Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče
GLASILO OBČINE VELIKE LASCE
datum izida: 5. julij
Občinski praznik	^^^^^^
Pobuda za samostojno pokrajino Priprave na 500-letnico Trubarjevega rojstva Zlato priznanje za mladinski zbor Praznovanje obletnice boja na Kuclju
številka: letnik izdaie: 13
ISSN 14085852
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v Ljubljano.
Nov naslov:
SHIROLL d.o.o.,
Obrije 10,1000 Ljubljana,
tel. 01 545-15-40, fax: 01/545-15-42,
Gsm: 041 620-748,
e-mail:shiroll@siol.net, web: www.shiroll.si * * * * *
Shiroll
RAZVOJ - PROI2VODN J A - MONTAŽA - SERVIS
* klimatizacija objektov • protivlomno in protipožarno tehnično varovanje
■	daljinsko radijsko krmiljenje
* videonadzor
■	inteligentne elektroinštalacije
TR60IIP
TFUUtfUATRßnUlUft


T

TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče tel: 01/78 81099 telefax: 01/78 81039
KBJ
m&jr*

kazalo:
Županov uvodnik - govor ob slavnostni akademiji	3
Občinski praznik 2007	4
Velikolaški poletni festival 2007	7
Pobuda za samostojno pokrajino	8
Priprave na 500-letnico Trubarjevega rojstva	9
Otroško varstvo v občini	10
Sodelovanje vrtca s starši	10
Z igro do prvih turističnih korakov	11
Poletna šola v naravi-Debeli Rtič	12
Pridni smo bili	14
Mladinski pevski zbor osvojil zlato priznanje	1 5
Vinko Sega praznoval	15
Nova Poštna znamka	1 5
Osem let glasbene šole v Velikih Laščah	16
Baletna predstava	1 7
Palček Bralček	1 8
Šolska zobna ambulanta	1 8
Zlati odličnjaki	19
Dan sonca-2. festival ustvarjalnosti	20
Razvoj podeželja	22
Trubarjevo leto 2008	23
Stati inu obstati	23
Boris in Jurij Kobe v galeriji Jerbas	24
Zabukovčev muzej pod kozolcem odprt	25
Turjaški dnevi 2007	25
Pohod na Kucelj	26
Mnogi se še spominjajo	27 Borke z naših krajev, odkritje spomenikov v Robu in na Kuclju 27
Pohod ob rimskih obrambnih zidovih	28
Upokojenci smo rajžali v neznano	29
Obisk pri Ani Zakrajšek	30
Predavanje Ivana Maršiča v Krvavi Peči	30
Srečanje učiteljev in učencev v Krvavi Peči	31
Od konca sveta do inkovskega Imperija	32
Študentka o sušilnici sadja	33
Nogometne novice	34
Nordijska hoja	37
O nogometu najmlajših, ogled tekme Slovenija : Romunija	38
Počitnice z mladinskim središčem Vič	38
Podjetniške informacije	39
Osmrtnice, zahvale	40
Opravičilo lektorici
V prejšnji Trobli so se pojavili nelektorirani članki. Ne zato, ker ne bi šli skozi lektoričino »sito«, ampak zaradi pomote pri računalniškem prelomu. Opravičujemo se lektorici Andreji Polzelnik Marolt za škodo, ki smo jo s tem povzročili.
Miha Merljak, urednik
Trobla 8la lo
Občine Velike Lašče
ISSN 1408-5852
ISSN 1408-5852
Letnik 13, številka 4, 5. julij 2007
Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Pod logar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, UršaModic, Jože StariČ, Franci Modic Odgovorni urednik: Miha Merljak Uredniški odbor: Lidija Čop, Boris Zore, Veronika Vasic Lektoriranje: Nuša Dedo Lale
Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteri in, s. p. Naslov uredništva:
Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in spreminjanja Člankov.
Naslednja Trobla izide 27. septembra 2007. Prispevke oddajte najpozneje do 13. septembra 2007.
Dežurni telefon za vodovod je
051 619 577
Vodokomunalni sistemi, d.o.o.
Leto je naokoli in v Velikih Laščah zopet praznujemo. Prav je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo na občino, v kateri delamo, ustvarjamo ali pa samo živimo. Na občini se trudimo, seveda po svojih močeh in znanjih, da bi ustregli kar največ vašim željam, drage občanke in občani. V kolikšni meri nam to uspeva, ocenjujete prav vi. Ne glede na dejstvo, da so pred nami vedno novi izzivi, ugotavljam, da smo z vsakim letom bližje zastavljenim ciljem.
Z izgradnjo novega vrtca pred nekaj leti smo dosegli, da v naši občini noben otrok ne čaka na sprejem v vrtec. S preureditvijo starega vrtca v glasbeno šolo pa smo ustvarili pogoje za glasbeno udej-stvovanje velikemu številu naših otrok, ki s svojim znanjem, ki ga pridobivajo s pomočjo profesorjev Ribniške glasbene šole, dosegajo izjemne rezultate.
Z gradnjo nove Športne dvorane, pa bomo izpolnili želje tako naši mladini, kot tudi ostalim občankam in občanom, ki se v popoldanskih in večernih urah želijo malo razgibati in družiti. Z veseljem sporočam, da sva prav danes, na dan občinskega praznika, z direktorjem Lesnina inženiringa podpisala pogodbo o izgradnji naše nove športne dvorane. S to investicijo, skupaj z opremo vredno okoli dva milijona evrov, ki nam jo bo s sofinanciranjem v višini 30 % pomagala izpeljati tudi država, bomo pridobili še primerno knjižnico in multimedijsko učilnico za potrebe osnovne Šole. Če bo šlo vse po načrtu, naj bi bila dvorana dokončana že letos, šolske učilnice pa naslednje leto.
Kljub velikim vlaganjem na področju družbenih dejavnostih ne bomo zanemarili razvojnih aktivnosti na drugih področjih. Nadaljevali bomo z gradnjo pločnikov na Rašici in na Turjaku kot tudi z asfaltiranjem še kar nekaj cestnih
odsekov na področju cele občine, v predvideni dolžini več kot štiri kilometre. Postavili bomo več kot 20 luči javne razsvetljave. Trudili se bomo, da bo Ministrstvo za promet, oziroma Direkcija za ceste RS izvedla vse tiste izboljšave na državni cesti, za katere smo se dogovorili na skupnem sestanku in o katerih ste bili že seznanjeni v našem občinskem glasilu.
Izpeljane imamo tudi že vse postopke za gradnjo nove vodovodne vrtine pri Strle-tjih, s čimer bomo še izboljšali preskrbo z vodo v vaseh na Robarskem koncu. Prav tako bomo začeli z izgradnjo vodovodnega sistema od Karlovice proti Mali Slevici, s čimer bomo povezali dva vodovodna sistema in s tem zagotovili rezervno količino vode na velikolaškemu vodovodnemu sistemu. Imamo že izbranega izvajalca, tako, da se bodo dela kmalu začela.
Se naprej bomo sofinancirali razne projekte s področja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma. S spremembo načrta zazidljivosti smo pred časom pridobili dodatnih 5 ha zemljišč za potrebe industrijske oziroma obrtne gradnje, Ločica pri Turjaku. Naj povem, da se za to cono že izdeluje občinski podrobni prostorski načrt, ki ga je treba izdelati v skladu z zakonodajo. Po dokončanju le-tega bomo začeli z odkupom zemljišč, saj smo z lastniki že sklenili predkupne pogodbe. S potencialnim investitorjem smo že v dogovoru, da bi na podlagi javno-zasebnega partnerstva naslednje leto to cono komunalno uredili, tako da bi bila možna gradnja objektov v letu 2009. Mogoče se imamo zahvaliti raznim programom, ki jih sofinancira naša občina, da se je nezaposlenost pri nas od leta 2000 prepolovila in je po podatkih Zavoda za zaposlovanje trenutno 4,5 %, kar je daleč pod slovenskim povprečjem.
Prepričan sem, da smo z letošnjim letom razveselili tudi tiste družine, ki se odločajo za naraščaj. Občinski svet je najbrž sprejel največjo stimulacijo za novorojenčka v Sloveniji, saj znaša kar 500 evrov za vsakega otroka. Če bodo to spodbudo naši mladi starši vzeli preveč zares, bo naš novi vrtec kmalu premajhen.
Tako kot vsako leto mnogo sredstev namenjamo tudi kulturnim, športnim, turističnim in drugim programom društev. Zaradi mnogih prireditev je Občina Velike Lašče vse bolj prepoznavna v slovenskem prostoru. Za to naj gre zahvala tudi vsem našim društvom, njihovim predsednikom in tistim posameznikom, ki tvor-
no sodelujejo pri organiziranju vse bolj odmevnih prireditev. Prepričan sem, da bo veliko vlogo pri razvoju kulture in turizma odigral pred kratkim ustanovljeni Javni zavod Trubarjevi kraji. Z delom pa je tudi že začel Občinski organizacijski odbor za pripravo obeležja 500-letnice Trubarjevega rojstva, ki ga bomo proslavljali naslednje leto. Občinski svet je leto 2008 že poimenoval Trubarjevo leto. Naj omenim, daje v našem letošnjem načrtu izvedba občinskega podrobnega prostorskega načrta za športno-rekreacijski park na Rašici, za Trubarjevino, katerega koncept smo dorekli skupaj s tamkajšnjim krajevnim odborom.
Za vse naštete projekte in programe je potrebno ogromno sredstev. Nekaj smo jih pridobili na račun nove, do malih in srednje velikih občin bolj prijazne in pravične zakonodaje s področja financiranja lokalnih skupnosti, ki je bila sprejeta lani v državnem zboru. Nekaj sredstev bomo pridobili na račun raznih državnih razpisov, za nekatere pa bo občina najela kredit. Želim javno povedati, da je naša občina trenutno zadolžena samo 2 % primerne porabe, z najetjem morebitnih kreditov za izpeljavo vseh letošnjih velikih investicij pa bi se zadolženost povečala na 4 %, kar je daleč od zakonsko dovoljene višine. Lokalne skupnosti se po trenutno veljavnem zakonu lahko zadolžijo do 20 % primerne porabe.
Naj se ob tej priložnosti zahvalim gospe podžupanji in predvsem tistim občinskim svetnicam in svetnikom, ki so s svojimi odločitvami pripomogli, da bo naša občina tudi v letošnjem letu deležna številnih investicij. Zahvala naj gre tudi občinski upravi, ki je zadolžena za realizacijo sprejetih odločitev.
Letošnje praznovanje našega občinskega praznika je dodatno polepšal še en dogodek. V mislih imam ponatis knjige Ivana Puclja Vesela pisanja, ki jo nocoj prvič javno predstavljamo. Vesel sem, da se je to zgodilo ravno ob 130-letnici Puclje-vega rojstva, o čigar življenju in delu si boste lahko prebrali v omenjenem ponatisu oziroma boste kaj več izvedeli skozi današnji večer. Zahvaljujem se vsem, ki ste pripomogli k današnji izdaji, še posebej uredniku ponatisa, Pucljevemu vnuku Gregorju, ki je v svojem uvodniku Ivana Puclja prikazal v vsej njegovi širini. Knjigo vsekakor priporočam v branje.
Tudi letos bodo podeljena občinska priznanja. Le ta naj bodo skromna zahvala nekaterim za njihovo dosedanje delo v korist občine in javnega življenja kot tudi spodbuda za naprej.
Župan Anton Zakrajšek
Občinski praznik 2007
podeljena občinska priznanja
Tudi v sklopu letošnjega praznovanje občinskega praznika se je zvrstila vrsta že tradicionalnih prireditev - odprtje razstave Trubarjevi kraji, 25. kulturni večer na Trubarjevini v čast domovini, 15. pohod po velikolaski kulturni poti, šola se je vključila s predstavitvijo zanimivega projekta Naša kulturna dediščina - naša vrednota, ljubitelji zborovskega petja so napolnili viteško dvorano na gradu Turjak in prisluhnili 11. reviji pevskih zborov.
Osrednja prireditev je bila v petek, 8. junija
Častni sprevod izpred občinske stavbe do Levstikovega doma je spremljala Dobrepoljska godba. Slovesnosti so se poleg gostov: poslanca v Državnem zboru RS Jožeta Tanka, županov iz sosednjih občin - Jožeta Levstika iz Ribnice, Janeza Pavlina in Dobrepolja in Blaža Milavca iz Sodražice, častnih občanov pre-lata Vinka Sege in Mira Cerarja, občinskih svetnikov, udeležili tudi predstavniki domačih društev s prapori, kar slovesnost še posebej popestri. V dvorani je po uvodni himni, ki jo je zapel gostujoči študentski zbor Fakultete za upravo, prisotne nagovoril župan Anton Zakrajšek. (Njegov nagovor ste si lahko prebrali že v uvodniku). Kot vsako leto so bila tudi letos podeljena občinska priznanja, ki jih podeljuje Občinski svet in priznanja, ki jih podeljuje župan. Utemeljitve priznanj objavljamo v celoti.
Vodenje slavnostne akademije je potekalo v organizaciji KUD Primož Trubar Velike Lašče, za povezavo je skrbel Matjaž Gruden.
V programu je sodeloval kvintet violončel Glasbene šole Ribnica v sestavi Vito Kumelj, Ana Pucelj, Mirjam Kromar, Marko Boje, Nika Halas.
■M
Po zaključenem uradnem delu v dvorani Levstikovega doma je bilo na trgu še družabno srečanje. Za dobro razpoloženje sta s harmoniko in petjem poskrbela Sandi Marolt in Uroš Bobek.
Slavnostna akademija je bila zaključena s koncertom Študentskega pevskega zbora Fakultete za upravo Ljubljana pod vodstvom Fernanda Meljaca.
Za pogostitev so kot običajno poskrbele podeželske žene in velikolaški gasilci.
Pričetek gradnje telovadnice
Podpisana pogodba za pričetek največje investiciie
Obena dežela, ne mejsto, ne gmajna ne mogo prez Šul, prez sularjev inu prez vučenih ludi biti...
Tele Trubarjeve besede smo si sposodili zato, ker je bila prav na Trubarjev rojstni dan in praznik občine Velike Lašče, dne 8. junija 2007, podpisana gradbena pogodba za pričetek letošnje največje investicije. Izbrani izvajalec za izvedbo gradbeno obrtniški h del Lesnina inženiring, ki ga zastopa direktor Savo Fratnik in župan Anton Zakrajšek, sta podpisala pogodbo za izgradnjo telovadnice, pri čemer bo šola pridobila tudi ustrezno knjižnico, multimedijsko učilnico in primerno zbornico. Vrednost pogodbe znaša 1,519.737 EUR. Istočasno sta bili podpisani tudi pogodbi za gradbeni nadzor s podjetjem IN.CO Invest in za koordinacijo in varstvo pri delu s podjetjem Komplast. Dela bodo predvidoma zaključena v roku petih mesecev.
Besedilo: Veronika Vasic Fotografija: Barbara Pečnik
Župan in direktor Lesnine ob podpisu pogodbe
Ivan Puceij pred Levstikovim spomenikom 14. avgusta 1940
Letošnje praznovanje je bilo posvečeno Ivanu Puclju. 1. junija je namreč minilo 1 30 let od njegovega rojstva. Ob tej obletnici je občina izdala ponatis njegove knjige Vesela pisarija. Uvodno besedo je napisal urednik ponatisa, pisateljev vnuk Gregor Puceij. Življenje in delo Ivana Pu-clja je predstavil Matjaž Gruden.
Slika iz knjige - str. XVII - fotografija iz zasebnega arhiva Gregorja Puclja
Ko že omenjamo zabavo in društva, povejmo še, kaj je o njih pisal Ivan Puceij.
» V principu ženske niso zoper društva, zoper njihove prireditve in zlasti seje vobče. To točno vem iz nekaterih zgledov. Saj imajo same svoje društvo, nekakšno podružnico, pa vse njihove prireditve briljirajo z veliko udeležbo, jako živahno debato - bolj v zborih nego v solih, - ter so sploh dolgega trajanja. Mrzijo le tiste zabave in pa tiste seje, ki so samo za moške. Semkaj spada zlasti lovsko društvo in njegove seje, seje gasilcev ter poslovilni večeri samcev.
... - Kaj pa je treba, da sedi babnica vedno za vratom?! Šteje čase, šteje cigarete; se besede šteje! Se smejati se ne moreš po volji! Končno pazi se na oči. Ko pa je najbolj prijetno, te suje pod mizo, vleče za suknjo in sploh sili že ob nepravem času domov.«
Tako pravi Ivan Puceij. Tako seje dogajalo včasih. Danes pa ... morda se tudi najde kakšna podobnost. Praznovanje občinskega praznika se je nadaljevalo v soboto s trškim dnevom. V prostorih Duštva upokojencev pa so njihove članice pripravile razstavo ročnih del.
Besedilo: Veronika Vasic Fotografije: Peter Centa
velikolaški poletni festival 2007
V	petek, 6. julija, ob 20:00
Koncert godbe Dobrepolje Kulturni dom Rob
V	soboto, 18. avgusta, ob 20:30
Koncert renesančne glasbe »Ivana Kastilska in Filip Lepi: Ljubezen in norost« v izvedbi Hexacordo iz Španije Grad Turjak
(Prireditev je hkrati zaključna prireditev v okviru Festivala Brežice.)
V	soboto, 25. avgusta, ob 20:00
Opera Seviljski brivec v izvedbi Figaro d.o.o., Kulturne turistične agencije Levstikov dom Velike Lašče
OBČINSKI PRAZNIK
Vi skladu z občinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na svoji seji sprejel sklep, da se v letu 2007 podeli:
Priznanje Občine velike Lašče
čebelarskemu društvu velike lašče
za razvoj čebelarstva v občini.
Ustanovno srečanje današnjega čebelarskega društva je bilo v aprilu leta 1913, pobudnika pa sta bija napredna učitelja Flegar, ki je služboval v Robu, in Stefančič, ki je služboval v Laščah. Čebelarska podružnica je imela v začetku sedež v Robu, ustanovitve pa se je udeležilo 14 čebelarjev iz bližnje in daljne okolice. Ves čas delovanja so aktivni člani skrbeli za izobraževanje in razvoj čebelarstva. Tudi v času svetovnih vojn, ko je bilo vsako organizirano delovanje prepovedano, so uspeli ohraniti medsebojne stike in seveda toliko čebel, da so po končanih vojnih vihrah lahko ponovno čebelari I i. Bili so med prvimi v Sloveniji pri prehodu čebelarjenja iz kranjičev v listovo panje. Pohvalno je tudi to, da so novejši čebelnjaki v naši občini izdelani po značilnem slovenskem tipu.
V zadnjem obdobju v društvu aktivno deluje več kot 40 čebelarjev, ki čebelarijo z okoli 800 panji. Ponosni so, da čebelarijo v neokrnjeni naravi, kjer onesnažujoča industrija in intenzivno kmetijstvo nima svojega domovanja. Med so uspeli zaščititi z blagovno znamko geografskega porekla »Kočevski med«, v okviru svojega dela pa so leta 2003 ponatisnili tudi Levstikovo knjigo »Bučelstvo«.
Vel i kolaški čebelarji so in bodo še naprej ostali marljivi in vztrajni, tako kot od njih zahtevajo vzornice čebele. Se naprej naj delujejo v prid neokrnjene narave in ohranjanja naše kulturne dediščine.
Na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Velike Lašče lahko tudi župan podeli določena priznanja.
Zlato plaketo Občine velike Lašče prejme
Slavko Tekavčič.
Slavko Tekavčič je človek, ki je dal pomemben prispevek razvoju Občine Velike Lašče. Se posebej je s svojim bogatim znanjem sodeloval pri njenih začetnih korakih pred enajstimi leti. Vedno je bil pripravljen pomagati pri pridobivanju finančnih sredstev, še posebej pa svetovati pri pripravi dobrih in izvedljivih občinskih proračunov, saj je eden pomembnejših strokovnjakov s tega področja v naši državi. Slavko Tekavčič se kljub svojim velikim obveznostim zelo rad udeležuje naših občinskih prireditev. Kot velik ljubitelj narave je reden gost različnih pohodov v naši občini, prav tako pa se rad odzove tudi na številne občinske turistične in kulturne prireditve.
pohvalo župana prejme
NASTJA Pozelnik,
ki jo je za najboljšo učenko OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče izbral učiteljski zbor.
Nastja je z izjemnim občutkom za sočloveka in za lepo slovensko besedo razveseljevala s svojimi spisi na različnih slovesnostih in kulturnih prireditvah. Osvojila je srebrni Cankarjevi priznanji pri slovenskem jeziku v 8. in 9. razredu. Literarno ustvarjanje jo je pripeljalo na Roševe dneve, kjer so njen prispevek nagradili z objavo v zborniku.
Poleg literarnega ustvarjanja se je izkazala tudi na matematično-logičnem področju. Vsako leto se je uvrstila na državno tekmovanje iz logike - osvojila je srebrno priznanje, prav tako tudi dve srebrni priznanji v matematiki.
Nastja je odlična glasbenica. V glasbeni šoli se uči igranja na klavir in letos je na regijskem tekmovanju prejela za svoje poustvarjalne dosežke srebrno priznanje. Ni pa le izvrstna interpretatorka, ampak tudi sama ustvarja na tem področju.
Ob vseh svojih darovih pa zna vedno znova prisluhniti sošolkam in sošolcem, jim pomagati in si vzeti čas zanje.
pohvalo župana prejme
Franc Škulj.
Franc Skulj je več kot 35 let uspešno opravljal poklic samostojnega podjetnika. Pleskarska dela je izvajal na nešteto objektih, med drugimi tudi v več kot 50 cerkvah po Sloveniji. Od mladostnih let je deloval v raznih društvih, še posebej aktivno v gasilskem in turističnem na Rašici. V obeh je vestno opravljal delo blagajnika. Skoraj 50 let je bil tudi ključar podružnične cerkve na Rašici.
Od Barja do Kolpe
pobuda za samostojno pokrajino od
Ljublianskega barja do Kolpe
Vlada Republike Slovenije je konec meseca maja pripravila predlog območij pokrajin v Sloveniji in pozvala občinske svete slovenskih občin, da v roku 60 dni podajo mnenje o navedenem predlogu.
Občina Velike Lašče se po vladnem predlogu uvršča v Osrednjeslovensko pokrajino s sedežem v Ljubljani. Ker se čedalje pogosteje pojavljajo informacije, da naj bi Ljubljana postala samostojna pokrajina, sta župana občin Velike Lašče in Ribnica, Anton Zakrajšek in Jože Levstek, dala pobudo za ustanovitev samostojne pokrajine od Kolpe do Ljubljanskega barja. Na srečanje o izmenjavi stališč do oblikovanja samostojne pokrajine v primeru, da bo Mestna občina Ljubljana izvzeta kot samostojna pokrajina, sta povabila župane občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Osilnica, Ribnica, Sodražica , Loški potok, Vrhnika, Log Dragomer, Borovnica, Cerknica, Bloke, Loška Dolina, Brezovica, Škofljica, Velike Lašče in Ig. Zupani so se dvakrat srečali na turjaškem gradu, 21. maja in 11. junija 2007. Prvega srečanja so se udeležili župani enajstih občin in poslanca DZ Jože Tanko ter Janez Drobnič, drugega srečanja pa se je prav tako udeležilo enajst županov in poslanca DZ Alenka Jeraj in Jože Tanko.
Župani občin Vrhnika, Bloke, Loška Dolina in Ceknica so se po tehtnem premisleku odločili, da bi se njihove občine raje uvrstile v Notranjsko pokrajino s sedežem v Postojni.
Župani občin, ki se uvrščajo v osrednjeslovensko statistično regijo so si bili enotni, da je samo v primeru razpada Osre-dnjeslovenske pokrajine samostojna pokrajina od Ljubljanskega barja do Kolpe najprimernejša rešitev. Župani kočevsko-ribniškega območja pa ustanovitev samostojne pokrajine podpirajo v vsakem primeru, saj se jim uvrstitev v Dolenjsko pokrajino s sedežem v Novem mestu ne zdi sprejemljiva.
Predlagano območje za samostojno pokrajino ima skupaj približno 100.000 prebivalcev in obsega 1859 kvadratnih kilometrov, nima pa kakšnega večjega oziroma vplivnejšega centra. Povezuje ga predvsem isti prometni koridor od Škofljice do meje s Hrvaško. Tudi Vlada RS je v svojih dokumentih območje opredelila kot 3.a razvojno os. V ustanovitvi samostojne pokrajine vidijo župani predvsem priložnost za enakomernejši in hitrejši razvoj območja, ki ga že sedaj povezujejo skupni projekti in interesi, kar je dodaten razlog za oblikovanje samostojne pokrajine.
Občinski sveti vseh naštetih občin se bodo do pobude o samostojni pokrajini uradno opredelili v juniju in juliju 2007.
Besedilo: Jerica Tomšič Lušin, Občinska uprava
Foto Alenka Pahulje
Zupani občin s poslancem pred vhodom v Turjaški grad pred drugim srečanjem
Priprave na 500-letnico Trubarjevega rojstva
poziv občinskim društvom, organizacijam in posameznikom
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Velike (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 - UPB) je Občinski svet Občine Velike Lašče na svoji 3. redni seji, dne 19. januarja 2007 sprejel Sklep o imenovanju občinskega odbora za obeležitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja in razglasil leto 2008 za Trubarjevo leto. Sklep o Trubarjevem letu je občinska uprava posredovala pristojnim ministrstvom, Ministrstvo za kulturo pa pozvala, da župana vključijo v republiški odbor za počastitev Trubarjevega rojstva. Uradnih odgovorov nismo prejeli, imamo pa ustna zagotovila, da bo župan kot predstavnik lokalne skupnosti posredoval ideje in uradna stališča občine Velike Lašče pristojnim osebam in organom.
V občinski odbor za obeležitev 500-letnice so bili imenovani: Anton Zakrajšek (župan), dr. Tatjana Devjak (podžupanja), mag. Marko Žužek, Jože Stritar in Andrej Pečnik (vsi trije predstavniki Rašce), Božo Kovačič in Boris Zore (predstavnika Turjaka), Janez Gruden (predstavnik odbora »ustanoviteljev« Trubarjeve domačije), Matjaž Gruden, (direktor Javni zavod Trubarjevi kraji) in Edi Zgonc (ravnatelj osnovne šole Primoža Trubarja).
Odbor se je prvič sestal dne, 5. junija 2007. Prisotni so bili vsi člani, razen enega, ki je bil na službeni poti, sestanku sta prisostvovali tudi članici občinske uprave Veronika Vasič in Barbara Pečnik. Za predsednico odbora je (sem) bila izvoljena podžupanja. Bralcev Troble ne bi utrujala s tistimi izhodišči razprave, ki niso vodili k konstruktivnim rešitvam, temveč bi rada predstavila nekatere skupne dogovore.
Zupan Anton Zakrajšek je podal »vizijo« Trubarjevega leta. Predlaga, da bi v počastitev Trubarjevega leta potekalo nekaj ločenih programov, nekateri že potekajo, nekatere bi šele »postavili na noge«.To so:
-	kulturni večeri, med njimi Na Trubarjevi ni v čast domovini;
-	likovna umetnost - kolonije, razstave ipd.;
-	knjižne prireditve - stik z založbami, predstavitev nagrajenih knjig, sejem knjig, izdaja velikolaške kronike;
-	šolstvo - srečanje ravnateljev osnovnih šol na Rašici, srečanje šol, ki nosijo Trubarjevo ime;
-	osrednjo prireditev na dan Trubarjevega rojstva leta 2008 na Rašici, v soorganizatorstvu z enim od ministrstev, da bo proslava imela državni prizvok. Namenjena bi bila vsem Slovenkam in Slovencem, častnim gostom, kulturnikom, akademikom in vsem tistim, ki cenijo Trubarja in njegovo delo.
Zavedamo se, da je to le delček v mozaiku prireditev.
Konec avgusta 2007 bo občinski odbor pripravil seznam prispelih vlog, izbral prireditve in programe, določil nosilce in terminski plan, pripravil finančni načrt, iskali bomo pokrovitelje, sponzorje in morebitne donatorje istočasno pa bomo pripravili tudi predlog finančne podpore prireditev za občinski proračun za leto 2008. V septembru načrtujemo predstavitev teh programov, organizirali bomo tiskovno konferenco in predstavili skupno sprejet program v občinskem glasilu.
V	sklop priprav na praznovanje 500-letnice rojstva Primoža Trubarja vsekakor sodijo tudi investicije in različna vzdrževalna dela na Trubarjevi domačiji in na drugih kulturnih objektih.
V	preteklih letih so že bila izvedena večja obnovitvena dela (prekritje streh na vseh poslopjih, tlakovanje, ureditev parkirišča, obnova žage in mlina). Med pomembnejšimi letošnjimi investicijami, ki so vezane na praznovanje leta 2008, pa je gotovo ureditev ogrevanja na plin v nekdanjem gospodarskem poslopju domačije, v galeriji Skedenj s čitalnico in gostinskim lokalom v pritličju. To bo na Trubarjevi domačiji izboljšalo pogoje za izobraževalne programe in kulturne prireditve, hkrati pa omogočilo podaljšanje sezone tudi v hladnejšo polovico leta. Investicijo bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, izvajalec je že izbran, dela pa bodo zaključena do pričetka jesenske sezone.
V	juliju je predvideno brušenje in lakiranje poda v spominski sobi, nato zamenjava lesenega mostička za mlinom, menjava vodnih koles pri mlinu in žagi, popravilo škarpe nad Trubarjevo domačijo ter še nekatera nujna vzdrževalna dela.
V	pričakovanju Trubarjevega leta bo Občina poleti obnovila Trubarjev spomenik na Rašici, istočasno pa uredila še Levstikov spomenik pred župnijsko cerkvijo v Velikih Laščah. Izdelani so tudi predračuni za zamenjavo slamnate kritine na Stritarjevi kašči na Podsmreki.
V	pripravi je odlok o kulturnih spomenikih lokalnega pomena, ki bo združil dosedanje odloke, s katerimi so zaščiteni naši kulturnozgodovinski spomeniki, ter vključil še manjkajočo dediščino, ki doslej z odlokom ni bila zaščitena.
Pripravili: dr. Tatjana Devjak, podžupanja, in Barbara Pečnik, svetovalka za področje kulture
javni poziv za sodelovanje
Občinski odbor za obeležitev 500-letnice Trubarjevega rojstva poziva k sodelovanju v Trubarjevem letu 2008 vsa zainteresirana občinska društva, zavode in posameznike, da občini posredujejo svoje ideje za sodelovanje.
Ideje in predloge društev, zavodov in posameznikov pričakujemo v pisni obliki do 20. avgusta 2007.
Vloga naj vsebuje oz. naj vključuje naslednje točke:
-	opis predloga ali programa,
-	finančno ovrednotenje, ki naj bo specificirano po korakih oz postavkah, in
-	terminski plan - kdaj in kje bi se program ali prireditev izvajala.
Predloge programov in prireditev pričakujemo na naslov : Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče Internetni naslov: obcina.velike-lasce@siol.net
Otroško varstvo v občini
rezultati ankete, na katero so odgovarjali starši
V marčevski številki Troble smo objavili vprašalnik za starše z naslovom »Otroško varstvo v občini«. Tistim staršem, ki ste izpolnjen vprašalnik vrnili na občino, se za sodelovanje lepo zahvaljujemo.
Iz analiz vrnjenih vprašalnikov smo lahko ugotovili naslednje:
-	starši so o načinih sodelovanja z vrtcem pri vzgojnih vprašanjih svojih otrok dobro seznanjeni in prejemajo ustrezne, sprotne informacije (75 %),
-	starši imajo preko vodstva vrtca in predstavnikov v svetu staršev neposreden vpliv na delo v vrtcu glede raznih odločitev, ki vplivajo na počutje otroka v vrtcu, glede priprave programa, načrtovanja dejavnosti (70 %),
-	starši poznajo letni delovni načrt vrtca in ugotavljajo, da sov njem vključeni tudi njihovi predlogi (75%), dolgoročni razvojni načrt pa pozna le 25 % anketirancev,
-	glede spremljanja kakovosti dela v vrtcu je z dosedanjim načinom zadovoljnih 64 % staršev,
-	delo vzgojitelja, ki skrbi za njihovega otroka, so starši
v razponu od 1 do 10 ocenili s povprečno oceno 8,3,
-	pri vprašanju, ki se nanaša na občino in otroško varstvo, je urejenost otroškega varstva v občini, urejenost prostorov in ustreznost opreme 77 % staršev ocenilo kot dobro ali zelo dobro,
-	55 % staršev, ki so odgovorili na anketo, bi otroka vključilo v enoto na Turjaku, če bi imeli to možnost,
-	zaradi bolezni so bili otroci v zimskem času v povprečju odsotni 11 dni.
Starši so izpostavili tudi nekatere probleme in izrazili svoje predloge, med katerimi so najpogostejši: ograja okrog vrtca, problematika dovoza, pokritje teras, premalo zunanjih igralnih površin, nepravična oz. neustrezna cenovna politika za plačilo vrtca na ravni države, premalo posluha za ino-vativnost in želje staršev, vzpostavljanje konkurenčnosti na področju predšolske vzgoje.
Za nekatere od navedenih pobud lahko rečemo, da jih bomo v kratkem realizirali (ograja, pokritje teras) - ter tako še izboljšali pogoje za bivanje otrok v vrtcu. Odgovorni za področje predšolske vzgoje na občini bomo vaše odgovore in pobude predstavili tudi vodstvu vrtca.
Vsem tistim, ki ste vrnili anketne vprašalnike, še enkrat hvala za sodelovanje. Vaše ocene, mnenja in pobude jemljemo resno kot smernico za nadaljnje delo.
Besedilo: Dr. Tatjana Devjak in Veronika Vasic
sodelovanje vrtca s starši
Za dober razvoj otrokove osebnosti
Obdobje od rojstva do vstopa v šolo je najpomembnejše za razvoj otrokove osebnosti, je temelj, na katerem sloni ves kasnejši razvoj, zato je pomembno, da se starši tega zavedamo in k temu pristopimo zrelo in odgovorno.
Prvi in osnovni temelj vzgoje je in bo ostala družina. Prav zato je sodelovanje med starši in vrtcem kot most, ki veže družinsko in institucionalno vzgojo. Obe obliki vzgoje se smiselno dopolnjujeta, prepletata in medsebojno bogatita. Bistvo dobrega sodelovanja in povezovanja med vrtcem in starši je obojestranska motivacija, ključnega pomena za povezovanje z vrtcem pa je zainteresiranost in odločitev staršev.
V vrtcu smo zelo veseli, če starši ponujene aktivnosti sprejmejo z odgovornostjo in se z otroki udeležujejo srečanj, ki jih prirejamo. Ponavadi tovrstne dejavnosti potekajo v popoldanskem času in ne trajajo dlje kot kakšno uro, saj se zavedamo, da imajo starši poleg službe in skrbi za otroke še cel kup drugih obveznosti.
Vsa srečanja v vrtcu prirejamo z namenom, da čas, namenjen skupnemu druženju, preživimo čim bolj kvalitetno. Predhodno se s starši dogovorimo, da na srečanju poskrbijo za varnost otrok, da se vključijo v aktivnost, da pomagajo otroku ustvariti izdelek, katerega razstavimo, z njim okrasimo prostor ... Otroci so na izdelke, ki jih naredijo ob pomoči staršev, zelo ponosni, hkrati pa se učijo ravnanja z njimi. Znajo jih ceniti, jih ne poškodujejo, pokažejo jih še ostalim prijateljem ...
pp, žrl
r \ a ^ ^
.v
Zaključno srečanje v skupini MUCKI (2-3 let) je spremljalo petje pesmic, ter likovna delavnica, kjer so otroci, ob pomoči staršev sprostili svojo umetniško domišljijo.
Kvalitetno sodelovanje med starši in strokovnimi sodelavkami oblikuje vzajemno partnerstvo pri vzgoji, ki obojim omogoča komunikacijo, lažje zaznavanje otrokovega vedenja, potreb, želja, občutij ...
Z iskanjem odgovorov na številna vprašanja, povezana z otrokovim razvojem, dogodki v vrtcu in doma, pa lažje in uspešneje rešujemo probleme.
V okviru sodelovanj in srečanj pride do izmenjave različnih informacij, ki so potrebne in dobrodošle tako za starše kakor tudi za nas, zaposlene v vrtcu. Staršem omogočajo, da spoznavajo svojega otroka v socialni interakciji z vrstniki kot tudi z odraslimi. Primerjajo lahko vedenje svojega otroka z vedenjem drugih otrok, otroka lahko primerjajo z vedenjem
Hvala staršem za sodelovanje!
doma, v enakih ali podobnih situacijah. Starši lahko opazujejo način igre in komuniciranja otroka z vrstniki. Otroka lahko spoznajo in vidijo v popolnoma drugačni luči, kot pa so ga navajeni v domačem okolju. Nekateri otroci so na srečanjih bolj zadržani, držijo se staršev, čeprav so v času bivanja v vrtcu zgovorni in živahni ali pa tudi obratno.
Razumevanje otrokovega razvoja staršem omogoča, da v okviru sodelovanja, doživljajo:
-	zadovoljstvo ob otrokovih zmožnostih in dosežkih na različnih področjih,
-	da zaznajo predšolsko dejavnost, z vsemi njenimi značilnostmi, nalogami, odgovornostmi, postavljenimi mejami med dopustnim in nedopustnim,
-	da spoštujejo strokovne delavke in vrtec kot institucijo.
Z namenom krepitve dobrega sodelovanja v vrtcu Sončni
žarek	prirejamo različne oblike sodelovanj in srečanj s starši:
-	osebni pogovori pri uvajanju otroka v vrtec,
-	roditeljski sestanki,
-	pogovorne urice,
-	vsakodnevna obveščanja,
-	sodelovanje pri pripravi in izvedbi projektov,
-	skupna praznovanja, nastopi in zaključki,
-	izleti in pohodi,
-	obiski kulturnih objektov, ogledi lutkovnih predstav,
-	sodelovanje pri oskrbi z materialom za delo,
-	tekoča obvestila na oglasnih deskah,
-	razstave otroških izdelkov,
-	ustvarjalne delavnice,
-	dan odprtih vrat,
-	športne urice ...
Stiki, načini in možnosti sodelovanja s starši v vrtcu Sončni žarek so torej številne in raznolike. Sprejmimo to kot prijazno in dobrodošlo gesto, od katere bodo imeli največ koristi vaši otroci.
Morebiti vam bodo, dragi starši, tovrstne oblike srečanj vzbudile lepe spomine. Lahko pa bomo skupaj preživeli zgolj prijetno urico ob igri, ustvarjanju in opazovanju otrok ter medsebojni izmenjavi izkušenj. Možnosti ostajajo torej še odprte, le znati jih moramo izkoristiti. Veseli pa bomo tudi vaših idej in predlogov.
Besedilo: Nataša Jezernik, vzgojiteljica
z igro do prvih turističnih korakov
Projekt Turizem in vrtec
Od februarja do junija smo se skupini Ribice in Račke povezovale in spoznavale z otroki iz vrtca »Škratek Svit« iz Vodic. Najprej smo se jim predstavili s plakatom, ki smo ga po pošti poslali v Vodice. Nato smo jih seznanili z nekaterimi kulturnimi značilnostmi naših krajev. Omenili smo naše pisatelje in pesnike. Poslali smo knjigo Mali klinček ter opisali potek izdelovanja zobotrebcev. Narisali smo jim risbice.
Tudi otroci iz pobratenega vrtca so nam veselo pošiljali pošto in pozdrave. Prejeli smo njihov CD, na katerem pojejo otroci iz njihovega vrtca. V sliki in besedi so nam približali izdelavo prest. Komaj pa smo čakali, da se z novimi prijatelji tudi osebno spoznamo.
In tako smo 16. maja z avtobusom odpotovali na izlet k njim. Najprej nas je sprejela vodja vrtca, in nas popeljala v Pekarno prest. Ogledali smo si cel potek izdelave prest. Bilo je nadvse zanimivo. Videli smo, kako preste oblikujejo, jih vhajajo, skuhajo najprej v zelo vroči vodi in nazadnje spečejo. Preste so nam prijazni peki podarili tudi za domov.
In končno zadnja postaja - Vrtec. Tudi v Vodicah imajo nov vrtec. Zelo je lep. Ker je deževalo se na njihovih igral i h nismo mogli igrati. Skoda!
V prostorih vrtca sta nas pričakali obe skupini in nas lepo sprejeli. Zapeli smo si pesmice, izmenjali nekaj besed, potem pa smo Šli v njihove igralnice, kjer smo tudi mi postali peki ter oblikovali preste.
Čas obiska je hitro minil. Morali smo se vrniti. Ker pa so nas želeli naši prijatelji obiskati v našem vrtcu, smo se v Velikih Laščah srečali z njimi 15. junija. Pokazali smo jim, kako so včasih ročno izdelovali zobotrebce. Popeljali smo jih po Velikih Laščah, se igrali na našem igrišču, nato so odšli otroci na kosilo, nato pa jih je pot vodila na morje.
Imeli smo se lepo v Vodicah in v Velikih Laščah. Veseli smo, da smo se spoznali z njimi, si izmenjali izkušnje, spoznali njihove in naše običaje in dejavnosti, značilne za nase kraje. Najlepše je bilo, ko smo se skupaj igrali.
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in delu-
je. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje tudi aktivno spreminjali, naj bi postopoma spoznali bližnje in širše družbeno okolje. V ciljih različnih področij dejavnosti je zaznati priložnost za spodbujanje turističnih dejavnosti in projektov tudi v vsakdanu vrtca, družinskega življenja in v krajevnem okolju. Pri tem je izrednega pomena
sodelovanje vrtcev, turističnih ustanov, osnovnih šol in podpora občine.
S projektom smo uresničevali naslednje cilje:
-	spoznavanje ožjega in širšega družbenega, kulturnega in naravnega okolja ter seznanjanje s kulturo, tradicijo, zgodovino, običaji in turizmom,
-	zavedanje o obstoju lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur,
-	doživljanje umetnosti kot del družbenega, kulturnega, športnega in turističnega življenja,
-	razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do sebe, ljudi, do žive in nežive narave,
-	spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi in kakovostjo življenja,
-	omogočanje in spodbujanje turističnih dejavnosti otrok.
Naloga nas odraslih v vrtcu je predvsem zagotoviti otrokom prijetno otroštvo in izkušnje, ki omogočajo in spodbujajo otrokov duševni in fizični razvoj. Turizem se v vrtcu uresničuje kot igra, ki prerašča v kakovost življenja.
Besedilo: Martina Krašovec, vzgojiteljica
NA DEBELEM RTIČU
poletna šola v naravi
Izvedli smo jo v času od 28. maja do 1. junija. Udeležili smo se je učenci 4.a in 4.b OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in 3. in 4. r. PŠ Rob ter spremljevalci Mimica Gačnik, Mar-jetka Koprivec, Beti Klun, Marija Katarinčič> Bojan Novak in ravnatelj Edi Zgonc. Vseh otrok je bilo 40. Vsak večer smo pripravili urnik za naslednji dan. Ker smo imeli slabo vreme, nas je ravnatelj vozil s kombijem v Ankaran v bazen hotela Adria. Kopali smo se tudi v manjšem bazenu hotela Bor na Debelem rtiču. Vsak prosti trenutek smo izkoristili za spoznavanje okolja in druženje, pridno smo skrbeli tudi za urejenost sob in higieno.
1.dan:
-	spoznavanje okolja, ogled prostorov, sob,
-	preskus plavalnih sposobnosti in ugotavljanje pred znanj učencev v bazenu hotela Bor na Debelem rtiču,
-	razvrščanje v skupine,
-	druženje učencev na modni reviji v paviljonu A,
-	oblačno je in občasno dežuje.
2.dan:
-	obisk mejnega prehoda Lazaret, ogled mejnega kamna,
-	spoznavanje zanimivosti rastlinskega sveta (judeževo drevo, lagerstremija, puhov hrast, platana, vinska trta
-	refošk, malvazija),
-	kdo je bil Josef Ressel,
-	plavanje v bazenu hotela Adria v Ankaranu in bazenu v hotelu Bor na Debelem rtiču,
-	športne aktivnosti, namizni tenis,
-	drugi del modne revije,
-	še vedno dežuje.
3.dan:
-	vožnja z ladjico v Koper,
-	spoznavanje starega dela mesta in njegovih znamenitosti,
-	plavanje v Ankaranu,
-	družabno srečanje v kongresni dvorani, ples ob živi glasbi,
-	vreme se kar noče izboljšati.
4.dan:
-	sprehod do Ankarana,
-	ogled narave, slovenske obale in orientacija,
-	spoznavanje zgodovine kraja in naše kulturne dediščine,
-	ogled hotela Adria, nekoč samostan (križni hodnik, star vodnjak, kamnita miza, kamnite posode za oljčno olje),
-	srečanje z vrtnarjem in zasaditev evkaliptusa v spomin na bivanje na Debelem rtiču,
-	končno malo sonca, plavanje v zunanjem bazenu letovišča, tudi v morju in tekmovanje za naše delfinčke,
-	praznovanje Nejčevega rojstnega dne in predstavitev skupin s samostojnim programom v jedilnici paviljona A.
5.dan:
-	kviz, tekmovanje med skupinami Modni kreatorji, Jato konj in A.T.O.M.I,
-	ogled zanimivosti parka na Debelem rtiču (tamariska, črnika, viseča murva, kivi, prinešen iz mesta Nagasaki na Japonskem),
-	plavanje v bazenu hotela Bor,
-	urejanje sob, priprava na odhod domov,
-	tudi zadnji dan nas je vreme pustilo na cedilu, sonce pa je sijalo v naših očeh,
-	podelitev priznanj v avli šole.
Učenci so napredovali v znanju plavanja kljub slabemu vremenu in tako osvojili:
enega srebrnega morskega konjička, 25 bronastih delfinov, 1 3 srebrnih delfinov in enega zlatega delfina.
Kar nekaj je takih otrok, ki jim je za zlatega delfina zmanjkalo samo nekaj sekund.
Vsem otrokom čestitamo za dosežke pri plavanju, še posebej pa se zahvaljujemo našim vaditeljem plavanja Bojanu, Beti, Mariji in seveda ravnatelju, ki nam je veliko povedal o našem primorskem svetu, njegovi zgodovini, geografski legi, o rastlinstvu, kulturni dediščini in drugih zanimivostih.
Besedilo: Učiteljici Mimica Gačnik in Marjetka Koprivec z učenci Foto: Marjetka Koprivec
Sprehod do Lazareta
V torek smo se odpravili na mejni prehod Lazaret. Spoznali smo veliko novih dreves: tamariska, lagerstremija, judeževo drevo, platana, oljka, črnika, zvedeli smo nekaj tudi o vinski trti, vinih refošk in malvazija in vinski kleti Vinokoper z zanimivim hrastovim sodom, ki drži 41 tisoč litrov. Med drugim smo v daljavi videli nasad puhovega hrasta, ki ga je dal zasaditi Josef Ressel. Hodili smo ob slovenski obali. Videli smo počitniško naselje policistov in vojakov slovenske vojske. V vodi je bilo veliko morske trave in klobukov. Ko smo prišli do meje, je g. ravnatelj vprašal na carini, če gremo lahko do mejnega kamna. To je bila zadnja priložnost. Ob kamnu smo se slikali, nato pa odšli na sladoled v bližnjo trgovino. Za kosilo so bili makaroni z omako. Meni to ni bilo dobro. Po počitku smo plavali, zvečer pa igrali namizni tenis.
Gal Skulj, 4.a
Bila je sreda. Dan se je začel s telovadbo. Ko smo se vrnili v paviljon, smo pospravljali sobe, ker smo tekmovali, katera bo najbolj urejena. Po zajtrku smo pripravili nahrbtnike. Kmalu smo se odpeljali z ladjico v Koper. Valovi so bili kar veliki, vreme pa precej oblačno. Morje je bilo globoko okrog 1 5m. Peljali smo se mimo zelo velike tovorne ladje. Vsi smo pomahali mornarjem. Na ladjici mi ni bilo slabo, saj sem se z njo že večkrat peljal. Koper je bi I v začetku na otoku. Imel je obzidje in več vrat. Glavna vrata so se imenovala Mude. Za znak so imeli kozo. Imeli so več palač in kužna znamenja. Potem smo si kaj kupili. Najbolj popularne so bile skokice, majhne žogice. Potem smo se vrnili na Debeli rtič. Popoldne smo plavali v zunanjem bazenu, (ostale dni v pokritem zaradi dežja).V petek nisem bil zadovoljen, ker sem s plavanjem dobil le bronastega delfina. Pozabil sem omeniti plavajoče svetilnike, ki kažejo pot ladjam v pristanišče. Sreda je bila najlepši dan, saj bi postal kapitan, če bi imel to možnost. Priljubljen je tudi hotel Adria v Ankaranu, ki je bil včasih samostan. Ima križni hodnik, kamnito mizo in star vodnjak. Vsak duhovnik je imel svojo celico. Na parkirišču pred hotelom so izklesane velike kamnite posode za oljčno olje, a zdaj so v njih nasajene rože. V hotelu je vedno hladno zaradi debelih sten. Pripovedovanje g. ravnatelja je bilo zelo zanimivo in vsak dan smo se naučili kaj novega.
Matic Lavrič, 4.a
solav naravi
V ponedeljek smo odšli na Debeli rtič. Tja smo srečno prispeli. Prvi večer smo imeli modno revijo. Gledali so nas vsi učitelji in tudi g. ravnatelj. Bili so tudi ocenjevalci. Ob desetih smo morali zaspati. V torek smo šli do mejnega prehoda Lazaret. V sredo smo se z ladjico peljali v Koper, zvečer pa smo imeli ples. V četrtek smo imeli zaključni večer. Vsaka soba se je predstavila s svojim programom. Nejc je ta dan praznoval rojstni dan. Tisti večer je ravnatelj povedal, katera soba je bila najbolj urejena. Zmagali smo mi, Modni kreatorji. Zadnji dan, v petek, smo imeli kviz. Vsaka soba je dobila pet vprašanj. Zmagali smo spet mi, Modni kreatorji.
Monika Skulj, 4.a
»Pridni smo bili«
dejavnosti učencev 4.a in 4.b skozi šolsko leto 2006/2007
Šolskega leta 2006/2007je konec. Ponavadi se radi ozremo nazaj in naredimo analizo dela, hkrati pa že razmišljamo, kako bo v novem šolskem letu. V 4.a in 4.b razredu smo leto uspešno pripeljali do konca ter izpolnili zastavljene cilje. Nekatere dejavnosti so še posebej uspele in navdušile. Naj jih predstavimo.
22. novembra je potekal na naši šoli tehniški dan Obdelava lesa, za izvedbo pa smo kot zunanjega sodelavca povabili Lojzeta Sever-ja. Izdelali smo lesen vlak po načrtu. 27. novembra smo povabili k sodelovanju gospoda Janija Goloba in gospo Beti Golob (stik nam je pomagal navezati Marko Savli). Predstavila sta nam pletenje izdelkov iz slame in to je bil tudi uvod v vesel decemberski čas.
22. februarja smo izvedb naravoslovni dan Kruh. Glavni mojster - kuhar Marjan Campa iz Gostilne pri Kuklju nam je pokazal, kako naredimo testo in dobrote iz njega. Učenci so delali preste, žemlje, parkeljne, kajzerce, ptičke, polžke, kitke in poprtnike. Vse smo razstavili na šolski prireditvi Zobotrebčarstvo, nato pa pojedli. Zahvaljujemo se Vanji Damjanic za darovani material in sodelovanje.
Pridno smo vadili tudi za nastop ob dnevu žena in materinskem dnevu. Vsak razred je pripravil krajši program in razveselil mame z darili.
Z igrico Mavrična ribica je 4.a nastopil na Najdihojci v Levstikovem domu 20. aprila. Spoznali smo, koliko truda morajo igralci vložiti v predstavo in znali bomo ceniti trud vsakega nastopajočega tudi v prihodnje.
Obiskali smo sušilnico sadja na Gradežu. Prijazno sta nas 12. januarja sprejela gospod in gospa, otroci pa so se posladkali s suhim sadjem in popili krhljevko. Skozi celo leto smo pravzaprav spoznavali našo kulturno dediščino in tako bo tudi v prihodnjem šolskem letu.
Za vse je bila v maju zanimiva Poletna šola v naravi na Debelem rtiču, zdaj pa že veselo razmišljamo o počitnicah.
Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem imenovanim zunanjim sodelavcem, ki so nam pri izvedbi zanimivih dejavnosti kakorkoli pomagali.
Besedilo: učiteljici Marjetka Koprivec in Mimica Gačnik z učenci
Medvedje v naših gozdovih
Previdno v gozdove in na polie
S strani občanov smo dobili na občino obvestilo, naj vse, ki iz kakršnega koli razloga zahajate v naravo (kmetje, gobarji, nabiralci borovnic...) opozorimo na nevarnost medveda.
Kot območje medveda je opredeljeno celotno območje občine Velike Lašče in so ga občani videvali praktično že povsod - od Velikih Lašč ob glavni cesti do najbolj oddaljenih predelov v občini.
Posebej opozarjamo, da se v zadnjem času zadržuje:
-	medvedka s tremi mladiči v bližini Podulake (bila je opažena čisto blizu stanovanjskih hiš), v okolici Hlebč, Hrustovega in Jakičevega;
-	medvedka z dvema mladičema v okolici Dvorske vasi;
-	medved na Kamen vrhu.
Z navedeno problematiko smo ponovno opozorili pristojne službe na Zavodu za gozdove, Ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in Agencijo RS za okolje. Opozorili smo jih na resnost problema in jih pozvali k ustreznemu ukrepanju.
Mladinski pevski
zbor osvojil zlato priznanje
iz regijske revije v zagorju z odličjem
Na naši šoli delujeta dva zbora - otroški in mladinski. V otroški pevski zbor so bili letos vključeni otroci od 2. do 4. razreda, v mladinski pa od 5. do 9. razreda. Oba zbora vodi zborovodkinja Majda Kokošinek.
Mladinski zbor z zborovodkinjo, naslednji dan v šoli - veseli in zadovoljni
V	aprilu sta se oba zbora udeležila revije na Brezovici. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Na klavirju je oba zbora spremljala Mirjana Zeljic Brnčič. V vmesnem programu je otroke zabavala Pika Nogavička, ki je imela veliko težav v šoli. V komisiji je bila ga. Hauptman. Novica, ki je razveselila vse na šoli, je bila, da se je mladinski zbor uvrstil na regijsko tekmovanje v Zagorju. To je pomenilo, da bo treba še veliko delati in se pripravljati. Tako so vaje nekajkrat potekale tudi v soboto dopoldne.
16. maja 2007 popoldne je v Zagorju potekalo regijsko tekmovanje. Otroci so bili na avtobusu sproščeni. Zapeli so tri pesmi: Pomladna (priredil Ciril Cvetko, besedilo Petruša), Vuštnejša Ja Ni (koroška ljudska, harmonizacija Jože Leskovar), Angelska pesem (John Rutter, besedilo prevedla Irma Močnik). Komisijo so sestavljale tri članice.
Po tekmovanju smo odšlj domov, zborovodkinja Majda pa je počakala na razglasitev. Že smo bili blizu doma, ko smo dobili sporočilo, da je naš zbor prejel zlato priznanje in še priznanje za najboljši mladinski zbor.
Potiho so si tega otroci seveda želeli, prav tako pa tudi vsi ostali.
V	veselju so bile pozabljene vse vaje, vsako zgodnje vstajanje ob sobotah. Prvo mesto na regijskem tekmovanju pomeni, da se zbor avtomatično uvrsti na državno tekmovanje v aprilu 2008. Otrokom pa je cilj tudi obisk Češke v mesecu juniju 08.
Seveda pa je do tam še dolga pot. Treba bi bilo imeti intenzivne vaje v septembru, kar ravnatelj šole in večina staršev tudi podpira. To pomeni, da bo treba še nekajkrat vstati bolj zgodaj tudi v soboto.
Ampak otroci so v svojem navdušenju vse obljubili in jih je bilo lepo videti tako srečne. Lepo pa jih je tudi poslušati. Otroci imajo dobre glasove, dobro zborovodkinjo in s trdim delom bo uspeh zagotovljen ne glede na rezultat, ki ga bodo dosegli.
naš častni občan, prelat gospod
Vinko Šega ...
... je v maju praznoval častitljivih 90 let
Ob tej priložnosti ga je obiskal župan Anton Zakrajšek in mu zaželel zdravja in moči za delo tudi v prihodnje. Robarski župnik gospod Šega je pri svojih 90-letih še tako delaven, da je bilo kar težko uskladiti obisk župana v župnišču v Robu. Delo in obveznosti ga kličejo tako v domači župniji in v njemu tako ljubi Gori.
Gospodu Segi še enkrat iskrene čestitke.
Besedilo: Veronika Vasic
Nova priložnostna
poštna znamka
Znamka za Festival lent
FESTIVAL
22. junija, ob začetku mednarodnega Festivala Lent v Mariboru, smo izdali novo priložnostno poštno
znamko, natisnjeno v mali poli po šest znamk.
Znamka je tiskana v posebni tehniki, s fosforescenčnim natisom besede LENT, zato je beseda LENT vidna tudi v temi. Motiv na znamki prikazuje del prireditvenega prostora ob reki Dravi, kjer se festival odvija in običajno stoji glavni oder. Znamko je oblikoval Božo Kos, natisnili pa so jo v tiskarni Joh. Enschede Stamps na Nizozemskem, v nakladi 120.000 kosov znamk. Nazivna vrednost znamke je 1,00 EUR. Skupaj z znamko smo izdali tudi ovitek prvega dne z zaporedno številko 14/2007, na pošti 2102 Maribor pa bo v uporabi priložnostni poštni žig. Nova znamka in ovitek prvega dne ter priložnostni žig na temo Festival Lent bodo na voljo tudi na prireditvenem prostoru, na izpostavljenem poštnem okencu. Več informacij o znamki lahko najdete na spletni strani www.posta.si.
Besedilo: Pošta Slovenije
Besedilo: Branka Levstik
Osem let glasbene šole v Velikih Laščah
Govor ravnateljice na praznovanju
obletnice
18. junij - Dislocirani oddelek Glasbene šole Ribnica v Velikih Laščah deluje osem let. V letošnjem šolskem letu 2006/07 je skupno obiskovalo instrumente 80 učencev, kar je točno 5 oddelkov: klavir 20 učencev, harmoniko 18 učencev, kitaro 18 učencev, violino 10 učencev, kljunasto flavto 4 učenci, flavto 5 učencev, klarinet 2 učenca, saksofon 2 učenca, trobento 1 učenec. V dva razreda pripravnice je bilo razdeljenih 22 učencev.
Vse te učence poučuje 12 učiteljev: dve klavir, dva harmoniko, dva kitaro, en violino, ena flavto in kljunasto flavto, en klarinet in saksofon, en trobento, dva pouk o glasbi in pripravnico.
Večina učencev je zelo uspešna. Trije so v tem šolskem letu tudi tekmovali iz klavirja na regijskem tekmovanju, en se je uvrstil na državno tekmovanje. To so bili: Rok Kokoši nek, 1 .b kategorija - zlato priznanje na regijskem in bronasta plaketa na državnem tekmovanju, Nastja Požel ni k, 1 .c kategorija - srebrno priznanje na regijskem tekmovanju, Ana Dolšak, 1 .c kategorija - bronasto priznanje na regijskem tekmovanju. Mentorici sta bili Izabela Vlašic in Mirjana Zeljic Brnčič.
Če pogledamo tekmovalce na oddelku v Velikih Laščah vseh 8 let nazaj ugotovimo, da so učenci tekmovali dvajsetkrat -dvanajstkrat na regijskem tekmovanju in šestkrat na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, dve učenki pa sta se udeležili tudi festivalnega tekmovanja v Murski Soboti in v Subotici.
Na regijskem je bilo podeljenih 6 zlatih priznanj, 5 srebrnih in 1 bronasto priznanje, na državnem 4 bronaste plakete in 2 priznanji za udeležbo, na festivalnem 2 srebrni priznanji.
Naj naštejemo še imena vseh učencev-tekmovalcev v osmih letih na regijskem tekmovanju: Eva Zakrajšek, klavir - trikrat (enkrat solistično, dvakrat s klavirskim triom), Rok Kokoši nek, klavir - dvakrat, Martina Košir, kitara - dvakrat, Pavla Lušin, kitara - dvakrat, Nastja Požel ni k, klavir - enkrat, Ana Dolšak, klavir - enkrat, Zala Žužek, violina - enkrat. Na državnem tekmovanju: Eva Zakrajšek dvakrat, Rok Kokošinek enkrat, Martina Koširdvakrat, Pavla Lušin enkrat. Na festivalnem tekmovanju: Eva Zakrajšek enkrat, Pavla Lušin enkrat. Mentor-
ji vsem tem tekmovalcem so bili: Izabela Vlašic, Ivo Vlašic, Viktor Papež, Mirjana Zeljic Brnčič.
Na oddelku v Velikih Laščah se počasi formirajo tudi komorne skupine: kitarski duet sestavljata Martina Košir in Pavla Lušin, njun mentor je Viktor Papež; kvintet harmonik sestavljajo Anja Stritar, Ana Virant, Tadej Marolt, Martin Sile in mentor Franci Malavašič.
Nekaj učencev se tudi vključuje v naše šolske orkestre. V letošnjem letu je sodelovala v simfoničnem orkestru Ana Stritar, v pihalnem Simon Lušin, v godalnem Zala Žužek. Vsem učencem izrekam pohvale in čestitke za dosežene uspehe kakor tudi njihovim mentorjem!
Ker je pogoj za preimenovanje dislociranega oddelka v podružnico glasbene šole več orkestralnih instrumentov, pričakujem, da se bo v prihodnje več učencev odločalo za pihala, trobila in godala. Na ta račun se bo seveda moralo zmanjšati število klavirjev, kitar in harmonik, saj števila ne smemo večati. Bodo pa s tem pripravljeni pogoji za imenovanje podružnice.
Kolikor je bilo v naših močeh, smo se v vseh osmih letih trudili napraviti najboljše.
Spoštovanim staršem, občinskemu svetu, občinskim uslužbencem, predvsem pa županu se lepo zahvaljujem za sodelovanje in upam, da bo tako tudi naprej. Z novim šolskim letom (2007/08) namreč prevzame krmilo Glasbene šole Ribnica mlada roka, dosedanji profesor trobente Matjaž Jevšnikar.
Vsem učencem in učiteljem želim še naprej veliko delovne vneme in ustvarjalnosti, staršem pa trdne opore v zaželenem trikotniku pedagoškega procesa - otrok, šola, starši.
Besedilo: Bernarda Kogovšek, ravnateljica
baletka predstava
učenci baletne šole saša so nastopili
v	levstikovem domu
V	sredo, 20. junija, smo se starši, prijatelji nastopajočih in ljubitelji baleta ob 18. uri posedli v dvorano Levstikovega doma in si ogledali nastop učenk Baletne šole Saša, ki je z lanskim oktobrom začela z delom v KUD Primoža Trubarja.
V	premišljeno izbranem programu, z glasbo J. Haydna, F. Jhunga, B. Brovvna, W. Smitha in M. Magloira, so na oder pridrobencljale in pokazale nekaj klasičnih baletnih vaj najprej najmlajše baletke, za njimi malo starejše - obe skupini iz Velikih Lašč - nato sta se predstavili skupini iz Ljubljane. Najstarejše učenke, že srednješolke in študentke, so nam dale slutiti, kam peljejo koraki, drže, zbranost in sodelovanje v skupini, ki smo jih zaznali tudi že pri najmlajših.
Koreografija, premišljeno izbrana za male in velike baletke, ki so plesale na Griegovo in Prokofijevo glasbo, je delo Sabine Selan in Saše Stadler in odraža dolgoletne izkušnje in mojstrstvo. Odlično koreografijo so podpri I i tudi kostumi Marije Pogačnik in na tisti "baletni način" speti lasje, ki sta jih pred nastopom baletkam ukrotili Tatjana Gradišek in Darinka Letnar. Za luči, ki so dale predstavi pridih čarobnosti, je poskrbel Srečo Brezovar. Uživali smo v umirjenosti in zbar-nosti, ki je ob glasbi prežemala vso dvorano. Z malimi gibi in koraki so zaživeli svetovi - od rahlih, nežnih in skrivnostnih do odločnih, vihravih in norčavih.
Saša Stadler, ustanoviteljica Baletne šole Saša in učiteljica baletnih skupin v Velikih Laščah, je s to predstavo poskrbela za lep zaključek baletne šole v letošnjem šolskem letu. Učenkam je izročila lične sveže šopke in kasneje smo ob klepetu in prigrizku ugotavljali, kako pomembni so prvi koraki v umetnost, zgodnje igrivo učenje osnov klasičnega baleta in seveda razvijanje notranje discipline ter sodelovanje med otroki, krona pa je gotovo oderski nastop, ki vsakokrat pomeni posebno stopničko k vse večji gotovosti mladih plesalk.
Baletna šola Saša bo v okrilju KUD Primož Trubar jeseni spet odprla vrata - vpis v balet bo v sredo, 5. septembra, od 1 7:00 do 19:00 ure v sobi z ogledali Levstikovega doma v Velikih Laščah. Skupine bodo oblikovane glede na starost vpisanih in izkušnje. Če vas balet veseli, vas vabimo, da se pridružite baletni šoli!
Besedilo: Ana Porenta Foto: Gregor Grešak
palček bralček
Predšolska bralna značka v knjižnici Velike Lašče
V Sloveniji že kar nekaj let potekajo prizadevanja, da bi starše spodbudili k branju svojim otrokom. Ta prizadevanja se dogajajo v številnih vrtcih v sodelovanju s splošnimi knjižnicami. Tudi splošna knjižnica v Velikih Laščah in vrtec Sončni žarek iz Velikih Lašč zgledno sodelujeta in tako smo letos že petič podelili priznanja za opravljeno predšolsko bralno značko Palček bralček.
Zbrali smo se 23. maja v dvorani Levstikovega doma. Za predšolske otroke iz skupin Ribice in Račke je bil to pomemben dan. Za pridno branje oziroma pripovedovanje bodo dobili svoja prva priznanja. Da pa bi bila prireditev še bolj zanimiva, smo v goste povabili pravljičarja in lutkarja Borisa Kononenka, ki se nam je predstavil z lutkovno igrico Je v knjižnici lepo. Otroci so skupaj z zmajem, čevljarjem, grajskim piskačem, žabico ... iskali po Ljubljani zaklad. Našli so ga šele v knjižnici v Velikih Laščah. V starem kovčku je bila skrita knjiga v obliki sončnih žarkov. Za vsako prebrano knjigo se v srčku prižge en žarek. Po množici prebranih knjig, vsi žarki zažarijo kot sonce.
Iskanje zaklada so spremljale prisrčne in smešne dogodivščine, ob katerih so se otroci nasmejali in zabavali.
Pred podelitvijo priznanj so se s pesmicami in deklamacijami predstavile še Ribice in Račke. Poleg priznanja je vsak nagrajenec dobil še mehak šal, poslikan s Palčkom bralčkom. Bilo je res lepo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vzgojiteljicam, ki so si naložile dodatno delo in potrpežljivo poslušale ter beležile uspehe svojih varovancev.
Se posebej se zahvaljujem staršem, ki ste brali in v svojih otrocih budili navdušenje in čudenje. Zahvaljujem se tudi Tilki Jamnik iz knjižnice Oton Zupančič in Mariji Mazi iz knjižnice Prežihov Voranc. Obe se že vrsto let ukvarjata s predšolsko bralno značko in imata zasluge pri vzpodbujanju družinskega glasnega branja. Obiskali sta nas na povabilo knjižnice Velike Lašče in vzgojiteljic iz vrtca Sončni žarek. Borisu Kononenku hvala za lepo predstavo. Prišrčna hvala matični knjižnici na Viču, občini Velike Lašče in Pizzeriji pri Roku.
Dragi starši, babice, dedki pridite v knjižnico skupaj z vašimi otroki in vnuki ter skupaj uživajmo ob prelepih knjigah, ki jih res ne manjka, pa bodo tudi vaši otroci in vnuki postali navdušeni bralci.
Besedilo: Mihaela Andromako Rihar
Upravna enota Ljubljana, sektor za upravne notranje
zadeve obvešča stranke, da bodo
na Krajevnem uradu Velike Lašče uradne ure
od 9. julija do 3. avgusta
samo ob sredah od 8:00 do 12:00
ter od 13:00 do 17:00.
šolska zobna ambulanta ...
... bo v času gradnje športne dvorane zaprta oziroma preseljena
Zaradi gradnje športne dvorane bo zobna ambulanta v prostorih šole zaprta od 1 5. junija do predvidoma 1 5. novembra. Začasno se bomo preselili v prostore zobne ambulante (dr. Savic) v Zdravstveni postaji Velike Lašče (01 788 94 1 0), kjer bomo začeli sprejemati paciente v avgustu. V tem času se v nujnih primerih obrnite na najbližjo ambulanto, kjer vam bodo lahko nudili prvo pomoč. Hvala za razumevanje.
Emilija Lušnic, dr. stom; šolska zobozdravnica
Klic v življenje
Otrok moj zlati, ne morem te pustiti spati. Tako sem sama, žalostna, ko vendar bila bi rada radostna. Tvoje očke so zaprte, roke ob telesu so kot mrtve. Zbudi se otrok moj zlati, pojdi se med otroke igrati, veselo vriskaj in poskoči, da srečen te gledal bo tvoj oči, da bo tvoja mamica nasmeh na obraz dobila, da lahko te k sebi bo privila. Vse je v božjih rokah zdaj,
poti več ni nazaj. Zate bomo prosili in molili, da Bog se te usmili, te vrne nazaj v življenje, nam zmanjša hudo to trpljenje, ko vsi nemočni zate trepetamo, življenja usode ne poznamo.
V življenje kličemo te mi, prosimo Boga, da ti med nami nakloni še mnogo lepih dni. Sledi klicu v življenje otrok moj zlati, čeprav vem, da želiš si spati, si odpočiti, težko breme s sebe odložiti. Pa vendar jaz vztrajam, nikakor te usodi ne predajam, čutim, da ti bo uspelo. Duša tvojega telesa, še ni pripravljena na odhod v nebesa, zato se potrudi in se zbudi. Zdaj!
Majda Babic Male Lašče 61
bela puščava
Neka ptica nad puščavo belo je letela blizu tlem magnetno.
Brez kril ji moč je nudila je belina ko pozorno je iskala jekleno moč prozorno.
Skrhane kosti in bucika v očesu je vse kar je ostalo od nekdaj ponosnega človeka. Preobleka ki stabilnosti ne nudi iz perja, se vetru ne upira.
Če ne sprejme neznosna bolečina ga uniči če močneje vdihne razblini ga v vesolje; plitko diha vetru se prepušča puščavo belo se dotakne.
Zaslepi ga vera, laž
in hipnoza ko mu zadnja doza po telesu igra turista.
Prepusti se lagodju ko ga živi pesek bele puščave srka pošlje in odvrže mu telo lastni duši pokopani.
Miha Indihar
Cvet prerasel je plevel
Na vrtu svojega življenja v mesecu septembru čustva sem sadil negativne pomisleke odbil in globoko upal da črpal bom sadove okušal erotične sokove ko naju bo spremljala najina melodija.
A to bila le moje je vizija saj oglasili so se drugačni toni pridružili so številčni se demoni in pognali te v beg potiskali te vedno bolj stran od mene kot bi ti postajal vedno večje breme zato naju usoda poslala po različnih je poteh.
Ljubil sem te, je bil to greh je to narobe, če te še zdaj ko poti očitno ni več nazaj ko upanje še vedno nekje v meni tli?
Objeme in poljube je zamenjala praznina tvoj smeh ob meni postaja vedno bolj tišina tvoj utrip v meni vse bolj pojenja.
Na vrtu mojega življenja sadove zatrl je plevel a ljubezen ti bom vedno pel saj ljubezen je vsrkalo vesolje razpršilo naokoli, zdaj povsod živi
vse kar vidim, vse si ti vse od tistega trenutka, v sobi 552.
Miha Indihar
Zlati odličnjaki
župan pohvalil najboljše učence
8. junija so bili gostje pri županu Antonu Zakrajšku letošnji zlati odličnjaki.
Učenci, ki so v osnovni šoli vsa leta dosegli odličen uspeh, so: Gašper Bavdek, Tadej Bavdek, Silvester Jakša, Alen Kavčič, Sanja Kršič, Klavdija Petrič, Mark Pintarič, Nejc Podobnik, Nastja Požel ni k, Sandra Rusec, Luka Zakrajšek, Urška Zgonc, Tjaša Žagar in Jan Žužek.
Ob tej priložnosti jim je župan izročil knjižno darilo in jim zaželel veliko uspehov tudi pri nadaljevanju šolanja.
Besedilo: Veronika Vasic Fotografije: Barbara Pečnik
Dan sonca
2. festival ustvarjalnosti
Vmes, med pomladnim deževjem, je bil sončen dan. Bila je sobota, 26. maj in že od jutra se je 40 prostovoljcev, umetnikov in animatorjevpripravljalo na obiskovalce, ki so vse od 11. ure dalje zvedavo in veselo polnili prizorišča ob Trubarjevi domačiji na Rašici. Kot je v Delu (29/5/2007) zapisala novinarka Simona Fajfar: »Na Dnevu sonca, ki je gotovo ena največjih tovrstnih prireditev od Ljubljane do Kolpe, se je zbralo okoli 800 obiskovalcev, predvsem mladih in družin, ki so lahko zbirali med devetnajstimi celodnevnimi delavnicami in šestimi dogodki...«
Poleg idejne in vsebinske zasnove festivala, ki ga pripravlja skupina ustvarjalcev iz Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, se je letos organizaciji in oglaševalski pokritosti festivala pridružil Zavod Med.Over.Net. Oba organizatorja sta več kot zadovoljna s potekom festivala. Osnovna ideja festivala Dan sonca je, da ustvarjalne in originalne zamisli različnih umetnikov in animatorjev oživijo s pomočjo obiskovalcev, ki se po svoji izbiri igrajo, sodelujejo, se družijo in sprostijo v prijetnem naravnem okolju, ob zvokih vode in mlinskih koles. Ozvočenje na prireditvi vključimo le za Sončni sij, sklepno prireditev festivala.
Že lani preizkušenim delavnicam Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, kot so poslikave majic, sprejanje na platno, pisanje sončnih misli in Neskončne sončne pesmi, pozdrav
soncu Vadbe za prebujanje ustvarjalnih energij, vožnje s kanuji, so se pridružili mavčki in ptičice ter sončeve štafete Šole za ustvarjalno starševstvo. Letošnje leto so program festivala obarvale delavnice umetnikov, tudi s širšega slovenskega prostora. Sončne žarke so festivalu dodali gostje: prostovoljci Zavoda Parnas z izdelavo knjižic Miniaturk ter zaključkom natečaja za osnovnošolce z imenom Gosje pero; Katarina
Istenič Rudolf iz JSKD Ol Ljubljana okolica z delavnico tiskanja, pletenja in kvačkanja pod imenom Prepletanja; Mladinsko društvo Vrt z Megamehurčki; Gledališka skupina Gledeja z raznimi vragolijami na delavnicah; društvo Meonka z indijanskim šotorom; glasbeniki skupine Sto prašičkov poje z delavnico Nad inštrumente!; Saška Strnad iz Kulturne sekcije TD Podgora s Slikami sončkov; Varovanci zavoda INCE z razstavo skled; akademska kiparka Mihaela Ciuha s poslikavami rok ter v sodelovanju z Livingethnoz razstavo Krila in Koutru v vetru; Lokostrelski klub Turjak z učenjem streljanja z loki; žongler Jack z žonglerskimi triki, klovnesa Tina Pobalina s klovnovsko delavnico in čudovitim nastopom na beli tkanini; pesnica Zvezdana Majhen s sončnimi ugankami, pevka Nina Virant s svojim glasbenim koktejlom in glasbenica Andreja Zupančič, ki je sklenila dogajanje s koncertom z animacijami za vse pristane.
Vmes nas je doletelo presenečenje, saj so se pri nas ustavili godbeniki iz Železnikov, ki so odhajali na Dan godbe v Dobrepolje in zaigrali nekaj poskočnih viž. Ob 20:00 pa so se iz oči v oči srečali privrženci projekta www.pesem.si, prvouvrščena po številu točk, Neli iz Trbovelj, je prejela na-
gradno majčko projekta. Festival sta podprla: Občina Velike Lašče in MIX d.o.o. Z darovi za ustvarjalce in obiskovalce pa popestrili: Semenarna Ljubljana, Pekarna Blatnik, Ferrero,
Bimedia in Dobro jutro, Slovenija.
Več o čarovniji festivala, ki postaja tradicionalno srečanje malih in velikih ustvarjalcev, lahko poiščete na spletnih straneh www.zru.si in www.zavod.over.net. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem in ustvarjalcem, ki ste tega dne delili z nami svoje zamisli, izjemnost, nasmeh in pomoč ter vsem čudovitim obiskovalcem, ki ste Dan sonca soustvarjali z nami. In še vabilo - pridružite se nam na festivalu ustvarjalnosti spet naslednje leto!
Besedilo: Ana Porenta, Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, in Andreja Verovšek, Zavod Med.Over.Net
razvoj podeželja
Mreža za interpretacijo kulturne dediščine
V mrežo za interpretacijo kulturne dediščine ki jo ob podpori Ministrstva za kulturo (2007-2009) gradi Notranjski ekološki center, se vključuje tudi zavod Parnas. Delovanje mreže je bilo v juniju predstavljeno na Svetovnem kongresu o projektnem managmentu v Krakovvu na Poljskem.
Ekskurzija za predstavnike strokovnih institucij
Vsredini majajazavod Parnas sodeloval pri izvedbi ekskurzije, ki je prikazala nekaj primerov dobre prakse s tega območja. Udeležili so se je predstavniki muzejev in ostalih strokovnih institucij ter interpretatorji z območja Velikih Lašč, Sodražice, Cerknice in Narina. Na Trubarjevi domačiji smo goste pogostili z rimskim kruhom in rutarskimi štručkami, ki jih je pripravila Zofija Grčar. Po predstavitvi knjigoveške delavnice se je galerija Skedenj prelevila še v predavalnico, kjer sta Lili Mahne in Metka Stane predstavili nekatere praktične primere interpretacije kulturne dediščine. Lenka Molek z Ministrstva za kulturo je poudarila, daje skrajni čas, da se tudi strokovne institucije približajo terenu in spoznajo pisano paleto dobrih praks, ki obstaja na podeželju, dr. Mihael Glavan iz NUK-a pa je opozoril na potrebo po izboljšanju pogojev za multimedijske prezentacije na tako pomembni lokaciji, kot je Trubarjeva domačija. V nadaljevanju so gostje obiskali še Etno hišo (Maticovo hišo) v Ravnem dolu, ki jo ureja Ivan Šega, interpretacijski center Jezerski hram v Dolenjem jezeru pri Cerknici ter kmetiji Petrovi in Andrejevi v Narinu.
Sprejem gostov na Trubarjevi domačiji
Helena Gorjup v knjigoveški delavnici
Na rimskem dnevu v Ljubljani
Na muzejsko noč (16. 6.) je Mestni muzej v sodelovanjem z Arhejem pripravil rimski dan v arheološkem parku za šolo Majde Vrhovnik v Ljubljani. Prostovoljci so izvajali precej vsebin, ki so bile že prikazane na lanskoletnem rimskem dnevu v Rutah, nekaj vsebin pa so tudi nadgradili. Odzvali smo se povabilu in na stojnici ponudili mali rimski kruh v obliki cvetnih listov, rženega na lovorovih listih s kmetije Grčar ter igrico Petteia Lesne galanterije Oblak.
Predstavitev rimskega kruha na Muzejski noči v Ljubljani
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji v porastu
V zadnjem času je bilo zaznati tudi več uspešnih novih registracij dopolnine dejavnosti na kmetijah, tako da lahko rečemo, da se tudi v obči ni Velike Lašče stanje počasi premika na bolje. Katja Rupar z Velikega Osolnika, mlada slaščičarka, se je usmerila v peko peciva in korajžno se predstavlja na vseh prireditvah v okolici. Mateja Tušar iz Predgozda je registrirala ekološko kmetijo in se ukvarja z zeliščarstvom. Zofija Grčar z Dednika je uspela registrirati peko kruha v krušni peči, pripravo peciva in testenin, še vedno pa je najbolj prepoznavna po svojem rimskem kruhu. Prav tako imajo na Grčarjevi kmetiji že nekaj časa registrirano tudi dopolnilno dejavnost - drugo izobraževanje na kmetiji, kar je v slovenskem prostoru izredna redkost. Pristojni si namreč še vedno niso na jasnem, kako bi tovrstno dejavnost lahko registrirali kmetje brez pedagoške izobrazbe, pri Grčarjevih pa tega problema niso imeli, saj je hišni gospodar upokojeni učitelj. Spodbudne so tudi informacije, da o novih registracijah razmišljajo še na treh kmetijah.
O resni ponudbi podeželja se lahko pogovarjamo le v primeru, ko ljudje svoje dejavnosti registrirajo. Ker na našem območju trenutno nihče ne organizira izobraževanj za pridobitev pogojev za registracijo različnih vrst dopolnilne dejavnosti, se morajo zainteresirani z našega območja vključevati v izobraževanja drugod, predvsem v Litiji v sodelovanju z zadrugo Jarina, in v Celju. Če bo zainteresiranih več, se bo gotovo našlo tudi sredstva za sofinanciranje izobraževanja, gotovo pa je treba razmišljati o izvedbi izobraževanj za širše območje, ne le samo za Velike Lašče. Upam, da bo kmalu zaživela tudi ideja o vzpostavitvi občasne tržnice registriranih ponudnikov v Velikih Laščah.
Besedilo: Metka Starič, Zavod Parnas
Trubarjevo leto 2008
le še leto nas loči od 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja
Točno na rojstni dan Primoža Trubarja, 8.junija, smo se zbrali predstavniki tistih nevladnih organizacij, v katerih aktivno razmišljamo o programih in dogajanjih v Trubarjevem letu. Enotni smo bili, da je skrajni čas za predstavitev naših predvidenih akcij, če želimo, da bo Trubarjevo leto zaznamovalo kvalitetno in usklajeno dogajanje.
Zapisali smo nekaj pobud in sklenili, da bomo vse s Trubarjem povezane akcije in pobude spremljali in evidentirali že od 8. junija dalje - kot prva je že dva dneva zatem sledila vsakoletna prireditev naših sosedov iz Skocjana z naslovom Stati inu obstati, kjer so nastopile tudi Suhe češplje z Gradeža.
Na spletni strani www.zavod-parnas.org (sledite povezavi 500 let Trubarja) se tako zbirajo pobude civilne iniciative, posameznikov, organizacij in društev. Organizatorji lahko na naslov info@zavod-parnas.org posredujejo programe ne glede na to, kje se dogajajo (v Sloveniji ali tujini), kdo jih pripravlja in kdo financira - z željo, da bi Trubarjevo leto napovedali čim širše in odmevneje. Srečanju civilne iniciative se je za kratek čas pridružil tudi Matjaž Gruden, direktor novoustanovljenega občinskega zavoda Trubarjevi kraji, ki je predlagal, da bo zbrane vsebine posredoval občinskemu odboru za Trubarjevo leto.
Besedilo: Metka Stane, Zavod Parnas Fotografija: Nataša Kaplan
Hvala za »pohod«	pd velike lasce
Planinsko društvo Velike Lašče se zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi 15. pohoda po Velikolaški kulturni poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki se pohoda udeležujete in vsako leto dokazujete, da naš trud ni zaman.
Stati inu obstati
Suhe češplje za Trubarjev rojstni dan
Ob 499. letnici Trubarjevega rojstva je pred šolsko zgradbo v bližini Trubarjeve krstne škocjanske cerkve nedeljsko popoldne obeležila kulturna prireditev pod naslovom "Stati inu obstati".
Krajevna skupnost in Kulturno društvo Skocjan sta v čast Trubarju in krajevnemu prazniku, ki so ga določili na Trubarjev rojstni dan, pripravila bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Štefan Zrnec s Trubarjevo besedo, moški pevski zbor Vokal Grosuplje, kvartet Zvon, "Suhe češplje", gledališka skupina z improvizacijo in recitatorji kulturnega društva Skocjan, instrumentalisti, pa tudi dva konjenika Trubarjeve konjenice.
Kulturno prireditev je sicer motilo neugodno vreme z občasni m dežjem, vendar ni preprečilo kvalitetne izvedbe celotnega programa. Obiskovalci, ki sta jih nagovorila predsednik krajevne skupnosti, za njim pa župan Občine Grosuplje, so z naklonjenostjo in ploskanjem nagradili nastopajoče. Večina se je zadržala tudi na prijetnem druženju po zaključku kulturnega programa.
Besedilo in fotografija: Boris Zore
»Suhe češplje« na škocjanskem odru ob 11. tradicionalni kulturni prireditvi v Skocjanu pri Turjaku
ZAHVALA
Ob nenadnem junijskem požaru, ki nama je uničil ostrešje hiše na Turjaku, se najlepše zahvaljujeva vsem gasilcem za hitro, uspešno in nesebično pomoč.
Angela in Lado Klančar iz Zapotoka
Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče vabi ... veliko vrtno veselico z bogatim srecelovom
V soboto, 14. julija, ob 20:00
Za ples na novem plesišču bo poskrbel ansambel bratov Poljanšek, za hrano in pijačo pa gasilke in gasilci PGD Velike Lašče.
Boris in Jurij Kobe
v galeriji jerbas
Razstava slik
Lani ustanovljena zasebna galerija Jerbas na Rašici korajžno opravlja svoje poslanstvo. 18. maja je bila v njej odprta skupna slikarska razstava dveh arhitektov, očeta Borisa in sina Jurija Kobeta, ki jo je oblikoval skladatelj Darijan Božič,
"Ciklus slik Borisa Kobeta predstavlja podobe dolenjske pokrajine. Enako tiste, ki jih je naslikal po naročilu Zveze borcev, v počastitev spomina na poti Gubčeve brigade. Ni slikal vojne, bitk, izgub, pač pa pejsaže, kjer se je ta zgodovina odvijala. Tako so nastali vinogradi na Gori, panorama Novega mesta s Krko in čudovite majske češnje na Orljah. Lepoto in elegičnost pokrajine je Kobe izbral za upodobitev spomina na tragičnost vojne, pri tem pa je prav skozi ta poklon naravi ob potrebo po spominjanju postavil tudi potrebo po modrosti pozabljanja, odpuščanja, pomiritve, ki jo prinese čas.
Slike Jurija Kobeta upodabljajo dolenjsko pokrajino, drevesa in travnike. Tudi njemu je motiv narava. Ta narava pa, kot že pri očetu, tudi pri njem ni mimetično posneta, pač pa je upodobljeno njeno bistvo. To bistvo je interpretirano osebno. Jurijeve slike so impresije, ki posredujejo med notranjim in zunanjim svetom. Sijejo svetlobo sveta, pa tudi karakter avtorja. Jurijev izostreni, natrenirani pogled zna prebrati strukturo krajine, izmeriti njeno likovno vrednost, zajeti njeno atmosfero, ujeti njen koiorit. Njegove slike so analize trenutkov, kadrov, letnih časov, njegovega odnosa do narave in fasciniranosti z njeno lepoto.
zabukovčev muzej pod
kozolcem odprt
Blizu sušilnice sadja Gradež
Pod Zabukovčevim kozolcem na Gradežu si že lahko ogledate zbirko starega orodja in opreme, to, kar so nekoč uporabljali pri opravilih na podeželju. Več kot 120 eksponatov prikazuje, za kaj vse je bilo treba poprijeti, da je na kmetiji delo "od zemlje do mize" napolnilo mizo (in seveda kašče, kleti, kozolce in hleve) in kaj vse se je uporabljalo pri domačih obrtniških delih.
Osemdeset šolarjev iz Črnuč si je sredi junija ogledalo celotno muzejsko zbirko. Najbolj so jih, seveda glede na njihovo starost, zanimali tisti primerki stare opreme, pri kateri je bilo mogoče z vrtenjem doseči večji rezultat kot z enostavnim ročnim orodjem.
Slikarstvo obeh Kobetov ni ljubiteljsko, saj vesta, dajeslikanjedeio, ki zahteva znanje in intelektualni napor," je oba slikarja predstavil Miha Dešman. V kulturnem programu je nastopil dramski igralec Branko Mikiavc s prebiranjem tekstov Janeza Trdine. Lastnik galerije Jerbas Božo Zalar pa je zbrani publiki predstavil vizijo programa delovanja galerije v Trubarjevem letu - število dogodkov naj bi z dosedanjih treh razstav letno preraslo v redna mesečna srečanja z različnimi kulturnimi dogodki, poleg razstav nameravajo pripraviti tudi kakšen kulturni večer, srečanje in še kaj. Številni gostje, med katerimi je bilo sila malo domače publike, so se še dolgo zadržali v prijetnem pogovoru. Razstava je bila v galeriji Jerbas na ogled do konca meseca junija.
Besedilo: Metka Starič, zavod Parnas Fotografije: Vid Kobe
l
>1
Arhitekt Miha Dešman bere svoje videnje razstavljenih slik
Janez Petelin učencem OS iz Črnuč razlaga, kako sušimo sadje v stari peči na drva
Ogledali so si tudi Sušilnico sadja Gradež in stalno razstavo o zgodovini Gradeža. Največ pozornosti na razstavi so namenili instrumentom, ki jih uporablja ljudska skupina društva za ohranjanje dediščine "Suhe češplje". Nekaterim so zelo teknili krhiji, najbolj žejni pa so tudi nekajkrat prišli po kr-hljevko. Zal pa je bilo precej takih, ki so vztrajali pri napitkih v plastenkah.
Dramski igralec Branko Mikiavc bere tekst Janeza Trdine
Skladatelj Jakob Jež, razstavljalec Jurij Kobe in soorganizator skladatelj Darijan Božič
Turjaški dnevi 2007-06-26
žganjem in medico ter različnimi zavitki, ki so jih spekle članice društva za ohranjanje dediščine, so bili dobrodošli. Tudi tokrat je Stane s Sloke gore poskrbel za okrepčilo pohodnikov, ki so se radi zaustavili v mali vasici na svoji poti. Od tu ni bilo daleč do zaključka pohoda pri Sušilnici sadja Gradež , kjer je poho-dnike čakala v velikem kotlu odlična vroča obara, poleg kruha pa tudi vrsta slaščic in krhljevka. Kdor je želel, je lahko spil tudi kaj močnejšega, saj je številna ekipa članic in članov društva za ohranjanje dediščine mislila na vse. Tudi na sprejem s Simonovo harmoniko.
Mnogi so se zadržali na zaključnem srečanju, sklenjeni so bili številni dogovori, da se bomo videli na kostanjevem pohodu in kostanjevem pikniku zadnjo soboto v oktobru. Sigurno pa v naslednjem letu na tradicionalnem pohodu po ttp, ki bo spremenjena vsaj toliko, kolikor zahteva obisk Trubarjeve krstne cerkve pet stoletij po njegovem rojstvu.
Besedilo: Boris Zore
Tradicionalni pohod po TTP ob Turjaškem prazniku - obletnici zmage Andreja Turjaška v bitki pri Sisku 1593
Tradicionalno so pohodniki v soboto ob 9. uri krenili po turjaški turistični poti med kulturno in naravno dediščino z najvišjo točko pohoda pri kulturnem spomeniku - cerkvi svetega Ahaca na Gori (748 mnm)- nekdanji Marijini cerkvi, ki je bila posvečena sv. Ahacu v čast Andreju Turjaškemu in njegovi zmagi v bitki s Turki pri Sisku 22. junija 1593.
Žal je nekatere zavedlo sobotno jutranje oblačno vreme in ne obetavna vremenska napoved. Pohodniki, ki so se odpravili na pot, pa vseeno niso bili deležni niti kaplje dežja. Ogledali so si turjaški grad, grobnico z ohranjenim srcem Hanna Auersperga, ostanke rudnika železa, Bajdinški mlin in Bajdinški slap, cerkev sv. Ahaca, od daleč obrambni nasip gradišča na Sloki gori in se spustili mimo nekdanje Kogojeve hiše do sušilnice sadja na Gradežu. Škocjansko krstno cerkev Primoža Trubarja bodo obiskali šele naslednje leto ob 500 letnici Trubarjevega rojstva.
Hoja ni bila pretežka za nikogar in zelo prijetna. K temu so zagotovo prispevali vodiči pohoda (Meta, Gustl in Andrej), pa tudi nekoliko nižja temperatura, kot smo je bili sicer vajeni v tistih dneh. Postanki zaradi ogledov znamenitosti (ki jih je kvalitetno vodil Evgen), pa tudi zaradi osvežitve na Gori s poklonjeno izvir-sko kristalno vodo Costella in okrepitve z domačim gradežkim
Črnuški otroci so si ogledali tudi stalno razstavo o zgodovini Gradeža
Zabukovčev muzej je lepo popestril programe obiskov na Gradežu. V njem je še nekaj prostora za dodatne eksponate, zato jih lahko namenite za ogled obiskovalcem muzeja. Kmalu bo odprta tudi obnovljena stara klet v Koroščevi hiši na Gradežu, ureja pa se še marsikaj.
Besedilo: Boris Zore
Stane in Joža Zabukovec sta sprejela šolarje v muzeju pod kozolcem
pohod na kucelj
ob 65. obletnici boja na kuclju
Majski pohod dne 20. maja je organiziralo Društvo Zarja spominov ob 65. obletnici boja na Kuclju. Obenem je bil ta pohod že kar prvi tradicionalni Pohod na Kucelj.
Na Trubarjevi domačiji se nas je zbralo 31 pohodnikov iz različnih krajev, celo iz dobrepoljske doline in Ljubljane, ki pa smo se več ali manj med seboj poznali. Nekateri, zlasti tisti, ki niso pogosto na Trubarjevim, so z zanimanjem opazovali tisto neskončno poigravanje vode v raki mlinskega kolesa, ki se vrti v prazno in nosi s seboj nešteto vodnih kapljic.
Ob osmi uri in trideset minut je bil določen start pohoda, a smo vseeno počakali še nekaj minut in se nato po lepem klančku, ki je hkrati dvorišče, povzpeli na cesto proti Robu. Pred nami kot na dlani levo Sv. Primož (817 m) in destno Veliki Osolnik (721 m) z značilnima cerkvicama vrh hriba in nekoliko nižje temačen Kucelj (634 m). Na obrazih pohodnikov je bilo opaziti vedro razpoloženje in željapo novih doživetjih.
Pod klancem na Mali Rašici, ki je bil tolikokrat preklet od domačih furmanov, ko so z Mačkovca vozili hlodovino na železniško postajo v Dobrepolje, smo v gosji vrsti krenili desno po stari pozabljeni bližnjici čez travnik ob čistem in skritem potočku pod gozdnatim Cerovcem (592 m) in napoteo senožetjo in še preden smo prišli do vrha, krenili levo po stezici do poti E-6 (Evropska pešpot), mimo cerkvice svetega Jakoba iz 18. stoletja in dalje skozi gozd po severnem pobočju Kuclja.
Ob poti smo opazovali smreke častitljive starosti. Se malo in že smo bili na asfaltni cesti. Nekaj deset metrov nižje je preval med Kucljem in vzpetino s cesto na Veliki Osolnik. Tu pa nas je že čakala množica krajanov Velikega Osolnika pri spomeniku, ki obeležuje pomen borbe na Kuclju. Silce domačega žganja, ki nam ga je ponudila ena od vaščank, je še kako prijalo. Beseda je dala besedo in po krajšem nagovoru pred spomenikom o pomembnosti borbe na Kuclju in pričevanju takrat osemnajstletne vaščanke Katarine Garbas, ki je med točo krogelj šesturnega boja nosila vodo borcem na položaj, smo nato vsi skupaj kre-
nili po cesti v vas do nekdanje šole. Tu so že čakali preostali vaščani in krajani okoliških vasi. Deležni smo bili vsega kot nekoč zmagovalci Kuclja. Vsega, kar so pripravile gospodinje Velikega Osolnika. Človek skoraj ne more verjeti, da je med ljudmi še vedno prisotno toliko zanosa in pripravljenosti za doživetje realnost in ob zvokih partizanskih melodij harmonike na katero je igral Sašo Ahec - Murn
V imenu pohodnikov iskrena hvala pripravljalnemu odboru Velikega Osolnika, Ponikvar, Garba, Geroni, Klančar in vsem ostalim.
Toda časa je naš gospodar. Združeni z vaščani smo nadaljevali pohod v Laz in skozi Pod boj ni hrikb, kjer se nam je pridružila Skupina Triglav v značilnih partizanskiu uniformah in veliko rdečo zvezdo na kapah.
Na slovesnost, ki se je pričela ob enajstih v Robu, smo združeni prikorakali do številnih praproščakov ob odru in se nato razkropili med občinsto. In zadonela je pesem Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane.
Hvala vsem in nasvidenje drugo leto na pohodu na Kucelj.
Besedilo in fotografija: Jože Skulj
Mnogi se še spominjajo
Spomin na okupacijo naših krajev
Naše kraje so leta 1941 okupirali Italijani. Razglasili so svojo oblast, poimenovali območje Ljubljane in Dolenjsko za "Ljubljansko pokrajino" in takoj pričeli z uvajanjem italijanščine v šole in urade. Domovinska zavest, poziv Osvobodilne fronte na splošno vstajo spomladi 1942 je strnil tudi krajane Robarske doline in pogorja Mokrca in Rut v oborožen upor proti okupatorju. Uspehi na barjanski strani so vlili še dodatnega poguma. Vsi so se pripravljali na vdjno, zbirali opremo in orožje, ustanavljali enote in vestno čuvali osvobojeno ozemlje. Okupator ni miroval, poslal je vojaške kolone proti upornikom in s terorjem in pošiljanjem v taborišča na silo uveljavljal svojo oblast. Na to slavno, hkrati pa tragično obdobje naše zgodovine smo obudili spomine s spominsko svečanostjo v Robu v nedeljo, 20. milja 2007.
Preteklo je ravno 65 let od znane bitke na Kuclju, kjer so krajani Velikega Osolnika in okoliških vasi nagnali v beg kolono "črnosrajčnikov". V spomin na ta dogodek in v spomin na tragične žrtve poboja talcev v Robu in Velikih Laščah ter požiga vasi pod Mokrcem in v Rutah smo se zbrali v velikem številu v Robu in s kulturnim programom, razstavo in predstavitvijo društev dostojno počastili spomin na zgodovinske dogodke.
Svečanost in srečanje je vodil organizacijski odbor ob pomoči občine Velike Lašče (ureditev spomenika, pozdravni govor podžupanje, pomoč v opremi, zastavah itd), aktivni udeležbi društev (GD Rob, GD Veliki Osolnik, KUD Rob, Društvo podeželskih žena, Čebelarsko društvo, Turistično društvo Turjak, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, Zavod Parnas, Zavod za razvoj ustavarjalnosti, KUD Marij Kogoj, Kresnica d.o.o., Prevozništvo Dednikar, Mestni odbor ZZB) in nesebični pomoči posameznikov (Cveto Jamnik, Srečo Marolt, Skulj Jože) in še posebej enkratni ekipi krajanov Velikega Osolnika ob sprejemu pohodnikov in skupini za pripravo razstave pod vodstvom Valerije Ponikvar, da ni bilo zadrege pred gosti in slavnostnim govornikom, ministrom za obrambo Karlom Erjavcem.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi svečanosti, in se opravičujemo, če smo koga pozabili imenovati. Posebna zahvala gre slovenski vojski za pripravo golaža.
V	programu svečanosti je posebna delegacija položila venec pred spomenik bitki v Robu. Posebno svečanost je dogodku dajala častna straža slovenske vojske. Uro pred začetkom pri red i-tveje bila tudi priložnostna svečanost pred spomenikom talcem v Kotah, kjer so se položitve venca in udeležili predvsem svojci. Člani društva Zarja spominov so tudi ta spomenik ob pomoči delavcev Žage Rob lepo uredili, obeležili še vedno vidne grobne jame, ki so jih morale žrtve takrat izkopati same.
V	čast obletnici in takratnim junakom, so bila obnovljena vsa obeležja na območju Roba, spomenik na Kuclju, plošča na šoli Veliki Osolnik, spomenik na Lazu, spomenik na pokopališču Rob in že omenjena spomenika v Robu in Kotah.
Velik odziv na spominsko svečanost nas zavezuje, da tudi v bodoče vestno skrbimo za ohranjanje vrednot in izročil narodno osvobodilne borbe, zato pozivamo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružijo, lahko samo v akcijah in delu, lahko pa se tudi včlanijo v naše društvo.
Tovariški pozdrav!
Besedilo: Božo Kovačič, predsednik Društva Zarja spominov
borke z naših
krajev; odkritje spomenikov v Robu in na Kuclju
o razstavi v besedi in sliki
Zgodovina je polna svetlih likov- junakov in junakinj. Tistih, ki so se sami postavili po robu veliki premoči. Tistih, ki so raje pretrpeli neizmerno mučenje, kot da bi izdali tovariše. Tistih, ki se niso zmenili za nevarnost, da so rešili druge. Nenadna nepremišljena dejanja - ali dolgotrajna vztrajnost. Svet je zgrajen na pogumu milijonov in milijonov pozabljenih duš, katerih pogum je preživel kugo in vojno, izgubo in padce, vsakovrstno trpljenje - in je vdihnili življenje in upanje vsem, ki so prišli za nami. (Pam Brown)
V spomin na težke čase 2. svetovne vojne je pobudnik razstave tovariš Raj ko Zgonc zbral podatke o borkah iz naših krajev. To zamisel je uresničil ob proslavi 65. obletnice boja na Kuclju. Proslava je bila 20. maja nv Robu, v dvorani KUD-a Rob.
Pri tej je sodelovalo veliko vaščanov in vaščank iz Roba in okolice. Zbirali so slikovni in tekstni material in pomagali pri postavitvi razstave. Besedilo je računalniško oblikoval Jože Jersin, fotografije o odkritju spomenikov v Robu in na Kuclju je povečal in razstavil Tone Podržaj, stojala za razstavo je posodil KUD Marij Kogoj s Turjaka, na mesto razstave pa jih je dostavil Janez Lukančič s pomočjo Jožeta Geronija. Slavko Kovačič je razstavil orožje iz časov NOB. Razstavo sta pripravili tudi gospa Ivana in gospa Mojca, ki sta se pridružili tudi mojstrskim rokam, gospodinj z Velikega Osolnika. Te so spekle veliko domačih dobrot in vzorno postregle pohodni-ke, ki so prihajali iz Rašice, preko Velikega Osolnika v Rob na proslavo.
Da je bila razstava vredna ogleda, prikazuje slika. Ogledalo si jo je mnogo svojcev in udeležencev prireditve. Vsem, ki ste kakor koli pomagali pri razstavi in pogostitvi pohodnikov, se najlepše zahvaljujem.
Besedilo: Valerija Ponikvar Fotografije: Tone Podržaj
pohod ob rimskih obrambnih zidovih
Claustra Alpium Iuliarum otvorilo
novo pot
Društvo Claustra Alpium Iuliarum je v soboto, 19. maja, organiziralo pohod in otvoritev poti ob rimskih obrambnih zidovih.
Uvodni nagovor in predstavitev pešpoti, Manfred Deterding Pripovedovanje je zanimivo in poučno.
Sončno sobotno jutro je nakazovalo lep dan. Pravi pohodniki in tudi tisti, ki smo ta dan hoteli narediti nekaj dobrega in koristnega zase, smo se zbirali pred šolo. Prijazen pozdrav in spodbudno besedo namenita vsakemu predsednik društva Manfred Deterding in ravnatelj naše šole Edi Zgonc. Z avtobusom se nato odpeljemo do Lužarjev. Tam nas pričaka tudi domačin g. Adamič z doma pripravljenimi dobrotami in še nekaj pohodni kov. Tako se nas je skupaj nabralo okrog 80. Da pa ne bi s hojo razvijali samo kondicije, pa poskrbi predsednik društva Manfred Deterding in nam predstavi zanimivosti pešpoti. Prva zanimivost so že sam kraj Lužarji, ki spadaj v občino Velike Lašče in so na meji med Notranjsko in Dolenjsko.
Pešpot Claustra povezuje kraje v občinah Loška Dolina, Loški Potok, Sodražica, Bloke, Velike Lašče, Ig, Cerknica in Brezo-
Takoj po uradni otvoritvi pešpoti ob informacijski tabli: Alenka Jeraj, g. Zgonc, Ladka Deterding
Takoj na začetku poti pohodniki dobro premagujemo »vzpon« proti cerkvi na Lužarjih
vica. Pešpot vodi po čudovitem svetu naravnih danosti dinarskega sveta. Osnovni namen poti je, da pohodniki sami pridejo do ostankov rimskih obrambnih zidov.
Pešpot je označena z belomodrim pravokotnikom v razmerju zlatega reza. Na vsakih 1500 metrov je postavljen miljnik. Ta način štetja razdalj je posebnost pešpoti Claustre, kajti Rimljani so merili razdalje med kraji po korakih. Zvedeli smo tudi zanimivosti o tem, kako so postavljali miljnike oziroma kamnite stebre. Povedal je tudi, da se od osnovne pešpoti ponekod odcepijo stranske pešpoti, ki v obliki pentlje vodijo pohodnika do nekaterih naravnih ali krajevnih znamenitosti, nato pa ga spet usmerijo na osnovno pot. Na tej poti so postavljene informacijske table, ki pohod ni ku povedo o značilnosti tistega kraja.
Za uvodnim nagovorom je spregovorila tudi Ladka Deterding, predstavnica občine. Poudarila je, da ima naša občina veliko naravnih znamenitosti, ki so vredne raziskovanja in ogleda. Rekla je, da se sama pohodov ne udeležuje, vendar pa o teh poteh ve zelo veliko, saj že od začetka spremlja delo svojega življenjskega sopotnika.
Prišel je tako imenovani svečani trenutek - otvoritev pešpoti. Tako sta uradno izročila svojemu namenu pešpot poleg Lad-ke tudi državna poslanka Alenka Jeraj in ravnatelj šole Edi Zgonc, ki je tudi že od začetka prisoten pri vseh aktivnostih društva.
In tako se je pohod tudi zares začel. Povzpeli smo se do cerkve na Lužarjih, kjer je Manfred Deterding povedal nekaj znamenitosti o cerkvi. Nato pa je pohod vodil Edi Zgonc. Od cerkve smo šli do vasi Naredi,^ Bane, pod Zgončami, ob Malem vrhu in do najnižje točke Zrelo. Nato pa je sledil vzpon naGradiški vrh. Tu je tretja informacijska tabla. Vzpon ni bil naporen.
Nato smo se ob rimskem zidu spustili po strmem pobočju do Kobiljega curka. Kar naenkrat se je pri slapu zaslišalo petje enega izmed pohodnikov. Sledil je še pohod po ravnini do samega centra Roba, kjer smo se pohodniki tudi okrepčali.
Strinjali smo se, da pot ni bila zahtevna. Pohvalno, da je društvo opremilo pot z informacijskimi tablami. Tako lahko sami prehodimo pot in se še kaj naučimo ali pa ponovimo, če smo pozabili. Seveda pa je pripovedovanje in vodenje Manfred a Deterdinga in Edija Zgonca bolj zanimivo kot samo branje.
Besedilo: Branka Levstik Fotografije: Ljubica Galun
Upokojenci smo
raj žal i v neznano
pohod po Trnovskem gozdu
Izlet v neznano nas upokojence vedno vznemiri, kajti naša lastnost je velika radovednost in vedoželjnost v vseh pogledih. Vse je treba natančno vedeti in proučiti. Kljub neznani poti je telefon pri organizatorki izleta, Lenčki, neprestano zvonil. Prijave so deževale kot iz škafa. Dan po sestanku naše glavnine so bili zasedeni vsi sedeži v avtobusu. Celo nekaj prijavljenih je bilo vpisanih na čakalni listi.
Za rajžo v neznano sta vedela le načrtovalec in vodič Jože Škulj, ki je proučil pot, kraje, znamenitosti, o katerih je govoril in jih pokazal, in Lenčka Rozman, ki je imela skrbi z organizacijo izleta. Udeleženci izleta pa smo ugibali, kam bomo šli. Ugibanja so bila različna. Nekateri so mislili, da bomo odšli v Belo Krajino, drugi v Ilirsko Bistrico, tretji v gorski svet.
Na smerokazu je pisalo 100 m do okna. Prava malenkost in nobene škode za lepe, lahke čeveljce in pražne obleke nekaterih. Lepa, travnata steza se je naenkrat spremenila v kameno, skalnato. Sto metrov smo že davno prehodili, okna pa nikjer. Burja nas je prijetno hladila in mršila občudovanja vredne frizure pohodnic.
Po dobrem kilometru pa smo zagledali okno. Zmogli smo pot in znamenitost je bila vredna ogleda. Vračali smo se v vas. V vaški trgovinici smo odkrili avtomat za kavo. Dobra in poceni kava je še kako prijala. Stranišča pa nismo našli, zato smo morali poiskati skrivne in varne kotičke v naravi. Pihala je burja, vaški psi so se klatili v bližini, ograd ni manjkalo, a smo se olajšali brez nezgod.
Odpeljali smo se in kmalu zagledali Solkan z znamenitim železniškim mostom in Sveto goro nad Novo Gorico, ki je mesto cvetja in zelenja, z velikimi nasadi čudovitih vrtnic in grmovnic. Poseben pečat dajejo mestu številni spomeniki in seveda igralnica Perla.
Skočili smo še na grič Kostanjevico, kjer je frančiškanski samostan. Zgradili so ga leta 1625. V prvi svetovni vojni je bil porušen, a so ga obnovili. Samostansko cerkev iz istega časa odlikuje bogata štukatura, v kripti je grobnica Burbonov, med njimi tudi francoskega kralja Karla X. Po julijski revoluciji 1830 je pribežal v Gorico in tam šest let kasneje zaradi kolere umrl.
Turistična kmetija Gregorič nas je navdušila. V prijetnem am-bientu so nas postregli z obilico hrane, ki je bila postrežena počasi. Tudi želodčki so se morali malo odpočiti. V presledkih pa je pravi mojster v igranju harmonike Milan Zalar vlekel meh, vajenec Janez, ki že obvlada takt in nekaj melodij, pa mu je priskočil na pomoč. Pari so zaplesali kot dvajsetletnih, se ljubeče pogledovali, švigale so iskrice in izžarevali so sončno energijo, ki je odganjala vse sence. Zabavali smo se do večernih ur. Domov smo se vračali polni vtisov in novih moči.
Predsednik društva, Franc Ivane, nas je prijazno pozdravil in zaželel srečno, varno pot, z obilico smeha, brez zamer in nejevolje. Na naših izletih nam to uspeva, saj smo potrpežljivi, prilagodljivi, disciplinirani, vedno dobre volje. Vsega tega nas je naučilo življenje.
Šofer Jože, ki ustreže vsaki naši želji, je varno vozil avtobus z radovedneži, ki jih je še kako zanimalo, kam bomo potovali. Ostajala pa je še vedno skrivnost. A končno je bila uganka rešena. Potovali smo proti Trnovskemu gozdu.
Trnovski gozd je prostrana, z gozdovi porasla visoka kraška planota (1000-1400 m). Poraščena je z različnimi vrstami drevja, z listavci: bukev, javor, brest, največ pa je iglavcev: smreka, jelka macesen, črni in rdeči bor. Rastlinstvo je na planoti zelo pestro: dlakavi sleč, ruševje, dvocvetna vijolica, jeglič ... Zdravilnih rastlin je v izobilju. Vasi so redko naseljene (Predmeja, Kovk, Gozd, Lokve, Otlica), tudi samotnih kmetij ne manjka.
Ustavili smo se v vasi Otlica (nekoč Votlica), ki je ime dobila po oknu, luknji, ki je blizu vasi ob skalnatem robu planote in je sploh največja naravna znamenitost daleč naokoli. Ta luknja, skozi katero včasih piha peklenska burja, je v preteklosti služila Vipavcem in Gorjanom, da so se skoznjo lahko obiskovali, kupčevali med seboj in se ženili. Služila je tudi v vojnem času in za tihotapstvo.
LahkotnejŠe bo nase življenje do naslednjega druženja.
Besedilo: Marija Šolar Merjasec
Obisk pri Ani Zakrajšek
jubilantka, stara 90 let
V vasi Podulaka v čedni hiši zraven domačije živi s hčerko Ljubo naša jubilantka 90-letna Ana Zakrajšek, članica društva upokojencev. Rodila se je 17. aprila 1917 v družini z devetimi otorki. Izkoristili smo lep sončen majski dan in jo obiskali na njenem domu. Pot nas je vodila skozi ozelenelo in lepo pokrajino do vasi Podulaka. Ana nas je sprejela nasmejana v družbi svoje hčerke in 95-letne sestre.
Ob kavici in sladkarijah je stekel prisrčen in zanimiv pogovor. Njeni spomini so segali daleč v preteklost. Opisovala je svoje življenje v času vojne, pred in po njej. Ves čas je živela delovno in skromno, čemur gre razen genetike, zahvala za tako lep jubilej.
Ob pripovedovanju utrinkov iz njenega življenja smo zaznal i, da je gospa dobrega spomina, pohvalila se je, da pri branju ne potrebuje očal.
Okolica njenega doma obkroža čudovita narava, travniki
polni pisanih cvetlic in pogled nanjo ti da občutek neke sproščenosti in topline pri srcu. Lepo je bilo poklepetati z njim. Poslovili smo se z besedami gospoda Ivanca, predsednika našega društva, in z željo, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
Besedilo: Mija Grebene Jelaska
Zdrava prehrana ni
enostavna zadeva
Predavanje Lvana Marsiča v krvavi peči
V petek, 25. maja, je v prvem, otvoritvenem predavanju v obnovljeni učilnici bivše podružnične šole g. Ivan Maršič v zanimivem nastopu razkril svoj pogled na skrb za zdravo prehrano.
Prvi dogodek v prenovljeni učilnici ...
Udeleženci predavanja so si bili na koncu enotni, da so standardi g. Maršiča zelo radikalni in da zahtevajo zelo veliko odpovedovanja in radikalno sporemembo navad. Odkril nam je tudi nov pogled na nekatera živila, ki jih vsakodnevno uživamo, pa so po mnenju znanega zdraviIca in zeliščarja zelo neprimerna za prehrano. V nevezanem pogovoru po enournem predavanju so se prisotni še nekaj časa zadržali v pogovoru z njim in iskali nasvete in rešitve za svoje težave.
Izkazalo se je, da je nova pridobitev Krvave Peči res primeren prostor za podobna predavanja in srečanja in da oddaljenost vasi od večjih naselij ni nobena ovira!
Besedilo: Srečo Knafelc
Obujanje spominov na težke, a lepe čase
Srečanje učiteljev in učencev bivše
podružnične šole v krvavi peči
l/petek, 15. junija, se zbrala v prostorih obnovljene učilnice bivše podružnične šole druščina, ki jo povezujejo spomini na čase in razmere, popolnoma neznane in nepojmljive današnji »razvajeni« generaciji.
Besede spominov so kar vrele iz ust učiteljev, ki se jim je vsem po vrsti službovanje v od sveta odmaknjeni in težko dostopni vasici globoko vtisnilo v spomin. Nadvse zanimive so bile pripovedi, iz katerih je bila razvidna povezanost domačinov z učitelji, njihova pomoč pri privajanju na zelo težavno življenje in delo, posebej v samem začetku, ko še ni bilo niti elektrike v vasi! Vsi štirje učitelji, prva Silva Mencin, druga, Marija Rupar Petelin, tretji, Peter Božič in zadnja, Anica Usenik, so se nato ob prigrizku in imentnem cvičku iz vi-norada zakoncev Mencin še nekaj ur v sproščenem pogovoru s svojimi učenci spominjali številnih lepih trenutkov!
Prav lepo mi je bilo kot nevtralnemu opazovalcu opazovati, koliko veselja in ganjenosti je bilo ob obujanju zdaj že precej oddaljenih časov in občutek imam, da se bomo v Krvavi Peči se srečali!
Besedilo: Srečo Knafelc
Skupinska slika za spomin ...
table
Prve štiri poti
v krvavi peči označene z novimi tablami
Bodoči pohodniki in ljubitelji neokrnjene narave imajo odslej možnost da si štiri najbližje zanimivosti ogledajo tudi sami, brez bojazni, da bi se izgubili in se tako neobremenjeno podajo na ogledovanje ...
Besedilo: S K
Srečo Knafelc vabi na predavanje Borisa Muževiča ...
SPREMEMBE PODNEBJA
(KO JE ŽIVLJENJE NA ZEMLJI SKORAJ IZUMRLO ...)
ki bo v petek, 20. julija, ob 18. uri v predavalnici bivše šole v Krvavi Peči. Vstopnina je 5 evrov!
Priložnost boste imeli, da vam eden redkih poznavalcev stare zgodovine in egiptolog g. Muževič predstavi nov pogled na skrivnosti naše dal nje preteklosti! Trajanje predavanja: 75 minut.
Zaradi omejenega prostora sprejemam rezervacije na tel. 7881 138 ali 041 289 41 7 ali e-pošto: mojrepro® siol.net ali na spletni strani zavoda Parnas.
Od konca sveta do
inkovskega imperija
rok borštnik se je vrnil
Za menoj je novih 12.000 kilometrov, za nekoga veliko za nekoga malo, skupaj pa že več kot 22.000. Čas mineva hitro, kilometri se nabirajo počasi in previdno. Gotovo je dejstvo, da sem v teh prevoženih kilometrih videl veliko lepega in nepozabnega, spoznal veliko novega in se soočil tudi z nekaj tipičnimi popotniškimi težavami. Bližam se polovici poti, tako v času kot tudi v obsegu. Na poti sem že skoraj šest mesecev.
Iz skrajnega juga južnoameriške celine oziroma konca sveta, kot se uradno imenuje, me je pot pripeljala do Peruja, kjer se sedaj nahajam. Naj začnem zgodbo tam, kjer se je prejšnja končala in to je na skrajnem jugu, tam kjer je narava zelo radodarna v svoji lepoti.
Za vedno mi bo v spominu ostal pogled na gromozansko gmoto ledu, na največji premikajoči se ledenik na svetu Puerito Moreno. Ta Argentinski ledenik se razteza 14 kilometrov daleč, njegovi skladi ledu, pa so debeli tudi več kot 40 metrov. Ledenik se premika nekaj metrov na leto in občudovati tega velikega velikana pri njegovem delovanju je dih jemajoče. Ledenik se namreč ves čas premika, led škriplje, poka in se lomi, njegove velike ledene stene pa končajo v velikem ledeniškem jezeru. Ko človek z razdalje nekaj metrov gleda, kako nekaj deset metrov visoka stena ledu pade v jezero, ne more ostati ravnodušen.
Prav tako sem odkrival naravna čudesa v Ciiu. Na jugu te ozke in raztegnjene dežele namreč leži naravni park Torres Del Paine, kjer se nahajajo čudoviti vrhovi, ledeniki in jezera. V tem naravnem parku sem preživel nekaj nepozabnih dni, saj sem skupaj z dvema mojima nemškima prijateljema, Martino in Mariem, občudoval gorske lepote na nekaj dnevnem trekingu, skupaj pa smo proslavili vstop v novo leto. To je bil moj najbolj zdrav vstop v novo leto, brez alkohola in ponočevanja, takoj zjutraj pa je sledil 6 urni pohod.
Pot z juga proti severu južnoameriške celine je polna lepot in presenečenj. Tako sem v argentinskem delu Patagonije obiskal še eno skupino prelepih vrhov in sicer Fitz Roy. Ta gora in njeni okoliški vrhovi so magnet za marsikaterega alpinista med drugim so tu svoj zelo viden pečat pustili tudi nekateri slovenski izjemni apinisti. Prav zanimivo je bilo poslušati zgodbo o neverjetni smeri, ki jo je tukaj pustil legenda slovenskega alpinizma, Tomo Česen. In verjeli ali ne to zgodbo mi je z velikim navdušenjem pripovedoval nek brazilski ljubitelj alpinizma. Jah, Slovenci premalo cenimo dosežke svojih rojakov, raje gojimo svojo znamenito »foušijo«, zato pa take dosežke toliko bolj cenijo drugi.
Ob jezeru pod Fitz Royem
Celotna Patagonija, pokrajina na jugu Argentine in Čila, je nekaj posebnega. Predvsem Argentinski del je kraljestvo izjemnih vetrov, ki so me skupaj z motorjem večkrat prestavili za nekaj metrov iz željene smeri. Pokrajina je neposeljena, neokrnjena, velika, distance med mesti se merijo v nekaj sto kilometrih. Cesta, ki pelje skozi to pokrajino, pa je med motoristi popotniki prav tako legendarna, saj gre za v večini makedamsko cesto, ki povezuje jug in sever velike Argentine in meri vec kot 5.000 kilometrov, nosi pa ime Ruta 40. Na svoji poti proti severu sem iz Argentine večkrat krenil tudi v sosednji Čile. Tam sem nekaj dni preživel na znameniti cesti, imenovani Carretera Austral, ki poteka skozi najlepši del Čila. Tukaj je vse zeleno in bujno, polno jezer, rek, slapov in ledenikov. Tudi tu je pokrajina skoraj nedotaknjena in neposeljena, cesta pa zaenkrat še povečini makedamska in zahtevna.
Tudi na severu velike Argentine in v severnem delu Čila sem imel kaj videti. Srednji in severni del obeh dežel je precej bolj gosto poseljen, tako da so tudi mesta, ljudje, kultura in prehrana name naredila globok vtis ter mi pustila nekatera nepozabna doživetja. Kar se tiče mest je zagotovo najlepše mesto Argetniska Cordoba. Tudi hrana je absolutno najboljša na svetu v Argentini, saj se mesu na žaru, raznim pecivom in empanadam človek ne more nikoli upreti. Odlična je tudi argentinska kapljica, saj se v Men-dozi in njeni okolici nahajajo največji vinogradi na svetu. Čile pa me je presenetil predvsem s svojo prestolnico Santiago, kjer se veliki stekleni nebotičniki dotikajo neba in kjer je vse zelo podobno Evropi, ritem življenja pa je popolnoma drugačen kot v Argentini, je zelo »nemški«. Očitno je visoko Andsko gorovje poleg naravne tudi močna kulturna pregrada, ki deli ta del južne celine na dva popolnoma različna dela.
Seveda na potovanju ni vse vedno popolno in brez težav, še posebej ne, če je ta pot dolga in včasih zahtevna. Tako sem imel na primer precej težav najti novo zadnjo pnevmatiko za tako velik motor kot je moj. Doživel sem tudi, lahko rečem, profesionalno krajo mojega fotoaparata in izgubo precej čudovitih slik skupaj z njim. Spremljalo me je tudi nekaj malega zobozdravstvenih težav, doživel sem en večji in en malce manjši padec z motorjem. V Peruju pa meje napadel nek virus in me za več kot 10 dni položil na neudobno posteljo. Ampak brez teh težav ne mine nobeno potovanje, še posebej pa ne tako dolgo. Iz napak se naučiš, iz težav se najde pot, vsako bolezen pa se tako ali drugače preživi in vse to skupaj je del avanture, je del potovanja.
Na svoji poti sem na severu Čila, v puščavi Atakama, naletel na Hotel Sonchek, katerega lastnica je Mariborčanka Mojca, ki že nekaj let živi v San Pedru de Atacama. Skoraj vsak Slovenec, ki ga pot zanese v ta del sveta, se ustavi tukaj in Mojca ga prijazno
sprejme in mu nakloni nekaj svojega časa. Vsakokrat, ko ima človek priliko govoriti v svojem jeziku tako daleč od doma je to nekaj posebnega in sproščujočega.
Iz Atacame in hotela Sonchek pa sem se ponovno skupaj s svojima nemškima prijateljema Martino in Mariem odpravil v Bolivijo. Bolivija je ena izmed najvišjih dežel na svetu, poleg tega pa velja za najrevnejšo deželo v Južni Ameriki. A vsekakor je name pustila najlepši in najbogatejši vtis. Denar namreč po mojih dosedanjih izkušnjah ni pravo bogastvo. Bogastvo sem v Boliviji odkril v ljudeh, v kulturi, v njihovem težkem in zahtevnem načinu življenja na višini 4.000 in včasih celo 5.000 metrov, v njihovem veselju in praznovanju. Nekaj tednov sem preživel na višinah okrog 5.000 metrov, obiskal največji rudnik srebra na svetu, žvečil kokine liste, ki so mi pomagali premagovati višinsko bolezen in spoznaval ljudi, ki so izjemno prijazni, saj jih naval turizma še ni toliko spremenil kot na primer v sosednjem Peruju. Prestolnica La Paz meje nasploh presenetila s svojo prijaznostjo in tamkajšnjo pozitivno energijo. V njegovi okolici pa se nahaja tudi najnevarnejša cesta na svetu, cesta smrti imenovana Ruta Mortale. To sem uspešno preživel brez padca, mi je pa deževna doba ponudila obilico vode ob vožnji po tej dih jemajoči cesti. Prav tako ima Bolivija del najvišjega plovnega jezera na svetu, ki se imenuje jezero Titicaca. Po obali tega jezera sem prešel v Peru, najbolj turistično deželo v Južni Ameriki.
Bil sem v največjem rudniku živega srebra, kjer delajo vse ročno in kjer dela tudi veliko otrok starih 13, 14,15 let in to za okoli 100 evrov na mesec.
Peru živi izjemno turistično, predvsem po zaslugi nekoč mogočnega Inkovskega imperija, ki je poleg jezika Qecua, ki ga govorijo na severu Argentine, severu Čila, v Boliviji in Peruju ter še kje, za seboj pustil mnogo ruševin in drugih arheoloških ostankov. Vendar je turizem povzročil, poleg visokih cenO tudi drugačen odnos ljudi do obiskovalcev. V tebi vidijo predvsem priložnost za zaslužek, zato mi Peru prevsem v turističnih krajih ni ostal v najlepšem spominu. Tudi gorivo je nekaj posebnega v Peruju, saj tu točijo povečini le 84-oktansko brozgo, cene goriva pa so skoraj evropske.
Morda pa je moj vtis popačen zaradi prisiljenega, bolniškega postanka v Cuzcu, ki je najbolj turistična točka južne celine, saj je to izhodišče za obisk Macchu Picchuja, najbolj znamenitega areheoloskega ostanka Inkovske civilizacije.
Sedaj počasi zapuščam Peru, moja pot pa gre v Ekvador in nato v Kolumbijo od koder bom skušal poiskati prevoz v Srednjo Ameriko. Pred mano so torej novi izzivi, nove dogodivščine in nove izkušnje. Kako se bo vse skupaj nadaljevalo, pa bomo vsi skupaj izvedeli prihodnjič.
Besedilo in fotografije: Rok Borštnik
Rokovo pot lahko spremljate na spletni strani www.od-pingvinadoeskima.com, kjer v blogu opisuje potovanje opremljeno s slikami in videoposnetki.
>adja
.oge »Sušilnica sadja v Gradu Turjak.
Članice in člani DOD so po ogledu razstave postregli s krhljevko, costello, peni no, suhim sadjem in slaščicami iz številnih »gradeških domačih pekarn«. Srečanje je bilo zelo prijetno in večina obiskovalcev se je zadržala v sproščenih pogovorih.
Besedilo: Boris Zore
Gradeške dobrote na grajski mizi
n

študentka o sušilnici sadja
Predstavitev študentske raziskovalne naloge »Sušilnica sadja na Gradežu« napolnila Andrejevo sobo na Gradu Turjak
Študentke in študenti arhitekture na ljubljanski univerzi (Blanka Defar, Sandra Milankovic, Irena Pangeršič in Marko Zvonkovič) so z mentorstvom prof. dr. Boruta Juvaneca v sklopu projekta Arhitektura in oblikovanje izvajali popis in analizo vernakularne arhitekture na kulturnem območju Slovenije-Gradež. Naloga je temeljila na raziskovanju preteklosti, zato so se srečali pri iskanju podatkov z zgodovino, etnologijo, arhitekturo in kulina-riko. Prijetno skupino študentov je projekt še bolj združil.
Svoje delo so s pomočjo Občine Velike Lašče in društva za ohranjanje dediščine predstavili v Andrejevi sobi turjaškega gradu ravno na dan obletnice zmage Andreja Turjaškega v bitki pri Sisku. V prisotnosti mentorja in številne publike, ki je povsem napolnila sobano, pri predstavitvi niso uspeli povsem prikriti treme. Nagradilo jih je močno ploskanje in zelo spodbudne besede gospe Tatjane Devjak, podžupanje Občine Velike Lašče, ki je v prostorih galerije II. tudi slavnostno odprla razstavo njihovega dela. Tiskani razstavni panoji, ki jih je sponzorirala Kocman Grafika dno in kompletna raziskovalna naloga bodo na ogled na gradu Turjak mesec dni.
Članice in člani DOD so po ogledu razstave postregli s krhljevko, costello, peni no, suhim sadjem in slaščicami iz številnih »gradeških domačih pekarn«. Srečanje je bilo zelo prijetno in večina obiskovalcev se je zadržala v sproščenih pogovorih.
Besedilo: Boris Zore
Gradeške dobrote na grajski mizi
n
Razstavni pano - ročna risba detajlov iz sušilnice
Požupanja, Auersperg, prof. Juvanec v pogovoru po otvoritvi razstave
Dan nogometa 2007
Na četrtem dnevu nogometa
sodelovalo 90 mladih nogometašev
10. junija je Športno društvo NK Velike Lašče na igrišču v Velikih Laščah izvedlo prireditev Dan nogometa. Na prireditvi je sodelovalo 12 ekip mladih nogometašev v treh starostnih skupinah.
V	skupini 8 let (U-8) smo izvedli turnir štirih ekip, dveh iz Velikih Lašč in po ene iz Sodražice in Kompolj. V skupini 10 let (U-10) je sodelovalo šest ekip: po dve iz Sodražice in Velikih Lašč ter po ena iz Ribnice in Kompolj. V skupini 12 let (U-12) sta sodelovali samo ekipi iz Kompolj in Velikih Lašč.
V	vseh starostnih skupinah je na turnirju nastopilo 90 mladih nogometašev.
Prireditev je organizacijsko in tekmovalno popolnoma uspela. Vreme je bilo lepo do finalnih tekem v skupini U-10, ko se je ulila močna ploha, ki pa ni ustavila mladih nogometašev. Prireditev si je ogledalo lepo število gledalcev, predvsem staršev. Za ekipe je bilo poskrbljeno, saj smo pripravili osvežilno pijačo in sladek prigrizek za vse ekipe, ki ga je prispevala Pekarna Blatnik. Tudi tekmovalno je bila prireditev za nas zelo uspešna, saj sta prvo mesto osvojili ekipi NK Velike Lašče tako v skupini U-18 kot tudi U-10.
Turnir je tradicionalen, saj smo ga organizirali že četrto leto zapored. Poleg dobre organizacije nas vzpodbujajo tudi tekmovalni rezultati ekip NK Velike Lašče, ki dokazujejo dobro in strokovno delo z mladimi nogometaši.
Besedilo: Marko Žužek
konec
spomladanskega dela
Občinska liga velike Lašče v malem nogometu
Z odigranim 7. krogom se je prvo soboto v juniju končal spomladanski del letošnje občinske lige v malem nogometu občine Velike Lašče, ki poteka v organizaciji športnega društva NK Velike Lašče. V tekmovanju sodeluje osem ekip, ki igrajo tekme na igriščih pri osnovni šoli v Velikih Laščah, v Dvorski vasi in na Turjaku.
Po prvem delu tekmovanja letošnje lige je na vrhu lestvice ekipa Lestvica po spomladanskem delu
#	Ekipe	T	Z	N	P	Goli		Točke	Razlika
1	SMD Kelme Group	7	7	0	0	55	13	21	42
2	SHS	7	6	0	1	49	24	18	25
3	Laščani	7	4	0	3	36	19	12	17
4	KŠTD Krpan	7	4	0	3	29	29	12	0
5	MLP United	7	3	0	4	22	27	9	-6
6	Komarji	7	3	0	4	26	32	9	-6
7	Pron Sound	7	1	0	6	19	46	3	-27
8	Brasil	7	0	0	7	19	65	0	-46
SMD Kelme Group, ki ima po sedmih tekmah same zmage. Sledi ekipa SHS z enim porazom. Od tretjega mesta naprej so štiri ekipe v razmaku samo treh točk (Laščani KŠTD Krpan, MLP United in Komarji), kar obeta vročo jesen v njihovem boju za tretje mesto. Na repu lestvice sta ekipi Pro Sound, ki prvič nastopa v ligi in Brasil, ki samo po nekaterih potezah v igri včasih spominja na slavne soimenjake, z bero točk pa zagotovo ne. Zanimivo je, da se od vseh 28 tekem v spomladanskem delu niti ena tekma ni končala neodločeno. Liga se bo z jesenskim delom nadaljevala 1. septembra. Organizator SD NK Velike Lašče vljudno vabi vse gledalce, da si v sobotnih popoldnevih ogledate zanimive nogometne obračune.
Besedilo: Marko Žužek
imeniten uspeh ekipe nkvelike lašče u-9
iz lige mestne nogometne zveze
Ljubljana
V	letošnji sezoni je ekipa NK Velike Lašče pod imenom Kočevje VL v skupini U-9 (letnik 1997) nastopala v ligi mestne nogometne zveze (MNZ) Ljubljana. Dosegla je imeniten uspeh z uvrstitvijo na finalni turnir lige. Pri tem moramo vedeti, da 'MNZ Ljubljana obsega celotno območje Ljubljane, Zasavja, Dolenjske in Bele Krajine, tako da je uspeh v konkurenci 16 ekip še toliko večji.
Fantje so uspešno nastopali skozi celotno sezono 2006/2007.
V	svoji skupini so vodili že po jesenskem delu tekmovanja. Vodstvo so uspeli zadržati tudi v spomladanskem delu in končali sezono s 55 točkami na prvem mestu pred Krko A, ki je osvojila 52 točk. Tretja je bila Bela Krajina s 35 točkami, zadnje mesto v predtekmovalni skupini pa je osvojil Livar brez osvojene točke. Skupno so naši fantje odigrali 24 tekem. Dosegli so 18 zmag, enkrat igrali neodločeno in le petkrat izgubili. Za ta uspeh so morali fantje skozi vso sezono trdo delati. Vozili so se tudi na treninge v Kočevje in Grosuplje, saj doma nimamo primernih pogojev .
Zmagovalci štirih predtekmovalnih skupin so se potem pomerili na finalnem turnirju v Grosupljem. V prvi tekmi je bil naš nasprotnik Rudar iz Trbovelj, s katereim smo se razšli neodločeno 1 :1 (strelecgola Gal Skulj), vdrugi tekmi smo premagali Factor iz Ljubljane z 1:0 (strelec gola Žiga Štangar).
Naš zadnji nasprotnik je bila ekipa Krka B iz Novega Mesta. Pred zadnjo tekmo smo imeli še vse možnosti za zmago na turnirju. Tudi začetek tekme je bil sanjski, saj smo že v 1 .minuti povedli z 1:0. Po sumljivo dosojenem kazenskem strelu
za nasprotnika je fantom zbranost nekoliko popustila in prejeli so tri gole. Do konca so uspeli rezultat zmanjšati na 4:2, za kaj več pa je zmanjkalo časa.
Končni zmagovalec je bila Krka z devetimi točkami, Rudar in Velike Lašče sta imela po štiri točke, Factor pa je ostal brez točk! Gal Skulj je bil s tremi goli drugi strelec turnirja.
Seveda je tudi tretje mesto imeniten uspeh in je lahko v veliko čast fantom, trenerju, staršem, društvu in tudi kraju. Na zaključnem turnirju so fantje pokazali, da se lahko kosajo z vsako ekipo v Sloveniji v svoji starostni skupini.
Besedilo: Primož Skulj
Jeseni napad na vrh
Nogometna ekipa Mina Cafe se ne da!
Po spomladanskem zaključku tekmovanja v "Ribniški ligi", tik pod vrhom in drobrim izhodiščem za jesenski napad na vrh.
Fantje so pokazali vrhunsko igro, korekten odnos in obilo humorja v nogometni igri. Čestitam! Zveste navijače vabim, da se pridružijo ekipi tudi v jesenskem delu.
Besedilo; Mitja Pintarič
LESTVICA									
#	Moštvo	T	*	N	P	Goli		Točke	Razlika
1	Goli bar Sodražica	13	12	1	0	84	20	37	64
2	SD Ponikve	13	10	1	2	64	36	31	28
3	KMN Loški potok	13	10	0	3	63	39	30	24
4	Mina Cafe	13	9	1	3	87	49	28	38
5	Avtopralnica Petek	12	7	3	2	42	31	24	11
6	Grafit	12	6	0	6	43	48	18	-5
7	A" D" B" ? Bar	13	3	3	7	43	52	12	-9
8	KMN Lončar	13	4	0	9	36	50	12	-14
9	Pristava	13	4	0	9	55	70	12	-15
10	Kot & Trimsport	13	3	0	10	50	83	9	-33
11	RŠK	13	2	2	9	33	77	8	-44
12	TSD Slemena	13	1	1	11	25	70	4	-45
zaključek nogometne sezone 2006/2007
Nogometna tekma med mamicami in otroki
V četrtek, 21. junija, smo v ŠD NK Velike Lašče pripravili zaključek otroške nogometne šole za sezono 2006/2007. Tovrstno zaključno srečanje mladih nogometašev in njihovih staršev je postalo tradicionalno, ima pa tudi poseben čar zaradi pestrega dogajanja. Letos so bile odigrane tri posebne tekme. Pomerili so se naši najstarejši, pri štirinajstih in petnajstih letih že mojstri nogometne žoge, ki so se na ta način poslovili od treniranja v NK Velike Lašče. Nekateri bodo nadaljevali svojo nogometno pot, nekateri morda ne, vendarle pa so se poslovili z dobrim občutkom, da so postali pravi športniki in z zavestjo, da jim bo to koristilo.
Sledila je tradicionalna tekma med mamicami in otroki. Sodelovalo je šestnajst mamic na eni in dvajset najmlajših nogometašev na drugi strani. Gibanje rezultata je bilo zelo podobno kot na lanski tekmi, saj so se mamice pred koncem tekme približale sinovom (in tudi dvema hčerama) na samo gol razlike. In podobno kot lani jim je zmanjkalo časa, tako da so zasluženo slavili najmlajši.
Na koncu je sledila še tekma dveh ekip, sestavljenih iz devet-, deset- in enajstletnikov.
Letos je v nogometni šoli sodelovalo 54 otrok v štirih starostnih skupinah. Vodil jih je trener Srečko Rajšel, ki so mu vsi udeleženci srečanja v zahvalo namenili posebno topel aplavz. Na vseh tekmovanjih, ki smo se jih udeležili, smo odigrali vidno vlogo. Najbolj pa so nas vendarle razveselili devetletniki, ki so v okviru tekmovanja mestne nogometne zveze Ljubljana na finalnem turnirju osvojili 3. mesto.
Na koncu so predstavniki društva vsem udeležencem nogometne šole podelili priznanja za sodelovanje. Najstarejši, ki so se letos poslovili, so prejeli še majico z občinskim grbom. Najobetavnejši med njimi, Alen Kavčič, ki nadaljuje svojo športno nogometno pot pri NK Domžale, je prejel posebno spominsko priznanje.
Vzdušje je bilo sproščeno in marsikaj je bilo dogovorjenega tudi za naprej. Po počitnicah nas seveda čaka nova sezona in z njo novi izzivi.
Besedilo: Marko Žužek, predsednik ŠD NK Velike Lašče
Nordijska hoja
S palico v roki po velikolaški okolici
Hiter življenjski slog nam narekuje, da moramo vse več narediti za svoje telo. Redna telesna aktivnost postaja vse bolj nuja sodobnega človeka; za ohranjanje in izboljšane njegovega zdravja. Telovadba, aerobika, ples, plavanje, kolesarjenje, tek, hoja; danes - NORDIJSKA HOJA!
Nordijska hoja je gotovo idealna oblika vzdržljivostne vadbe, saj posnema popolnoma naravni vzorec hoje, je enostavna, lahkotna in zanjo ne potrebujemo drage opreme. Primerna je za ljudi vseh starosti in različne telesne pripravljenosti.
Začetki nordijske hoje segajo v zgodovino Finske. V 90. letih 20. stoletja je nordijska hoja postala finski nacionalni šport; danes redno (enkrat tedensko) izvaja nordijsko hojo kar 69 % žensk na Finskem. Z veliko hitrostjo se je razširila po vseh skandinavskih deželah, tudi pri naših sosedih v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Pred nekaj leti pa je trend nordijske hoje (ang. Nordic Walking - NW) zajel tudi Slovenijo. Prav letos NW slavi 10 let organiziranega pohoda izven Finskih meja in v ta namen je bila 25. maja organizirana velika promocija in demonstracija nordijske hoje v Tivoliju v Ljubljani, ki jo je v sodelovanju s finskim veleposlaništvom organizirala mednarodna organizacija za nordijsko hojo (INWA - International Nordic Walking Asotiation) preko izkušenih slovenskih inštruktorjev v okviru institucije Intact (www.intact.si).
Vse več je ljudi, ki pri hoji uporablja palice; nekateri jih v rokah le nosijo, drugi jih za seboj vlečejo, se z njimi dotikajo tal pred seboj ali se na njih opirajo (planinci). Če pa opazite človeka, ki palice uporablja aktivno, se z njimi močneje odriva zadaj in se tako poganja v živahno hojo, potem verjetno vidite nekoga, ki izvaja nordijsko hojo (NH). Pri NH je najpomembnejši ritem gibanja rok in nog ter zasuk hrbtenice v osi. Koordinacija gibov mora biti usklajena. Pomemben je odriv od palice in hitrost hoje, ki jo moramo prilagoditi svojim sposobnostim. S hitrejšo in aktivnejšo hojo bo obremenitev srčno-žilnega sistema večja, večja bo obremenitev mišic nog in rok kot pri običajni hoji. Športnikom je zanimiva vadba po razgibanem terenu, hoja navzgor in navzdol, s palicami pa lahko tudi tečemo po različnih terenih. Pri NH so vključene skoraj vse mišice telesa (90 %), zato je hoja težja; kar je bistvena razlika med nordijsko in običajno hojo. Čeprav NH zgleda na videz enostavna, pa po prvem poizkusu opazimo, da temu ni tako. Zato naj se posamezniki ne spuščajo v vadbo kot samouki, ampak naj poiščejo vodnika (v Sloveniji jih je že blizu 300), ki jih bo naučil pravilne tehnike NH (tehnika hoje je drugačna kot pri hoji s planinskimi palicami).
Pomembno je vedeti, da to ni oblika gibanja za občasno izvedbo, ampak je primerna za vsak dan, za vse letne čase, za stare in mlade, ne glede na telesno pripravljenost in kar je najpomembneje, da je izvedljiva kar izpred doma.
Čeprav je zavest in želja po gibanju vedno večja tudi pri nas, pa se včasih kljub dobri volji težko pripravimo, da bi začeli. Tisto kar ljudi poleg medsebojnega druženja prepriča da se podajo v avanturo nordijske hoje, so prav gotovo njeni posebni učinki:
-	poveča se učinek navadne hoje, saj se pri rednem izvajanju NH poveča poraba energije za 20 odstotkov,
-	izzove se večja mišično-skeletna aktivnost,
-	srčni utrip med vadbo je višji za 10-20 utripov, kot pri običajni hoji,
-	izboljša in ohranja aerobno zmogljivost posameznika,
-	izboljša mišično moč, koordinacijo celotnega telesa,
-	pomaga pri zmanjševanju telesne teže (poraba energije je za 20-25 % višja, kot pri običajni hoji),
-	primerna je za posameznike z degenerativnimi obolenji sklepov in hrbtenice ter prekomerno težke osebe,
-	poveča se gibljivost hrbtenice,
-	poveča se funkcionalna sposobnost starostnikov in ljudi po poškodbah,
-	učinkovita je pri rehabilitaciji srčnih bolnikov,
-	pomaga pri lajšanji bolečin v vratu in hrbtenici,
-	pozitivno vpliva na razpoloženje,
-	občuti se manj naporno kot pa je resnična obremenitev.
Pomembno je, da je vadba (bodisi NH ali kaka druga oblika telesne aktivnosti) redna, da jo vključimo v naš vsakdan, da postane naša navada. La tako lahko dosežemo zgoraj omenjene pozitivne učinke vadbe na telo ter ohranimo ali celo izboljšamo zdravje in kvaliteto življenja.
Morda bo nordijska hoja ena izmed številnih aktivnosti, ki bo zaradi svoje lahkotnosti navdušila prav vas. Tako je navdušila tudi nas - v zadnjem času ste nas lahko opazili s palicami v rokah in z nasmehom na obrazu korakati po Velikolaski okolici.
Besedilo: An i ta Jaklič, INWA vodnica nordijske hoje
:_rJt
O NOGOMETU NAJMLAJŠIH
Zadovoljni s tekmovalnimi uspehi
Tudi v Kategoriji U-8, otroci letnik 1998 in mlajši, smo ob koncu tekmovalne sezone 2006/07 zadovoljni s tekmovalnimi uspehi.
V ligi MNZ Ljubljana smo končali na tretjem mestu v skupini, na turnirjih v bližji okolici (Velike Lašče, Sodražica, Kompo-Ije), smo nepremagljivi. Rezultati so zmeraj odraz dobrega dela vtimu, kjer je za športne dosežke najbolj zaslužen trener Sre o Rajšel. Vsi skupaj se veselimo novih izzivov jeseni, ko se bomo ponovno pomerili v ligi, ki jo organizira MNZ Ljubljana.
Besedilo: Mitja Pintarič
Ogled nogometne tekme Slovenija : Romunija
Društvo NK Velike Lašče je za svoje mlade nogometaše organiziralo ogled kvalifikacijske nogometne tekme za evropsko prvenstvo v nogometu leta 2008 med Slovenijo in Romunijo v Celju. Tekma je zbudila zanimanje pri štirih desetinah otok in njihovih starših, tako da smo za prevoz poleg avtobusa potrebovali še kombi in osebni avto. Skupaj si je tekmo tako ogledalo 58 privržencev nogometa.
Vzdušje na stadionu v Celju je bilo zelo dobro, kljub temu da bi lahko bilo na tekmi vendarle več gledalcev. Tekma je bila zanimiva, čeprav jo je slovenska reprezentanca kljub naši glasni podpori izgubila z rezultatom 2:1. Vseeno smo bili z ogledom zelo zadovoljni, saj se možnost, da v živo gledaš najboljše slovenske nogometaše in tako dobro tujo reprezentanco, ne ponudi vsak dan. (Marko Žužek)
počitnice z mladinskim središčem vič
Brezplačne počitnice
V Mladinskem središču Vič vsako leto za otroke in mladostnike, ki poletje preživljajo v Ljubljani, organiziramo v mesecu juliju in avgustu brezplačne počitniške dni. Začnemo 9. julija.
VTivoliju bomo ustvarjali iz različnih materialov, hodili na bazen, se sprehajali po senčnih gozdovih v okolici Ljubljane, se z žogo podali na športna igrišča, obiskali muzeje in galerije, naredili celodnevni izlet v zdravilišče, sprehajali kužke v zavetišču, se seznanili s kakšnim zanimivim poklicem ... skratka, s pomočjo naših mentorjev in mentoric si bodo mladi, ki počitnice preživljajo v Ljubljani, popestrili počitniške dni.
Naš program starostno ni omejen, saj se potrudimo, da najdemo za vsakega nekaj. Obiskujejo nas otroci od prvega razreda osnovne šole do prvih in drugih letnikov srednje šole.
Otroke, mladostnike in njihove starše vabimo, da nas pokličejo na telefon 252 77 69 ali 080 22 1 3 ali nas obiščejo na Trgu MDB 14, kjer bodo dobili podrobne informacije o vsem, kar se bo dogajalo med poletnimi počitnicami.
Mladinsko središče Vič je dnevni center za otroke in mladostnike, ki že šesto leto deluje v okviru CSD Ljubljana Vič Rudnik, naš financer je Mestna občina Ljubljana, program pa finančno podpira tudi MDDSZ. Med šolskim letom smo za otroke in mladostnike odprti popoldan, nudimo učno pomoč, vse tja do 1 7:00 in različne zabavne in ustvarjalne dejavnosti, med počitnicami pa dopoldneve od 9:00 do 1 5:00 preživljamo počitniško veselo in sproščeno.
Besedilo: mentorji MSV
PODJETNIŠKE IN DRUGE INFORMACIJE
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol. net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Javni razpis za odobritev garancii za financeni leasing nove opreme brez
pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednia podietia, v sodelovanj z leasing hišami
Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do skupne odobritve razpisanih sredstev oz. do 10.11.07. Vmesni roki: 20.6., 10.7., 10.9., 10.10. in 1 0.11.07. Podrobnosti: http:// www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4376 .
javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investiciiskih kreditov z garan ci jami v letu 2007 za mikro, mala in srednie velika podietia, ki iih razpisuje slovenski podietniški sklad v sodelovanj z bankami.
Rok: je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oz. do 10.10.07. Vmesni roki: 20.6., 10.7., 10.9. in 10.10.2007. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4375 .
javni razpis za finančne vzpodbude delodaialcem za zaposlitev invalidov v letu 2007.
Razpisnik: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet: so finančne vzpodbude delodajalcem za: A) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za določen čas. B) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za nedoločen čas.C) Neposreden prehod invalida iz javnih del v redno delovno razmerje za nedoločen čas.D) Samozaposlitev invalida za nedoločen čas.E) Prehod zaposlenega invalida iz delovnega razmerja za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas. Za zaposlitev invalida iz A in E je spodbuda 5.000,00 EUR, za kategorije B, C, D pa 10.000,00 EUR. Role je 5.10.2007 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=4374.
javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvoine aktivnosti malim in srednie velikim podietiem v letu 2007.
Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Kredit se odobri za upravičene stroške investicije: stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme v povezavi z razvojno aplikativnim projektom, stroški nematerialnih investicij, (patentiranih pravic, licenc), znanja, storitev in ostalo v skladu z razpisom. Maksimalna višina kredita je 350.000 EUR, obrestna mera 6 m EURIBOR + 0,5% ... Rok: do skupne odobritve razpisanih sredstev oz. do 10.10.07. Vmesni roki: 20.6., 10.7., 10.9. in 10.10.2007. Podrobnosti: http:// www.podjetniski-portal.si/downloadfi le.aspx?docid=4622
javni razpis za pridobitev sredstev
Evropskega sklada za regionalni
razvoi - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva -turistična infrastruktura.
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet: sofinanciranje izvedbe investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo vplivale na razvoj turistične destinacije, investicije v: a) nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, b) bazenske komplekse, wellness centre kot del dodatne ponudbe v okviru že obstoječih hotelov ter hotelskih naselij predlagatelja, c) izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetnozasneževanje, d) igrišča za golf, e) zabaviščni parki. Rok: do porabe sredstev. Prvo odpiranje vlog bo 18.7.07, naslednja 14.11. 07, 6.2.08, 4.6.08 in 19.11.08.Podrobnosti: http://www.podje-tniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738
Najvažnejše v življenju s sledovi ljubezni, ki jih zapustimo, ko odidemo...
ZAHVALA
ob smrti naše mame, babice, prababice
Amalije ZGONC
(1914-2007) iz Ponikev
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, občinski upravi, podžupanji, županu občine, svetnikom, sodelavcem OS in vrtca Primoža Trubarja Velike Lašče, nekdanjim sodelavcem, pogrebnemu zavodu Zakrajšek, ki ste nam v težkih dnevih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: Edi, Mirjam, Bojan in Ida z dužino ter sorodniki
ZAHVALA
V sredo, 9. maja 2007, smo se na veiikolaškem pokopališču poslovili od naše drage mame, stare mame in prababice in sestre
Ivanke MAROLT
Logarjeve Ivanke, z Velike Sievice 19 ♦25.11.1919 +7.5.2007
Zahvajujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za molitve, darovane maše, sveče in cvetje, za izrečena sožalja in tople besede. G. župniku se zahvaljujemo za lepo opravljen obred. Hvala veiikolaškim cerkvenim pevcem za doživeto petje in pogrebnemu zavodu Zakrajšek za pogrebno organizacijo in oskrbo.
Posebno zahvalo namenjamo maminim sovaščanom z Velike Sievice, še zlasti družinama Polzelnik in Kotlušček, ki soji v zadnjih letih pomagali in ji stali ob strani.
Bog vam povrni!
Vsi njeni
Odšel je od nas, a v naših srcih bo vedno z nami!
ZAHVALA
23. maja smo se v Skocjanu za vedno poslovili od
Jožeta GORŠIČA
rojenega leta 1930 z Gradeža 46 pri Turjaku.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v njegovi kratki, a težki bolezni stali ob strani in nam pomagali: sosedom, prijateljem, sorodnikom, osebju zdravstvenega doma Velike Lašče, Patronažni službi, Društvu Hospic Ljubljana in Karitas Ljubljana.
Vaščanom Gradeža hvala za vso pomoč in poslovilni govor gospoda Andreja, župnikoma za lep poslovilni obred in gospodu Zakrajšku za izvedbo pogreba s pevci in tišino.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovane maše, sveče in cvetje.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob nenadnem junijskem požaru, ki nama je uničil ostrešje hiše na Turjaku, se najlepše zahvaljujeva vsem gasilcem za hitro, uspešno in nesebično pomoč.
Angela in Lado Klančar iz Zapotoka
Zaman so bili dnevi upanja, trpljenja, Ker bolezen bila je močnejša od življenja
ZAHVALA
Na pokopališču v Skocjanu smo se v soboto, 24. marca, za vedno poslovili od naše drage mame
v
Marije PECNIKi z Gradeža.
Usoda, ki na obzorju življenja črta neznane poti, nam je na obrazih izrisala trpko bolečino. Minljivost je premagala sen, smrt je zaorala brazde žalosti v naša srca.
Kljub neizprosni žalosti, ki pekli naše misli in dušo nismo preslišali ganljivih besed slovesa, ki sta jih v imenu vasi Gradež gospod Andrej Jakob in v imenu kraja, organizacij in društev, gospod Bine Logar, namenila spominu na prehojeno pot naše mame.
Hvala vsem, ki ste seji v tako velikem številu poklonili na njeni poslednji poti, zanjo darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev.
Hvala praporašem, pevcem kvarteta Zvon, cerkvenim pevcem, osebju ZD Velike Lašče, župnikoma g. Skulju in Oražmu, govornikoma, vaščanom vasi Gradež, še posebej pa sosedi Justini, ki je mamo vsak dan za čas bolezni obiskovala in jo spodbujali.
Hvala vsem. Žalujoči vsi njeni
Opravičilo
Zahvala ob smrti Marije Pečnik bi morala biti objavljena že v prejšnji številki glasila Troble, pa se je prispevek izgubil. Krivdo prevzemam nase, žalujočim pa se iskreno opravičujem.
Miha Merljak, urednik
/P§>«AT - antenski sistemi
MONTAŽA IN SERVIS ANTEN (SAT 500 kanalov)
RTVo zboliSava ali doaraditev}
Peter Kočevar, s.p. Merharjeva 2, Ribnica GSM 041 /61 769
meritve TV signalov dograditev ali izboljšava POPTV, A kanal, HRT, TV3 ...
montaža 5AT sistemov: (analogni - do 100 programov)
od 25.000 SIT (digitalni do 7000 programov
Srbija, filmi, erotika, iport...) od 69.000 SIT dalje
UGODNE CENE, PRIZNANI PROI7VAJALCI
Prodam
kmetijsko zemljišče v izmeri 7.000 m2, ki se nahaja ob asfaltni cesti v centru Roba. Ima ravno, sončno lego.
Vse informacije dobite na telefonski številki 041 460 035.
ČISTILNI SERVIS
ISA
ČIŠČENJE HIS, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
Dževdet Salčinovic, s.p. Pucljeva 2 1315 Velike Lašče GSM: 040/636 - 059
LEKARNA
l|uM|jru
Lekarniška podružnica VELIKE LAŠČE Javorškova 7 Velike Lašče
Telefon 01 788 85 50 01 488 85 52
SPOSTOVANI!
Obveščamo vas, da bo
od 3. 5. 2007 dalje lekarniška podružnica
Velike Lašče med delavniki odprta:
ocj od 8.00 do ponedeljka od 12.00 do do četrtka od -,5 30 do
petek od 8.00 do sobota ZAPRTO
11.30 15.00 19.00 14.00
Naše poslanstvo je skrbeti za vaše zdravje, zato naj bo naša lekarna tudi vaša lekarna.
kolektiv lekarne Velike Lašče
Lekarna Ljubljana obvešča, da se bo v poletnih mesecih odpiralni čas lekarniške podružnice Velike Lašče prilagajal ordinacijskemu času splošnih ambulant Zdravstvene postaje Velike Lašče.
FRAGMAT
izolirka AKCIJA
Gradbeni material:
Bogener strešniki Schiedel dimniki Oblak commerce tlakovci
FRAGMAT Izolirka d.o.o. Cesta Majde Šile 1 Sodražica tet: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12.
bogener"
DACHZIEGEL
Strešna okna Fakro Termoizolacije:
Gradbeni in fasadni stiropori dodatno -20% Hidroizolacije dodatno -15%
Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement...
Ugodno lahko v mesecu juliju kupite hladilnike In zamrzovalnike proizvajalca Gorenje.
Ves Lesninin program
Kuhinje SVEA
Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim Kombijem.
e
oblak
^7fakro gorenje
lesnina
SVEA
Trgovina Cerknica, Cesta 4 maja 1.. 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.30 do 12. in 15.00 do 19. sobota; 8.00 do 12.00
Mizarstvo Purkart d.o.o.
razpisuje delovno mesto za poklic mizar
Pogoj i:
-	ustrezna izobrazba
-	zaželjene so izkušnje na področju mizarskega poklica
-	delo se opravlja v obratovalnici in na terenu
-	delovno razmerje se sklepa za določen čas, z možnostjo kasnejše sklenitve
za nedoločen čas
Prosimo Vas, da vlogo z življenjepisom, ustreznimi dokazili in opisom delovnih izkušenj v petnajstih dneh po objavi oglasa pošljete na:
Mizarstvo Purkart d.o.o., Trubarjeva cesta 81, 1315 Velike Lašče
Avtohiša Zalar
01 7881 999 01 7881 998 031 331 920
Vse za vaše sCavje 06 praznovanju fcsta, Širne, porode, oSietnice, rojstne dneve,...
Vehki Oso Cm ^ 13, 1314 <%p6 TeCefon: 01/788-12-85 031/835-149
POHITITE!
Prostih le še nekaj počitniških terminov.
Avtohiša Zalar
Rezervacije in Infornrtocije za ve ¿ono 2007 iprcjemamo no tel 031 331 919
tt)ILEOM, FMMDinnHV
6.	julij, petek
Velikolaški poletni festival - koncert godbe Dobrebolje- ob 20:00 Kulturni dom Rob; vabi Občina Velike Lašče
7.	julij, sobota
Odprto prvenstvo v malem nogometu za Krpanov pokal - ob 16:00 Dvorska vas, vabi KTŠD Krpan
8.	julij, nedelja
Lokostrelska tekma za državno prvenstvo, Gozdni krog - ob 10:00 Okolica gradu Turjak, vabi Lokostrelski klub Turjak
10. julij, torek
Predavanje in delavnica za čebelarje »Gozdno medenje« - ob 16:00 Levstikov dom VelikeLasče, vabi Čebelarsko društvo Velike Lašče
14. julij, sobota
Veselica z ansamblom bratov Poljanjšek
Gasilski dom Velike Lašče; Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče Medena tržnica
Trg pred Levstikovim domom Velike Lašče, Čebelarsko društvo Velike Lašče 20. julij, petek
Predavanje »Spremembe podnebja«, predava Boris Muževič Predavalnica bivše šole v Krvavi Peči - ob 16.00, vabi Srečo Knafelc
29. julij, nedelja
Dan gospodinj - po sveti maši
pred Kulturnim domom Rob, vabi Društvo podeželskih žena Velike Lašče 18. avgust, sobota
Velikolaski poletni festival - koncert v izvedbi Hexacord: Ivana Kastilska in Filip Lepi Ljubezen in norost-20:30
Grad Turjak; vabi Občina Velike Lašče in Ars Ramovš v okviru festivala Brežice
25. avgust, sobota
Velikolaski poletni festival - opera Seviljski brivec - ob 20:00 Levstikov dom Velike Lašče; vabi Občina Velike Lašče
1. september, sobota
Občinsko prvenstvo v balinanju - ob 14:00 Gostilna Škrabec, Rob, vabi TVD Partizan Velike Lašče
9.	september, nedelja
3. Krpanove igre - ob 14:00 Dvorska vas, vabi KTŠD Krpan
16. september, nedelja
Praznik suhega sadja, Sušilnica Gradež Vabi društvo za ohranjanje dediščine