prešerna. V svoji življenski borbi proti sovražnikom našega naroda in vseh narodov na .svetu, v svoji borbi za ohranitev naše besede in naše kulture na teh z delavskim in kmečkim znojem prepojeni zemlji, v svojem prizadevanju, da bi obvaroval; pred napadi ljudskega sovražnika svojo največjo pridobitev, bratstvo med narodi, nas bo bodrila tudi njegova beseda. Čeprav nismo mogli prisostvovati njegovemu pogrebu, se bomo v misli oddplžili njegovemu spominu. Sli bomo na njegov grob in ga pozdravili takrat, ko bo Jugoslavija svobodno zadihala in ko se bodo končno izpolnile njegove nade o lepšem življenju slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih bratov. Dočakal ni lepega dneva svobode, ko bodo plapolale vse slovenske zastave, ko se bodo vzradosti-la vsa slonvenska srca. ko bodo naši ljudje praznično korakali v boj za zgraditev boljšega življenja in boljše bodočnosti. V njegovem imenu borno tudi mi pozdravili ta dan in prav takrat se ga bomo spomnili. Zato mu kličemo skupno z vsem slovenskim' narodom: Slava! Vera Žužek predvsem obrnila na nabrežinske žene. Opomnila jih je da morajo uporabiti svoj glas za zagotovitev zmage SIAU in da bodo prišli na občino resnični ljudski predstavniki, ki bodo zagotovili pravilno zdravstveno oskrbovanje žena in otrok. Podčrtala je, da je v področju A STO 59 vasi, ki nimajo otroških jasli in vrtcev, kar povzroča materam kopico skrbi. Po tovarišici je govoril tov. Caddi ki se je predvsem dotaknil vprašanja narodno osvobodilne borbe, v kateri so se skupno borili slovenski in italijanski partizani, k; so utrdili iti skovali slovansko - italijansko bratstvo, porok poraza vsakega nacionalizma. Podčrtal je veliko uveljavljenje Komunistične aartiie v tržaški občini. Dejal je, da bodo rezultati volitev v mestu vplivali tudi na podeželje, toda ne kakor si to zamišljajo reakcionarji in šovinisti marveč tako da bomo podakrepili zmago tudi na podeželju Tov. Ado Slavec je na kratko povedal pomen tržaških volitev, ki predstavljajo najhujši poraz slovenskih in hudo razočaranje itali lanskih šovinistov. Po govorih se je nadaljevala veselica bratstva, pr; kateri je sodelovala tudi godbn Sv Križa, trdnjave demokracije in miru v tržaškj občini Tudi dolinska‘občina se je v četrtek zbrala v Boljuncu, kjer je bila veselica bratstva. Tudi tam je vladalo veliko ljudsko navdušenje, ki nam je najboljše zagotovilo ljudske zmage. Na shodu sta govorila tovarišica Marija Bernetté-Mkrira in tov. Vittorio Vidali, generalni sekretar Komunistične partije STO. Zborovanje je vodi; nosilec kandidatne liste SIAU za dolinsko občino, tov. Dušan Lovriha. t Zborovanje je nadvse uspelo, tako da so se izpolnila vsa pričakovanja. Govorniki so bili v svojih izvajanjih večkrat prekinjen; od navdušenih medklicev in burnega odobravanja. Tov. Lovriha je najprej podal besedo tov. Marini ki se je v svojem govoru dotaknila vprašanja narodnostnega zatiranja, ki smo ga bili Slovenci deležni za časa fašizma in ki ni bil odpravljen v času za-padne «demokracije». Vsi italijanski šovinisti so nas vedno prezirali, kakor da bi bili manjvreden narod. Toda ob priliki tržaških volitev sc jim Slovenci odgovoril; ter dokazali, veliko število zgoniških občanov, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da se ne bodo pustili varati od nobene «bele demokracije» niti ne ud pod plaščem levičarskih fraz skritega šovinizma. Zgoniški občani so si zadali, kakor vsi drugi Slovenci podeželja, nalogo, da pomendrajo s svojim; glasovi vse prevarante in špekulante. Zborovanje in veselico je vodil tov. J. Pegan, kandidat liste SIAU za zgoniško občino. Govorila sta presednik SIAU tov. Pogassi novoizvoljeni občinsk, svetovalec v Trstu in tov. Cebulec Slava - Katra. Oba govornika sta se dotaknila problemov zgoniške občine in sta predvsem p.oudarila. kaj bo napravila SIAU, da se konča z monopolom nekaterih bogatejših ljudi in s katno-rnskim upravljanjem občine, ki je prizadela veliko škodo zgoniškim občanom. Za to so predvsem odgovorni sedanji od zgoraj imenovani občinski svetovalci, ki so gledali na interese ožje skupine privilegirancev in so zanemarjali interese velike večine občinskega prebivalstva. Poudarila sta predvsem važnost nadaljne utrditve slovansko-italijan-skega bratstva, ki bo najboljše za-gotovi lo nedeljske zmage SIAU v zgoniški občini. * št * Milje so bile ob priliki poslednjega velikega nolivnega zborovanja praznično oblečene. Takoj zjutraj so miljski prebivalci razobesili po svojih oknih rdeče zastave. Takoj ko ,ši prišel v mesto si opazil samo rdečo barvo. Vse to je vlivalo vsakemu srcu pogum in se ’o v vsakem utrdila prepričanost, da bodo v nedeljo milj idei občani množično glasovali za Frausina, t. j. za ljudsko zmago, za zmago demokracije in miru, za zmago slovansko-italijanskega bratstva. Popoldne pa je začelo prihajati v Milje na tisoče ljudi. Iz okoliških vasi, iz Trsta, iz vsakega kotička miliske občine so prihajali praznično razpoloženi ljudje, ki so si hoteli še enkrat pogledati v < či, da bi videli koliko jih je. ki bodo glasovali za zmago ljudstva. Veliko je bilo ljudi na veselici bratstva, ki se je vršila v Ljudskem domu, a še več jih je bilo ob 19. na trgu Marconi, kjer 1e bilo veliko volivno zborovanje, ki ga je vodil tov. Prodan. Najprej je govoril tov. Prodan, ki je v svojih uvodnih besedah poudaril, da bodo miljski občani pokazali svojo visoko politično zrelost. Takoj za nji.ni je prinesla miliskim občanom pozdrave Centralnega ko-miteta Komunistične partile STO tov. Marina Bemetič. Pozivala je vse Miljčane, naj kompaktno glasujejo za Frausina, pod slavnimi zastavami miljskih ljudskih herojev, Frausina, Kolariča in Alme Vivode. Glas. si bo v nedeljo oddan Kojnunističnj partiji, bo istočasno glas za mir in za svobodo Po tovarišici Marini se je — nav dušeno sprejet od vseh navzočih — oglasil tov. Pellegrini, funkcio- nar KPI za vzhodno Italijo in tovariš Frausina, s katerim je bil dolgo let v ječi. v svojem izvajanju je orisal obupen položaj iatlijanske republike, katerega je povzročila katastrofalna vladna politika Democrazie Cristiane. Govoril je o velikem številu brezposelnih, o več tisočih komunistov in demokratov, ki jih je Scelba aretiral in o vsem. kar polagoma spreminja Italijo v ječo ljudstva. Tovariš Pellegrini je prinesel tudi pozdrav KPI Miljam in jih je pozival naj oddajo svoj glas Frau-sinu. Komunistični partiji, za zmago ljudstva proti sovražnikom delavskega razreda. Proslava žrtev v Rižarni ASIZZ organizira 22. junija proslavo 22 žena, ki so bile 1944. umorjene v Rižarni skupno z drugimi antifašisti. K Iniciativi sta se pridružila odbor za Mir in Zveza bivših političnih preganjancev. Žalni sprevod bo 22. Junija ob 11.30 krenil Iz Garibaldijevega trga. Sel bo po ulici Sonnino skozi prodor v Rižarno. Na proslavo so vabljeni vsi demokrati. Prošnja za proslavo je bila vložena. nuu mo. n Na radiu Trst II. govorita: ob 21.10 za KP tov. PETER VIOLA; ob 20.40 za SIAU tov. ADO SLAVEC. Na radiu Trst I. govorita; ob 20.40 za SIAU tov. GIUSEPPE POGASSI; ob 21.20 za KP tov. RIC-CIOTTI SANTALESA. PO ZASLUGI KOMUNISTIČNI- PARTIJE ŠEST SLOVENEEV v občinskem svetu Trinajst je naš.h svetovalcev v tržaškem občinskem svetu, od teh pa je šest Slovencev: Bidovec, Zbo-gar-Brccchi, Malalan Henrik, Gombač Franc' Košuta Justo in Barut-Casali Marija. Veliko število slovenskih svetovalcev, ki bodo zastopali Komunistično partijo na občini, nam dokazuje pravilnost njene politične linije. V nobeni drugi stranki ne bi bilo mogoče kaj takega. V resnici smo Slovenci lepo zastopani in smo prepričani, da se bodo slovenski m italijanski svetovalci vztrajno borili, da bodo preprečili šovinističnim svetovalcem vsak korak, ki bi bil v škodo našemu ljudstvu. Zastopane so skoraj vse stroke In predvsem pa so tudi zastopane z dvema svetovalcema vasi, ki si to zaslužile s svojim krasnim in nadvse hvalevrednim zadržanjem na volišču. Naši svetovalci naj bodo prepričani, da bodo uživali podporo vseh svojih volivcev in našega poštenega ljudstva. Z zaupan jen bomo sledili njihovo težko borbo v občin- skem svetu. Prepričani smo, da bodo častno izvršili naloge mandata, ki so jim 'ga poverili volivci. Novo izvoljenim svetovalcem naš pozdrav. Želimo jim najboljše u-spehe. Rogassi Giuseppe Ferlan Oscar Bidovec Stane Žbogar-Brocchi Karlo Radich Ernesto Juraga Antonio Weiss Laura Malalan Henrik Gombač Franc Braun Ato Košuta Justo Barut-Casali Marija Ghetz Mario Nov val aretacij v Ljubljani Žalosten konec male kraške vasi Stare komuniste in demokrate zamenjujejo s svojimi zvestimi pristaši Terorizem in aretacije na ljubljanski univerzi - Kaj se je zgodilo v Novi vasi Ro zadnjih izjavah in govorih najvidnejših predstavnikov Titove klike se Je poostrila tudi gonja prot; vsem, ki se ne strinjajo s to proimperialistično politiko sedanjega beograjskega vodstva. Aretacije internacionalističnih elemen-tov so se pomnožile ter se je začelo čiščenje poštenih demokratov iz vseh količkaj odgovornih mest. Na njihova mesta prihajajo novi ljudje, ki se niso udeležili narodno osvobodilnega boja. Predvsem pa sn skrbstvene zahteve z istimi pogoji, kot italijanskim delavcem ki so vkliučeni v CGIL. ti) Delegati CGIL se bodo udeleževali iz informativnih svrh ter v znamenju bratskega prijateljstva, sindikalnih kongresov STO. Delegati tržaških sindikalnih organizacij se bodo iz istih svrh udeleževali strokovnih kongresov ter kongresov CGIL. 7) Delavci vse Italije in delavci STO bodo združeno vodili svojo borbo za obrani'm sindikalnih pravic. demokratičnih svoboščin in miru. Sestavljeno, p reč liano in potrjeno od strank jc bilo podpisaniq V Rimu, 4. junija 1949. Za CGIL Fernando Santi - G. Di Vittorio za Zvezo ES STO: Radich Ernesto - Ado Slavec Na seji Glavnega odbora Zveze enotnih sindakatov, ki se je vršila 14. t.m. je bil gorinavedeni sporazum ratificiran. Izvršilni odbor je obenem pooblaščen, da udejstvi ta sporazum in ojači stike med obema sindikatoma za dosledno solidarnost delavcev včlanjenih v obeh organizacijah. Glavni odbor ES obsoja vodstvo tukajšnje Delavske zbornice, ki ni hotela pristati na sodelovanje s CGIL. S tem je ponovno dokazala svojo razbijaško linijo, ki zvesto sledi mednarodni protidelavski skupini in direktivam tukajšnjih reakcionarnih strank. Tržaško delovno ljudstvo bo sjprejelo v velikim zadoščenjem in navdušenjem vest o podpisu tega pakta, ki nam zagotavlja priatelj-stvó ene izmed najmočnejših sindikalnih organizacij na svetu. Ta pakt napadajo italijanski in slovenski nacionalisti, voditelji Delavske Zbornice in Babičevi protisovjetski pristaši. Nacionalisti ne morejo biti za tak pakt, ki je proti interesom kapitalistov, katerih hlapci so. Od tega pakta bodo imeli korist samo delavci, samo izkoriščani. 17.6.1882 se je rodil voditelj bolgarskega naroda |n ministrski predsednik vlade v Bolgariji G. M. Dimitrov, ugleden prvak mednarodnega delavskega gibanja. Od leta 1993 )e bil član bolgarske socialdemokratske stranke «Tesnjakov». Od h*3 1909 pa stalno član CK Partije-Leta 1923 je organiziral Dimitrov oboroženo vstajo bolgarskih delavcev in kmetov. Upor Je bil zatrt in Dimitrov je pobegnil v inozemstvo, kjer je zavzemal vodilno vloi0 v mednarodnem delavskem gibanju. Med drugo svetovno vojno )c stalno zagovarjal politiko strnitve vseh protifašističnih sil proti hi" tlerlzmu. 17.6.1882 se Je rodil slavni ruski skladatelj Igor F. Stravinski. 17.6.1945 se je pričel v Beogradu ptvl kongres AFZ Jugoslavije. "((RARI ol) TRST II. SOBOTA: 13.40 Slovenske narod-ne pesmi. 18.30 Oddaja za najmlajšo izvajajo člani radijskega odra. 21.89 Večerne melodije. 23.00 Skladbe z* harmoniko. Poslednja pot žrtve dela V četrtek zjutraj se je vršil P°' greb tov- Sanaborja, ki se je smrt" no ponesrečil na delu v Hvi. Žalnega sprevoda so se kompaktn® udeležili vsi delavci iz tovarne ib veliko število prijateljev in znancev. Tovariši so poklonili večje što' vilo vencev in cvetja. Na grobu •* je od nepozabnega borca in aktivista poslovil škedenjski pevsk* zbor «Velesila». IZJAVA Z ozirom ng vest, objavljeno v «Il Lavoratore» od 13. t. m. o našebt sodelovanju pri špornem dnevu ZDTV v četrtek 16. junija, ugotavljamo, da moštvo, ki je nastopalo pod našim imenom, ne Pre“' stavlja DSK, temveč malenkostno skupinico, ki se je odcepila od is*e' ga in se združila v Dijaškem šp°r' tnem krožku. Izjavljamo obenem, da nimam0 ničesar skupnega z imenovano skupino in opozarjamo njene člane, o* se ne izdajajo za pripadnike DSK s katerim pimajo nikake zveže. Odbor Dijaškega športnega krožka Strokovna zveza Enotnih sindikatov stavbenih tesarjev in ključavničarjev organizira v nedeh® 19. t. m. popoldne v gostilni «Pri roicu», ulica Costalunga 37, velik0 vrtno veselico s pestrim sporedob1 srečelov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta, ples. Za jedačo in pijačo d®’ brcv-preskrbljeno. Za pokret «Demokratične solidar' tibstl» je prispeval okraj Milje ti*0' tom tov. Bossi Amalije) lir 922. VOLIVCI! Javite takoj vse volivne slepa™ ! izključitev iz imenikov občanov, k imajo volivno pravico, kakor lu vpis v imenike umrlih, umobolb' 1 odsotnih, itd. S SEJE GLAVNEGA ODBORA ES Podprli bomo oiihouo borbo Zaman so napori stranic krajevna italijanske buržoazije z bučno in sentimentalno volivno propagando hoteli prikriti vse škodljive posledice, ki jih je pozvročiio njihovo vodstvo obči-nsfce upriivc. Dokaze za to nam nudi tudi tržaški občinski proračun L 1949. Primanjkljaj občinskega proračuna za tekoče leto znaša 2 milijardi in 840 milijonov lir. Stranke «giunte» s krščansko demokracijo na čelu sicer poizkušajo opravičevati stanje mestnih financ s šibko teorijo o «neizbežnoti» visokega primanjkljaju, To pa jim ne uspeva, kajti postavke proračuna in njih bežna analiza nam odkrivajo ves smisel In namen politike tržaške buržoazije. Tržaški občinski svet razpolaga po proračunu za 1. 1949 z ogromnimi denarnimi sredstvi. Od teh sredstev odpadeta 2 milijardi in 310 milijonov lir ali 63 odstotkov vseh občinskih izdatkov na vzdrževanje občinskih nameščencev. Pri tem se nam zastavlja vprašanje, kakšno personalno politiko je vodila «Giunta» in ali j® bila ta 0 občinskem primanjkljaju izraz iskenih naporov in skrbi za koristi Tržačanov? Predvsem je «giunta» obdržala v občinskih uradih in občinskih ustanovah uredništvo ki ga je namestil italijanski imperializem. V kolikor pa se pojavi potreba Po novem uredništvu se ga brez upoštevanja namenov «Giunte» ne more, ne sme namestiti. Pri nameščanju odloča izključno buržoazna «fede politica». Strokovna izobrazba in poznavanje lokalnih prilik pa sta postranske važnosti. Stranke tržaške italijanske buržoazije so v praksi ohranile do pripadnikov naprednih sil in še posebej do Slovencev svojo staro, tradicionalno sovražno razpoloženje. Z izjemo nekaj nameščencev pri ACEGAT-u in pri občinskem podjetju za čiščenje mesta, so vsi o-stali nameščenci občinske 'uprave italijanske narodnosti, ki jim hkrati, z zelo redkimi izjemami, ne. ma- njka «fede politica» buržoaznega kova. Kakšni so njihovi buržoazni od-nošaji, razpoloženje d0 najširših slojev prebivalstva nam odkrivajo tudi davčne potrebe občinskega proračuna za L 1949, Davčni donos, ki je znašal leta 1946 vsega 996 milijonov in pol lir se je po proračunu za 1. 1949 zvišal na 1 milijardo in 236 milijonov lir ali za 23.9 odstotkov. Nasprotno pa se jc konzumni davek ki obremenjuje predmete najširše in najnujnejše potrošnje, povišal v primerjavi z donosom iz 1. 1946 kar za 620 odstotkov. Predvideni izkupiček konzumnega davka predstavlja skoro celotno svolo občinskih dohodkov, t.j. 91.3 odstotkov. Vsota s katero prispevajo revni sloji za kritja občinskih izdatkov je zelo visoka in, kakor bomo V. nadaljenem obravnavanju spoznali, nesorazmerna z deležem. bogatih slojev. Oglejmo si obremenitve premožnih slojev in kapitalistov. Postavka industrijskega davka predvideva izkupiček 79 milijonov in pol lir ali 5.6 odst. občinskih dohokov; izkupiček najemninskega davka 25. milijonov (2 odts dohodkov); izkupiček dodatnega davka na zgradbe 19 milijonov (1 odts. občinskih dohokov itd.). Prispevek bogatašev, kapitalistov, k občinskim dohodkom znaša samo 8 odts. vseh občinskih dohodkov. Davčna politika se bi morala zaradi koristi skupnost^ spremenili, o tem ni dvoma. Primanjkljaj občinskih financ bi se vsekakor lahko kril z višjim obdavčevanjem kapitalistov, industrijcev. O tem pa nočejo slišati stranke «Giunte», ker so njihovi intere st istovetni z kapitalističnimi. Tudi navedeni razlogi ne dopuščajo poštenim občanom, da bj volili na podeželju kjer bodo v nedeljo volitve, tiste ljudi, ki so zaradi svoje politike v zelo dobrih odnošajih s prev9arantsko skupino tržaške občine. 14. t. m. se je vršila seja Glavnega odbora Zveze enotnih sindikatov na kateri so razpravljali o bodočem sindikalnem delovanju za rešitev raznih perečih problemov posameznih delavskih strok. Izglasovan je bil poziv tržaškim delavcem, ki bodo, zvesti internaciona-lističnim tradicijam tržaškega proletariata, konkretno podprti trdo borbo italijanskih poljedelskih delavcev. Glavni odbor ES je nadalje izdal resolucije, v kateri ostro obsoja nizkotno in podlo gonjo izdajalcev delavskega razreda proti članom Izvršilnega odbora. ♦ * * Glavni odbor Enotnih sindikatov STO je na svoji seji dne 14. 6. 1949. na predlog fovarišev-članov Izvršilnega odbora, ki so podpisali izjavo dne 10. junija 1949 v zvezi z napadom, ki je bil izvršen potom anonimne brošure od Babičeve izdajalske bande, plačane od beograjske klike ler naperjen proti tovarišem-članom Izvršilnega odbora ES Radichu, Ju-ragi in Gombaču, vzel v pretres omenjeno zadevo. Omenjeno brošuro smatra za zadnjo nizkotno sredstvo, s katerim poskuša omenjena že obsojena in od tržaškega delavskega razreda prezirana banda z vso Jezo divjati proti internacionalistični organizaciji tržaških delavcev, da bi vnesla zmedo in razdor. Glavni odbor odločno obsoja take brezuspešne kriminalne poisku-se razbijanja kompaktnosti Enotnih sindikatov ter poziva delavce, da se še bolj strnejo okoli voditeljev lastne organizacije, zalo da Jo utrdijo in se tako bolje prlpravjo na bodoče borbe za boljše življen-ske pogoje, za spoštovanje delavskih pravic in miru. Glavni odbor Zveze Enotnih sindikatov TRŽAŠKI DELAVCI ! Poljedelski delavci italijanske republike stavkajo že več tednov. Trda in krvava je borba, ki Jo vodijo proti nazadnjaškemu in gluhemu gospodovalnemu razredu, ki se ne zmeni za človečanski in moralni čut, ter proti vladi, ki je povezana z lastniki zemlje in ki mobilizira proti delavcem svoje oborožene sile, katere so privedle celo do umorov miroljubnih delavcev, mož in žena. Ta borba zajema tak obsegi presega meje svoje stroke in k* zainteresirala ne samo ves ital ski delavski razred, marveč tudi lavski razred drugih držav i*1 postaja stvar ki se tiče vsega ^ narodnega delavskega razreda. . Francoski in romunski delav zvesti, internacionalistlčnim tra e cijam, ki vežejo zatirane vsega s r ta, so poslali izraze solidarnosti prvo pomoč. DELAVCI MESTA IN DtizE Zveza enotnih sindikatov obrača brez izjeme na delavskii zred Trsta ter ga poziva da i?K svojo solidarnost. Zveza enotnih sindikatov, zauP.^ Joč v razredno in internacional* čno zavest tržaškega deiavs»", razreda, poziva tržaške delavce, žrtvujejo zaslužek ene delovne v podporo pravične borbe *taUJ skih poljedelskih delavcev. jZbiranje prispevkov se bo v« po strokovnih zvez. Glavni odbor Zveza enotni sindikatov STO Zborovanje Dijaškega športnega kr oz* i o $0* V ponedeljek, 20. t.m.. ob i se prične izredno zborovanje . nov Dijaškega športnega krotka ^ krogovem sedežu v ul. Trento «' (PD Poligrafici). teV Namen s boro ven j a jc lzV.° difl' dveh delegatov za Svetovni h*|a ski festival in za wijatko oliutP1"0d ki se bosta vršili v BudimPesl 5. do 28. avgusta. Vstop v dvorano samo proti P' ložitvl članske izkaznice. Priporočamo gotovo ln točno ležbo. bi]o, Prosimo, da upoštevate to v** ker je edina objava. ,ed- Policija obvešča vse gostil11*.^8 jt|, v ncdclJ0 ei° podeželskih občin, da t.m., t.j. na dan volitev, ne j”'vSc-točlt' olkoholnih pijač, ki “* bovale nad 21",', alkohola. . Odgovorni urednik DUŠAN KODRI?, Tiska Tržaški tiskarski zavod ul." Moritecchl 6 Dovoljenje A.J.S. TAKO BOMO VOLILI V NEDELJO da še bolj utrdimo zmago demokrtaov v Trstu KAM It DOVEDLO DELAVSKI razred lugoslaviie Titovo izdajstvo P. L U T K I N vključena v resoluciji sindikata kovinarjev. Ko je doseglo splošno nezadovoljstvo širši obseg, so se jugoslovanski oblastniki zatekli k prometnemu manevru • tem, da so — vsaj na 'papirju — povišali pre-srbo. Toda kaj koristijo kuponi in točke, če pa ni blaga? Po nekaterih krajih ne dobivajo mesa po cele mesece, izdajanje masti je docela neredno,'od samih kuponov pa se ne moreš nasititi, Ob malenkostni porciji kruha, brez mesa, z lekarniško količino masti, s 5 kg krompirja mesečno po osebi — kakor priznava beograjska «Borba» — ne moreš ne živeti, ne umreti. Kakor mačka okoli vrele kaše plešeta Tito in njegova klika okoli vprašanja izvoza hrane v inozem stvo Tito trdi, da «belega žita», in mgščob ne izvažajo, ostalo pa zamolči. Medtem pa vedo že vrabci na strehi Ministrstva za zunajo tr govlno, da se izvažajo živina, koruza, svinje: da se zaključujejo trgovske pogodbe o izvozu hrane iz drža. ve. Pogodba z zapadno Nemčijo na pr. predvideva izvoz prehranbenih potrebščin v vrednosti 7 milijonov dolarjev. Pogodba s Pakistanom izrecno predvideva izvoz koruze. Enako je z mnogimi ostalimi pogodbami, ki so bile sklenjene ali gozdove in v rudnike. Za delavce se kaj malo brigajo. Kakšni so pa delovni in življenski pogoji najlepše prikazuje članek zagrebškega «Vije-snika» od 4. marca. Delavci spe v malih, prenatrpanih in zakajenih barakah brez oken in žive ob sami suhi hrani. Frontovski organizatorji ne vzdržujejo nikake zveze s sindikalnimi organizatorji. Zadržanje delavcev do zaposlitve je indiferentno, pravi pisec, ker «n» doumevajo vse akcije». To je tako imenovano prostovoljno delo. Razen frontovskega «prostovoljnega» dela se uporabljajo tudi vojaki pri gradnji cest in železnic Na avtostradi Beograd-Zagreb bo letos delalo 40.000 borcev Jugoslovanske armade. Tako zamenjuje prisilno delo — svobodno delo kulak — mezdno delo, Ljudska fronta — sindikate. To je ena izmed značilnosti Titovega «socializma». Pri izvajanju svoje trockistične protidelavske politike se poslužujejo pogospodenih vrhov sindikalne birokracije. Lahko mirno rečemo, da nastopajo sindikati samo tedaj, ko je treba izvesti protidelavske smernice, pa naj so naperjeni proti In-formlbiroju ali za zniževanja delavskih mezd. Po teoriji in praksi jugoslovanskih odpadnikov sindikati niso množična organizacija delavskega razreda, niso «šola komu- Gropada je glasovala ‘Ul li % Primorski dnevnik je v nedeljo pisal : «Vsa Gropada je za Ljudsko fronto». Kako je to izglodajo v resnici, nam pove gornja slika *1 V neaeijo i». t.m. oodo v ^deželskih občinah Angto-ameri-• 8a Področja STO upravne volit-e- Volitve se bodo pričele ob 6. in “oncale ob 21. uri. pojdi volit tekom dopoldneva, da *veče° Prevem »'asov-co po označenih črtah, ovlaži z It. ji., nai a . nove in jo zalepi. VRNITEV GLASOVNICE S) Stopi iz kabine in izroči predsedniku zaprto glasovnico ter svinčnik. Predsednik bo odtrgal z zaporedno številko označeni odrezek in spustil V TVOJI PRISOTNOSTI glasovnico v žaro, medtem, ko bo žaen oa suruunatorjev poirmi s podpisom v volivnem imeniku, da si glasoval. Ko si vse izvršil, si opravil svojo dolžnost in se torej odstraniš z volišča. socialno skrb- vouu Marksizem-leninizem uči, da - jel delavski razred, kot najnaprednejši in najrevolucionarnejši razred, poklican, da uniči kapitalistično družbo in izgradi novo socialistično društvo. Titovo izdajstvo je odvzelo delavskemu razredu vlogo, ki bi Jo bil moral odigrati v interesu naših narodov v socialističnem preobra- žanju naše države. Titova klika je izdala interese delavskega razreda v Jugoslaviji in delavci danes ne delajo več zase in za svojo bodočnost, temveč morajo garati za imperialiste in njihove trockistične oprode, jugoslovanske nacionaliste. Politika Tita in njegove druščine je, maskirana z lažnimi parolami o «izgradnji socializma», razkrojila gospodarstvo naše države in postavlja delavski razred v čim dalje težji položaj. Zivljenska raven delavskega razreda se stalno niža, ker je delavska mezda izpostavljena ofenzivi z dveh strani: Predvsem se znižuje mezda v denarju, drugič pa se zmanjšuje kupna moč dinarja, zaradi česar se zmanjšuje količina življenskih potrebščin, ki .jih morejo delavci nabavljati z znižanimi mezdami. Np januarskem zasedanju plenuma CK KPJ so Tltovel sklenili nastopati proti delavskim mezdam. Nižanje delavskih mezd se vrši z izgovorom uravnovešanja kupnega stanja z blagovnim stanjem. Upravam podjetij je bila izdana odredba o zniževanju mezd. Zniževanje mezd izvršujejo z izgovorom, da so bili delavci nepravilno ocenjeni v višje, bolje plačane kategorije. V stvari je ta «politika» Titove klike izvala nezadovoljstvo in naletela na odpor. V izvršitev odredbe CK KPJ so mobilizirani sindikati, a propaganda Titovega časopisja mora prepričati delavce, da je znižanje mezd v njihovem lastnem interesu. Zaradi izdajniških najvišjih sindikalnih voditeljev so sindikati popolnoma vpreženi v voz trockističnih mogotcev in uslužno ostvarjajo njihovo protidelavske politiko. To jasno dokazujejo dejstva. Tako je n. pr. bila sprejeta na II. sindikalnem kongresu delavcev pre-hranbene in tobačne industrije resolucija, v kateri je med drugim sklenjeno: «pobijati je misel na povišanje mezd», kar pomeni v navadnem govoru: «boriti se za znižanje mezd». Med časopisi se v tej gonji za znižanje delavskih mezd posebno , odlikuje zagrebški «Vijesnik», ki gre celo tako daleč, da trdi, da je «v posameznih podjetjih plačilni sklad za 30% večji kot dopuščajo odloki in predpisi». Delavstvo teh podjetij bo osrečeno z 30-odstotnim znižanjem mezd baš v času, ko se zaradi draginje že komaj živi, v času, ko je Tito-Kidričeva «gospodarska politika» dovedl.a državo na rob propasti. Toda zniževanje mezd se ne vrši samo z Izgovorom novega razvrščanja v kategorije, ampak še na drug način. Po vsej državi popisujejo stroje in delovna mesta- Ta popis bo »lužil v zvišanje delovnih norm, ki jih bo moral izpolnjevati vsak delavec. Sorazmerno z novimi normami bo odobren novi načrt delovne sile in temu odgovarjajoči plačilni sklad za vsako podjetje posebej. S to «racionalizacijo» hočejo Titovcl primorati delavstvo do še večjih naporov pri znižanem zaslužku. V bistvu vodita Tito in njegova klika politiko izčrpavanja delavcev in hujšega garanja, kar seveda spod-kopuje zdravje delavcev. jLačni delavci iz podjetij so začeli bežati v vgsi «fi pa enostavno izostajati od dela nekaj dni tedensko, dp sl morajo poiskati potrebne hrane po deželi. Vladajoči krogi so bili primorani priznati težave, čeprav samo težave «z mesom in maščobo». Celo na sindikalnih kongresih, ki jih nadzoruje UDV, se čujejo zahteve delavcev po zagotovitvi življenskih potrebščin. Taka zahteva je bila so še v pogajanjih in bodo zaključene. Kaj piškavo je upanje, da bi se mogla preskrba Izboljšati. To je mogoče tudi posneti iz Titovih besed na kongresu Ljudske fronte, ko pravi, da sklad za preskrbo «ni izčrpan» in da je treba «pravilno porazdeliti». Ker pp preskrba ne nudi potrebnih količin prehranbenih predmetov, so delavci odvisni od proste prodaje na črni borzi, da tam nabavljajo najnujnejše potrebščine. Cene črnega trga so pa za delavski žep naravnost neverjetne. Kilogram masti stane 600 dinarjev, moke 150 din, 1 jajce 30 din. Delavčeva mezda se tako razblini v najma-njših količinah blaga. Glede obleke in obuvala se dogaja, da čestokrat zapadejo delavcem točke ( ker ni kje kupiti predmetov, za katere veljajo točke. Kakor v stari Jugoslavjl, tako tudi danes odvzemajo delavcu velik davek hišni gospodarji v obliki nsdemnin, ker še ni bila izvršena socializacija stanovanjskega sklada. Stanovanjsko vprašanje je za delavca štuvedno zelo pereče. Četrti plenum osrednje uprave sindikata grafičarjev pravi v svoji resoluciji o bodočem delu: «Poskrbeti je, da se pri dodeljevanju stanovanj daje prednost delavcem in namščencem», Na kongresu kovinarjev je minister za težko industrijo Franc Leskovšek izrazil svoja navodila v petih točkah, od katerih poslednja pravi: «uvesti je stroge kazenske mere in, če potrebno tudi odpust». Izmišljajo in predlagajo se razni predpisi, ki uzakonjujejo samovoljo ravnateljev. Delavstvu se zabranju-je zapuščanje zaposlitve z raznimi paragrafi, a «samovoljno» zapuščanje se kaznuje s 5.000 din kazni, čeprav je fluktuacija delovne sile posledica nizke mezde in težkih delovnih pogojev v podjetjih. Nek beograjski šofer je bil kaznovan na plačilo 3000 din, ker je zapustil svojo zaposlitev. Visoke kazni se izrekajo delavstvu zaradi de lavskih knjižic. Predpisi za te knjižice so pravo šikaniranje delavstva. Odredbe zakona, ki bi morale prizadeti izkoriščevalce, so v vsej svoji ostrini okrenjene proti delavskemu razredu. Tatinskemu gospodarenju nacionalistične bande so potrebne velike količine rude in lesa za izvoz. Z sečnjo gozdov in za proizvodnjo rudnikov uporabljajo brigade Ljudske fronte. Pod geslom «prostovo-. Ijnosti» ženejo frontovce na delo y nlzma». Kakor so partijo utopili v Ljudski fronti, tako so se tudi sindikati razblinili v vse obsegajoči Ljudski fronti. Oni delavci in sindikalni funkcionarji, ki so ostali verni delavskemu razredu, proletarskemu internacio-nalizmu in Sovjetski zvezi, so bili zaprti. V zaporu sta člana Osrednje u-prave sindikatov D j uro Spoljarič in tajnik zveze zdravstvenih delavcev podpolkovnik Dr. Miodrag Dragan Jovanovič. V Makedoniji so pobrali in strpali v zapor deset članov glavnega odbora Makedonije, deset najpopularnejših sindikalnih delavcev, ki niso hoteli s Titom in Koliševsklm izdati delavskega razreda. Delavski razred pa najtežje prizadeva dejstvo, da so Titovci uničili Partijo, Jo podrellli fronti, jo dejansko likvidirali s tem, da so odprli vrata kulakom in ostalim kapitalističnim elementom, revidirali in spremenili osnovne nauke marksizma, medtem ko se je samo vodstvo izprevrglo v'bando navadnih agentov v službi angio-omeriških Imperialistov. Najboljše borce delavskega razreda, verne Internacionalizmu kakor na pr. Ilija Bulatoviča in njegove tovariše zveiinsko koljejo podivjani nacionalisti, a stotine in tisoči borcev za stvar socializma gnije po zaporih. Delavski razred danes jasno vidi, kakšo nevarnost za stvar socializma predstavlja Titovo izdajstvo. Delavski razred vidi, da je Titova klika na poti do socializma in boljšega življenja glavna ovira, ki jo Je treba brezpogojno odstranili. Kakor svetilnik se dviga Sovjetska zveza, kjer so delavci že izgradili socializem, si ustvarili srečno življenje in so sedaj na poti h ko munizmu. V neposredni bližini Jugoslavije uspešno postavljajo narodi ljudsko-demokratičnih držav, pod vodstvom delavskega razreda s svojimi komunističnimi partijami na čelu, temelje socializma in stalno dvigajo ži vljensko raven delavstva. Delavski razred Jugoslavije ne more in ne sme ostati ravnodušen do svoje usode in do svoje zgodovinske naloge. Delavski razred bo našel dovolj moči, da zavrže izdajalce in povrne našo državo v socialistični in demokratski tabor, na čelu katerega stoji Sovjetska zveza. Milje ióóoc>ooooooooooò6oo6i?^5^r2r5 boooooooooooooooooooooooooooo ^ooooooooooooooooooooopoooooo Qàòààòòàòoààoq òooóòòóoooòoòóoooogoooooooooòòóóò 5òg5ooooooooooogooòooooooooooog6g. oooooooooooooooòooooooooodoooooooo FAC-SIMILE=te= aoooggoooggogoonogoooogog DOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOO DODOOOOOOOOOOOOOOOOOpOOOO ^oggo55|||||$Odgg§g$ó$5g gdč bòóo<5 ooqqot ,§o SŽ2 EE >00000 >,0000 >0000 5888oò »OOP Prekrižajte v prvem levem predalu (zgoraj) znak Komunistične partije: Frausinovo giavo: Zgonik 8& .FAC-SIMILE ooooaaogoogaaaoaagooogg idoooooooooooooooooooodo SoooaSooopoooooaooooooopoooooodooop! ggggggggggggggggggggggggggggggggggg; spssss ggggggg lili gggggggggggggg; ooogopogaaaoog, oooao o OOdtiOOOl pgfiSd oooao Prekrižajte v prvem levem predalu (zgoraj) znak SIAU: zvezdo, obdano s kolesom in klasom! Repentabor ggggggggggggggggggggggssègèègggggggggggogg ......—gggggggggggggogaggooooooooaaoooo oooo i|liii|SŽ§QQgaSŠ§w^S8§Sggggggggg?|p! TAC-SIMILE igggg ■ ^ggggggggg ooo 00 ooooooo ooooooo ooooooo ooooooo *•000000 gggggggggggg Prekrižajte v prvem levem predalu (zeoraj) znak SIAU: zvezdo, obdano s kolesom in klasom! Dolina Prekrižajte v drugem levem predalu (v sredi) znak SIAU: zvezdo, obdano s kolesom in klasom! Nabrežina BiSSlIlilii FAC-SIMILE oooooooooooo ooooooo ooooooo ooooooo ooooo 00000 ooooooo ggggss|!!!!!!!!!|!!!!!!!!!!!!|gggggg!5e 00000000000 ooooooooooooo , ooooooo ggggggg ooooooo ooooooo ooooooo oooooooooooo oooooogoooo------^BSgpr Prekrižajte v tretjem levem predalu (spodaj) znak SIAU: zvezdo, obdano s kolesom in klasom I v Dolini, Nabrežini, Zgoniku In Repentabru v M 11 J «H Davčna politika sedanje občine Po krivdi dosedanjih občinskih uprav nosi delovno ljudstvo glavni del bremen za izdatke občine 91 odst. občinskega proračuna krijejo trošarine na življenske potrebščine, a le 9 odst. neposredni davki ki Jih plačujejo industrije!, trgovci in drugi premožni sloji. Ce hočete, da bodo v bodoči občini pravičneje razdeljena bremena, glasujte za listo SIAU in s tem za demokratične finance! Kmetje in delavci Za demokratično in samoupravno občino; za narodno enakopravnost; za zaščito in pomoč kmetijstvu; za obnovo kamnoseško industrije; za razvoj tujskega prometa; za pravično obdavčevanje pod kontrolo občanov; za razvoj šolstva in kulture; Opuščen kamnolom v Malem Repnu Pred vojno cvetela marmorna industrija, ko so bili izkoriščd-ni vsi kamnolomi in ko se je obd< lan kamen izvažal v velikih količinah na Dunaj, Budimpešto, Zagreb in Egipt, neobdelan pa na Angleško in v Ameriko. Samo v nabrežinski občini je obratovalo tedaj 45 delavnic za obdelavo kamna. Skupno je bilo zaposlenih do 5000 delavcev, ki so zelo dobro zaslužili. Od te. industrije je posredno živela vsa občina, saj so lahko kmetje dobro prodali vse svoje pridelke zlasti vino. zelenjavo in sadje. V sami Nabrežini je bilo tedaj 45 gostiln in vinotočev, dočim jih je danes le še 16. Z italijansko okupacijo pa je zaradi hude konkurence k urarskega kamna zašla ta naša industrija v veliko krizo. Domača podje-ja so propadala drugo za drugim. Večina kamnolomov in Mesarskih delavnic je ustavilo ali omejilo svoi obrat. Danes obratuje v zgoniški občini od osmih kamnolomov le eden in še ta le delno. Isto je v občini Repentabor in Nabrežina, kjer danes ni zaposlenih niti 500 delavcev. _ Po zadnji vojni niso okupacijska oblast in od nje postavljene občinske uprave napravile ničesar, da b; poživile to industrijo, od katere je odvisno življenje tisočev p)-ebivalcev in blagostanje vseh občanov. Vojaške \n civilne oblasti, ki so odkrile in ponovno uveljavile fašistične predpise proti demokratičnemu ljudstvu in zlasti proti Slovencem, niso znale uveljaviti tudi zakona, po katerem morajo biti vse stavbe do prvega nadstropja zidane iz domačega kamna. Zelo velika bo odgovornost bodoče občinske uprave in edino le resnični predstavniki ljudstva bodo mogli rešiti ta življenski problem našega Krasa. Tudi dava» pri Colu počiva V Briščkih ni dela, ne kruha Ena izmed mnogih opuščenih klesarskih delavnic je najbolj zgovorna priča težke gospodarske krize v kateri se nahajajo Kraševci po zaslugi protiljudskih uprav v zadnjih 30 letih. v Žit/ina se pase v grohlju... I UÉ sedanjim oblastnikom prav tako ni mar naše kmetijstvo. Namesto, aa bi olajšali našemu kmetu že itak težak In skromen zaslužek... ...vojaki pa na travnikih bijejo žogo ....mu okupacijski vojaki s strateški li cestami, tanki, vežbami in za svojo zabavo uničujejo že itak skromne krpe rodovitne zemlje. uprave za Se kakšno leto dosedanje občinskeuprave pa bi se ta šola zrušila na učence. Le predstavniki delovnega ljudstva bodo izvedli program SIAU: «Zgraditev zdravih šol In prosvetnih domov v skladu s potrebami občanov». PROGRAM v živina v i m Takšna je po zaslugi sedanje občinske uprave šola v Saležu. Zamrežena mala okna kot v zaporu so tik hleva. Mar naj še naprej zaupamo skrb za našo šolo in zdravje naših ottok dosedanjim upravitelien naše občine? Težko pridelamo vino, a še ivase vinogradništvo je zaradi konkurence iz inozemstva, zlasti iz Italije, v hudi krizi. Z znižanjem trošarine na domače kmečke pridelke (vino, sadje, zelenjava) bodo predstavniki SIAU na občini rešili našega kmeta gospodarske propasti. r ^ p* ..-iW.'s" , 9 1 , Pl' mmmm Zanemarjeni milijoni Ta kraska Jama v Briščkih, ki Je svoj čas privabljala mnogo turist® _ je pod sedanjo občinsko upravo popolnoma zapuščena. V skladu s Pr°' gramon SIAU bodo predstavniki dosegli, da bo bodoča občinska upr«tV prevzela to jamo v lastno upravo, jo preuredila in z dotokom turist® znatno zvišala občinske dohodke. JE DVIG kmetijstva, industrije, turizma, šolstva in kulture