PVčtnhm plačana ▼ gotovinL Leto XEL štev. m LjuMjasia, nedelja iS« novembra I93I Cena 2 Din Upravnidtvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126-InseratnJ oddelek: LJubljana. Šelenburgova al. 1 - Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2 — Telefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljttb-ljana St 11.842 Praha fcislo 78 180 Wien št 105.241 Naročnin« znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40-— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123. 3124 3125 ta 3126t Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te- lefon št 2440 (poooči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telet št 19a Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po tarifa Krvave borbe na Daljnem vzhodu Japonske čete prodirajo dalje na kitajsko ozemlje — Konflikt zavzema vedno resnejše oblike NOVI NAPORI ZA UREDITEV IN KONSOLIDACIJO EVROPE Tokio, 1-4. novembra n. Japonsko poveljni irtvo v Mandžuriji poroča, da nameravajo čete kitajskega generala Mačanšanga napa-•ti japonske postojanke z obeh bočnih stra-ni Kitajci hočejo za vsako cen odrezati! japonske čete od njihovega zaJedja in pred vsem zasesti most čez reko Noni. Dragi kitajski general čančenfang pa prodira s svojimi četami proti Cicikarn, kjer je japonski konzulat že sedaj obkoljen od oddelkov kitajske policije. Kitajske oblasti v Cioika-rn zatrjujejo, da hočejo na ta način obvarovat; konzulat pred napadi demonstrantov. London 14. novembra d. Po vesteh 4z To-fclja se pripravlja japonska ofenziva od mosta preko reke Noni proti vzhodni kitajski železnici in sioer pod pretvezo, da se pripravlja kitajski general Ma a svojo premočjo za obkolitev Japoncev, zaradi česar je japonski poveljnik prisiljen k naglemu postopanju, če se hoče izogniti kitajskemu ■apadu. Obenem prihajajo tudi poročila o spopadih kitajskih predstraž in japonske konjenice. London, 14. novembra n. General Ma Je stavil vladi v Nankingu nujno zahtevo, da doseže po Društvu narodov ustavitev nadaljnjega japonskega prodiranja v severno Mandžurijo. Položaj kitajskih čet je zelo labilen. Z druge strani pa poročajo, da so Kitajci t Nankingu napadli japonski konzulat šanghsj, 14. novembra a. »Central Da?1y Nevvs« poroča Iz Nanklnga, da so davi japonske čete zavzele Andančl ter napredovale v smeri proti Ciclkaru, ki ga hoče jieneral Mahanšang braniti do skrajne sile. Japonski ultimat Tokio, 14. novembra, s. Vrhovni povefj-nnk japonskih čet v Mandžuriji je prejel od vojnega ministrstva navodilo, naj be pričo« pogajati s kitajskim generalom Mahamšangom, ki naj ga pregovori, da bo svoje čete umaknil še pred 25. novembrom od vzhodno kitajske železnice, ker se je le tako mogoče izogniti incidentov. Ta pogajanja naj bd se opirala na sledeče štiri točke: 1. General Mahanšang naj bi umaknil vse čete oikoli Cicikarja in Andančija na prvotne postojanke ter pustil v Gicikarju simo del posadke. 2. Južno-vzhodno od kitajske železnice ne smejo ostati niti najmanjši kitajski oddelki. 3. Železnico Iz Taonana do Andančija bo upravljala Ordinary Railway Board, dočim a« kitajsko vojaštvo ▼ to opravo ne sme vmešavati. 4. Če bi se kljub temu kitajske vojaške oblasti vmešavale v upravo, naj bi imela Japonska pravico ukreniti vse potrebne varnostne mere. Te zahteve je treba po navodilih vojnega ministrstva izpolniti do 25. novembra. Šanghaj, 14. novembra. AA. Topniška boj v okolaai Cicikarja se nadaljuje, vendar pa menijo, da je položaj generala Ma» ja zelo kritičen, ker ga je za hrbtom napadel kitajski general, ki _ operira sporazumno z japonskimi četami. Sovjeti protestirajo Moskva, 14. novembra. AA. Sovjetska vlada energično protestira proti japonskim poročilom, da Sovjeti podpirajo generala Maja. Poslanik v Tokiju je dobil nate« tira proti takim vestem. Sovjetska vlada testira proti takim vestem. Sovjeska vlada končno poudarja, da so vse te trditve absolutno neresnične in da imajo le namen zanetiti nezaupanje proti sovjetski vladi. Končno sovjetska Vlada poroča, da so pri nekem belem gardistu, kri je bil aretiran v Harbinu, našli dokaze, da 60 mu japonski vojaški krogi naročili, naj izzove nemire na ruski meja. Jutri se sestane Svet DN Pariz, 14 nov. n. Ameriški poslanik v Londonu Dawes je že včeraj popoldne pri-sipel v Pariz, da se udeleži zasedanja sveta Društva narodov zaradi mandžurskega spora. Novinarjem je dal izjavo, da mu jo dala ameriška vlada nalog, naj se udeleži zasedanj le, če mu bo kazalo. Izrazil je svoje prepričanje, da se bo svet Društva narodov na tem svojem zasedanju bavil razen z mandžjurskim sporazumom tudi a sporazumom devetih velesil in s Kelloggo-vim načrtom, pri katerem je Amerika najbolj prizadeta. Danes ga je sprejel zunanji minister Briand. Položaj zelo resen London, 14. nov. n. Državni podtafntk Macdonald, sin ministrskega predsednika, je imel govor, v katerem je naglasil, dtt je položaj na Daljnem vzhodu zelo resen Če Društvu narodov ne bo uspelo zatrett nemirov na vzhodu, bo skoraj nemogoče preprečiti vojno katastrofo v Mandžuriji. Mandžurski spor je eno najbolj delikatnth vprašanj in pomeni njegova rešitev pro blem prestiža za Društvo narodov. Zaključitev zasedanja fašističnega korpo- racijskega sveta Fašistična trgo\fnsfra politika bo v bodoče kolebala med protekcijo domače proizvodnje fa svobodno trgovino — Mussolini za uravnovešeno izmenjavo blaga med posameznimi državami Rim, 14. novembra, Snoči Je bilo zaključeno drugo zasedanje fašističnega korpo-racijskega sveta. Debata o fašistični carinski politiki se je včeraj že ves dan nadaljevala. Ob pozni uri je bila govorniška Usta izčrpana in so se zastopniki posameznih korporacij, M so spočetka zagovarjali dve različni tezi, protekcionizem in svobodno trgovino, sporazumeli. Korporacijski svet je ugotovil, da mora Italijanska carinska politika spričo izjemnih svetovnih gospodarskih razmer in kompliciranega sistema carinskih metod posameznih držav slediti posebnim primernim smernicam. Italija ne sme ustvariti v svojih mejah zaključenih gospodarskih sistemov, ki bi v preveliki meri škodovali splošnim interesom konzumentov. Zaradi tega je treba podpreti italijanski izvoz na enak način, kakor podpirajo konkurenčne države svoj izvoz. V italijanski zunanji trgovini Je treba uvesti sistem uravnovešenih izmenjav blaga. Kljib temu, da odpira takšna trgovinska politika italijanskemu izvozu tuja tržišča, tujemu uvozu pa Italijanska, je vendar treba najti način, po katerem bo domači trg v zadostni meri zavarovan, posebno glede kmetijskih pridelkov. Ker se bodo v kratkem izpreme-nile ali obnovile nekatere italijanske trgovinske pogodbe z drugimi državami, je korporacijski svet sklenil, ustanoviti posebno stalno posvetovalno komisijo, ki bo proučila za vsako posamezno pogodbo vse elemente carinske politike, ki pridejo od časa do časa v poštev. Ob zaključku je povzel besedo Mussolini, ki je reasumiral vso debato ter na-glašal, da je sodelovanje med kmetijstvom ta industrijo naravna potreba italijanskega gospodarskega razvoja, da goli protekcionizem ne sme dovesti do gospodarske stagnacije in da je treba kljub zaščiti notranjega trga postaviti kot osnovo bodoče italijanske trgovinske politike formulo uravnovešenih izmenjav blaga med posameznimi državami in Italijo. Upor v italijanski koloniji M asa u a, 14. novembra d. Guverner italijanske kolonije Eritreje Lucchesi je v As-mari ustanovil posebno sodišče, ki bo poslovalo po italijanskem vojaškem kazenskem zakoniku na ozemlju vse kolonije. Razen v Asmari bo posebno sodišče v posameznih primerih zasedalo v Dankaliji, Bar en tuj n m Omagru, treh vojaških centrih ob severni iln zapadni meji kolonije. Po vesteh, ki prihajajo le sporadnčno iz obmejnih erttrejskih pokrajin, se je na meji znova pričelo vstaško gibanje. Domačini se upirajo nasilnemu režimu kolonialne fašistične milice in vojske. Vstaši so se pričeli zbirati v skupinah in napadati ter uničevati vse, kar jilm je tuje in vsiljenega. Ubili so že več italijanskih vojakov in miličnikov požgali manjša taborišča in oropali več italijanskih vojnih oddelkov. Istočasno so pričeli ostali prebivalci okrog Dankalije, Bar en tu j a in Omagra .izvajati pasivno rezi-stenco. Trgovinska pogajanja Italije z Brazilijo Rio de Janeiro, 14. novembra. V kratkem »e tu zaključijo italijansko-trgovinska pogajanja. Nova pogodba bo nadomestila staro iz leta 1900. Trgovinski odnošaji med obema državama bodo sloneli na osnovi ugodnostne klavzule, čemur so se sicer bra-ziljski gospodarski strokovnjaki, ki bi bili zlasti za braziljsko kavo radi dosegli preferenco, Po ponesrečenem protifašističnem poletu Berlin, 14. novembra, g. Trije aretirani Italijani, ki so se z nemškim pilotom Hafnerjem in letalcem De Loozom pripravljali za polet v Konstanco, so znani protifašisti Bassanesi, Bassini in Roselli, ki so že lani meseca julija organizirali znani protifašistični propagandni polet nad Milanom. Bassanesi se je takrat ponesrečil po poletu v Švici in se je moral iz 500 motrov višine s padalom spustiti na zemljo, pri čemer je bil težko ranjen. Drugi izmed aretirancev je baje Nittijev sin. Da bi bili aretiranci izročeni italijanskim oblastem ni govora, pač pa se bodo morali zagovarjati pred nemškim sodiščem 70 milijonov brezposelnih Ženeva, 14. nov. g. Po zadnjih ugotovitvah mednarodnega urada dela znaša število brezposelnih na vsem svetu — skupno z družinskimi člani — okoli 70 milijonov, približno toliko kakor vse prebivalstvo Nemčije. / Posledice dijaških izgredov v Varšavi Varšava, 14. nov. s. Za udušitev dijaških nemirov so se poljska oblastva odločila za zelo drastična sredstva. 130 varšavskih dijakov, ki so bili pri zadnjih nemirih aretirani, Je bilo poklicanih v vojaško službo. Važne konference ob pariškem zasedanju sveta DN — Največja ovira je nestalnost političnega položaja v Nemčiji — Sodelovanje Anglije Pariz, 14. novembra d- Zasedanje »ve»ta Društva narodov, ki se prične v ponedeljek bo nudilo priliko za važne diplomatske razgovore med ministrskim predsednikom La-valom, angleškim zunanjim ministrom Johnom Simonom iLn nemškim državnim tajnikom Biilowom. Po informacijah iz vladnih krogov se smatra kot primerna pritegnitev Anglije k sedanjim francosko-nemškim razgovorom. Položaj pogajanj med Berlinom in Parizom je baje precej ugoden in po ofllcJ-joznih vesteh je pričakovati skorajšnjega sklicanja posvetovalnega odbora strokovnjakov na podlagi You.ngovega načrta Dose či pa je treba prej izravnavo francoskega in angleškega stališča v reparacijskem vprašanju, ker se težkoče v odnošajih med Anglijo in Francijo ne smetjo podcenjevati. K nasprotstvu na reparaoiijsko- poli t ičn em področju je treba prišteti še v.piiv carinsko političnih ukrepov Anglije, ki so .imeli za posledico francoske protiukrepe. V pričakovanih diplomatskih pogajanjih se bo vsekakor razjasnilo vprašanje, pod kakimi pogoji se more sklicati velika konferenca vseh prizadetih vlad. Ker obstoja mnenje, da bo posvetovalni odbor naglo zaključil svoja dela, se pojavlja potreba, da se že sedaj določijo glavne smernice neposredno na to sledeče konference vlad ter odstranijo že sedaj vse težkoče, M bi mogle ovtlrati naglo sklicanje konference. Prihodnji teden se r Parizu torej ne bo reševal samo japonsko-kitajski spor in bodo morda glavna pogajanja evropskih državnikov posvečena nadaljnji usodi Evropa Pariz, 14. novembra, d. Na seji zunanjega Id finančnega cd bora zbornice ?, tal ministrski predsednik Laval, kakor poroča >le-tit Journel« na vprašanje nekega poslanca, kake politične pogoje si je Francija pridržala za morebitno udeležbo pri dovolitvi posojila Nemčiji, ekspoze, v katerem je med drugim dejal: »Državnemu kancelarju dr. BrHn^ngn sem izjavil, da zahteva vsako posojilo kot pogoj sporazum o celi vrsti vprašanj. Sporočil sem mu, da je potrebno doseči omiljenje napetosti, kar se more zgoditi v Franciji le tedaj, če se Nemčija izrecno, odreče teritorijalniin zahtevam glede poljskega koridorja, če opusti načrt o združitvi z Avstrijo in če prenehajo demonstracije Stahlhehna. Na kratko, izjavil sem mu, da je predvsem potrebna sporazumnost obeh javnih mnenj.« Laval je dalje izjavil, da osnovan}© francosko - nemškega gospodarskega odbora že samo na sebi opravičuje potovanje francoskih ministrov v Berlin. Ker jfe možnost francoskega posojila Nemčiji za enkrat še izključena, je usWaritev gospodarskega sodelovanja najbolj učinkovito sredstvo za pomoč Nemčiji ie za obojestransko zbližanje. Glavna težkoča obstoja v nestalnoslli političnega položaja v Nemčiji. Francija ima mnogo dobre volje, ne more pa vnovič riskirati negotovosti, zlasti že zaradi tega ne, ker so v preteklosti podpisniki posojil mnogokrat izgubili svoj denar. V svojih izvajanjih o potovanj« v Washlng-ton, je francoski ministrski predsednik izjavil': »Proučili smo celotni problem. Hoovm sem opisal položaj svoje države ter poudaril, da smo pripravljeni sodelovati, ne pa eksponirati se. Ameriškemu predsednika sem označil tudi naše stališče glede na potrebo organizirane varnosti. Poudarjal sem, da se francoska mladina ne vzgaja kakor v drngih državah v vojnem duhu. Kdorkoli bi skušal snovati posebne organizacije r to s vrli o, bi se izpostavil splošni obsodbi javnosti. Zato rztraja Francija na organizaciji svoj« varnosti. Kako naj pristane Francija na pomorsko pariteto z Italijo, če mora braniti svoje ogromne kolonije?« Končno je Laval izrazil svoje mnenje, da so v Ameriki razumeli francoske težnje. Stališče Anglije London, 14. novembra, d. Štiridnevna debata v epodtoji zbornici o prestopnem govoru se je končale včeraj z odklonitvijo dodatnega predloga opozicije, naj 6e običajni zahvali kralju pri6tavi, da ima država izvrševati nadzorstvo nad industrijo in financami. Ta predlog je bil odklonjen z večino 422 glasov proti 38. Ob koncu debate je govoril Stanlley Bakhvin, ki je naglasa L da je najvažnejša naloga vlade zagotoviti uravnotežen pro* račun, izravnata trgovinsko Mjamoo ter preprečita notranjo inflacijo, katere nevarnost še vedno grozi. Država mora priti v položaj, da 6e bo mogfla angleška valuta eta-bilizrati na varni podlagi. Valutno vprašanje ima brez dvoma tudi mednarodni pomen. Angleška vlada je slej ko prej pripravljena za mednarodno sodelovanje, vendar pa je njena glavna dolžnost skrbeti najmanj za lastno valuto. Na mednarodnem področju predstavljajo najtežje vprašanje vojni dolgovi in reparacije. Po Mslugi Hoovrove poibude, ki predstavlja izreden čin državniške modrosti, je priše] svet do enoletnega odmora, vendar pa govornik dvomi, da bfi to zadostova-Jo. Ta rok ni dovolj dolg za obnovo zaupanja. Bo« dočnost je ostala neurejena. Sporazum med Francijo in Nemčijo pomeni važen korak v pripravah za ureditev zadeve m angleška vlada upa, da bodo razgovori med obema vladama doved&j do uspeha. London je v veliki meri pomagal v zad« njih desetih letih pri financiranju Nemčije, da je mogla nadaljevati svojo mednarodno trgovino in plačevati reparacije. Ta finančna pomoč ni bila speikulatrvna. Predstavljala je najboljše varstvo in jasno ie, da se varstvo za te obveznosti ne sme ograža« s političnimi dolgovi. Če b! »e to zgodil«, bi se uničil trgovski kredit Nemčije in rgo* v tem primeru bi propad® tudi vsi bodoči upi za reparacije. Govornik upa, da bo mogoče doseči v tem oziru spora-zum. celotno vprašanje pa je vendar silno zapleteno, ker zadeva na politične predsodke mnogo bolj v drugih državah kakor pa v Angliji. Francosko-nemška gospodarska komisija Pariz, 14. novembra. & Nemško-trance-ska gospodarska komisija je danes dopoldne zaključila svoje delo prvega zasedanja. V zaključni seji je komisija vzela na znanje vse gradivo, ki so ga prejšnjega dne proučili strokovnjaki. Komisija je ugotovila, da se kaže že pri sedaj proučenih predmetih upanje za uspešen razvoj nemško-fran-coskega gospodarskega sodelovanja. Komisija je soglasno priznala, da naj se to delo nadaljuje s stremljenjem, da bi imeli zastopniki pri vsaki priliki pred očmi celotno rešitev problemov, kakršna bi bila za reorganizacijo evropskega in svetovnega gospodarstva najbolj koristna. Posebna komisija, ki se bo bavila predvsem z vpra- - Sanjem ustanovitve in razvoja francosko-nemških kartelov.se bo sestala dne 16. decembra v Berlinu. Druga podkomisija, ki se bo bavila s prometnimi vprašanji, se bo sestala v Parizu 27. ali 28. novembra. Tretja podkomisija, ki bo iskala interesno skupnost v gospodarstvih obeh držav in delovala v najtesnejši zvezi s prvo podkomisijo, se bo sestala istočasno z njo v Berlinu. Četrta podkomisija, ki bo proučevala razne probleme, ki se nanašajo na sodelovanje obeh držav v inozemstvu, bo zborovala 18. m 19. decembra v Parizu. Pred sestankom sveta DN Pariz, 14. novembra AA. Prva seja svet* DN bo v ponedeljek ob 16. Jutri in v ponedeljek dopoldne se bodo vršftli razgovori med posameznimi delegati, v katerdh se bodo izmenjala posamezna nazlranja o ra»-voju dogodkov v Mandžuriji. Svet bo zasedal na Quafju & Orsej v dvorani, kjer je bil podpisan KeHoggor p«3t* Osobje tajništva DN, okoffi 70 oseb Je prC-»pel-o danes iz ženeve. London, 14. novembra. A A. Zunanji minister John Simon odpotuje v spremstvu lorda Ceeila im uradnikov zunanjega ministrstva Jutri t Pariz na izredno zasedanje »veta Društva narodov. Neuspeh droge indijske konference Razbila se je pred vsem na zahtevi po nstavni zaščiti muslimanske manjšine v Indiji London, 14. novembra, r. Konferenca pri Okrogli nrizi, ki naj bi de^rnitivno uredila tako zvano indijsko vprašanje, bo v par dneh zaključena. Uspeh konference je minimalen. Njena glavna naloga je bila določitev nove ustave za Indijo. Kjjuib temu, da je bil navzoč na konferenci Gan-dh! sam, ki ga vsi indsiki nacionalisti pri* znava jo za svojega voditelja, m bilo mogoče doseči pozitivnega repultata. Na eni sferami se Indii, ki tvorijo večino indijskega prebivalstva, niso mogli sporazumeti z muslimani, na drugi strani pa tudd med zastopniki večine indijskega prebivalstva in angleškimi defiegati mi prišlo do sporazume. Vendar pa so se pogajanja za novo indsko ustavo v glavnem razbila zaradi tega, ker Indijci niso hoteli priznaitti enakopravnosti manjšmskfh zastopnikov ter 90 vztrajaj na stalSšču, da naj bodoči režim v JmDiji sam reši manjšinski probjem, dočim eo se angleški delegati talk emu na- zrirramijn pno ti viti in zafatevafi, da se to vprašanje reši že na konferenci pri sestavi načrta bodoče ustave. MaodomaM jc na včem^ajl plenamrti seji konferenci izrazi! svoje obžalovanj« nad tem neuspehom ter napovedal za prihodnje dni zaključno deklaracijo angleške vlade. V političnih krogih tolmačijo to izjavo kot odkrito deklaracijo brezuspešnega zaključka konference. Poleg nesloge indijskih zastopnikov je ta neuspeh v ne-maiti meri fciKft posledica spremenjenega pofitičnega položaja v Angliji. Sedanja vlada je za koncesije še manj naklonjena kakor je bila bivša delavs(ka vlada. London, 14. novembra. AA Listi poro* čajo, da ministrski predsednik Maodooaid najbrže ne bo mogel uspešno posredovati v sporu med muslimani in dragimi manjšinami, ker so nasprot stva med n jimi prevelika. Romunskemu kralju gre na bolje Bukarešta, 14. nov. AA. Rador poroča: Snočnji zdravniški bulletin o zdravstvenem stanju rumunskega kralja pravi, da se je kraljevo stanje izboljšalo. Katarji pojenjajo. Snočnja temperatura je bila 36.7. Da onemogočijo komplikacije, bo kralj ostal še nekaj dni v postelji. Zdravniki ne bodo več izdajali bulletinov. Znižanje ministrskih plač in poslanskih dnevnic v ČSR Praga, 14. nov. h. Na seji ministrskega sveta so jo vršila kakor poročajo nocojšnji listi med drugim razprava o znižanju ministrskih plač in poslanskih dnevnic. To znižanje, ki bo znašalo 5 do 10 odstotkov, bo v veljavi samo tako dolgo, dokler bo trajala sedanja gospodarska kriza. Sorazmerno bodo znižani tudi prejemki predsednika republike. Pobijanje terorizma v Nemčiji Berlin, 14. novembra. AA. Prihodnji torek se sestanejo v notranjem ministrstvu zastopniki več nemških držav na sejo. Razpravljali bodo o odredbah proti terorističnim dejanjem in političnim izgredom, ki se v zadnjih tednih množe. Ni izključeno, da bo izdana splošna prepoved noše uniform za vse politične stranke. Težkoče nemške Državne banke Berlin, 14. nov. AA. V nemških finančnih krogih vlada veliko vznemirjenje zaradi težav, ki se pojavljajo v nemški Narodni banki navzlic striktnim uredbam glede trgovskih deviz, ki jih morajo nemški izvozniki izročiti Narodni banki. Narodna banka na eni strani ne more odkloniti uvoznikom nabave deviz, ki jih potrebujejo za svoja plačila, na drugi strani pa ne dobi od izvoznikov dovolj deviz, ker ostajajo v inozemstvu. Zato splošno pričakujejo, da bo nemška Državna banka izkazala pri prihodnji bilanci novo znižanje zalog zlata in deviz. Komunistični proces v Rimu Rim, 14. novembra AA. Izredno sodišče je zaključilo razpravo proti 11 komunistom, od katerih so trije obtoženi, da so poskusili polagati bombe. Osem obtožencev je obsojenih, od 18 mesecev do 12 let Ječe. Nj. Vel. kraljica na razstavi ženskih ročnih del v Beogradu Beograd, 14. nov. p. Nj. VeL kraljica jo v spremstvu dvome dame gospe Dj-uriče-ve posetila vseslovanski sejem ročnih defl, ki ga je priredilo Kolo srbskih sester. Nj. VeL kraljica si je razstavo ročnih del podrobno ogledala ter se je zelo pohvalno izrazila o razstavljenih delih- Razstavni odbor je pri tej priliki izročil Nj. VeL kraljici darove za kraljeviče in sicer za prestolonaslednika Petra pero, ročno delo iz Prizrena, za kraljeviča Tomislava in Andreja pa torbice, ročno delo iz Dalmacije. Proučevanje zahtev vinogradnikov Beograd, 14. nov. p. V četrtek T9. t. tn. se sestane v kmetijskem ministrstvu konferenca vinskih strokovnjakov, na kateri bodo razpravljali o resoluciji drugega vse-državnega vinogradniškega kongresa, ki s« je vršiil meseca septembra v Beogradu. Na tej konferenci se bo podrobno proučila obširna resolucija, ki je bila predložena ministrstvu. Resolucija predlaga med drugim popolno ukinitev državne, občinske in banovinske trošarine na vino. Če pa bi to ne bilo mogoče, predlaga resolucija maksimiranje trošarine, ki naj bi skupno ne iznašala nad 60 par od litra vina bilo v sodih ali steklenicah. Resolucija obravnava tudi celo vrsto drugih aktualnih vprašanj. Na konferenco so pozvani poleg zastopnikov kmetijskega in finančnega ministrstva tudi zastopniki vinogradniških organizacij. Društvo vinogradnikov za dravsko banovino bo na tef konferenci zastopal predsednik g. narodni poslanec Lovro Petovar. Iz srednješolske službe Beograd, 14. novembra p. Z odlokom ministrstva prosvete je imenovan za profesorja v VIIL položajni skupini Valentin Je-mec, suplent klasične gilmnazije v Mariboru, za suplent e so imenovani naslednji diplomirani filozofu Josip šter na realno gimnazijo v Celju, Vinko Košak na reatoo gimnazijo v Celju, Vinko Košak na realno na realno gimnazijo v Ptuju in Stanko Medic na realno gimnazijo v Mariboru; Milena Premru, suplentinja real gimnazije v Kranju, je dodeljena na m. realno gimnazijo v LJubljani, Vladimir Engelman, telovadni učitelj v Senovem, pa Je dodeljen na realno gimnazijo ▼ Maribor«. Značilna zadeva Ljubljanski poslanec, minister dr. Albert Kramer nam je izročil zanimiv dokument, ki je tako značilen, da bi bilo škoda, ako bi ga prikrili naši javnosti. V ponedeljek 9. t. m. je prejel po pošti izjavo, podpisano od 63 mladih gospodov, ki pravijo, da so slušatelji ljubljanske univerze in da govore v imenu »slovenskih katoliških akademikov«. Pismo je datirano s 5. novembrom, na pošto pa je bilo dano šele v nedeljo, na dan volitev zvečer. Glasi se tako-ie: »Gospodu ministru za zgradbe dr. Albertu Kramerju, Ljubljana. V Ljubljani ste postavljeni kot kandidat na državni listi Vi, gospod minister. Ker nam ni dana, možnost, da bi irvoje glasove oddali katerikoli drugemu kandidatu, smatramo za nasilje vesti, se nas katoličane moralno sili k volitvam za Vašo osebo, ki ste bili dolgoletni urednik »Jutra«, Iiata, ki je dosledno in stalno žalil prepričanje ln čuvstvo nas slovenskih akademikov in sploh slovenskih katoličanov. Vas kot kandidata po svoji vesti ne moremo voliti. Sicer nam pa tudi ustava jamči svobodo vesti in se torej čisto v smislu ustave vzdržujemo volitev. Za slovenske katoliške akademike.« — Sledijo podpisi. Da nam ne bo zopet kdo ofital, da mrcvarimo slovenščino, naj najprej ugotovimo, da je pismo reproducirano točno od besede do besede. Toda končno je forma tu postranska stvar; gre za smisel in vsebino. Oboje pa je jasno. Podpisani gg. akademiki izjavljajo v nedeljo zvečer po volitvah g. dr. Kramerju, da zaradi tega niso šli na volišče, ker bi morali glasovati za njega, za njega glasovati pa ne morejo, ker je »Jutro« »dosledno in stalno žalilo prepričanje in čuvstvo slovenskih akademikov in sploh slovenskih katoličanov«. Res je morda »Jutro« kdaj žalilo prepričanje in čustva takih slovenskih akademikov, kakršni so nekaj dni pred volitvami priredili na univerzi ono žalostno demonstracijo, ki jo je najbolje čim prej pozabiti, da se nam ne bo treba vsem skupaj predolgo sramovati. V bivših ljutih strankarskih borbah je "Jutro« morda tudi dostikrat res zadelo ob prepričanje in čustva onih slovenskih katoličanov, ki so cerkve in vero poniževali za d*kli svojih političnih strasti. Oni slovenski akademski ©mladini pa, ki se zaveda svoje zgodovinske naloge v našem narodnem pokretu — in ta je hvala Bogu v ogromni večini — je bilo »Jutro« od nekdaj vnet prijatelj in zaščitnik. Nihče tudi ne more trditi, da bi bilo »Jutro« »dosledno in stalno žalilo ver- Zapleten položaj v Angliji London, 11. novembra. Kratki prestolnl govor, ki ga je angleški kralj prečital v zbornici, je imel nadomestiti občutno pomanjkanje enotnega delovnega programa Macdonaldove vlade. Vlada namreč do danes ni nastopila z jasnim delovnim programom, ker so poslanci narodne koalicije razdeljeni v dve skupini, od katerih se prva bori za svobodno trgovino, druga pa za čim večjo carinsko zaščito. Iz istega razloga tudi prestolni govor o tem ni vseboval nič določnega in vlada je proglasila, da je naloga njenega dela itak jasno obeležena v dejstvu, da je zmago narodne koalicije pripisati volilnemu programu. V njem je bilo povedano, da so naloge novo izvoljene zbornice ureditev državnih financ in plačilne bilance ter vzpostavitev gospodarskega ravnotežja v državi. Te točke, da vsebujejo več nujnega iu važnega dela, nego katerikoli delovni program. Narod je novi zbornici izrekel svoje zaupanje edino na temelju teh treh točk. Vlada za enkrat šele preiskuje iu proučuje vzroke gospodarskih težav, toda o tem proučevanju ie slišala angleška javnost že več ko dovolj. Faza proučevanja se je začela že z majsko komisijo med vladno krizo in osobito med volilno agitacijo je na stotine kandidatov razložilo narodu vzroke zelo podrobno, mnogoteri pa so mu predložili razne učinkovite recepte. Angleška javnost zahteva sedaj ukrepov, naglašajoč, da je bilo študija menda vendar že dovolj. Od volitev dalje vlada v zborničnem za-kulisju mrzlična delavnost, ki se spreminja že v borbo. Skoro polovica konservativne stranke ni zadovoljna z Baldwinovim vodstvom, zato je z razprostrtimi rokami sprejela Macdonalda. Mislili so, da bo človek, ki je ob koncu svojega dolgoletnega življenjskega dela krenH z odločnostjo od smernic svoje stranke, izgubil svojo urav-novešenost ter ga bo tok sam od sebe nesel vedno bolj na desno. Pri sestavi vlade pa je Macdonald pretehtal zahteve pristašev carinske zaščite ter jim ustregel samo na polovico. Finančno ministrstvo je poveril sicer Nevillu Chamberlainu, zagovorniku carinske zaščite, trgovino pa ie prepustil Runcimanu, ki je znana pristaš svobodne trgovine. Tako sta že v kabinetu samem zastopani tezi za svobodno trgovino in proti nji, kakor je v tem pogledu občuten razkol tudi med poslanci. Pristaše carinske zaščite, ki jih je okoli 305, vodi Neville Cham-berlain. Ta skupina je zahtevala zase finančno ln trgovinsko ministrstvo, ki sta v vprašanju zaščitnih carin ali svobodne trgovine najodločilneši ministrstvi. Macdonald je nstregel tej zahtevi, kakor rečeno, samo na polovico, utemeljujoč, da za rešitev tega vprašanja sedanja zbornica in vlada pri volitvah nista dobili pooblastila »Times« sicer zelo vljudno prigovarja Macdonaldu, na drugi strani pa odločno kroti vročekrvne pristaše zaščitnih carin, naj ne ovirajo najnujnejšega dela za ureditev gospodarstva. Njihova zahteva, da je šele sekundarnega pomena in bo prišla v razpravo še le, ako se bo pokazalo, da je pri reševanju glavnega problema ni mogoče odbiti. Chamberlainovci so grozili, da podajo v adresni debati svoie oddvojeno mišljenje ter predlože posebno carinsko ta- sko prepričanje in čustva slovenskih katoličanov«. V* ostalem pa podpisniki izjave vse te namišljene »Jutrove« grehe sami postavljajo v preteklost jn jih danes niti oni ne morejo več očitati »Jutru«. Argument mladih gospodov, ki so se podpisali kot »slovenski katoliški akademiki«, proti dr. Kramerju je tem bolj piškav v trenutku, ko so kot kolegi dr. Kramerja kandidirali na isti listi odlični katoiiški duhovniki in se sedaj pripravljajo z njim na iskreno sodelovanje v našem parlamentu. Vendar pa ta stvar ni glavna in ne najbolj značilna v celi zadevščini. Mnogo bolj interesantno je, da so gg. podpisniki izjave v nedeljo, torej po volitvah, sporočili g. dr. Kramerju povsem drugačen razlog za svojo abstinenco, kakor smo ga imeli priliko slišati iz njihovih vrst pred volitvami. Ako »slovenski katoliški akademiki« v Ljubljani niso mogli iti volit, ker je bil kandidat dr. Kramer, zakaj pa so bili potem akademiki istega tabora najbolj vneti pro-pagatorji volilne abstinence po drugih okrajih, kjer dr. Kramer ni kandidiral, in to celo tam, kjer so kandidirali nad vsak verski očitek vzvišeni katoliški duhovniki? Iz vrst, ki sedaj tiščijo osebo dr. Kramerja v ospredje kot oviro za izpolnjevanje državljanske dolžnosti, smo do nedelje slišali, da morajo volilci ostati doma zaradi užaljene svobode in demokracije ter da je bojkot volitev narodna dolžnost zavednih Slovencev. Zdaj pa naenkrat slišimo, da bi bili mladi gospodje iz tabora, v katerem so fabricirali na tisoče abstinenčnih letakov in cd koder so se razhajale širom Slovenije pravcate udarne čete, da pomagajo abstinenci do zmage, prav radi šli na volišče, a samo zaradi dr. Kramerja niso mogli! Kje je sedaj resnica? Kje je sedaj po volitvah moralični pogum? Ti dve vprašanji si bo po prečitanju gori citirane izjave pač z nami vred postavila naša javnost in ž njo zlasti vsi tisti, ki so zapeljani ali ustrahovani, zunaj na deželi ostali doma, a niso imeli v svojem srezu za kandidata niti dr. Kramerja niti kakega drugega urednika »Jutra«. In poštena naša javnost bo na obe vprašanji tudi sama pravilno odgovorila. Končno pa še eno stvar: Prepričani smo, da onih 63 akademikov ni imelo pravice se podpisati za »Slovenske katoliške akademike«. Poznamo namreč mnogo akademikov, dobrih Slovencev in dobrih katoličanov, ki se niso podpisali pod to izjavo, pač pa so se dali vpisati v seznam tistih, ki so v nedeljo moško in odločno oddali svoj glas, ne toliko za osebo dr. Kramerja, kolikor za veliko narodno in državno idejo, ki je bila 8. novembra postavljena pred plebiscit celokupnega naroda. rifo, vendar so si premislili in se nekoliko umirili, vsaj na videz. Kakor vse kaže. Macdonaldu ne bo lahko pridobiti za redno delo ministrov in poslancev, ki so vse svoje življenje stali v borbi drug proti drugemu zaradi načelnih vprašanj, ki tudi danes stopajo v ospredje. Zato je zelo verjetno, da bo zbornica na br-zo roko končala nedogotovliene zakone prejšnje vlade, podaljšala veljavnost nekaterim odredbam, ki jim doba v kratkem poteče, nato pa se bo odgodila, ne glede na »grozeči polom narodnega gospodarstva«. Ministri bodo morali med tem naiti novo koalicijsko formulo, kajti dosedanja se je že med volitvami pokazala kot skrajno pomanjkljiva. Naravno je, da je ta zapleteni položaj zelo po godu pri volitvah tako silno poraženim laburistom, ki črpajo iz njega novega poguma in že začenjajo zopet zbirati svoje razbite čete. Henderson in drugi voditelji delavske stranke so se odločili, da bodo temeljito revidirali strankin gospodarski program in ga podrobno izdelali zlasti v točkah, ki imajo neposreden praktičen pomen, kakor n. pr. sredstva za uravnoteženje državnega proračuna. Laburisti upajo, da bodo na ta način zopet pridobili za sebe one volilce, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za konservativce, in računajo pri tem, da jim bo nudila veliko pomoč ravno neenotnost v vladnih vrstah. Seveda poznajo to špekulacijo prav dobro tudi konservativci. Zato bodo gotovo stbrili vse, da se ne bo posrečila, ln bodo pokazali med raznimi nazori v svolih vrstah doseči take kompromise, ki njihovih volilcev ne bodo razočarali. Lahka ta naio-ga ne bo; angleški državniki in politiki stoje pred tako težkimi problemi v notranji ln zunanji politiki, da bo za njihovo zadovoljivo obvladanje res treba največjih zmožnosti in najboljših moči. kar iih oremore današnja Anglija. Nagrajeni načrti za novi ljubljanski kolodvor Mestno načelstvo v Ljubljani je v sporazumu z železniško upravo razpisalo natečaj za izdelavo generalnega načrta novega postajnega poslopja v Ljubljani. Natečaja se je udeležilo 17 projektantov. Ocenjevalna komisija je po temeljitem pregledu prizaaia nagrade naslednjim načrtom po temle vrstnem redu: 1. projektu t geslom »L. O.« (iprodektanta inž. arh. Josip Gonda in inž. arh. Andrija Baranj iz Sombora) 30.000 Din; 2. projektu z geslom »Paralel - Unija« (projektanta dipl. inž. Josip Pičman in Inž. arh. Josip Seissel iz Zagreba) 20.000 Din; 3. prodektu z geslom »12.270« (projektanta inž. arh. Andriija Baranj in inž. arh. Josip Gonda iz Sombora) 15.000 Din; 4. projektu z geslom »Peron« (arh. Mihajlo Hecimovlč iz Zagreba 10.000 Din in projektu z geslom »23« (projektant inž. arh. Navinšek Emil iz Ljubljane) 10.000 Din; 5. projektu z geslom »Kolodvor« (projektanta luž. Milovan Ko-vačevič in inž. Vlado Antollč iz Zagreba) 5000 Din. Vsi došll projekti so javno razstavljeni v dvorani direkcije državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ulilca št. 12. pritličje, vhod iz Kolodvorske ulice ob vogalu Kolo dvorske in Pražakove ulice od vključno srede dne 18. t. m. dalje do vključno nedelje 22. t m. od 9. do 15. ure. Zahvala volilcem V logaškean srezu Krasni uspeh nedeljskih volitev ie v prvi vrsti zasluga zavednega našega obmejnega prebivalstva. Kot en mož se je strnilo v obrambo državne nacionalne misli in s tem nedvoumno poudarilo, da zahteva v svobodni državi ureditev gospodarskih prilik. Postavljen sem pred težko in odgovorno nalogo, biti zagovornik in delavec za ta srez. Prosim lepo vse sodelavce in volilce, da mi v predstoječem velevaž-nem delu ne odrečejo svoje pomoči in da me tudi v bodoče podpirajo s svojim dragocenim sodelovanjem pri ustvarjanju naše srečnejše skupne bodočnosti. S svoje strani pa obljubljam, da bom posvetil vse sile delu za dobrobit naroda in države in posebej še za dobrobit lepega logaškega okraja. Dr. Stane Rape, narodni poslanec. V kamniškem srezu Kamniški srez je na dan volitev častno izvršil svojo domovinsko dolžnost do države. število oniih, ki so tega pomembnega dne v zgodovini naše mlade Jugoslavije sledili kli-cu kralja in domovine, je bilo tudi pri nas .proti pričakovanju veliko. Iskreno se zahvaljujem vsem onilni, M so mi tega dne izkazali svoje zaupanje, in jih zagotavljam, da bom zastavil vse svoje sile za napredek in p.rocvit države in kamniškega sreza. Tega ne izjavljam samo svojim volilcem, temveč tudi onim, ki so ©lasovali za moja dva sokandidata, kajti vsi trije smo se borili za isto idejo in glasovi, oddani enemu ald drugemu, so biLi oddani za veliki ipTogTam vsedržaivne liste g. ministrskega predsednika Petra živkoviča. Bratsko sodelovanje naj druži vse aloje _ kmeta, delavca, obrtnika, trgovca In uradnika pni skupnem delu za dobrobit našega sreza. Na skupno delo vabim tudi one, ki so v tem boju zaslepljeni Ln zapeljani ostali ob stranil; gotovo bodo pred ali slej spoznali svojo zmoto .in tudi oni .naj s sodelovanjem pomagajo k ustvaritvi! gospodarsko močne zedi.njene Jugoslavije. Ogromno delo je, M nas čaka. Za napredek našega STeza bo treba mnogo storiti in ramena samo enega^človeka so za to breme prešibka. Prosim tedaj vse one, ki jih ne vodita v politiki zavist in osebno nasprotstvo, temveč imajo pred očmi res dobrobit ljudstva, da me v modem stremljenju podpredo, ker le v skupnosti je moč in možnost uspeha. Povodom izvolitve sem preje iz sreza ln od drugod toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da se ne morem vsakomur posebej zahvaliti!. Vsem iskrena hvala! Naj živi naš lepi kamniški srez, naša 'e-pa Jugoslavija in naš vilteški kralj! Kamnik, dne 13. novembra 1931. Anton Cerer, narodni poslanec. V novomeškem srezu Veliki zgodovinski dan je za nami. Vsi krajevni volilml odbori in posamezni volilci ste v polni meri storili svojo dolžnost 'n s tem dokazali državljansko zrelost. Zagotavljam vas, da bom imel pni svojem delu v Narodni skupščini vedno pred očmi koristil države kot našega skupnega doma, v nič manjši meri ipa solidarne interese svodih vottidceiv i.z krajev probujajoče se Dolenjske. Prosim pa tudi vas, da me še v bodoče vsestransko podpirate z nasveti in utemeljenimi; predlogi ter mi ohranite zaupanje, ki ste mi ga izkazali v nedeljo. Anton Kline, narodni poslanec novomeškega sreza. V metliškem In Črnomelj-skem srezu V nedeljo 8. novembra sta Vas klicala domovina in kralj. Vi ste se častno odzvali temu klicu in rekli ste z Vašimi številnimi glasovi: vedno za domovino Jugoslavijo! Zahvaljujem se Vam v imenu svojem in j v imenu svojega sotrudnika g. Evgena j Lovšina, tako Vam iz domačega sreza metliškega kakor tudi Vam iz črnomeljskega za krasno volilno udeležbo. Izrazih ste s tem zaupanje meni, izvoljenemu narodnemu poslancu za oba sreza, in s celotnim izidom volitev v naši Beli Krajini dokazali, da Vas je večina in da bom lahko v Vašem imenu rekel na pristojnem mestu: Bela Krajina je bila, je in bo ostala jugoslovenska! Posebno zahvalo izrekam dragim 2um-berčanom in someščanom Metličanom, ki so šli volit složno kot en mož in mi izkazali to veliko zaupanje. Bodite prepričani, da bom zastavS vse svoje sile, opiraje se na Vaše številne glasove, da bo Bela Krajina v narodni skupščini o vseh socialnih in gospodarskih potrebah pravilno razumevana in temu primerno upoštevana. Obenem izrekam tem potom svojo prisrčno zahvalo vsem onim številnim, ki so se me spomnili ob moji izvolitvi ter mi čestitali, ker se mi vsakemu posebej ni mogoče zahvaliti. Živela JugoslavfJa! Metlika, 12. novembra 1931. Danijel Makar, narodni poslanec. Dežuje že ves teden Ljubljana, 14. novembra. Osem dni ie skoraj neprestano dežuje. Po beležkah metereoloskega zavoda je v teh dneh padlo v Ljubljani za 113.4 mm dežja, kar predstavlja ogromne mase vode, ki bi Ljubljano visoko poplavile, če se ne bi sproti odtekale. K sreči so bili ■med deževjem kratki presledki, ki so omogočili, da so začele naraščajoče reke s potoki padati. Od snoči okoli 19.10 pa so se pojavljale silne plohe, kakor da bi se bil nad Ljubljano utrgal oblak. Ljubljanica je davi naglo naraščala. Samo danes je narasla za 23 cm višje. V Gruberjevem prekopu voda že kmalu ni tako visoko stala. Na »Špici« je voda dosegla višino brega. Ljubljanica je že v zgornjem toku pod Vrhniko prestopila bregove ln poplavila na daleč ravan, tudi pritok Bistra je poplavil polje. Iška se je spremenila v pravcati hudournik. Močno je nara-sla Iščica z Zelimljišco. Pod vodo je cesta, ki vodi iz Škofljice na Ig. Nocoj jc bil za silo še vzdrževan avtobusni promet, a jutri bo nemogoče voziti z avtobusom po tej cesti ter bo najbrže že dopoldno promet ustavljen, če bo deževno vremo trajalo še naprej s tako silo. Zlasti hudo je na Barju, ki ga zaliva voda vzdolž in v šir. Vode so močno narast-le. Ljubljanica se komaj še drži v strugi, na gotovih mestih pa je že udarila čez travnike. Skozi mesto se ▼ novo regulirani strugi vali vsa kalna in umazana. Tudi Sava je močno narastla. Višje gori na Gorenjskem še ni nevarna, pač pa se je razlila pri Zalogu. Močno so narasli tudi potoki Gradaščica, Mali graben, Curnovec tn druigi. Stanovalci vasi ob Sori so v čedalia večjih skrbeh. Po poročilih iz Notranjske je Planinska dolina že vsa pod vodo. Večja povodenJ je nastala tudi v Loški dolini, ker Golo-bina pri Danah ne more sproti požirat) velikanske množine vode, ki jo donaša potok Obrh z drugimi malimi pritoki. Delna regulacija Karlove« na Cerkniškem jezeru je že pokazala svoje koristi. Velika Kar lovca, ki je bila letos že do 100 m gfloboko zreguliirana. naglo in sproti jemlje vase vodne mase in zato Cerkniško jezero n! močno naraslo. Tudi v kamniškem okraju so vode znatno narasle. Ponekod posebno v okolici Trzina, je Pšata zopet poplavila polja. Bistrica in Nevljica sta močno narasli, s Nevljica je mirna in ne ruši, v Stranjah pa je Bistrica malo razorala brego^je, vendar zaenkrat brez večje Škode. V Ljubljani je tudi proti večera Se deževalo. Barometer se drži nad 760, ozračje je pa navzilic stalnemu deževju mlačno Konferenca o sokofskem tisku Dne 13. tn 14. t. m. se je vršila pod predsedstvom prve podistaTešine Sokolskega Saveza br. Ganila konferenca o saveznem tisku, kaitere so se udeležili poleg uredrvi* kov saveznih sokoteikih listov še predsednik saveznega prosvetnega odbora br. .1r. Vladimir Belajčič, savezni ekonom br. Branko Zivkovič, savezni tajn;k br. Ante Brozovid in član savezne uprave br. dr. Riko Fut. Na konferenci ao se obravnave!« vprašanj«. ki se tičejo sokolskega tiska. Med •mnogimi važnimi sklepi je konferenca prav posebno poudarila potrebo, da se drži glavni savezni organ »Sokolski Glasnik« s svojo mesečno prilogo »Sokolsiko Prosveto« premočrtne smeri v dtohu čiste sokolske ideje in da naj bo v njem tudi pro9tor za svobodno razglabljanje aktualnih sokolskih rprašanj. Na konferenci se Je nadalje tod? ie poudarilo, da mora biti »Sokolski Glasnik« duhovni reguilaitor vsega scskolskega življenja, dela in stremljenj, ki naj stvaTja-jo duhovno edinstvo in državljansko zaves, t o odgovornosti in dojžnosti napram narodu in država. S posebnim veseljem je konferenca ugotovila len napredek naših mladinskih listov »Sdkoliča« in »Naše radosti« in nji« hov močan vpliv na vzgojo sokolske mladine. Tudi naš tehnični organ »Sokol« je na dostojni višini. V smislu resolucije glavne skupSčine se je sklenilo, da osnuje savezni prosvetni odbor skupno 9 tajništvom Saveza odsek za tisk 6 poročevalskim birojem v Beogradu, ki bo redno izdajal svoje bMtene, in da se v prvi polovici deoembre organizira propagandni teden za sokolski tisk. Naposled se je sestavil uredniški ods-ek ■oSokdskega Glasnika«, ki ga sestavljajo bratje Gangl, Cefiar, SvajgaT fn Poharc. Sestava se bo predložila savezmemu izvršnemu odbora v odobrenje. Obsojeni komunisti Dvodnevna razprava. — Ostra sodba pre< velikim senatom. Ljubljana, 14. novembra. Velika porotna dvorana deželnega sodišča. Prazna in pusta, hladna, ker prepozno zakurjena. Po stenah brezizrazni okrasi iz štuka, tipični za francisco-josephin-sko dobo. ko so to stavbo izdelali. Od zunaj se sliši trajno peliskanje dežja po ko-vinasti strehi. Sedem obtožencev, med njimi dvoje mladih deklet, okrog dvajsetletnih. Veliki senat petorice sodnikov: predseduje dss. g. dr. Kralj, votanti vass g. Mladič in sodniki gg. Baričevič, Miiller in Javorščk. Za sedem obtožencev šest braniteljev: dr. Knaflič, dr. Tekavčič, dr. Tominšek ml., dr. Turna, dr. šubic in dr. Lokar, tožilec dr. Feilacher. Razen njih v dvorani najprej en novinar, en sodni služ-benik, dva jetničarja in dva žandarja. Kot priča je iz kaznilnice v Sremski Mitrovici priveden Jovan Veseiinov, sovjetski emi-sar, ki je bil pred nekaj meseci zaradi organiziranja komunistov obsojen na 15 let robije pred sodiščem za zaščito države v Beogradu. Publika: Izprva le mati in sestra ene obtoženke, pozneje neki konfi-dent. Razprava poteka monotono. Opoldne (v petek) se nabere okrog 15 poslušalcev, menda sorodniki obtožencev, popoldne jih je do 30. Obtožba očita dejanja po zakonu o zaščiti države, razne nelegalne organizacijske zveze, korespondiranje, razširjanje letakov, adrese ln slično. Same romantične reči, o katerih se v spisih ne vidi, da bi bile konkretno kaj škodovale. Razprava traja v petek od pol 9. s kratkim opoldanskim odmorom do čez 20. Popoldne je zaslišan Veselinov, ki ne ve, ali noče mnogo povedati. Ko ga odvedejo, se prva obto-ženka prisrčno poslovi od njega. Proti koncu večerne razprave se Javnost Izključi, ker se čitajo teksti nespametnih ln kaznivih letakov. V soboto se razprava nadaljuje ob pol 9., monotono kakor včeraj. Privede se še ena priča, ki pa nI prsu-va. Na to se čitajo dokumenti, priloga. Zunaj neprestano naliva dež. Javni tožilec utemeljuje obtožbo v ogorčenem tonu. govori nad eno uro, nato izvajajo odvetniki. Govori trajajo do dveh, senatovo posvetovanje do treh, čitanje sodbe z razlogi do štirih popoldne. Ena obtožemka ln trije obtoženci so oproščeni, ker jim nI nič bistvenega dokazano, ena obtoženka je obsojena na 18 mesecev robije, en obtoženec ravno toliko, drug obtoženec na 12 mesecev, vsi z Izgubo častnih pravic za več let. Publike se je med tem nabralo okrog 60. Vsi molče poslušajo sodbo in razloge, nekateri se spogledajo. So večinoma starejši možje .sosedi, sorodniki, matere, le nekaj mladeničev je vmes. Javni tožilec priglasi revizijo radi oprostilnih sodb, en obsojenec sprejme kazen, eden si pridrži premislek, eden prijavi revizijo in priziv. Potem odidejo, obsojenci v svoje dosedanje domovanje, dragi pa ven v dež in na svoje domove. V dvorani pogase luči In prezračijo — do prihodnjič. Tedensko frmefjsko poročilo fcatec, 14. novembra h. Na hmeljskem trgu Je bila ves pretekli teden tendenca popolnoma mirna. Promet je znašal 700 stotov po 50 kg. Kupci so bili večinoma iz inozemstva. Zanimali so se pretežno za slabše kvalitete, prodanega pa je bilo največ hmelja srednje kvalitete. Zaloge pri producentih so ocenjene na 14.000 stotov. žigosanega in odposlanega je bilo dose-daj 112.000 stotov. Cene od 180 do 370 Kč. Letošnja žetev je znašala v žatskem okrožju okrog 182.000 stotov, na hektar povprečno 20 stotov. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za dane*«: Pretežno oblačne, mesieno. še nestalno in zmemo hladno. — SituMja včerajšnjega dne: Na južnem robu velike barometrske depresije, ki prehaja na severni del kontinenta, se je ustvarila ponovna sekundama depresija, ki je prekrila vso južno Evropo. Zaradi tega je bilo vreme nestabilno in slabo. deževno in megleno. Prevladovala je zmerna temperatura. Barometrski pritisk je ponovno padel za 2 do 5 mm. največ na za-padu. Davi je temperatura padla za 1 do 2 stopinji le v južnem Primorju in v srednji Hrvatski, v ostalih krajih pa ie narasla za 1 do 5 stopini. največ v zapadnih krajih. V vzhodnih del^h države je bilo nebo napol oblačno, napol vedro, v ostalih pa docela oblačno. V Sloveniji je deževalo, vetrovi so bili močni, v severnem in srednjem Primorju je pihal široko, v Diki in na otokih pa je prevladoval močan južnjak. Dunajska vremenska napored ta nedelj®: Nesirnirno. opite ¥ z¥eza • z vsemi kulturnimi centri Evrope! — Prisluhnite godbi ln govoru velemest, jemljite od zakladov kulture, ki so nakopičeni v njih. Nabavite si prvovrsten RADIO APARAT! Radloaparat »ETJMIG 1S2« je aparat največje dovršenosti ▼ tehničnem ln estetskem pogledu. — Ima tri najmodernejše elektronke z zamreženo anodo, vdelani selektor (Bandfilter), magneto - dinamični zvočnik. Popoln priključek na Izmenični tok. Cena Din 3.500 RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta št« §. Naši lirai i iii Spomenik padlim branilcem Beograda Ksfcor amo poročali, mo t Beograda ▼ sredo 11. t. m. m svečan način odkrffl spomenik, ki ga je postavilo Udruženje rezervnih častnikov to bojevnikov hrabrim Junakom, ki bo med svetovno vojno branili Beograd in padli za svobodo domovine. 8 ■pomenlkom Je združeno kostišče, v katerem se nahajajo zemeljski ostanki 5000 teti Junakov, častnikov, podčastnikov ln vojnikov, katerih Imena so v veliki večini neznana. Posvetitvi so prisostvovali tudi zastopniki zavezniških držav. Svečanost Je bila otvorjena db 11. ob prihodu NJ. VeL kralja in kraljice tn članov vlade. Na prvi sliki vidimo spomenik, obdan od množice, na drugi pa Nj. Vel. kralja in kraljico in člane vlade. Nova operacijska igrana v ženski bolnici Velevazna moderna pridobitev našega zdravstva Ljubljana, 14. novembra. TeSd časi nteo dopuščali, da bi se bili ■bolniška zavodi v Ljubljani času primerno modernizirali. Še dam.es so ljubljanske bolnišnice prUiono take, kakor nam jih je bila zapustila avstrijska era. Nekaj časa se je zdelo, da bi morala ljubljanska medicinska fakulteta s svojim moralnim vplivom m z oziram na svoje velike naloge dati pobudo za razširjenje in izpopolnitev bolnic. Toda zgodilo se je tako, da so bolnišnice ostale % stanju, ki je komaj zadostno za provincialno mesto, nikakor pa ne primerno sedežu univerze. Nekaj se pa vendar godi Posamezni na-zavodi so se vsaj v pogledu tehnične opreme nekoliko renovirali. Med dragim je dobila tudi tukajšnja Državna bolnica za ženske bolezni novo operacijsko dvorano s potrebnimi pritikilinami. Ženska bolnica s porodnišnico in babi-gko šolo se ie L 1923. preselila iz absolutno neprimernih lokalitet v Splošni bolnici v poslopje nekdanje hiralnice na Stan poti. To poslopje je bilo sicer moderno zidano, v nekaterih ozirih celo luksunožno zgrajeno, toda za namene ginekološke bolnice in porodnišnice se je moralo za silo šele adaptirati. Krediti pa so bih majhni in tako je poslopje ostalo samo zasilno pribežališče za naš bolni in porajajoči ženski svet. Novi bolnišnici je predvsem manjkalo svrhi primerne operacijske dvorane. Od januarja 1923 pa do danes so se morale vse lažje, težje in najtežje ope-racije izvrševati v mali sobici, za prvo silo prenovi j eni in opremljeni, v kateri je bilo samo 90 ms zraka in katere tla so merila 21 m*. V tej sobici, v kateri bi komaj našla prostora majhna družinrea, so «e odpirali trebuhi, »o se delali cesarski rezi so se radikalno operirale rakaste no. votvorb o ženskih spolnih organov, so se ustavljale krvavitve po izvenmaterničnl nosečnosti, so se z nožem odstranjevale vse mnogobrojne in mnogovrstne bolezen, ska spremembe ženskih generativnih organov. V ozračju, nasičenem i etrom, klo roformom, alkoholom, vodno paro, duhovi ln plini vročih človeških teles, se je gnetlo okoli operacijske mize 4 — 5 zdravn^ kov, tri sestre, včasih po deset do dvajset učenk in net do petnajst zdravniških pripravnikov. Zdravniki so vzdržali sestre so po par mesecih shujšale in oslabele. Nekaj številk naj pove, kakšno kesonsko delo se je v tem prostoru izvršilo: tn jo bilo narejenih 150 cesarslrh rezov, operi-T?»?tih 200 rzven.ma±emičmhi nosečnosti, eksstinpiramh 700 bolezensko spremenie-nih maternic. Danta jo b9a M»goH4owfJen» t&rotfa m nova operacijska dvorana, rsjrajena po najnovejših principih, veljavnih za take prostore. Skromna svečanost se Je odigrala v prisotnosti zdravniškega, uradniškega, strežn iŠkega ki tehniškega osebja boteiee. Po krotkem naigovorn primarna prof. dr. Zalokaria, je dvorano biaigoslovil bo&nSSd kurat SHana. Nova omndjNb Jutra<, ki mu je naročnik od prvega dne, pa pazno zasleduje potek vseh dogodkov doma in. v tujini čislanemu jubilantu želimo, da nam ostane ohranjen še mnogo let! Zadnja pot Jožeta Koširja Kranjska gora, 14. novembra. Včeraj so pokopali na borovškem pokopališču moža, ki je storil mnogo, mnogo za Kranjsko goro in ki je šel v najlepši moški dobi od nas tn bi bil lahko storil še marsikaj, da ga ni ugrabila prerana smrt. Koliko ugleda in spoštovanja je užival, Je pokazal pogreb, ki se ga je udeležila skoro vsa občina in zastopniki vse doline in mnogoštevilni znanci od blizu ln daleč. Nepričakovana smrt planinskega orjaka i p proimTioni!! irep in -p^ n^^iostila, saj je bil Joža Košir človek, ki v svojem življenju ni bil storil nikomur žalega, temveč samo dobrote na desno tn levo. Planine zastirajo črne megle, kakor da so se tudi gore odele v žalno obleko zaradi smrti svojega najboljšega sina. Pogrebne pesmi so zamrle sredi mrtvega planinskega sveta, z zadnjim cvetjem posuti grob molči v njem pa mrtvi mož, ki bo živel še dolgo v človeških srcih, tako dolgo, dokler bo živela človeška hvaležnost na svetu. Joža pa počiva, počiva... pere zares čisto 6t.» Pestra sfcnpina sarajevskih volilcev • mtssUmanov Dasi se je tudi med bosanskim muslimanskim svetom od gotove strani vršila propa«-ganda za abstinenco, Je bila udeležba pri volitvah v nedeljo Izredno številna. Pričajoča slika kaže, kako so se pred volišči v Sarajevu zbirale pestre skupine musliman skih volilcev Ponovna omejitev obrata v feklantl na Ravneh Redukcija delavstva In znižanje plač uredništva — Dela se smo štM dni v tedna OnStanJ, 14. novembra. Preteklo Je komaj 14 dni, ko je bilo ▼ jeklarni grofa Thurna na Ravneh odpovedano delo 35 delavcem in je bil skrajšan istočasno delovni čas na 5 dni po 8 ur. In že je zadel uradništvo in delavstvo nov udarec. Zaradi stalnega padanja naročil tudi ostalo delavstvo nima več dela, zato je bilo vodstvo tovarne prisiljeno, ponovno omejiti obrat. Oddelek za os! sptofc -reč ne obratuje. Reduciralo se je še nekaj delavcev začasno, mlajše delovne moči pa so poslane za nedoločen čas na dopust. Kolikor jih je ostalo, bodo delali od 15. t. m. samo 4 dni v tednu. Zaslužek bo torej pičel, če računamo povprečno 1 uro mezde po 5 Din, znaša tedenski zaslužek 150 do 200 Din z vsemi dokladami in če odštejemo zneske za bolniško blagajno, davek in pokojninski sklad, ostane mesečno čistih 600 do 800 Din. Zaslužek sicer že davno ne zadostuje niti za najnujnejše življenjske potrebe, vendar to ne bi bilo tako hudo, če bi vsaj vse delavstvo imelo take dohodke. Samo še danes! Monumen talno filmsko veledel® T nsmškem jeziku režiserja TURŽANSKEGA Usoda nesrečnega sina cesarja Napoleona Velikega. Lutka v rokah avstrijskega kancelarja Metternicha. Večne sanje o nekdanji slavi in moči. Beg iz zlate kletke in grandiozna vizija bitke pri Wagramu! VOJVODA REICHSTADTSKI v glavnih vlogah VVALTER EDHO-FER — LIEN DEYERS — EUGEN KLOPFER — ALFRED ABEL Premiera ob 3., 5., 7., 9. zvečer. Abonma 9. Najnovejši Foxov tednik Elitni kino Matica Telefon 2124. Tudi ui adniStvu 00 MS Knfžani prejesv hi za 5 do 10% mesečno. Hude skitri, kaj bo še prinesel čas, so se naselile po delavskih družinah. Zima je pred durmi, treba je nabaviti to in ono, a denarja ni. Ali je kaj upanja, da se bodo te obupne razmere izboljšale v doglednem času, se povprašuje naše delavstvo, ki spričo še btrj-še krize v inozemstvu tudi nima izgleda, da bi dobilo delo v tujini Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčic® izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravni-kov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, rev-matizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — »nes«W uane^. * * dolgo in zato so najbolj zahtevane 330 g. Rudoll CrniC. urednik »Jugoslaveu&kega pomorca« v Zagrebu. Snov njegovega preda-vanja bo, kako je prišlo do katastrofe par-nika Titanica Predavatelj se bo v svojem predavanju ozrl tudi na splošne vzroke pomorskih katastrof. G. Crnid je že znan v Ljubljani po svojih prejšnjih uspešnih predavanjih Ker je tudi vsebina letošnjega predavanja zelo zanimiva, opozarjamo narodno javnost na to prireditev Pred predavanjem nastopijo znani glasbeni umetniki z izbranimi točkami. KMETIJSKI VESTMI Vpliv gnojil na okus zelenjave Nekateri naši zelenjadarji, ki pridelujejo zelenjavo, so mnenja, da je potrebno, ako hočejo pridelati zelenjave v obilni meri in dobre kakovosti, posluževati se kolikor največ mogoče gnojne zemlje ne glede na vrsto gnoja. Nastane vprašanje, ali ima to ali ono gnojilo gotov vpliv na kakovost razne zelenjave, ako smo na primer gnojili obilo z dušičnatimi gnojili, to je s stra-nišnico ali gnojnico, ali uporabljali samo hlevski gnoj, kompost in umetna gnojila. Nedvomno je dober hlevski gnoj pri pridelovanju zelenjave na vrtu ali na polju podlaga vsemu gnojenju. Glavno je, da je gnoj dobro preperel in da ga pravočasno podkopljemo, da ga potem more zelenjava pravočasno izrabiti. Tak gnoj vpliva najbolje na kakovost kakor tudi na količino zelenjave, posebno ako smo uporabljali poleg tega še razna umetna gnojila, to je 40-odstotno kalijevo sol in superfosfat ali Tho-masovo žlindro. Mnogi vrtnarji se pohvalijo tudi z nitrofoskalom, ki ga sedaj v jeseni ali pa zgodaj pomladi obenem istočasno podkopljejo s hlevskim gnojem in dobro pomešajo z zemljo. Glavno načelo pri rabi umetnih gnojil tudi na vrtovih je namreč, da se ne sme nikdar enostransko gnojiti, recimo samo s čilskim solltrom ali superfosfatom. Tako enostransko gnojenje zelenjave povzroča običajno, da je zelenjava slaba v mnogih ozirih. Večkrat se vidi, da zelena, ki Je bila gnojena samo z dušičnatimi gnojili, tvori samo bohotno zelišče brez gomolja. Slično je tudi pri krompirju, korenju. Pa tudi pri zelnatih rastlinah se ne tvorijo glave, kakor bi bilo želeti. Značilno je, da se taka zelenjava zelo slabo drži in je silno podvržena kvarL Včasih opazujemo, da cvetača (karfijola) sploh ne dela glav, temveč požene le bohotno listje, ker je bilo preveč enostransko gnojeno z gnojnico, oziroma s stranišnico. Opaža se pa tudi, da Je vpliv takega gnojenja tem slabši, čim poznejše se to izvaja. Pravilno moramo torej gnojiti vsem vrtnim rastlinam, ki rasto daljšo dobo in izrabljajo vsa gnojila, že v jeseni, odnosno zgodaj pomladL Tekoča gnojila uporabljamo pomladi, čim so gredice obdelane ln sadike posajene. Na vsak način se mora s tem zalivanjem prenehati, ko so rastline že na pol razvite. Idealen gnoj za vrtne rastline si naprav-ljamo tudi sami Predvsem je skrbeti, da imamo vedno na vrtu dovolj velik kompostni kup, na katerega spravljamo v teku leta razne odpadke, smeti, pepel, listje in drugo. Kompost moramo vsaj vsako četrtletje dobro prekopati in temeljito premešati in obenem zaliti s straniščnico ali gnojnico in stlačiti. V novejšem času pri-mešavamo takemu kompostu zlasti pri tretjem prekopavanju tudi 40% kalijevo sol in Thomasovo žlindro. Na 100 kg komposta primešamo vsaj pol kg 40% kalijeve soli in pol kg Thomasove žlindre in to v jeseni ali zgodaj pomladi. Mnogi primešavajo tudi mešano gnojilo nitrofoskal, in to na 100 kg zopet 1 kg. Na ta način dobimo že v teku enega leta prvovrsten domač, na re-dilnih snoveh obilen preperel in v vseh pogledih popoln gnoj, ki je posebno dober za zelnate rastline (zelje, ohrovt, rožnati ohrovt, karfijole, kolerabe) pa tudi za solato, paradižnike, buče, kumarce, koren- Pravkar je Izšel v založbi Tiskovne zadruge roman Josefa Conrada Senčna črta ki ga je napisal mornar-pripovednik, a poslovenil Oton Župančič. stvo in gomoljnice. Kdor noče tega gnojila primešavati kompostnemu kupu, naj ga pa trosi posebej istočasno, ko se kompost pod-kopava. Glavno je namreč, da pridejo gnojila pravočasno in dobro premešana v zemljo. Fr. K. Raba želoda za krmo Letos je želod izredno dobro obrodil. Ponekod so ga v precejšnji meri tudi že ca-braLI z namenom, da ga bodo odprod&M, odnosno da ga bodo porabili za krmo. Ker pa nima žal od take cene, da bi se izplačal za prodajo, hočemo malo opisati kako Be želod obnese za krmo. V tem pogledu je namreč še precej nejasnosti Proti rabi želoda kot fcrm&k) nimamo kaj pripomniti. Biti mora želod samo dovolj svež; ne sine biti objeden, oelo plesntv ali drugače pokvarjen. O tem se lahko prepričamo, ako ga razdrobimo in dobav) pregledamo. želod, k! smo ga svežega nabrali r gozdu, »e ne drži dolgo, zaradi tega ne kaže, da bi ga dolgo hranili, če ga poprej dobro ne posušimo. želod sušimo na ta način, da se odstranijo luskine, ki »o neprebavljive tn »elo zmanjšujejo krmilno vrednost, ziastl če je želod umazan od zemlje ali peska. Ako nimamo posebnih priprav, da b! ga izlnšč.li. se priporoča, da ga z mlatenjem, maščenje.m ali tolčenjem pripravimo tako, kakor želimo. Glavno je, da odstranimo lupino. Potem ga šele sušimo v ne pretopi i h pečeh bM sušilnicah. Včasslh ga tudri v zračnih in sn-hih prostorih razprostremo v tankih plasteh, da se presušl. Nikdar ga pa ne smerne sušiti tatoo, da bi porjavel aH oelo počim "i. V takem stanju je popolnoma neporabeai. Hranilna vrednost želoda pa je zelo ra»-Mčna, kar je od^sno ne samo od debelosti, temnreč tndi od teea, kako je posušen :n drugače shranjem. Na splošno računamo, da ima žalod naslednje sestavine: olupljen neotuofjon vzeto ir odstotkih sveS posušen svež posnš«® vode 40.0 15 0 50.0 15.0 škrobnatlh enovi «5.4 »6.3 žival računamo pod do 1 kg. Pri ovcah in kozah zadostuje pol kg na dan in glavo. Vse to velja na neolnščene in posušene plodove. V mnogih toratfh krmijo % želodom tndi kokoši Trdi se, da kokoši po nJem precej dobro nesejo Na 1 kokoš je vzeti na dan kvečjemu 10 gramov želoda, kil ga mešamo med ostalo krmo. V nekaterih deželah prodajajo tndi felo-dovo moko kot krmilo. Treba pa Je prt nakupu previdnosti. Večkrat prodajajo namreč slabo posušeno blago, pomešano s zemljo. Lovstvo v današnji dobi Malokaj se Je v zadnjih letih tako zelo spremenilo kakor baš lovstvo. Prav to je povod, da se mnogi naši člani zelene bratovščine kar ne morejo sprijazniti z zahtevati in načinom pravilnega lovstva v sedanji dobi. Lovstvo se Je spreminjalo z napredkom človeške kulture že od pamtiveka Prvi povod za lov pri pračloveku je bila gotovo potreba prehrane, spremljana z obrambo pred zvermi 'ci so ogražale člove-gki rod. V kasnejši dobi, ko je Človek izboljšal orožje, se mu ni bilo več treba bati nevarnih zveri in tudi s prehrano je bilo lažje. Saj je imel udomačene živali, ki so mu nudile mleko in meso. Lov je postal v veliki meri zdrava zabava. V srednjem veku je bil lov gosposka zabava. Lovili so kralji, graščaki in sploh prosti. Visoka aristokracija si je pridržala tako zvard »visoki lov«, od Nemcev nazvan Hohejagd. ostali pa so smeli izvajati nizki lov. Tla-čani so se smeli udejstvovati le kot po-magači. ki so gonili gospodi divjad. Le v redkih primerih so smili voditi lovske pse. K visokemu lovu so prištevali jelena, bivola, divjega petelina, gamsa, kozoroga, gozdnega jereba, dropljo. Srnjad, zajce, poljske jerebice in roparice razen medveda so smeli loviti ostali lovci. V tisti dobi je bil lov po večini običajno brezsrčno klanje in pobijanje. Toda časi so se spremenili Z drugimi človeškimi pravicami so si pridobili nekdaj tlačeni narodi tudi lovske pravice. Loviti je smel in sme vsakdo, ki je zadosti star in ni obremenjen s hibami, ki bi mu onemogočile pridobiti si potrebne lovske pravice. K tem spada danes lovska karta, orožni list in pa pogoj, da sme loviti v enem ali več loviščih. Brez tega bi bila dandanes že popolnoma uničena vsa naša lovišča. Dovoljenje za izvajanje lova ali kakor to imenujemo na kratko »lovstvo«, pa so naši predniki pojmovali precej slabo. S pravico izvajanja lova Je prešel na naše ljudi čuden pojem o lovstvu. Večina je mislila, da lov obstoji samo v streljanju in izkoriščevanju. živali niso cenili kot delo stvarstva. Mnogo pa je bilo ljudi, ki so smatrali lovstvo kot ostanek Iz tistih dni, ko so bili naši dedje še tlačani in so zato sovražili lovce in divjad. Lovcem iz tiste dobe ni bilo prav nič za gojitev divjadi. Postrelili so pač vse. kar jim je prišlo pred cev in se posluževali celo raznih drugih sredstev za njeno uničevanje. Divjad, posebno srnjad, je imela zavetje v državnih loviščih in v loviščih nekaterih veleposestnikov. Lovci iz pretekle dobe so postrelili največ divjačine v zimskih mesecih takrat, ko je zapadel sneg in je prišla prosit hrane v njih lovišča. Saj je bilo takrat najlažje! Ce je kdo gojil divjad v tisti dobi, pa bodisi iz športnih ali tudi gospodarskih interesov, so ga smatrali za zapravljivca časa in denarja. Kljub temu pa so se lovci kaj radi pobahali, če so ustrelili kaj redkega ali .velikega seveda ne glede na to, ali je bilo to škodljivo za lov ali sploh v škodo prirodi. Način streljanja je bila postranska stvar. Zelo važno pri vsakem lovu pa je bilo tudi,to, da so love dobro zalili. Prišlo je tako daleč, da so smatrali steklenico skoraj za važnejšo kakor puško in morda težje pogrešali žganje kakor pa smodnik. Pa tudi brez velike pipe si nismo mogli predstavljati »jagra«. Ker so se le našli ljudje, ki se niso strinjali s takimi nimrodi, so se le-ti postavljali in izdajali kot dobrotniki človeštva. Kar so ustrelili, so ustreli1! zato, da so rešili kmeta škodljivega zajca in jazbeca, gozdarja srnjaka, gospodinjo pa skobca ln lisice. Ce si je kdo drznil zavrniti take lovce in jih opozoril, da koristijo človeku tudi divje živali, pa bodisi na ta ali drugi način, so ga že zasmehovali, da nič ne ve in ne razume. Mnogi so računali tudi z dohodki, ki jim jih Je donašal lov v tisti dobi. Kaj rado se je zgodilo, da so mejili s svojim loviščem na kako gojeno lovišče. Za svoj lov so plačevali deset goldinarjev, za divjačino, ki so jo postrelili, ko Je prihajala iz sosednih lovišč, pa so prejeli po 20 goldinarjev No, to jc bil 2e »kšeft«, ki Je donašal Seveda v to navadno niso vračunali ne pijače in ne časa ki so ga po-tratili za take dobičkanosne posle. Tako je bilo pri nas do tiste dobe, dokler ni bilo ustanovljeno naše lovsko društvo, ki je začelo polagoma spreobračati naše lovce. Daleč pred nami pa so bih zadevno že Angleži, ki so gojili lov iz čisto športnega stališča, Nemci in deloma tudi Prusi. Rusi so lovili največ zaradi dragocene kožuho-vine, ki jim je donašala ogromno bogastvo. Pred leti je bilo lovstvo precej visoko razvito tudi pri Francozih, je pa kasneje zopet začelo propadati. Italijani so bili znani, da so hoteli zatreti vse, uničevali so celo ptice pevke. V popolnoma drugo smer je krenilo naše lovstvo kmalu po svetovni vojni. Povod temu Je bilo, da so naša lovišča silno trpela med vojno, posebno pa takoj po vojni. Nepoklicani so z lahkoto dobili orožje in tudi municije ni manjkalo. Lovski pazniki so bili vpoklicani v vojake in tako ni bilo nikogar, ki bi bil čuval našo divjad. SLD je bilo prisiljeno napeti strune in zahtevati stroge odredbe, kakor so jih imele nekatere države že pred vojno. Pa ne samo z zakoni in odredbami pričelo je tudi s poukom med lovci. šele v novejši dobi so jeli razmišljati nekateri, kaj je prav za pra? lovstvo za človeka. Ugotovili so. da 1e važno iz gospodarskega stališča, ker donaša mnogo denarja z zakupninami, nadalje za industrijo, ki je vezana z lovrt .om. in pa divjačina kot važna človeška prehrana. Kako važno je pa lovstvo za človeka kot šport, sem pisal ▼ zadnji nedeljski Številki »Jntra«. Najvažnejše pa se mi zdi lovetvo H stališča, ker človeka združuje s prirodo. V današnjih časih suhega materializma človek kaj rad pozabi na moč stvarstva. Oddaljuje se od vsega lepega: nič, prav nič mu ni sveto na svetu In prav lovstvo je tisto, ki izvabi človeka v prirodo. Priro-da kaže človeku svoje čare, svojo neskončno moč in ga tolaži: nudi mu razvedrilo. Lovstvo, ki temelji dandanes prav na drugi podlagi, kakor ono naših dedov in pradedov, je vezano na nove predpise. Današnji lovec bi ne smel biti samo strelec in uničevalec, marveč v prvi vrsti goji-telj. Gozdovi, skrivališča divjadi, se redčijo te ožijo, človeške naselbine se pa širijo od dneva do dneva. Lovsko orožje so izpopolnili tako. da bi lahko v nekaj letih uničili vso divjad. Dolžnost lovcev je, da ne gojijo samo zase, marveč za vse prijatelje prirode. Važna dolžnost lovcev kot prijateljev divjadi je pa tudi ta. da pouče vse nasprotnike lovstva, koliko je ta ali druga divjad koristna, kako škodljiva in kako je možno preprečiti *kodo. ki Io povzroča divjad. Lovec 1e lahko največji zaščitnik ali pa največji prijatelj prirode. Gošar. Prl«tofiait£ k Vodnikovi dražbi i vsi, ne samo Tujskoprometno društvo. Kar se tiče zasebnih popravil in modemih napra.v, je treba poudariti, da so to dela zasebne in-Icijative, ne pa T. p. društva. V opisanem je torej obseženo v glavnem vse delo Tujsko prometnega društva na BrezOah z moralnega in gospodarskega vidika. V nacijonalnem pogledu je pa pokazalo 8. novembra, ko se je celotno članstvo z odborom in predsednikom vred trdno oprijelo abstinence, vso svojo podjetnost. Besede g. Na.rta Velikonje so, žal, padle na nerodovitna tla Otmar Skale Novo mesto, 14. novembra To nedeljo praznuje v krogu svoje ugledne rodbine svoj 70. rojstnii dan g. Otmar Skale, veterinarski ilnspektor v pokoju. Rojen meseca novembra 18*>1 v LjnV i«~ii na Poljanah je kot sin Marije rojene Golobov-čeve z Vrhnike, in Pavla Skaleta, živino-zdravnika iln ravnatelja podkovne šole v Ljubljani, absolviral realko, živinozdrav^i-ško šolo pa na Dunaju. Vstopil je leta 1886 v državno službo pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, kjer Je služboval nad 40 let. a od leta 1926. nživa zasluženi pokoj. Tudi po upokojdtvi je naš jubilant še vedno delaven ter z vso vnemo izvršuje službo mestnega živinozdravnika. Kot podpredsednik OlepševaJ. društva je že nešLeto let eden najpožrtvovalnejših delavcev za pTO- ovit našega mesta. Bil je ustanovni član novomeškega Sokola, pri katerem še sedaj aktivno deluje kot nadzornik odbora ter ima za sokolski razvoj zelo lepe zasluge. Že dolgo let je odbornik mestnega občinskega sveta in odbornik mestne hranilnice. Vehlko let pa je bil tudi tajoik Dolenjskega pevskega društva in Narodne čitalnice, tukajšnjim naprednim društvom Je podporni član. Jubilant Je kremenift značaj, ld nfkoll in pred nikomur ni klonil. Vedno je stal ln še stojil zdrav in krepak v prvih naprednih vrstah. Izbral si je bil za svojo družico Novo-meščanko, sedaj že pokojno Lojziko Mayer-jevo, ki mu je rodila troje otrok. Sin Otmar je notarski kandidat, hčerka Milica soproga sodnega svetnika Viktorija Kobeta, SJava, bjvša učiteljica, pa gospodinji doma, vnuka Miiloš in Mladena razveseljujeta jesen njegovega življenja Čestitkam k njegovi sedemdesetletnici se pridružuje tudi naša z željo, da bi v zdravju in zadovoljstvu obha-jai še visoke obletnice rojstva Leopold Punčuh 75-Ietnik V zatišju svoje rodbine praznuje danes svojo 751etnico znan narodni in kulturni delavec v Dolnjem Logatcu gosp. Leopold Punčuh, sreskli šolski nadzornik v p. in bivši dolgoletni župan v Gornjem Logatcu. Rojen v Idriji je po študijah na ljubljanski realki in učiteljišču nastopil svojo prvo službo v Košani pxložajno skupino: za blagajnika voznih listkov in prtljage: Fišer Izidor, Nlkl Edi-ta in Kraševec Marija; za brzojavca: Starman Elizabeta, Debeve Vida in Skerblc Ivan; za strojevodje: Strajnar Ernest Bunger Emiiijan, štajer Alojzij, Karvčič Janez, Jenčič Rudolf, Ješe Ernest, Kokol Iran, Bab m! k Alojzij, Toplak Jakob, Rebec Ivan, Rataj Gabrijel, Kastelic Jožef, Dular Jožef, Rupert Viktor, Hajnrihar Alojzij, Završnik Karol. Osre.tkar Venčeslav in Ma-kovec Ferdinand; za poslovodji: Leban Frančišek in Novak Vincenc; za nadzornike električnih naprav: Erjavec Rafael; za tehnike: Osretkar Franc, Tojeršu •lranc, š-taj-ndl Josip, Krivec Viktor in Kovačlč Ervin; za nadzornike proge: Ko;upare Alojzij, Napokoj Ivan, Janež Anton, Aon ko Franc. Lnkežič Franc, Lekan Alojzij, Rožič Blaž, Mlakar Albin, Božiiček Maks, Arhar Anton. Val and Blaž, Kailišnik Tanez, Drovenik Emerik, Cimperman Jakob, Stanič Stanislav, Jordan An dre, Glažar Franc, Bužan Ivan, Tomšič Alojzij, Divjak Jožef, Koželj Franc, Jelene Frančišek, Novšak Ivan, Globočnik Lovro, Bregant Anton, Drnovšek Josdp, Buhmajstar Konrad, Kralj Viktor, Erste Alojzij, Lovrič Celso, Rozman Alojzij, Dvoržak Karol, Bajec Rudolf, Crnkovič Julij, Obersnel Franc in Skapin Karel; za nadzornike brzotjava: Gobec Martin, Lenasi Benjamini, Vagner Anton, Rant Ivan, Zupane Peter, Šalamun Tirane, Pavlin Josip, Pavliin Vtoiio in Viša ar Karo!; za nadzornika signalov; Požgaj Fra- Danes senzacija dneva? SLAVNI COWBOY-PUSTOLOVEC V PRVEM GOVOREČEM FILMU KES MAY9SARI> V >EN7AGJ0NALM1 mmnomm Očarljive pesmi, balet, senzacije na konjih itd. Danes ob S., pol 5., 6., pol 8. In 9. mri Zvočni kino Ideal njo in Pipan Alodzij; r 10. položajmo skupino: za pomožne oficijale: Majdič Ivan, Kos Franc, Vovk Frančišek, Pleš Jožef. Gobec Ernest, Kramar Josip, Blanč J cist in štajner Karel; za pomožne promernike: Gabrijel Karol, Repe .Janez, Kulčar Jan^', Trojar Franjo, Zupančič Josip, Jen k d Janez in Klopčar Izidor; za pomožno brzojavko: Goleš Rozalija; za pomožnega vili-kovodjo: Ojstrež Jožef; za pomožni strojevodji: Lončarič Jožef in Suša Anton; z» pomožnega poslovodjo: Taučer Aloj*'J; za pomožne nadzornike proge: Skalar Josip. Jeras Pavel in štefula Anton; za pomožnega nadzornika brzojava: Pešl Rudo.'. ♦ Not adrokat v Višnji gori. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da je bil 11. t m. dr. Gojmir Tominšek vpisan v imenik advokatov s sedežem v Višnji gori. ♦ Jože Rus, kralji dinastije Svevladičev. Najstarejši skupni vladarji Hrvatov 'in Srbov 454—614. Pravkar je izšed T LJubljani zgodovinski spis, ki postavlja r noro ln? mnoge zamotane probleme najstarejše jugoslovensko zgodovine. Tam, kjer so odrekle dosedanje zgodovinske metode, je pričel naš znani geograf dn zgodovinar dr. Jože Rus razi sk a vati z zemljepisnimi metodami. V svod-em obsežnem spisu »Kralji dinastije Svevladičev« nudi znanstvenemu svetu, pa tudi vsakemu drugemu čitateijn, ki ga zanima najstarejša jugoslovenska zgodovina, izsledke svojih raziskovanj. Dr^u Rusu je napelo, da Je z uporabo gotska zgodovine razložil najtemnejše strani prvega dalmatinskega letopisca popa Dukljana. Po p išče vem dokazovanju bo treba temeljito revidirati dosedanje pojme o izvoru in plemenskem značaju prvotnih Hrva/tov. ki niso bili Slovani, marveč Gotl z ozemlja zgornje Visle na sedanjem Poljskem. V knjigi dr j a Rusa je še cela vrsta drugih novih izsledkov, trditev in podmen, ki bodo brez dvoma široko odmevale na vsem področju jugoslovanske zgodovinske vede. VzKc znanstvenemu značaju ln namenu je delo dr j a Jožeta Rusa »Kralji dinastije Svevladičev« spisano živo, sveže tn lahko umlij-ivo ter odpira čitateljn Sirotke in daljne vidike v življenju naših davnih deck*v ob njih prihodu na sedanja tla. Okusno natisnjena in opremljena knjiga (208 strani velike 8°) stane s poštnino vred 63 Din. Naroča se pni: Založbi »Luč<, Ljubljana, pošt pred. 171. ♦ »Službeni list drarvsk« banovine« objavlja r 71. številki med drugim: pravilnik za izvrševanje zakotna o dobrovoljrih glede podeljevanja zemlje ki glede kolonizacije, pravila o opravljanju profesorskrh izpitov, pravilnik o brezplačni hi zn-Lžaai vožnji na železnicah ln ladjah t državni akspioatacijS in uredbo, 8 katero se delo oa izpreminja zdravniški red za letovišče Bled. ♦ Razid droStva. Udružeujs vojnih Invalidov, krajevni odbor v Domžalah, se j« po sklepu izrednega občnega zbora zaradi nezadostnega števila članstva prostovoljno razšlo. ♦ Prof. dr. Gustav Hofer, dolgoletni prvi asistent klinike sa bolezni vrata, nosa ia ušes na Dunaju, Je kot naslednik prof. Zaiv-geja prevzel v Gradcu enako kliniko. Ordl-nira dnevno razven sobote od 15. do 17. * Gradcu, Elisabethenstrasse 54. Tel 45-17. ♦ Zveza planinskih društev Jugoslavije. V Zagrebu se danes sestane redni kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Združenih je danes v tej zvezi deset planinskih društev na teritoriju naše države, ki imajo nad 30.000 članov !n 90 podružnic. Zveza planinskih društev Je po svojem številu in po svojem delovanju ena največjih in najmočnejših kuiturno-socijal-nih organizacij v naši kraljevini. ♦ Zdraviliška taksa za Bled. Kakor znano, mora vsak tujec, ki prenoči v blejskem zdraviliškem okraju, plačati zdravniško takso. Za tujce pa se ne smatrajo lastniki vil, ki ne stanujejo »talno na Bledu. Zdraviliška taksa je dnevna in znaša gflasom izpremenjenega zdraviliškega reda v času od 1. septembra do 3L maja xa osebo :n noč 3 Din, v času od 1. junAja do 30. junija za osebo in noč 5 Dim, v času od 1. julija do 31. avgusta v Parkhotelu in hotelu To-plice-Belvedere za osebo tet noč 8 Din, v vseh drugih podjetjih, vilah ln privatnih hišah pa 6 Din. Oproščeni so plačevanja zdraviliških taks poslaniki tujih držav, dalje zdravniki, otroci izpod 10 let in služinčad. Polovico zdraviliških taks plačajo člani zdravnikove rodbine, jugoslovenBkd državni uradniki in njih družine, ako bivajo v privatnih hišah, ter družine novilnarjev in vojnih invalidov, ako je bil njih poglavar zdraviliške takse oproščen. Oproščeni morejo biti s posebninm sklepom zdravtKškaga odseka posamezni novinarji, vojni invalidi, sorodniki na Bledu bivajočlh domačinov ln sorodniki lastnikov vil. ' ♦ Drobne koroške novice. CelovSki Slovenci imaijo zaznamovati izgubo, ki je globoko zasekala v njihove vrste. Pokopalil so te dnu 76 let starega Riharda Mesrlina, bivšega veletrgovca. Njegovi starši so izhajali iz št. Lenarta in so mu že v mladosti vcepili ljubezen do svojega slovenskega naroda. Dokler je vodili veletrgovino še sam, je imel samo slovenske nameščence. — V Libučah pri Pliberku je preminila 86 let stara Breznikova mati. Slučaj je nanesel, da je istega dne umrl tudi njen sin Matevž. Oba so položili v skupni grob. Pni Podkloštru je gozdarski delavec našel človeško okostje. Ugotovilo se je, da je bil to italijanski podčastnik, M se je v marca 1926. ustrelil. ♦ Slovenski kandidati v Clevelandu. Pri mestnih volitvah, ki se bodo vršile t bližnjih dneh, bo prišlo r poštev tudii nekaj slovenskih kandidatov. Za mestnega sodnika kandidira Ivan Mihelič, ki je že dva termina bil član mestne zbornice. Slovenski kandidati za councilmane so: Franc Zurc, Anton Vehovec, Viljem Kemik, Franc Mervar in Josip šiškovlč. Razen zadnjega, ki je eocijalist so vsi demokrati. ♦ Naši v Ameriki. Slovenska naseflbina r Jolietu Je nedavno dobila svojega prvega slovenskega odvetnika v osebi g. L. V. Kuharja. Mnogo zanimanja so v Clevelan-du povzročile slike, ki jih je g. Anton Gr-dLna posnel letos v stari domovini ter >h razstavil v prostorih slovenske šole na Blis Rd. _ V Clevelandu Je nedavno preminil Janez Maše, star 53 let, roden v okolici Ve likih Lašč. V Ameriki zapušča dva sinova in tri hčere ln brata, v starem kraju pa dve sestri. Istotam je umrla znana Slovenka Marija Klaus, rojena Ivane, v visoki starosti 82 let Doma je bila iz župnije Sv. Gregor na Dolenjskem. Zapušča moža, dve hčerki in sina. Za pljučnico je v Clevelandu umrl rojak Martin Stembal, star 51 let rodom z Iga pri Ljubljaai. Tri tedne poprej mu je umrla žena V Clevelandu je oival 19 let Istotam je pTemlnll vdovec Franc Strojin, star 75 let let. Doma je bil iz Malega Lipovca V Ameriki zapušča dve hčeri v starem kraju pa sestro in dva brata. V Plttsbuirghu je preminil Franc Lavrič na posledicah operacije, kateri se je moral podvreči. Star je bil 54 let Čuli ste stokrat, gospoda draga, da ga nad zdravje ni večjega blaga. Srečen pač je človek vsak in vesel, če bo le živce močne imel. Kako brez bolezni se človek prerine: tedaj, kadar jemlje Ovomaliine. Kdor torej vsak dan sredstvo to rabi, živci so zdravi mu, in nikdar slabi. ♦ »Jadranska straža«. Izšla Je aorember-ska številka »Jadranske Straže«, odlične revtije o lepotah kot vojno sredstva; H Isto-rično-antrorpološka razmlšljevanja o Italiji; Letošnja letovališča Jadranske Straže na našem Jadranu; Francosko vojno brodovje t operacid pri Dardanelaih dne 18. marca 1915; Sever tfn solnčno morje; čuvarji sveta; nadalje: društvene vesti, iivljenje naših izseljencev ter članek g. Luplsa-Vu-fciča, Težko stanje jugoslovanskih izseljencev t Južni Ameriki <• — Vsem, M se zanimajo sa naš Jadran, to odlično wi lepo Ilustrirano revijo toplo priporočamo. ♦ Nori grobovi. V visoki starosti 85 let je preminila v Mariboru zasebni ca ga. Neža Halleeh er jeva. Pokopali Jo bodo v ponedeljek ob 15. na magdalenskem pokopališču. Dalje je umrla v Mariboru Štiri in polletna hčerka brivskega mojstra Zdravka P o-1 e g e k o v a. Pogreb bo ' v ponedeljek ob 14.30 na magdalensko pokopališče. Žalujočim naše »ožalje! Vi ste ze od nehda) ljubitelj priznane Radenske zdravilne vode, ker ste se uverili, da nI samo Izredno okrepčllo aH dodatek k sadnim sokom ali vinu, temveč tudi Jako koristna za redno prebavo. Vedite pa tudi, da to niso e® največjega užitka Na klav±r>i gi V> spremljal profesor konservatorfja g- Ranrk Janko. Vstopnice po 2 do 6 Din v pred prodaji v Pugljevi trafiki, palača PPko>nlnsk<»-ga zavoda na Miklošičevi cesrfci. n— Poročila sta g« vseučililki profeeo* g. dr. Milko Kos in gdč. Mira Platnerjeva. Bilo srečno! u_ Akademski pevski zbor bo imel v petek 20. t m. ob 20. v balkonski dvorani univerze svoj redni občni zbor. Ker so ra sporedu važne stvari, je dolžnosrt vsakega člana, da se zbora zanesljivo udeleži. Odbor. Če glava Te holl od piva in vina, Vzemi 2 tableti ASPIRINA. Vaše zdravje fe vredno več kef Pri žibertu v Prešernovi ulici dobite snežk e ze od 7O«— do 260.— Din 13915 Akademija SOKOLA I NA TABOHU DANES! DANES! OB 20. URI PO AKADEMIJI PLES n Najcenejša gospodinska knjiga Je PRIPRAVLJANJE MLEČNE HRANE44 od St. Humekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedi in tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlekarskem društvu v Ljubljani. 13802 i za zssfrtts£e sesKnJe kamgarn in športni Se\ijot ea obleke. Pliš in volneno blago za plašče in obleke. Najnovejši baržuni in flanele. NAJUGODNEJŠI NAKUPI v Ztesiel&f 1 00! LJUBLJANA, Mestni trg 22 ELIZABETH ARDEN V veliko veselje nam Je, da Vam moremo »poročiti, da se je ga. Mr. P L Slavka Borčič ▼oditeljlca našega parfumerijskega oddelka vrnila !z Berlina z obiska tamkajšnjih salonov Elizabeth Arden na Linnejevi cesti 5, kjer je dobila strokovnjaški pouk o znanstveni metodi Elizabeth Arden pri uporabi doma. Tam so j! razložili, kako mora vsaka žena doma gojiti svojo polt, da si jo ohrani nežno, kako spozna razne lepotne nedostatke in jih odpravi, kako naj si izbere in rabi v svoje individualne namene potrebne Venetian lepotne preparate. Vljudno Vas vabimo, da obiščete naš oddelek in vprašate damo za svet Naša želja je, da bi naše cenjene odje-malke iz tega pouka in njenega znanje Imele osebno korist ELIZABETH ARDEN Depot DUOGERIJA JLDRIJA" Mr. Ph. Slavka Borfid Ljubljana, Šelenburgopa L 17 •• n u— Predavanje dr. Kugyja v Ljubljani. I Turističnemu klubu »Skala« Je uspelo, da Je slovečega alpinista dr. Julija Kugyja pridobilo za predavanje v Ljubljani. Dan predavanja še ni določen, vendar se bo vršilo že v prav kratkem času. O najnovejši knjigi tega zaslužnega častilca slovenskih pJanim je priobčilo včerajšnje »Jutro« ;ep članek iz peresa našega uglednega alpinista dr. J. C. Oblaka. Nastop dr. Kugyja bo brez dvoma vzbudil splošno pozornost. u_ Podružnica kola jugoslovenskh sester Moste-Sv. Peter priredi 22. novembra ob pol 16. veliko dobrodelno tombolo v telovadnici osnovne šole v Mostah. Ker je čisti dobiček namenjen božičnioi za rev.no šolsko mladino iz Most in šentpeterskega okraja, naj ob-čiastvo prav pridno kupuje tablice, ki so samo po 2 Din. Dobitkov bo 120 in 3 tombole. Glavni dobitek bo živ prešič. Tablice se dobe: v trafiki šušteršiš, Ciglarjeva nKca, trafika zraven Jezerska, Zaloška cesta, trafika pri cerkvi sv. Petra in v trgovini Ra.h-ne, Selo, Klešnik, Zelena jama, trgovina Hirš v Mostah. Prodajajo jih pa tudi vse odbornioe. u_ Delavsko prosvetno In podporno drti- frtvo »Tabor«. Zaradil prezaposlenosti orkestra smo preložili Simon Gregorčičevo akademijo na nedeljo 13. decembra. u— Seja oblastnega odbora Jadransko Straže se bo vršila v torek 17. t. m. ob 20. t prostorih restavracije »Zvezde«. Vabljeni! u_ Društveni prostori Jadranske Straže ▼ Ljubljani se nahajajo v poslopju Pokojninskega zavoda. Gledališka 8. Poslovne ure vsak dan od 4.—7. u— Pevkam in pevcem Ljubljanskega Zvona. Drevi ob pol 15. vsi v društvu! n— Naznanilo. Telesnokulturno društvo >Atena< v Ljubljani naznanja, da bo imelo svoj redni 31. občni zbor 24. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Vabimo cenjeno članstvo k obilni udeležbi. u —Danes Martinova goska. Savski TivoE iez črnuški most, levo. u— Kot darove za stradajoče v Bel! Krajini In drugih pasivnih pokrajinah so poslali Rdečemu križu v Ljubljani: neimenovana 20, sresko načelstvo 'iz Kočevja 750.15, sresko načelstvo iz Gornjega grada 65, šola od Sv. Lovrenca na Dolenjskem 91, šola iz Dobrove pri Ljubljani 157, šola iz Šenkovega turna 20, sresko načelstvo iz Iiogaitca 1111.25, krajevni odbor RK iz Ptuja 324.50, k?ajevni odbor RK iz Guštanja 84, krajevni odbor RK z Bleda 55?, prfor Valerljan TJča.k 100, nabiralna pola Ev gen a Lovšina 304, bivši minister Niko ^upamič 100 in sreski kmetijski odbor za Maribor desni breg 4000 Din. Iskrena hvala! u— Zanimivo novost smo opazili v pasa- 11 palače Viktorija na Aleksandrovi sesti. Vsa evetličarna Herzmansky je obložena s posebnim materialom. Ugotovili smo, da so plošče iz marmornatega stekla, ki so ga dobavile in montirale na stene tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d., Maribor. Sličen material smo opazili tudi v novi kavarni »Viadukt« na Šmartinski cesti in v cvetličarni Korsika v palači Dunav. Izvedeli pa smo, da so z marmonatim steklom obložene stene kopalnic in umivalnikov hotela Toplice na Bledu in stopnišča privatnih hiš v Maribora. Prednosti tega materiala pred keramičnimi ploščicami za oblaganje sten so jako velike in mnogostranske. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke »Kristal« d. d. Maribor ~ 14004 u_ Novi obrtniki in trgovci v Ljubljani. V obrtni register mestnega magistrata je bilo v oktobru vpisanih 40 novih obrtnikov in trgovcev, in to: Josip Bantan, izdelovalec reklamnih vrvic in trakov, Marija Trosrt, šivilja, Karel Parizak, mizar, Re-gina Plapper, delikatesna trgovina, Marija Kopač, sejmarica z galanterijo, Mak« Roječ, trgovska agentura, »Dalmacija«, veletrgovina z vinom, Franc Zaje, avtotaksi, Julija SedlaT, šivilja, Ljudmila Turk, prevozništvo, Marin Barbič. trgovina z vinom, Franc Lubas. izdelovanje harmonik. Ante Suffiič. trgovska a^entuira, Ivana Ropret, modistinja. Janko Snoj, trgovina z opeko, Pavlina Koknaai, izlkuh, Jožef Janežič, čev- ljar, Josip Perdamori d*xSiči, prodaja bon. čina, »Hans Fleischmarm m Co.«, trgovina z med. tebn. predmeti, Mibaei Mole, pek, Uršula Kušar, prevozniški obrt, Vinko Kranjc, krojač, Viktor Murn, mesarski in prekajevalsiki obrt, Marija Jekovec, trgovina z mešanim blagom, Janko čič, avtotaksi, Stanko Tobias, prevoznik, Milka Mihor, trgovina z mlekom, Lovro Mule j, čevljar, Pavel Podboršek, mesar in preka-jevaleč, Josip Lindič, prodaija strupov proti mrčesu, Janez Cimperman, mesar in prebajevalec. slaščičarna Koaak, Marija Klopčar, modistinja, Josip Korzun, ofbrit portretne fotografije, »Jugoindus«, kovinska industrija, Edmund Ivany izdelovalec kozmetičnih sredstev, »Triumph Avto«, d. z o. z., železokonsfcrukcijska in roetha-niiska industrija, Friderika Pos-chl, trgovina z modnim blagom, M. _ Milijikovič in diruig, trgovina z rokavicami in miodniim blagom. — V oktobru je bilo iz obrtnega registra izbrisanih 27 obrtov. u— Rop na cesti. Javna varnost J« ▼ Ljubljani vobče precej sigurna, vendar pa so se pripetili v zadnjem času nekateri dogodki, ki nujno opozarjajo, da je zlasti na periferiji previdnost na mestu. Poročali smo že o napadu na dve dami v Krždčervi ulici, katerima je odnesel napadalec ročni torbici; prijavila pa se je zopet druga na-padenka Amalija K., kateri je iztrgaj neznan človek te dni zvečer pri novi cerkvi v šiiški iz rok 100 Din vreden dežnik in zbežal. Napadalec je bil star okrog 20 let, male postave ter je bil oblečen v športno obleko. u— Vlomilcem na sledu. V LJubljani $e bilo v poslednjem času izvršenih več drznih vlomov, tako v Krisperjevo veletrgovino in še na par drugih mestih, a so ostali precej dolgo nepojasnjena. Policija se je trudila na vse mogoče načine, da svedrovce izsledi in je podoba, da je trud res kronan z uspehom. Včeraj so policijski agenti izsledili v Ljubljani nekega moškega, k1! je priznal, da je bil udeležen pri zadnjih vlomih. Izdal je pa tudi svoje tovariše in Je bil eden izmed teh včeraj aretiran v Stični na Dolenjskem. Podrobnosti o stvari še niso znane. u— Tatvina površnika. Šoferju Ad»mn Levickemu je ukradel te dni nekdo lz avtobusa črn usnjat površnik s črno sukneeio podlogo, vreden 900 Din. Tatvina je bila izvršena na vožnji iz Tacna v Ljubljano in je tat najbrže izrabil priliko, ko se je šofer dospevšii v Ljubljano, odstranil za hip od vozila. u— Zasledovan ž ep ar. Policija zaSledofe že dalje časa 26 letnega Vinka S., doima iiz D. M. v Polju, ki j« tovršll reč žepnih tatvin. Fant si je prilastil med drugim tudd 600 Din vre>dno zlato uro, ki jo je prodajal te dni po Rožni dolini. Ure pa tam ni mogel oddati in jo je spravili pozneje najbrž v denar kje v mestu., š. se zna pred varnostnimi organi previdno skrivati u— Plesna vaja Ljubljanskega Sokola bo drevi točno ob 20. n— Advokat dr. Mojeer Anton se Je KI s svojo pisarno iz Beograda v Ljubljano v palačo »Grafike«, Masarykova cesta 14/IL n— Naznanjam cenjenim damam, da sem preselila svoj modni atelje iz Križevniške ulice 2 na Mestni trg 3/II. (poleg magistrata). Cenjenim damam se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Priporoča 9e T. Šega. modni atelje, Ljubljana. 1466 u— Dobre in cenene nogavico dobite prt Ferdu Kobaldu, Miklošičeva cesta, palača »Grafike«. Iz Škofje Loke Sl— Novo vodstvo SPD. Zaradi smrti odvetnika dr. Franca Jer&le je prevzel vodstvo Škofjeloške podružnice SPD vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka iz Ljubljane. šl— Hrasterttca se popravlja. Naš apel s katerim smo opozorili na neznosne razmere v H rastem ici, je imel uspeh. Most so prenesli na primravnejši kraj in tudi pot so pričeli za prvo silo urejevati. Ker Je kamenja, proda in drugega materija!« dovolj pri roki, gre delo še precej hitro izpod rok. Upati je, da bo rarrvana pot do zime vsaj za silo popravljana Iz Maribora a— Iz gledališč*. Danes ob 15. bo prva popoldanska predstava vesele operete »Cirkuška princesa«. Ob 20. pa se ponovi pri znižanih cenah zgodovinska žaloigra Mayerling. Odlična člana ljubljanskega dramskega gledališča, režiser g. Ciril De-bevec in g. Emil Kralj, gostujeta v torek v vojni drami »Konec poti«. Posetnikom, katerim se bo nudil izreden umetniški užitek, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. a— Guslarskl večer. V ponedeljek 16. t. m. ob 20.15 nastopi narodni pevec Milovan Barjaktarovič pod okriljem Ljudske univerze. Včeraj pa je pel po rasnih šolah, kjer je mladina z izrednim zanimanjem poslušala njegove pesmi. a— Martinova gos nI v mestu preveč slišno zagagala. Ta in oni Martiuek se ga Je dobro nacukal, da tako ostane zvest svojemu patronu. Po gostilnah so že začeli s kričavo reklamo za peč eni ce tn krvavice, ponujajo poceni vino, a mimo vseh teh dobrot gredo premnogi, ker v žepu nI cvenka. a— Sanatorf] v Maribora, Gosposka *L 49, telefon 2358, lastnik in vodja kirurg dr. Mirko čeraič, je najmoderneje opremljen za operacije. Diatermija, višinsko »olnce, t tonilzator, žarnica »Hala«, »enterocVeanerc a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna pri Orlu Minafik na Glavnem trgu. a— Sobotni trg. Slabo vreme nI pokm-rflo na dobro založenem trgu kupčije. V splošnem so eene padle. Kmetje potrebujejo denar, zato prinesejo na trg vsega v Izobilju. Pripeljali so 14 voz krompirja, 42 voz zelja in S vozove čebule. Cene krompirju 0.80 do 1-50, zelju 0.50 do 0.75 (glava 1—2), čebuli 4—5 Din sa kilogram. Sadja so pripeljali na 14 vozeh ln so bile cene Jabolkam 2.50 do 5, hruškam 4 do 5 tn grozdju 3 do 8 Din za kg. Poleg tega Je bilo tudi na tržnih stojnicah mnogo so-čivja ln sadja. Med po vrtnino Je bilo največ endivije ln motoviloa. Cene zmerne. Na perutninarskl trg so prinesli okoličani skupno 1354 kljunov. Prodajali so piščance par po 16 do 60 kokoši komad 30 do 40, purane 40 do 80, gosi 40 do 80 tn raco 16 do 25 Din za komad. Divjačino niso prinesli. Mleko so prodajan liter po 2.50 do 3, smetano 10 do 12 din tn Jajca komad po 1.25 do 1.50. Speharjl ao pripeljali na 39 vozeh 142 zaklanih svinj In so bile cene slanini 13 do 15, svinjini pa 13 do 14 Din za kg. Mesarji so prodajali govedino po 6 do 14, teletino 8 do 16, svinjino 10 do 16 hi ovčje meso 8 do 10 Din fcg. BOo Je 8 vozov sena, 5 vozov otave tn 3 vozove slame. Cene serra 80 do 90, otavi 65 do 80 In slami 65 do 70 za 100 kg. Tržno nadzorstvo je zaplenilo 4 tehtnic«, ker niso bfl« v redu. o— Obrtno gibanje ▼ Mariboru. Tefaora meseca oktobra Je bilo v Mariboru izibrt-sa.Tt.fli 17, m oovto izdamfih pa 27 obrtnft pravic. Radio Maribor Mit. a* MTkloBteera oL 2. Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materija! po najnižjih cenah. a— Iz policijske kronika. Starš bera- ška garda, Lojze, Jaka, Kari, Ton« tn Mina, je stala spokorno pred strogim višjim policijskim nadzornikom zaradi prepovedanega beračenja. Vsi tepovedo eno in zato prejmejo tudi vsi enako kazen, ki pa se jih ne prime dosti. Višji policijski nadzornik je dober človek in pozna njihove manlre, saj so njegovi stari, nepoboljšljivi znanci — V zakotni gostilni Jo izsledilo bistro detektivov© oko nevarnega in že dalj časa zasledovanega tata, brezposelnega Žagarja lz Mozirja Alojzija Brinov-ška, ki ga je policija Izročila sodišču. Nadalje Je bil aretiran mrkogledi Anton M, M ga Imajo zadnje čase na piki, da Je nevaren tuji lastnini. V policijske zapore Je moral tudi Ivan R-, katerega Je stražnik zasačil v Trubarjevi ulici, ko Je prenašal neke zavitke tn se sumljivo ozlraL R. bo najbrž pravi ln ga bodo izročili sodišču. a— Nezgode. V Slovenski uKci sa Je zgrudila 76-letna mestna uboga Josiptna Razborškova zaradi oslabelosti tn so Jo z reševalnim avtom prepeljali v bolnišnico. Zasebnica Marija Kozarjeva 1» Smetanove ulice se Je po nesreči hudo vrezala na levi roki in je morala iskati pomoči na reševalni postajL V Jurčičevi ulici Je dobil hud živčni napad 32-letni delavec Matija Grilec iz Rač. Padel Je tako nesrečno, da se je hudo potolkel na glavi !n obležal nezavesten. 36-letno Terezijo Žižkovo so napadli v Gregorčičevi ulici krči, da Je omedlela. a— Roparski napad. Hlapec JurtJ Bek si nI mislil, ko sta krenila včeraj opoldne lz Vlahovičeve gostilne z neznancem po cesti proti Sv. Petru, da ga bo doletela taka nesreča. Med potjo sta še na neznan-čevo prigovarjanje stopila v krčmo, kjer se nista dolgo mudila. Hlapec Jurij Je nekoliko vinjen kmalu zaupal svojemu spremljevalcu, da gre lz bolnišnice, kjer je moral plačati oskrbnino, pa da mu Je še navzlic temu ostalo 1000 dinarjev, ki Jih je čez poletje težko zaslužil pri gostilničarju Remšuhu na Pobrežju. Ko sta prišla do mesta, kjer se navadno ruši Meljski hrib. Je njegov spremljevalec nenadoma zgrabil hlapca tn ga podrl na tla, mu s silo odvzel listnico tn zbežal. Hlapcu se Je komaj posrečilo, da Je roparju Iztrgal iz rok tri stotake. Ostalo gotovino pa mu Je ropar odnesel. Zadevo Je ufoogi hlapec takoj prijavil žandsrmerljl, ki vestno poizveduje za roparjem. a_Bloskopl. GrajsM totoo od danes dafcje »Dervlški Jakob«. Union kino, do ponedeljka »Cesarica Elizabeta«. a— Licitacija lova. V soboiho 28. t. m. bo na sreskem načelstvu za lerl breg t sobi 28 licitacija lova občin Kamin loe ln Brestr-niee za dobo do 31. marca 1936. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Veseli vdovec«. h— V sokolski telovadnici postaja od dne do dne živahnejše. Vsi oddelki se % vso marljivostjo pripravljajo na akademijo, ki se bo vršila v nedeljo 29. t m. Vaditelji in vaditefjice imajo mnogo dela posebno pa načelnik br. Volk. h— V steklarni vlada Se vedno hoda kriza. Steklarji delajo saimo po 7 dni na 14 dni in je zaradi tega njifoor zaslužek minimalen. Potrebno je, da jim me-rodajni činitelji priskočijo na pomoč, kei »o se tudi steklarji pri zadnjih volitvah izkazali kot dobri državljani. h— Pri volitvah so se, kar ie slučajno v zadnjem poročilu izostalo, 100 odst izkazali vsi uradniki in delavca kemične tovarne. Vsa čast - }e eHOdta&H* Ut fiocetul Namočite perilo zvečer v Henkovi razstopini in zjutraj je razmočena vsa nesnaga. Oglejte si Henkovo raztopino po uporabi! Strmeli bodefe, koliko nesnage vsebuje ta raztopinx Tudi za omehčanje trde t ode tn čiščenje vobče je *Henko" jako priporočljiv. Iz Celja •— Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vodo, ki bo imei koncert ▼ neiedjo li t. m. t Lčnb£anl. bo nastopil x 'sr'm programom r nedeljo 21 t m. ob pol 4. popoddne r :*kl drvorainl Ljudske posojilnice t Celju. 2e danes opozarjamo na to prireditev, ki bo nudila lep glasbami užitek, "stega dne dopoldne ob 1L bo v isti dvorani matineja za učence narodnih in sreinjih šol. e— Pogreb kapelnika Kubište, k4 Je nenadoma umrl od kapi zadet v petek zjutraj, bo danes ob pol 16. iz mrtvašniloe na okoliškem pokopališču. — V celjski Javni bolnici sta umrla 63 letnd brezposelni delavec Matevž Deželak to Doblatime, občina Marijagradec pri Laškem in na damicl 1 letni Bramko Pečnik, sin mizarskega pomočnika to Ar je vasL e_ Zanimivo predavanje »Jadransko Straže«. Mestni odbor »Jadranske straže« t Celju bo priredil pod okriljem Ljudskega vseučilišča v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v risalniid deške meščanske šole v Vodnikovi uAiai predarvanje »O razvoju Jugoslovenske trgovske 4n vojne mornarice«. Predavaj bo kapitan g. Rudolf Crnilfi. Njegova zanimiva predavanja so znana /v vsej naši državi. Tudi med Slovenci je Se večkrat predaval, tako ▼ Mariboru to Ljubljani, kjer je imel tradt letos meseca marca 3 lepo uspeda predavanja. Predavanje, ki naj ga Celjani po-setljo polnoštevilno, bodo pojasnjevale krasne skloptične slike. DANES VSI u Martinovo zabavo v gostilno »Livada« pri Skalnati kletL 13979 •— Sokol. Danes se bo *rftM ▼ Celju zbor društvenih načelnikov in načelnic celjske Sokolske župe. Obravnavale se bodo smernice za delo v bodočem letu to razne druge atabualne zadeve. Sklepi zborovanja bodo podlaga za bodoče tehnično delo v organizaciji. Z veseljem je treba ugotoviti, da so-kolska misel med narodom, zlasti pa med mladino, močno napreduje, seveda pa se pri tem tudi staLno veča in množi delo. Za predsednika prosvetnega odbora celjske Sokolske župe je bil od Saveza SKJ imenovan br. Milan Fabjančič, profesor na celjski realni gilmnazijl Glede na skrajno neugodne gospodarske razmere je celjsko Sokolsko drušitvo sklenilo, da letos ne bo priredilo običajnega Miklavževega večera Vendar pa bo svoje najrevnejše pripadnike obdarilo s praktičnimi darili. Zato naj naša. zlasti imovitej-ša javnost po svojih močeh izdatno podpre to lepo socialno akcijo. e_ Drugo planinsko predavanje bo priredila prihodnji ponedeljek 23. t. m. ob 20. v risaLnici deške meščanske šole v Vodnikovi ulici Savilnjska podružnica SPD. Predaval bo član zimskosportnega odseka SPD v Mariboru g. Vale s o našem Pohorju, Kozjaku in KorošicL Zanimivo predavanje bodo ilustrirale krasne skloptične slike. e— Nesreče. Pred včeraj šnjilm popoldne se Je ponesrečil v kemični tovarni v Gaberju 34 letni tovarniški kovač Martin Krajnc to Gaberja. Neki stroj, pri katerem je bil zaposlen, mu je razcepil kazalec leve roke. _ V petek zvečer je pa/lla po nesrečnem naključju v posodo z vrelim lugom 16 mesečna delavčeva hčerka Marica Plahutvva uz Bovš pri Vojolku. Dete je zadobilo strašne opekline po nogah, zlasti je težko kodov an a leva nožica. Stanje deklice, ki je bila kakor Krajnc prepeljana v bolnico, je zelo resno. e— Avtobusna zveza Celje-Laško vzpostavljena. Celjski mestni avtobus, ki je z 9. oktobrom zaradi popravila in renovaelje ceste Celje-Laško ukinil vožnjo na tej progi, bo pričel danes z rednimi vožnjami po starem voznem redu. e_ Le še nekaj srečk sa žrebanje drž razredne loterije, ki bo v četrtek 19. ta petek 20. t m. je na razpolago v podružnici »Jutra« v Celju. Pohitite z nakupom! e_ Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. ter jutri poslednji« ob pol 21. zvočno filmsko opereto »Gospa se zabava«. S noči je bil kino zaprt. Iz Kamnika Oradha smaške akskairdrt se bo že drugi todesi. Načrti so biii pred-ziimsko-spartmemu podsavezu v odo-brecujo, ta jih pa je poslal knž. Haaisenara v izjavo. Obeta se, da bo skakalnica re« pa-vovitsrtm. Kamnik bo s tem dosti pri-dobiL ka—- Is društev. Včeraj, ▼ »oberto, bi s« imela vršiti prva igra letošnje sezone v Čitalnici. Igro »o pa preložili na prihodnjo soboto. 1. december, sokolski praznik, bo lepo proslavljen z akademijo. Nastopijo telovadni oddelki, poje »Lira«, igrali p* nam bodo tudi lepo igro »V noči revoki-cije«. ka— Skrtafinka. V četrtek proti večeru Je izotirna avto iz Ljubljane odipeljai ▼ ljubljansko bolnico sinčka žiapama g. F. Kratnarja, pri katerem je zdravnik ugotovil škriatmko. To je v kratkem že tretjo obolenje. Šolske prostore so razkužila. Iz Pttsfa J— Kes(bo naželstve razptenje mesto ma- gistratnega slugo dnevn^čarja. Prošnje jo vlagati do 80. t m. Prednost imajo godbeniki. j— K »vtiei • Salaja ia sjesovi drafid Se doznavamo, da sta oba prenočevala meseca oktobra v tukajšnjem Kossarievem hotelu pod imenoma Postružnik Alojz in Anica kot brat in sestra. Ko je stražnik v noči 11. oktobra kontroliral v hotelu prijavnice, se je posebno zanimal za gori navedena, ki pa sta bila še odsotna. Ko sta se Postružnik, odnosno Salaj, in njegova družica vrnila ▼ hotel, jima je o tem pripovedovala sobarica. Očividno v strahu sta jo iz hotela popihala že na vse zgodaj ob 4. zjutraj. Hotelirju 3ta ostala dolžna za šestdnevno bivanje 192 Din. V naglici sta pozabila tudi na svoje kovče-ge, ki jih je policija zaplenila in našla ▼ njih nekaj obleke, perila in šop korespondence. Tvrdka Standard Ofl Comp of Jugoslavija je prevzela bencinsko črpalko pred magistratom v najem katero upravlja njen glavni zastopnik za srez Ptuj td se cenj. občinstvu vljudno priporoča. Bencinska črpalka obratuje po dnevi in ponoči. Poleg bencina imam na zalogi tudi avtoolje, olje za poljedelske stroje, petrolej, kolomaz in druga mazila. 13977 j_ Po sporočilu elektrarne Fale bo danes prekinjen električni tok od pol 8. do 14. j— Velika kriza se posebno pozna pri našem kmetu. V petek je bilo pripeljanih na trg nekaj nad 30 vozov zelja, ki so ga pa zelo malo prodali. Kmet pridelkov ne more prodati in tako se mu kupičijo rubežni, kar nam pričuje sodna deska. Dražbeni oklici se lepijo že na tretjo desko. Lansko leto je bilo na sodišču vloženih do konca leta 2426 prošenj za eksekucijo na premičnine z uradnimi vred, dočim jih imamo letos doslej že 2408, a smo šele sredj novembra. j— Gospa Petek Ida je otvorila novo trgovino s steklom in porcelanom v Panonski uilici in se cenj. občinstvu'vljudno priporoča. j— Nepoboljšljivi mladoletnik je Franc C. iz Ptuja, ki je že dvakrat okradel svojega očeta Tako mu je pred 14 dnevi Izmaknil 250 Din gotovine, 6. t. m. pa moško kolo, in z njim pobegnil. Te dni pa ga je stražnik g. Pestotnik zasačil, ko je v Osterbergerje-vem hotelu popival, seveda brez beliča ▼ žepu. Stražnik ga je odvedel na stražnico, pa mu je nepridiprav medtem ušel v neko stransko ulico. Stražnik ga je zasledoval do parka, kjer ga je zopet ujel in odvedel ▼ zapore. Pri zaslišanju je nepridiprav izpovedal, da je kolo skril v Brecljevi gostilni. Izročen je bil sodišču, ki ga je izročilo «Wn v strahovanje z grožnjo, da bo v ponovnem primeru oddan v prisilno delavnico. POSLATI V POSTNIH ZNAMKAH I cb Z I—« a z UJ U < rn r; S n ni z D Z njem ves dan. Prišli so staroupokojenci, ki so pri nas med vsemi reveži največji siromaki, dalje invalidi, delavci, obrtniki in trgovci pa tudi zastopniki kmečkega stanu. G. poslanec se je razgovarjal z vsem o načinu, kako bi se dali njihovi Interesi najuspešneje zastopati Izjavil Je, da hoče ostati v stalnem stiku z volilci in da se bo, kadar psrlament ne bo zasedal stalno mudil v okraju. Iz Šoštanja š— Sokolski oder. Dramski odsek našega Sokola pripravlja v režiji šolskega upravitelja g. Martina Vrečka Nušičevo štiridejan-sko veseloigro »Gospa ministrovka«. Glavno vlogo igra gdč. Marica Trobejeva, pa tudi ostale vloge so zasedene z vigranimi dile-tanti, tako da se nam obeta dovršena igra. Uprizoritev bo prihodnjo soboto in nedeljo. NOVITETE PUŠK: F. N. SUPERPOSED, BOCK, SIMSON, REMINGTON AUTO-MAT KAL. 20, »REMo IN DRUGE. — VELIKA IZBIRA. NIZKE CENE. Iz Litije i— Poslanec g. M rovi je o svojem bodočem delu. V četrtek zvečer se je vršil na »Pošti« velik sestanek domačinov in okoličanov. Živahno aklamiran je poročal novi poslanec o smernicah svojega dela za napredek litijskega sreza. G. Mrovlje je za svoje poročilo žel prisrčno pritrjevanje vsega številnega občinstva G Mrovlje je povabljen v vse večje kraje našega sreza in se bo vabilom v kratkem tudi odzval. i— Otvritev gledališke sezone. Drevi ob 20. bo otvoril naš Sokol letošnjo odrsko sezono. V režiji br. Bena Pečnika bodo odigrali »Namišljenega bolnika«. V glavni vlogi nastopi učitelj br. Vidic in sestra Tončka Zelnikarjeva, prvič pa se bodo predstavili naši publiki s. Darka Jenkova in bratje Potokar, Smuk in Anželj. »Namišljeni bolnik« je znano odrsko delo velikega francoskega dramatika Pridite! i— Pomoč pasivnim krajem. Pod okriljem tukajšnjega Rdečega križa se je organiziral iz vseh litijskih kulturnih in socialnih organizacij, šol in uradov meddruštveni odbor za pomoč pasivnim krajem. V omenjeni sklad bodo priredili v 6oboto 21. t. m. ob SO. akademijo, ki bo v litijskem Sokolskem domu, v nedeljo 22. t. m. ob 10.30 prome-nadni koncert na tukajšnjem Glavnem trgu, narodne dame pa bodo razpečavale odkupne znake, prihodnjo nedeljo ob 15. pa bo v šmartnem igra v isti namen. Pozivamo vsa dobro misleča srca, naj podpirajo prireditve »Odbora za pomoč pasivnim krajem«, ki si je stavil nalogo, da pomaga našim najbed-nejšim in podpore najbolj potrebnim držav-Sjanom. It Trbovelj t— Kino Sokol predvaja danes ob 16. in 20. uri Rih. Tauberjev zvočni film »Velika atrakcija« in Foxov zvočni tednik. t— Narodni poslanec prof. Pavlič med volilci. V petek je sprejemal v rudniški restavraciji narodni poslanec Pavlič depu-tacije prebivalstva, ki so se zglaševale pri Iz življenja na deželi LESCE. Včerajšnjo soboto se je izselila iz Lesc gospa Marija Šrajeva, ki je bila blizu 40 let voditeljica pošte na Lescah. V vsej fari in še daleč izven nje so poznali dobro družinsko mater in vzorno upraviteljico, ki si je s svojo kulantno ustrežljivostjo v uradu ter s prijetno domačnostjo izven njega znala pridobiti največje simpatije. Že nad sto let stara šraje-va rodbina se je po večini pečala z važno in odgovorno poštno službo. Zlasti v vojnem času je bilo mnogo težav, ko je ne-broj vojaštva tabrilo v Lescah. Gspa Šrajeva je kot vzgledna mati vzgojila dva sinova in hčerko. Sin Janko ostane v Lescah kot starejšina poštnega urada, drugi sin dr. Anton Sraj pa je na uglednem mestu pri banski upravi. Hči Marija se Je nedavno preselila v Ljubljano k poštni upravi, prej pa je tudi ona službovala v Lescah in jo imajo vsi v dobrem spominu. Mati bo zdaj pri svojih dveh v Ljubljani preživljala jesen življenja. Obžalujemo nen odhod, toda če že mora biti tako, !i izražamo vse spoštovanje in zahvalo. Zadovoljni pa smo. da sin ostane Tia starem mestu in da se bo ime ugledne Šrajeve rodbine v Lescah ohranilo. — Ivan Ažman. župan. VIŠNJA GORA. Pri zadnjih volitvah se je naša Višnja gora izredno izkazala. Volilo je nad 90 odst. volilnih upravičencev. Tolikšne udeležbe do sedaj še ni bilo zabeležene ori nobenih volitvah. Višnjegorcl so pokazali, da so zavedni državljani. Okolica je odrezala slabše. V nočri od srede na četrtek je nekaj pred 3. uro zjutraj zadivjal močen vihar. Med hudim nalivom se je usuila tudi precej debela toča, ki je udarjala ob okna s tako silo, da so marsikje ustaiali s postelj v mnenju, da je kaj hujšega. Manjkalo tudi ni treskanja. ki Je razsvetljevalo temno noč. Po pol ure trajajočem divjanju so se elementi zopet umirili in le rahel dežek je še do jutra škropi! zemljo. — V soboto zvečer ie priredil Sokol v Št. Vidu pri Stični odvodnico svojemu starosti dr. Andrehi Jenku, znanemu sokolskemu delavcu. Odhodmice so se udeležila tudi sosednja društva, predvsem Višnja «ora, ki šteje dir. Jenka med svoje dobrotnike še izzs časa snovanja in ustanovitve Sokola v Višnji gori. VELENJE. Danes zapušča naš kraj šef železniške postaje g. Joško Lavrič, k'l odide v istem svojstvu v škofjo Loko. P.rišedši pred petimi leti z Jesenic, se je v času svojega bivanja v Velenju splošno priljubil Spravil je takratne zrahljane razmere r.a naši postaj1! v vzoren red. V občevanju s strankami ga je di^ila vljudnost in korektnost do vsakogar, pogrešali pa bomo v njem tudi prijetnega družabnika. Za železniške uslužbence odhaja z njim dober in pravičen starešina, voditelj in svetovalec v stanovskem in zadružnem pogledu. Na novem službenem mestu mu želimo čim več uspehov in zadovoljstva. Do koočDo veljavne zasedbe je prevzel vodstvo postaje gosn. Troj ar. GUŠTANJ. Otvoritev Sokolskega doma je določena na 22. t m. Zgradba ostane letos zaradi zakasnelosti v sirovem stanlu Sedaj izvršujejo le še notranja dela in razme napeljave. Vsi oddelki Sokola se za to siavnost marljivo pripravljajo že nad 2 meseca v šolskih prostorih, da na dostojen način proslave otvoritev in ^letnico obstoja naše sokolske družine. Program siavnosti je naslednji: ob 12. slavnostna seja ob prisotnosti vsega članstva, pozdravni govor staroste in zastopnikov, vpisovanje v spominsko knjigo, nato odhod na pokopališče k grobovom junakov, katerih zemski ostanki počivajo tu. govor, žalostinka »Vigred«, ki jo zapoje domače pevsko društvo, nato razhod. 0'b 16. bo slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovali z izbranimi točkami vsi oddelki, nato pevske im orkestralne točke. Ob 20. se prične družabni večer. KONJICE. Dobili smo v trgu drugega urarja Skorjanca Josipa iz Št. Pavla v Savinjski dolini, ki ga vsakomur priporočamo. —■ »Narodnega poslanca«, Nušičevo komedijo v 3 dejanjih, priredi Sokolske društvo Konjice to nedeljo ob 15. v telovadnici deške osnovne šold pod režijo br. Nemca Ivana. Med odmori igra polnošte-vilni sokolski tamburaški zbor. Vabimo občinstvo iz Konjic in okolice k mnogoštevilni udeležbi. Kdor se hoče dobro b pošteno zabavati, naj danes popoldne no •izostane. — Praznik uedinjenja proslavi Sokolsko društvo s svečano akademijo 30. t. m. ob 20. v telovadnici deške osnovne šole. 1. decembra pa bo manifestacija za ves srez v dvorani Narodnega doma. Ta dan tudi prvič nastopi novoustanovljena godba na pihala »Dravinja« pod vods^om g. Metelka. I. ŽREBANJE BO ŽE 19« T. M k uresničenju svojih želj s srečko drž« razredne loterije. Samo še nekaj dni jih bo mogoče dobiti v vseh podružnicah „Jutra" in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 19 GLEDALIŠČE ljubljanska drama. Začetek ob 20 Nedelja, 15. ob 15.: Vest. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Pritličje in prvo nadstropje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Dve nevesti. D. ljubljanska opera. Začetek ob 20. Nedelja, 15. ob 15.: Madame Butterfly. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Viktorija in njen huzar. Opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek, 1.: Laterna. B. šentjakobski gledališki oder. Nedelja, 15.: Preiskava. Repriza. Nedelja v Narodnem gledališču. V drami ee ob 15. uprizori »Vest«, ki je brez dvoma ena najboljših dram našega let. repertoarja, zvečer pa Nestroyeva veseloigra s petjem »Pritličje in prvo nadstropje«. Obe predstavi sta po znižanih dramskih cenah. V operi bodo ob 15. peli izredno priljubljeno Puccinijevo opero »Madame ButterflY« polno prelepih in nedosežno milih melodij. Glavno in naslovno vlogo poje ga. Gjun-gjenac, ostale vloge ga. Kogejeva in ga. Ramšakova ter gg. Banovec, Janko, Mo-horič in Magolič Dirigira kapelnik dr. D. Švara. — Zvečer ob 20. uri pa se ponovi Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«, ki je bila pri nas tako izredno toplo sprejeta, z gospo Poličevo v naslovni partiji. Ostala zasedba običajna: z go. Ribičevo. Gostičem. Jankom in Zupanom na čelu. Opero dirigira kapelnik dr. švara. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. — Opozarjamo, da poslujeta danes v opernem gledališču dve blagajni, obe v glavnem vhodu. Operna na običajnem mestu, dramska pa pri posebni mizi. Sprejemajo se fcidi telefonska naročila na št. 2231 Pri današnji predstavi operete »Viktorija in njen huear«. ki bo ob 20. v naši operi, Ik) pela uloso služkinje namesto obolele ge. Španove ga. Ramšakova. Ostala zasedba kakor pri premijeri Za predstavo bodo veljale znižane cene. Sokolske vesti Sokol Vrhnika. V ponedeljek 16. t m. bo predavanje ob 20. v šoli. Predavala bo sestra Nuša Rapetova o voditeljih slovanskega Sokolstva. Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabora v Ljubljani je v okviru svojih rednih tedenskih članskih sestankov priredilo v četrtek zvečer rapallski večer. Na programu so bile recitacije. govoT in predavanje. Predsednik je v govoru poudarili pomen in važnost teh obletnic, mimo katerih ne more vreden in zvest sin svojega naroda. Očrtal je pot mladine v bodočnost, zahvalil se je primorski mladini, ne zato, ker ie izvršila svojo volilno dolžnost, kar se zahteva samo ob sebi od vsakega iskrenega Juigoslovena, temveč zato. ker je vršila požrtvovalno in vztrajrto tudi ono podrobno delo od moža do moža, ki se ga drugi povsod izognejo S tem je mladina dokazala svoj idealizem, ki ga nima samo na jeziku, dokazala je. da hoče še nadalje po poti jugoslovenske ideje, ker vidi samo v njej uresničenje svojih teženj. Prepričani smo. da se bodo tudi merodajnl krogi in vsa jugoslovenska javnost odzvala klicu primorske mladine, kadar jo bo ta pozvala na pomoč. Zvestoba za zvestobo! Z nepremagljivo voljo in železno vztrajnost io dela primorska mil ad in a. Človek stopi z zadoščenjem v njen krog, ko opazuje njeno resno in smotreno delo. Dostojno se spominja vseh žalostnih dni svoje domovine in svojcev Ta resnost privlačuje tudi starejše rojake, ki odobravajo njeno delo in ustvarjanje, in pridno pri-strKnnjo k društvu, da <*x čim bolj podprejo Deistvo je, da je »Tabor« danes središče vseh mlajšnih in delavnih moči. ki jim je prva dolžnost delati za narod. Društvo namerava v kratkem času prirediti večer, ki bo posvečen primorski ženi in svečano akademijo ob priliki 25. letnice smrti Si-mmm Gregorčiča. Vztraino delo primorske mladine zasluži vsekakor več zanimanja naše javnosti '"n tudi več vsestranske podpore. škofjeloški okoliš za stradajoče brate Škofja Loka, 14. novembra. »Pomagajmo nesrečnim pokrajinam, ki jih tareta beda in pomanjkanje«, so dejala zlata srca, ki jim ljubezen do bližnjega ni prazna beseda. Starološki občinski zastop je sklenil uvesti nabiralno akcijo v vseh 32 vaseh domače občine. Ker pa bi šlo za denarne prispevke v dobi sedanjih občih gospodarskih težkoč precej trdo, so sklenili občani zbrati predvsem raznovrstnih poljskih pridelkov. Prvotna misel, da se bo zbral en vagon hranil, je bil ob dobrosrčnosti darovateljev kaj kmalu ovržen. Kmetovalci so radodarno prispevali krompir, repo, zelje, korenje in drugo. Skladovnica darov se je višala in je dosegla ob zaključku svojih 30.000 kg. Blago jo te dni naložili v 3 vagone, ki so jih odposlali našim ožjim rojakom v Belo Krajino, letos tako hudo prizadeto. Vzporedno z nabiranjem pridelkov v starološki občini je uvedla krajevna organizacija Rdečega križa v škofji Loki zbirko denarnih prispevkov. Okoliški kraji in tudi škofja Loka sama je klic bednih pravilno razumela in darovala po svojih močeh. Znesek 1865 Din se je že odposlal, več sto dinarjev pa se bo še zbralo. Napor starološke občine pod vodstvom župana Antona Hafnerja je bil najlepše poplačan. Prav tako niso bile zaman brige Rdečega križa pod vodstvom predsednika Avgusta Blaznika Vemo, da so imeli gospodje mnogo posla, da so mogli pripraviti stradajočim tolik dar. Najlepša zahvala vsem sotrudnikom .ie pač zavest, da so se človečanskemu pozivu častno odzvali. Lepa kniiera ie zrcalo duše. zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tasroreja: Dom ln svet ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika. Po volilni zmagi manifestacija za delo Minister dr. Kramer in drugi poslanci med ljubljanskimi volilci — Složno delo se bo nadaljevalo na osnovi gospodarske in socialne solidarnosti Ljubljana, 14 novembra. Na skromno notico v časopisju se je zbralo nocoj v veliki dvorani Kazine že ob 20. tolivo zastopnikov vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, da je direktor Jug, ko je otvoril večer, upravičeno lahko rekel, da je to najlepši šopek domovini in jugosioverasiki mišji. Ravno tako, kakor so zadnjo nedeljo manifestirali vsi od intelektualca pa do delavca in bajtarja za ju-goti.ovensko idejo in za ureditev naše domovine v s'logi in miru, tako je bilo tudi v lepi dvora nri vse pomešano: trgovec in obrtnik poleg delavca, uradnik poieg kmeta iz okolice, skraLa rečeno: vse, kar tvo« ri naš narod. G. direktor Jug je otvoril večer ter pozdravil najprej ljubljanskega poslanca ministra dr Kramerja, za njim pa vse druge navzoče poslance: župnika Barleta, Krejčija, inž. PaherniJka, Gajška, Mohoriča, Pustosiemška, dr. Rapeta, Žemljica, Komana in Mrovljeta. Pozdravil je tudi vse one, ki so priglasili svojo kandidaturo zaradi juigos.lovens.ke ideje in teko sledili klicu domovine, a ze enkrat niso bili izvoljeni. Ta pozdrav je v prv.i vrsti veljal navzočemu prof. dr. Rožiču, ki je bil od v9eh burno pozdravljen. Tudi vse prej naštete poslance so vsi pozdravljali, posebno presrčno pa še župnika Barjeta. Nadaljnji pozdrav je veljal banu dr. Maruši-5u, župana dr. Pucu in navzočim damam. Med tem, ko je gpvorniik pozdravljal prej navedene, je stopil v dvorano minister Puceij, katerega 6o vsi burno pozdravljali. Lepo je označil govornik, da je današs nje slavje v prvi vrsti posvečeno domo-vimi in jugoslovenski misli. Sedaj vidimo, da smo bili vsi za eno in isto, nismo pa prej niti prav vedeli drug za drugega in smo 6e zato čudili, ko smo videli, kolike uspehe je dosegla ta ideja. Od sedaij naprej so potrebni med nami trajni tesni stiki. K nedeljskemu tiriumfu je mnogo pripomogla naša omladina, posebna zahvala pa gre malim neznanim borcem, ki so se v težlkih razmerah zoperstavljali najhujšemu nasprotnemu terorju ter 9e odzvali klicu domovine. Zvestoba za zvestobo mora biti od danes naprej naše geslo. Ob zaključku svojega govora je direktor Jug pozdravil še dr. Ravnibairja, ki je stal vneto na strani vseh, ki so delafii za zmago jugoslovenske iideje in pa direktorja ar. Borka, starega borca za jugoslovensko idejo. Minister dr. Kramer je v uvodu svojega govora poudarjal velilke zasluge direktorja Juga in dr. Pestotnika, kti sta stala na čelu vseh vodilnih organizacij, ki so storile vse, kaT so mogle, in so po svoji požrtvovalnosti tuidii dosegle nepričakovane uspehe. Tudi župan dr. Puc je s svojim gran-dioznim optimizmom in s svojo energijo pripomogel v največji meri do tega, da stoji Ljubljana po relativnem številu vo= licev med prvimi volilnimi okraji v državi, med večjimi mesti pa je daleč prva. Pri tem ni šlo za zmago kandidata, temveč za zmago ideje. Volilni rezultati v dravski banovini so v državi napravili najgloblji vti6. Na eni strani so popolnoma pokopali separatistične težnje, na drugi strani pa se je z njim afirmiral močno v vsej državi naš del jugoslovenskega naroda. Po maj-niiišlki deklaraciji v Sloveniji še ni bilo take manifestacje. Ta zmaga pa nam nalaga tudi do^žnoti, kakršnih še nikdar n.i bilo. Priborili sta si jo uvidevnost in treznost slovenskega ljudstva, nacionalni instinkt je zmagal proti terorju. Sokoli in gasilci iima-jo velilke zasluge pri tej zmagii, z njimi pa omladiina in to vsa, ne samo akademska. V bodoče pa ne sme biti vojne, maščevanja, temveč začeti se mora vojna pridobivanja. Ta zmaga je pokazaila prave predstavnike slovenskega ljudstva In ti predstavniki imajo voljo in tudi nalogo, da iz vrst premaganih pridobijo vse, ki so dobre volje. Ta zmaga nalaga zato tudi velike dolžnosti. Idejo, ki je sedaj zmagala, je treba organizirati v vsedTŽavno fronto na podlagi pravega jugoslovenstva. Poleg te pa so še druge naloge. Odkrito smo govorili pred volitvami in odkrito govorimo tudi sedaj, dia je gospodarski položaj težak in da je treba 6 štednjo in delom popraviti stare grehe, da vrnemo državi kredit, ki ga zasluži in potrebuje. Izvoljeni bodo 6toria je ljubezen našega naroda do domovine. Toda naše ljudstvo dosedaj ni biCo dovolj vzgojeno v tem duhu. Vzgojili so ga v duhu, da je izveličavna samo ena stranka, ki so jo vedno istovetili z vero. Nedeljske volitve pa so jasno pokazale, da se je naše ljudstvo za vedno otreslo tega mišljenja. Pokazalo je toliko politično zrelost, da bi se mogel mars kak inteligent učiti od priprostega človeka. Ob zckliučku lista se krasna manifestacija še nadaljuje in se vrsti še govornik za govornikom. Zlata poroka v Logatcu Logatec, 14. novembra, V Dolenjem Logatcu praznujeta danea v krogu svoje rodbine ugledni trgovec in posestnik Anton De Gleria ter njegova soproga Marija, zlato poroko. Jubilant je vse svoje življenje posvetil družini in javnemu življenju. Ustanovil je mlekarsko zadrugo, ki jo vodi še danes z največjim veseljem in uspehom, za kar mu je hvaležen ves okraj. Pri posojilnici zavzema častno mesto predsednika. Jubilant vodi istočasno tudi blagajniške posle Lovskega društva in to že nad 40 let. Kakor je sam od ustanovitve član Sokolskega društva v Dolenjem Logatcu, tako je tudi vso svojo rodbino vzgojil v sokolskem duhu. Pri delu ga je pridno podpirala zvesta življenjska družica, vseskozi marljiva gospa jubilantka. Vzgojila sta 7 otrok. Najstarejši sin Anton gospodari na očetovem domu in je tudi gospodar Sokolskega doma ter se udejstvuje pri posojilnici. Drugi sin Viktor je sreski živinozdravnik v Ljubljani, Stanko je zobozdravnik v Kranju. Joža pa je zdravnik na Bledu in županu-je v tem našem najlepšem letovišču. Hči Minka je poročena z uradnikom KID na Jesenicah, Mara in Draga pa z višjima uradnikoma državnih železnic v Ljubljani. Jubilantoma iskreno čestitamo tudi mi In želimo obema, da bosta obhajala tudi še demantno poroko tako srečna in čila kakor sta danes! Lepa kulturna prireditev v Kranju Kranj, 13. novembra. V sredo 11. t. m. je gledališki oder »Narodne čitalnice« v Kranju uprizoril v tej sezoni že t-etjo premiero. To pot je bila igrana Savoirjeva komedija »Osma žena«, ki je polna duhovitih domislekov in zdravega humorja. Pohvalno moramo omeniti izborno uspelo režijo g. Boža Plahute, ki je zasedel vse vloge z najboljšimi močmi in skrbel tudi za zelo okusno opremo scene. Od posameznih sodelujočih gre polno priznanje povsem nositeljem treh glavnih, vlog Mone, Browna in Huberta. Vlogo Mo-ne je podala gdč. Mila Lundrova, ki je šele v letošnji sezoni stopila na gledališke deske, tako prikupljivo in odlično, da se more upravičeno kosati z rutiniranimi igralkami in se razkriva kot mnogo obetajoč talent. Brown gosp. Doreta Kerna je bil vsebini igre primerno dostojanstven in umirjen ter podan z globokim občutkom. Lahkomiselnega Huberta, ki je predvsem središče humorističnih in komičnih situacij, je s svojo znano rutino produciral g. Teddy, pri čemer je treba še pohvalno poudariti, da ni nikdar prekoračil mej decentnosti. Tudi vse ostale vloge so bile naštudirane in igrane prav dobro. Predstava se ponovi v nedeljo ob 4. popoldne, nakar opozarjamo osobito okoliško občinstvo, kateremu se bo v današnjih resnih časih gotovo prileglo par ur smeha in zabave. Dovoljena shranišča za vino in žganje Beograd, 14. novembra. Z odlokom & nančnega ministrstva je odobreno shrani-šče za žganje tvrdki Joško Pevenj v Pod-smreki pri Ljubljani in shranišče za vino tvrdki Vlado Nožar v škofji Loki. Aretacija šestkratnega morilca Beograd, 14. novembra. Iz Sofije poročijo, da se je policiji posrečilo prijeti morilca Zdravka Mladenova iz kraja Narice, ki je izvršil 6 umorov, tri osebe pa hudo ranil, in ki ga je iskala vsa sofijska policija s pomočjo orožništva. Prijeti izsiljevalci Beograd, 14. novembra. Znani beograjski trgovec Marko Konforti je prejel pred dnevi pismo neke razbojniške družbe, ki mu je grozila, da bo ubila njega in njegove otroke, ako ne pošlje v gotovem času na določen kraj po svojem vajencu 12.000 Din. Po daljšem obotavljanju je Konforti prijavil zadevo policiji, ki ji je uspelo, da je z njegovo pomočjo izsledila izsiljeval ter jih po krajšem bom aretirala. Katastrofa na morju Berlin, 14. nov. s. Vlačilec »Iroise« se Je včeraj po večdnevnem iskanju zopet vrnil v svoje pristanišče Brest, ni pa našel nobenega sledu o parniku »Giorgio«, ki je zašel pri rtiču Finistere v hudo stisko. Zato je domnevanje, da se je 18 mož posadke, ki je neki drugi vlačilec ni mogel rešiti, naj-brže našlo smrt v valovih. KRALJESTVO MODE 2e desetletja nismo videli v modnih rečeh tako presenetljivega in popolnega uspeha ,kakor ga letos beleži moda jerseya ... Začelo se je z maloštevilnimi pletenimi vestjami ln j um perji, danes pa pleteni modeli ne smejo manjkati v nobeni garderobi elegantne žene. To priljubljenost smemo pripisovati dejstvu, da se moda pletenin ni omejila le na g|>ortno obleko, temveč se je znala uveljaviti na vseh modnih poljih. Pletenine se niimreč odlikujejo po različnih in originalnih načinih izdelave, po krasni barvitosti ta ker se izvrstno ter brez gube prilegajo k telesu. Zlasti v zadnjem času je moda pletenin storila velik korak naprej in sicer s tem, da je prinesla celo pleteno obleko. Zato velja danes vsa pozornost modne publike obleki iz jerseya, ki je Izredno ele-g:intna in praktična, ker ima izvrstno linijo, ni nikdar pomečkana in prinaša one krasne barve, ki nikjer niso tako izrazite kot v volnL Ker pa stoji letošnja moda povsem v znamenju kolorita, je lahko umevno, da so pleteni modeli deležni vsestranskega uspeha. Naša druga skica prinaša športno obleko, ki najlepše učinkuje v novi rdeče-rfavi barvi ali v raznih zelenih tonih. Dolgi re-verji, lakasti pas, lakasta umetna cvetlica ta zvončasto krilo poudarjajo apartni slog tega modela, ki ga moremo nositi pod vsakim kožuhom. Seveda ne smemo podcenjevati deljenih modelov, kajti krilo z bluzo, ki Jo vsled široke, patentno pletene pase imenujemo »pater lili jumper«, je še vedno prav aktualno. Tu opažamo razne originalne ideje, ki se opirajo zlasti na barvne kontraste in do-sezajo lepe učinke z Intarzijsko tehniko. Tako n. pr. sta krilo to jumper modela na na-ši prvi skici zelena, pasa to gornji del rokavov sta peščene barve, nijanse obeh tonov pa prinaša intarzirani venec na jum-perju. Za smučanje si Izberemo grobo pleten »shaker«, čigar patentno pletena široka pasa se tesno oprijemlje bokov. Posebna novost so tudi impregnirane smučarske hlače iz jerseya, k! bodo morda povzročile revolucijo na modno-športnem polju. (Slika S.) Na drsališču nosimo zvončasto pleteno krilo v zvezi z patentnim jumperjem kontrastne barve, čedna je pletena čepica v dveh tonih to mladostni pleteni šal. (4. skica.) Najbolj nas preseneča dejstvo, da so se pletenine uveljavile tudi v popoldanski modi to da nam tu prinašajo res mnogo lepega. Tu vidimo modele z zanimivo drapiranim prednjim delom života, z modernimi balonastimi rokavi to vzorčastlm plastro-nom ter manšeti (predzadnja skica). Najbolj zanimivi pa so modeli, ki jih krasi ple-I tena čipka. V zvezi s tem najdemo zanimive oblike tunik, ki v jerseyu jako lepo padejo to so zato zelo priljubljene (zadjna skica). SSisSfljwR IU UEIUU M LJUlLJfiNA JLEVSTIKOVA ULICA NA VRTAČI Krzneni komadi t bidermajerskem slogu so še pred kratkem veljali za pravo maške-rado. Ko pa se je izkazalo, kako dostopno je občinstvo napram novemu slogu, so tu- pnstai mnrmel bisam fohlen rt Ltd. ter vsa modna krzna za ovratnike in obšive v veliki izberi in solidnih cenah. L. ROT Mana. Mestni lig itn. 9 di krzneni saloni z večjim pogumom začeli zastopati novo modno smer. Izraziti predstavniki starega sloga so bidermajerski kepi, ki so za vsako dnevno dobo drugačne oblike. Trotteurski komadi so navadno dvobarvni, kakor vidimo na naši prvi skici, ki predstavlja kep lz črnega in sivega perzijanca. Popoldanski kepi so daljši to navadno iz učinkovitega progastega krzna. (Skica desno.) Večerni kep je običajno iz hermelina, ki pristoja k vsaki obleki. Se- veda navadno ne uporabljamo plemenitega krzna, ki Je prav drago, temveč se poslužujemo cenenih, a učinkovitih imitacij (zgornja skica). Čikomorec - novost na kadilni mizici Mali kovtoasti kipci, ki jit> diči moder-no-stvarna oblika, so postali neizogibni spremljevalci pepelnikov, žirafe, psička ali mačke, stoječih na okrogli kovtoasti plo- šči, se namreč poslužimo, da s pritiskom tega podstavka za tremo ti en je čika v pepelniku. Ne glede na praktično vrednost takega »Člkomorca«, predstavlja kipec originalen to mičen okras vsakega kadilnega pribora. Badio Izvleček Iz programov Nedelja, 15. novembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje — 10.30: Predavanje dr. Vebra. — 11: Salonski kvintet — 12: Napoved časa, poročila in plošče. — 16.45: Prenos iz zavoda za slepce v KoSev-ju. — 17: Salonski kvintet. — 20: Violinski koncert g. Honerleina. — 20.45: Pevski kvintet — 21.30: Salonski kvintet — Vmes napoved časa ia poročila. BEOGRAD 12.06: Harmonika. — 12.80: Radio - orkester. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Zborovski koncert — 21: Orkestralen koncert — 22.15: Plošče. — 23: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert — 17: Plesna glasba. — 20.30: Večer lahke glasbe. — 22: Nadaljevanje koncerta. — PRAGA 16: Prenos i® Brna. — 17.30: Plošče. — 19.30: Prenos operete iz Bratislave. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16: Glasba pred 80 leti. — 19: Preraoe operete iz Bratislave. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 19.25: Plošče. — 20.15: Večerni koncert — 22.10: Lahka glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10: Zborovsko petje. — 11.05: Simfoničen koncert — 13.05: Koncert na citre. — 15.30: Orkester. — 17.30: Komorna glasba. — 19.40: Odlomki iz klasičnih operet — 21: Klavir z orkestrom. — 22.35: Plesna glasba. — BERLIN 20: Operetni večer — 22.30; Godba za ples. — K0-NIGSBERG 15.45: Moderni komponisti — 16.15: Koncert orkestra. — 19: Kabaret na ploščah. — 20.: Orkestralen in pevski koncert — 20.50: Dramski večer. — 22.30: Prenos k Berlina. — MUHLACKER 16: Zborovsko petje. — 16.45: Orkestralen koncert — 18.55: Petje. — 19.30: Jazz na dveh klavirjih. — 20: Operetnd večer. — 22.40: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 16.50: Orkestralen koncert — 18: Madžarske pesmi. — 19.50: Prenos opere h gledališča. — 21.30: Ciganska godba. — RIM 17: Lahka glasba. — 21: Simfoničen boocert in veseloigra. Ponedeljek, 16. novembra. LJUBLJANA 12.16: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 18: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Anatomsko predavanje. — 19: Ceščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Drama »Me-šetarji s slavo«. — 21.15: Samospevi gosp. Janka. — 22: čas to poročila. BEOGRAD 11.06: Plošče - 12.06: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Violinski koncert — 21.10: Lahka glasba. — 22.20: Poročila — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.25: Pevski koncert — 20: Verdijev »Requ4em«. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Dramski večer. — 20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.35:: Lahka glasba. — 20.15: Opera »La Traviata< na ploščah. — 22.50: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 19.80: Bachova Velika maša v H - molu. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 20.10: Klavirski koncert — 20.40: SShihoigra. — 22.30: Godba na ples. — KO-NIGSBERG 16: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča. — MCHLACKER 17.05: Orkestralen in pevski koncert — 19.45: Valčkova ura. — 20.30: Komorna glasba. — 21: Schnitzlerjev večer. — BU- REVMATIČNE BOLEČINE zamorete zaustaviti Brez ozira, ali so bolečine v mišicah ali sklepih, SLOANOV LEVEMENT jih bo odstranil. Brez vdrga-vanja — takoj prodre, greje in umiri Ne trpite — imejte steklenico vedno pri roki. Uporabljajte SLOANOVO MAST proti revmatiz-mu, ishiasu, bolečinah v križu, bolečinam ledij, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se o vseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. 359 D1MPESTA 17.25: Lahka glasba. — 19: Koncert orkestra. — 20.45: Večerni koncert — Ciganska godba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz filharmonične akademije. — 21: Koncert lahke glasbe. Torek, 17. novembra. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Salonski kvintet — 19: Nemščina. — 19.30: Etika in socijologija evangelijev. — 20: Uvod v radiotehniko. — 20.30: Koncert g. Ivelje, tenorista ljubljanske opere. — 21.15: Salonski kvintet Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. — 16: Popoldnski koncert — 20: Pevski koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20.30: Komorna glasba. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17.56: Plošče. — 19.20: Jugoslovenske pesmi — 19.40: Plošče. — 20: Prenos iz Brna. — 21: Violinski koncert — 21.30: Klavirski koncert — 22.20: Plošče. — BRNO 18.30: Plošče. — 19.05: Jazz-band. — 20: Sluhoigra. — 21: Orkestralen in pevski koncert — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.36: Simfoničen koncert — 19.30: Plošče. — 20.15: Orkestralen koncert — 22.10: Komorna glasba. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 17.35: Plošče. — 19.36: Večer dunajske glasbe. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — BERLIN 1940: Kabaretni program. — 21.10: Simfoničen koncert — K0NIGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 19.20: Koncert kanarčkov. — 20: Kaneert zabavne glasbe. — Mešan program. — 23.80: Lahka in plesna glasba. — MCHLACKER 17.05: Zabavno popoldne. — 19.30: Prenos opere »Boris Godu nove iz gledališča v Frankfurtu. — 22.50: Koneert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 17.30: Narodne pesmi z orkestrom. — 19.30: Orkestralen koncert — 20.30: Mešan program. — 21. 45: Violina, čelo in klavir. — 23: Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Mešan glasbeni program. — Godba za ples. Ha ipsflon Odlomek Iz zbirke: Med padarji In adravnlkL čudul ofiteek imajo nekatere besede. Podobne ao rdečemu roben, kd ga zamahne razposajen fantaldn pred puranom. Kdo ni upa na primer reči bolni ženski, da Je histerična, če ne noče postaviti r opaše® položaj Zato ae vsi zdravniki kar najbolj Jo-oig+hljedo te besede te rabijo raje novo besedo za to bolezen: ha ipeilon. de baU Je čudna kakor prva, toda hoda nt Kakšna bolezen Je pa to prav sa prav, Je marsikdo radoveden. Histerija sploh nI bolezen. Vsaj tako so me pončlM, ko sem se varfiH ▼ zdravniškem obrito. Na notranjem oddelku neke boffnfee Je ležal bded bolnik. Po poklicu Je bfl železniški premilrač, oženj en, star 40 tat Tožil Je za želodcem: »Kakor da bi tanefl kamen v želodcu«. Hm — kamen? Je zavzeto vprašal prt-martj, id Je bil mestno dete tin ni poznal ljudske govorice, ki govori, če »e le da, e vendar dokazano, da je na številnih visokih vrhovih že v 17. stoletju odjeknila prva človeška stopinja Po večini so bili ti neanani junaki domačini iz podnožja, katerih imena niso ostala ohranjena. Tudi podatki o tem, kdaj je človek prvič ukrotil tega ali onega gorskega velikana, eo zelo pomanjkljivi. Po L 1880 je šla »tvar nekoKko bolj itematJično od rok. (Xm so se vdali M on t Itlanc, Grossglockner ia drugi, «e Je prijateljev gora lotila strast za ostalimi. Tu-ristiika je dobivala vedno več pristašev; ajihovo število tudi še sedaj »talno narašča. V množici osvajalcev ledenih poljan r višinah nad 4000 m »o domačim kmalu zaostali za tujoi. že po nekaj desetletjih so imeli v turistiki prvo besedo Angleži, ki so mogli s svojo žilavostjo kmalu pokazati velike uspehe. Če gledamo sezname prvih turistov aK nevarnih tur, je med njimi največ Angležev. Nekatera imena (Tukkett, Bali, Kennedy, Whymper itd.) slove ravno odtod po vsem svetu. Tradicijo prvenstva v osvajanja najvišjih točk na zemlji so ohranili Angleži do najmodernejših časov, ko eo se zopet s tremi odpravami — dosedaj žal brez nspeha — lotili nepremagljivega Mount Everesta. Skoraj s to let je bilo treba za zmago nad vsemri švicarskimi velikana. Pričelo se je pri Mont Blancu, ki je moral prvič kloniti pred domačini (leta 1786), leto dni pozneje pa pred učenjakom dr. Saussureom. 4810 metrov visoki Mont Blanc torej le ni bil najtrši oreh! Mnogo pozneje so padli pod človeško nogo drugi vrhovi, ki danes seveda ne »vlečejo« več. Tako so prvič prišli na Zugspitze (2963 m) leta 1820, na Jungfrau (4167 m) leta 1811, na Dent Blanehe (4364 m) 1. 1862, na Plz P^nino (4052 m) 1. 1850 itd. Pri vsakem je bilo seveda pred zmago mnogo ponesrečenih poskusov ta tudi nesrečnih žrtev! Prav dramatična je bila borba z« Matte-r-horn, ki se je šeie leta 1865 končala z zmago angleško - švicarske odprave pod vodstvom Whympra. Priprave so trajale več let in posamezne skupine so prav tekmovale, kje in kako bi se orjaku čimprej vsedle na teme. Poleti leta 1865 sta odšli proti njemu dve odpravi, italijanska in angleško - švicarska. Whymper je vodil srečnejše Ln je res nekaj ur pred Italijani prispel na vrh Matterhorna. Razočarani so se Italijani obrnili že pod vrhom. Na povra.t-ku je moral Whymper drago plačati svoj uspeh; štirje člani družbe so obležali mrtvi pod nedostopnimi stena.mi premaganega Matterhorna. Ko so ljubitelji planin rarvro 11 vrhove, eo začeli iskati različna nova pota, da bi splezali nanje. Pričela se je doba tur v določenih smereh, kar je otvorilo turistiki zopet kopico novih ciljev. Ravno letos sta zopet monakovska dijaka po neštetih brezuspešnih poskusih odkrila novo smer dohoda na Matterhorn — po severni steni, šestin šestdeset let je trajalo od takrat, ko je prvič stopila nanj človeška noga pa do sedaj, ko ga je dosegla po prav določeni poti na njegovih severnih obronkih. Takih sten je v Alpah na pretek in mnogo jih je zaslovelo ravno zaradi tega, ker zahtevajo od turista, ki hoče po njih na cilj, popolnoma drugačnih sposobnosti in volje kot po starih potih. Ker Evropa ni teli do živega, toda poleti se je pokazao, da ima nekako 150 m pod vrhom ledno ba-nijero, ki bo najbrž za vedno zadržala io-hod nan njegov vrh. Toda boj za te vrhunce pojde dalje! V Aziji se bo sedaj zbirala elita turistov, in še naskočila onih sto nad 7000 m visokih gora. Pri teh turah ne gre samo za športne uspehe, temveč mnogo bolj za znanstvene, ki pa so na tem polju brez športnih zmožnosti nedosegljivi. Na vrhu Mo nt Blanca Privid Ena izmed čudnih zgodb. MoJ stari oče Je bil mizar. Umrl je nenadoma. Menda ga je zadela kap pri večerji. Prav tisti ča3 sta se napotila k njemu oba cerkvena ključarja, da bi napravil nekaj novih klopi za cerkev. Blizu naše hiše sta srečala čokatega možakarja, ki ni odzravil na njun pozdrav. »Kaj ni bil ta človek v burmusu Koš-merl?« se je zavzel ključar Valaj. »Tudi meni se je zdelo. Toda, če M res bil on, bi ne bil tih na: Dober večer!« je pripomnil Korun. Ko sta pa stopila v hišo in sta videla, kako so Košmerla ribali z jesihom, sta se zgrozila: »Privid sva imela.« Še kot dete sem slišal to zgodbo, vendar je nisem mogel nikoli verjeti, kakor tudi nebroj drugih sličnih »spominov« nisem jemal za resnico. Pred leti se mi je pa pripetilo nekaj podobnega, česar si vsa ta leta nisem mogel pojasniti in mi še danes prihaja pogostoma v spomin naslednja čudna zgodba. Lep poletni dan je bil takrat Ljudje so pridno spravljali seno. Tudi jaz sem jo mahnil s koso na rami na njivo tam za Matjačem, da pokosim vagan (ogon) lu-cerne. ki se je pravkar spuščala v cvet. Na Cajnarjevem dvorišču je pela cirkularka. Tone Petrin je ročno pritiskal suha polena na nevidne zobe stroja, da je vidoma rasel kup krcljev ob strani. Seveda niste vsi poznali Toneta Petrina. V mladosti je bil Žagar, pozneje rudar, dokler ga ni pod- sulo in se je moral ozreti za lažjim kruhom. S sestro sta pričela trgovino tn sta si pozidala lep dom. »Gre dobro?« ga govorim mimogrede. »Kakor repa se reže,« se je pohvalil in se spet zatopil v delo. Tak posel zahteva pač vso pozornost. Že kakšno uro sem se pozfbaval po njivi. švist ostre kose in zategli kriki cir-kularke so se spajali v nekak omoten takt Roke zamahavajo same, noge lezejo počasi za njimi. Oko gleda padajoče bilke detelje in pazi, da se kosa izogne kamenju, ki leži belo, kakor kokošja jajca raztreseno, po njivi, kamor ga je naril krt in ga je nategnila zima iz ruše. Slednja misel v možganih počiva. Za možgane je košnja kakor osvežujoča kooel za izmučeno telo. Tedaici pa vidim razločno prav s telesnimi očmi, še danes se spominjam, da n? bila le misel, tale prizor. Sredi zelenja detelje stoji pred menoj cirkularka, nad njo se sklanja Petrin. Poleg kup krcljev in voz s poleni, na katerem stoji mlada dekla in podaja Tonetu polena. Kar Tone nenadoma spusti poleno in dvigne desnico, ki je bfla odrezana v zapestju, da je brizgala kri v silnem curku v zrak. Kakor odvrenel sem strmel nekaj trenutkov v ta prizor, nakar sem se sunkoma obrnil, bil sem namreč obrnjen s hrbtom proti Petrinu, oddalienem od mene kakšnih tri sto metrov. Vilel sem ga, kako se je v enakomernem taktu priklanjal nad poiočo žago. Na mah sem se bil streznil. Ko sem se Eden izmed vrhov Kančindžinge V Argentino V gostilni so bili zbrani vaški fantje pri važnem posvetovanju. Pepe šimanj, ki mu je posredovalni agent poveril to nalogo, jih je nagovarjal za Argentino. »Lahko delo — dobra plača, ne bo vam hudega,« je ponavljal agentove besede in dodal: »Kdo se vpiše?« — »Zaslužka ni, mar naj doma počepamo, kar šli bomo,« so se odločili nekateri, a Pepe Faturjev, drcfoen in meh-kosrčen fant, je dejal: »Res Je, da nI skoraj nikakega dela, a jaz ne grem Nikdar in nikoli... Ne bi prestal daljav« ln ločitve.« DrugI so se vpisaR, cm pa je fte! domov ln začel pripovedovati kako in kaj. »Saj sem edinec, vem da bi vam bilo prehudo in tudi potrebe ni take.« Oče pa, ki je bil zelo pohlepen na denar: »Potreba, potreba, a tudi ostaja nam jih ne. Pravijo, da se da tam v enem letu dosti zaslužiti In nazadnje: časi so...« Sin nI dejal nobene besede, ker je dobro razumel očetove besede, a mati: »Kaj hi hodil — kot smo doedaj, bomo še zanaprej.« — »Ne skrtrite, če oče tako želijo, pa pojdem. Kar vpisal se bom,« Je odgovarjal Pepe in odšel nazaj v gostilno ter se prijavil Pepe tu Šimanj e-mu, ki mu je dejal: »A te je privabilo, kaj?« — »Molči, kaj razumeš, molči!« Bližal se je čas odhoda. Fantje so hodili po vasi s Šopki, ki so jim jih dala dekleta, a pred njimi godec. Pa je harmonika zvenela tako žalostno, kot bi odhajali za vekomaj. Poslavljali so se po hišah ln žalostno zatezali: »MI gremo od tukaj daleč vstran, ml gremo tja ▼ tuje dežele...« genske so jokale tn Jim stiskale v roke po nekaj lir kakor so pač mogle. Zvečer se Je vsakdo poslovil od svojega dekleta; potem so se zbrali pod Mihotovo hruško in peli, da so Jokala dekleta, ki so slonela na oknih, omamljena od bridkosti slovesa: »ZakatJ pa prthaJsS nocoj po rfufo, saj t" nisem nič žalga storila? gaj bila sem vedno le tvoje dekle, le tebe sem zvesto ljubila?___« Drugi dan eo se za rana odpeljali na postajo — spremljali so jih vsi fantje. Vsi so si brisali solze, le Pepe Faturjev Je molčal, poljubil sestro, ki ga je spremila, stisnil fantom roko, odšel v oddelek vlaka in se ni več ozrl. Stisnil se Je v kot in tako molčal do Trsta, kjer so jih vkrcali na iz-seljeniško ladjo, ki je po dvajsetdnevnl vožnji priplula z njimi v Argentino. Tam so odšli nekateri v kamnolome, drugi so spet obrnil k delu, je že izginil privid izpred mene. »Lepa reč! Kaj smo že res tako daleč, da se mi pričenjajo pojavljati prividi sredi dneva?« sem se zavzet pomenkoval sam s seboj. Ker nisem imel prisotnosti pri delu, sem zamahnil s silo po kamnu, za celo pest debelim, da se mi Je kosa grdo zvihrala. Nejevoljen sem pričel s brusnl-kom uravnavati povito rezilo. Res, kar za napoto in škodo je včasi človeku tista reč, ki ji pravimo duša ali psih a, kar še lepše sliši. V tem pa Je nenadoma grdo zahreSčala cirkularka, kakor pojemajoča svinja pri kolinah. Dekla na vozu s poleni Je s krikom zakrilila z rokami. Jakovčevi so prav pod bregom nalagali seno. Tonče je bil na naloženem vozu in je videl, kako Je zbilo Petrina od žage. »Anza!« mi zaklical v grozi, »Toneta Je zgrabilo. Leti! Leti!« Od vseh strani so se zgrinjati na te obupne klice preplašeni ljudje. Ko sem pritekel tudi jaz, so se razmaknili, da sem mogel do ponesrečenca, hropečega na kupu krcljev. Prvi moj pogled pa Je poiskal Petilnovo desnico. Silno sem pa bil razočaran, ko sem videl, da roka ni odrezana. Zbilo mu je le vrat in glavo in je kmalu po prenosu umrl. Recite kar hočete, vendar se mi zdi, da je ta moj privid prav podoben vsem drugim prividom ,ki jih je polno narodno izročilo. Odkod, zakaj in kako nastajajo, pa ne ve nihče in ne bo vedel nikotl ... tanko Kač. Umor carjeve družne Nova odkritja o 17. JuGJu 1918 GrtgoriJ Beserfovski, brvSi vodja sovjetskega poslaništva v Parizu, ki je pred dvema letoma v zadnjem trenutku ubežal molilni roki fooljševiške politične policije, poroča z objavo novih dokumentov, da je prejel dragocene podatke po enem izmed carskih morilcev po knenu Vojkov, ka je bil pozneje (sovjetski poslanik v Varšavi. Vojkov je bil nekega večera pijan in je povedal Besedovskemu, da se jc hotela Moskva prvotno pogajati z Nemčijo zaradi osvoboditve carjeve družine. Ljudaki komisar v Ekaterinburgu, kjer je bila zaprta carjeva rodbina j« prejel nalog, naj na vsak način prikrije pred berlinsko vlado justafikacijo, ki jo je bila Moskva potrdila že prej. Potem se je vrSfl posvet o metodi pri jutsrtifikaiciji: »Be'oborodov Je precS-agal, da bi carjevo družino »ugrabili«, odvedli v kakšen gozd in jo tam postrelili. Goločekin je menil, da to ograbHev težko izvesti. Predlagal je, da bi se izvr« šila justiftkacija v kakšnem gozdu, truplo naj bi pa vrgli v jamo ustavljenega rudnika Potem bi razglasili, da je car mrtev, družino pa da so odvedli na varno mesta Končno so izbrali hišo Ipatijeva za tno-rišče. Rabelj je bil morilec Turovski. Italijanska asimilacija 17. •Maja 1918, ofcrog 2% sjoteai mm ca*. ja m n jegovo družioo zbudi h m jhn «povedali, naj se pripravijo za odhod. Car je stopil proti Trnovskemu, ki ga je smatraj za zastopnika sov je tov, in mu dejsA mira« »Mi smo vsi tu. Kam pojdemo?« »Nikoi&j Afeksan-chrrvtč, vi in dx«v žina boste na povelj« uralskega mrrjdm ustreljeni!« Car je bil na to ts&co metlo prtporv4«Jcn, da je samo me&anhotrčno vprašak »Kaj?« V istem trenutku je Trnovski ix neposredne bližine oddal več strelov na carja. Car se je zgrudi". Takoj so začeli tudi dru-dii streljati in nesrečne žrtve so padale druge za drugo. Naslednjega dne eo trapi« rszfcosaiS % mesaricami ie sežgali na grmadfi, ki eo jo bili polili z bencinom.« Besedovski zaključuje; »To priznanje je bilo -.. V&art sem toliko bral' o »heroičnem boja tenkih revolucionarjev« proti caTStvu___, kako oddaljeno je bilo vse tisto od tega! Takšne zločine počenjajo samo najpodleiši zločinci, strahopetci in zloglasna morika — in pred vsem umor nedolžnih otrok! Vprašaim, ali more zgodovina oprostiti takšen umor?« na Južnem Tirolskem se raz tepli po deželi. Nekateri so imeli Se nekaj sreče, da so dobili začasno delo pri kakem farmarju. Pa ni bilo stalno. Po kake tri mesece so jih obdržali, potem pa dalje za novim negotovim delom, da so v tem času iskanja porabiii ves denar, ki so ga prej zaslužili. Tako ni bilo mogoče prihraniti prav ničesar. Pepe Faturjev se je skupno s svojim tovarišem Franetom Grofičevrm vdinjal pri nekem farmarju za pobiranje koruze in sploh za hlapca. Pod žgočim solncem sta hodila po zrelih koruznih nasadih, trgala sključene stroke, jih morala spotoma olupiti in jih nato devati v nekak predpasnik. Sprva sta komaj prenašala večerno utrujenost Bolel ju je križ in roke so jima bile kar odrevenele in pokrite z žulji. »Frane,« je .tožil Pepe tovarišu, »bolje doma krompir v oblicah, kot tukaj mesa na preobjed. Veš kaj, zasluživa si toliko, da se bova lahko vrnila.« Tako sta tudi sklenila, a Pepe ni bfl dolgo kos napornemu delu. Zbolel Je, porabil ves denar ln Frane ga je podpiral še iz svojega. Cez dolgo je okreval in dejal Frane tu: »Srečen, ker pojdeš domov tn si ta. toliko prihranil. Jaz pa se bom klatil tod okoli in morda me ne bo Kras videl nikoli več, Tomnov mi je danes pisal, da je v njihovem kamnolomu zasulo Birtove-ga iz Jasena. Bog ve, kaj bo še z menoj?« Frane se je odpravljal v domovino. Pepe ga je spremljal do pa mika in je bil tako žalosten, da oni ni mogel čutiti veselja vračanja. Pri slovesu je jokal kot otrok in ko se je parnik že odmika! od obrežja, mu je mahal z robcem in s klobukom v žalosten in morda — skoraj gotovo — zadnji pozdrav. Frane se je vnifl ▼ veHko veselje svoje matere in srčno žalost Pepetove, ki je med tem časom skoraj posivela od samih skrbi za sinom. Nesel je Birtovim sliko pogreba njihovega Jožka tn znova — solze — za daljnim, mrtvim — in nikoli pozabljenim, ki je iskal sreče, a Je našel smrt — M. S, PODLIMBARSKEGA Gospodi n Franfo je roman sočutja in ljubezni do Bosancev ter obtožbe avstrijskega predvojnega na-silstva. Šele v naši novi državi je mogel iziti v celoti. Izdala »Tiskovna zadruga« Nov tip letala Tudi na Angleškem je zbudilo Focke Wulfovo letalo splošno pozornost Letalo tma, kakor znano, krmilo spredaj in se zdi, kakor da bi letelo po rakovo in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natnte boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pn utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z io kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot \ ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le r tn naslikani in ' plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. . Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE tn zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO 2GANJE dobite ▼ vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovini po Din 10, 28, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. ......... .... Novi Druzov most v Boznu s savojskimi orli in fašističnimi zvežnji, ki naj bi opominjali prebivalce na italijansko posest nemškega Bozna. GOSPODABSTVO Trošarinjenje vina za domačo porabo Da se nekoliko ublaži vinska kriza, ki že tretje leto vedno bolj tlači vinogradnika, je vlada dovolila izjemne olajšave glede prodaje in zatrošarinjenja vinskega mošta ln vina za domačo porabo. Največjo pažnjo so letošnjo jesen posvetili prodaji grozdja ne samo namiznega, marveč tudi v svrho predelave v most, odnosno v vino za domačo jKitrošnjo. Do 20. novembra nabavljeni in na dom prepeljani letošnji vinski mošt (letošnje vino) je prost vsakršne državne in tudi banofinske trošarine, ki znaša skupno 1.50 Din za liter. Ne velja pa ta oprostitev za občinske naklade ali užitnine, čeprav si mošt ali vino nabavi privatnik za svojo potrebo. Po 20. novembru nabavljeno vino za domačo potrošnjo je seveda že podvrženo, enako kakor pri gostilničarjih in drugih prodajalcih na drobno, celotni trošarini, to je državni, banovinski in občinski, ki znaša n. pr. v Ljubljani skupaj 3 Din za liter, torej več kakor znaša v mnogih primerih nakupna cena. Privatne stranke (kakor tudi vinogradniki, ki stanujejo izven občine, kjer 'e vinograd) eo za vino, ki so si ga preskrbele do 20. t m. in ga rabijo izključno za domačo porabo, oproščene tndi po 20. novembru vsake državne in banovinske trošarine, seveda če dotično vino ali del tega vina ne oddajo kaki drugi stranki in ča na katerikoli način ne kršijo trošarin sirih predpisov. Seveda je po trošarinskem pravilniku količina \<*na, ki jo sme imeti posameznik za Homačo porabo, omejena, in sicer za družino 2 do 4 odraslih preko 15 let starih oseb fvštevši tudi eventualno služinčad) na 400 litrov, za družino 4—8 oseb na 600 1, za družino 8—12 oseb na 800 1 in preko 12 oseb na 1000 1 letno. Ako privatnik od te, za domačo porabo dovoljene pijače odproda kakršnokoli množino drugim osebam, zgubi trošarinsko ugodnost, ter se še z globo kaznuje. ker se smatra tako početje za tihotapstvo. Vinogradniku se seveda glede potrošnje v testni vinogradski kletd ne stavijo nikake mejo. Drugače pa je, če vinogradnik biva v drugi občini. V tem primera sme prepeljati mn~l lastnega pridelka na dom neomejeno, i-in»> po 20. novembra pa le do 200 litrov mf;-e»-no; to prepeljavo pa mora seveda sproti naznaniti finančnim oblastvom, odnosno si mora izposlovati pismeno dovoljenie finančna kontrole. Dasiravno je tak postopek Se vedno kompliciran, je vinogradnikom, ki »tanujejo v dragih občinah (mestih), dana ugodnost, da se že t.akoj ipo trgatvi preskrbijo t. zadostno količino neza trošarin jene pijače lastnega pridelka za ve*e leto. Ugodno pa se lahko do 20. t. m. preskrbijo z dovoljuj količino nezarrošarinjene pijače za vse l**to tudi mestni in drugi privatniki, čeprav niso lastniki vinograda, če se ravnajo po »pisanih trošarinskih predpisih. Kdor se torej še ni poslužil ugodne prilike. naj ?>» podviza, da spravi potrebno množino še pred 20. novembrom na svoj dom, oziroma v svoj stalni bivališki kraj, kajti Iptošn.ia vina niso samo prav dobra, temveč tudi poceni. Zlasti dobri pa so mošti iz crozdja, trganega v drugi polovici oktobra. Nekateri večji posestniki na Štajerskem so trgali ček) prve dni novembra. Ker so ponekod naziranja glede oprostitve oaduie. čemur pa so veliko krive razne obremenitve, deloma pa tudi ponekod prodajalčeva nesolidno**. Gč. Strokovne nadaljevalne šole v novem obrtnem zakonu Novi obrtni zakon, ki je bffl proglašen v »Službenih Novinah« 9. t. m. in dobi obvezno moč 4 mesece po objavi, to je 9. marca 1932, vsebuje tudi važne določbe glede strokovnih nadaljevalnih šol. V občinah, kjer je registriranih najmanj 50 učencev, »i bo ban prizadeval, da se osnujejo strokovne nadaljevalne šole, ki imajo namen, strokovno in praktično izobraziti učence. Strokovne nadaljevalne šole se morejo osnovati tudi za več občin. Vsi učenci so dolžni, da obiskujejo to šolo. V kolikor ne bi bilo dragega kritja, so občine dolžne, da vzdržujejo strokovne nadaljevalne šole. Za njihovo vzdrževanje se bo uporabljal fond za pomoč tem šolam, uporabljala pa se bo tudi pomoč, ki jo bodo odredile zbornice, obvezna udruženja in občine. V kolikor poedine občine nimajo dovoljnih sredstev za vzdrževanje teh šol, moreta minister za trgovino in industrijo in ban nuditi potrebno pomoč iz svojih kreditov. V šolah, v katerih je iz obrtniške (odnosno tovarniške) in trgovske stroke po 40 učencev ali če je tolikšno število učencev ženskega spola, ki so obvezani da obiskujejo šole, se osnujejo posebni oddelki (obrtniški, trgovski, moški in ženski oddelek). Ako je zadostno število učencev iz poedinih strok navedenega oddelka, se bodo osnovali še posebni oddelki za take stroke. Ako je v poedinih občinah nad 25, a vendar izpod 50 učencev, se osnujejo po odobrenju bana na breme občine posebni časovni strokovni kurzi (tečaji). Že osnovane strokovne nadaljevalne šoie morajo nadaljevati z delom, če se število učencev začasno zmanjša in pade izpod označenega števila obveznikov; ukiniti pa 9e morejo samo, če se v času dveh zaporednih let število učencev zniža pod označeno število. Šolsko izobraževanje učencev v občinah, v katerih ni strokovnih nadaljevalnih šol ali kurzov, bo reguliral minister za trgovino im industrijo v sporazumu z ministrom prosvete tako, da bodo učenci obiskovali višje narodne šole, ki obstojajo v mestih. Strokovne nadaljevalne šole morejo snovati tudi zbornice, okrožni odbori obrtniških udruženj, obvezna udruženja, udruženja osnovana po zakonu o udruženjih, zborih in dogovorih in podjetja. Kadar se osnujejo takšne šole, čijih učni načrt se sklada z učnim načrtom občinske strokovne nadaljevalne šole, tedaj se občine lahko osvobodijo obveznosti osnovanja in nadaljnjega vzdrževanja šole. V takem primeru se morajo zbornice, okrožni odbori, obvezna in neobvezna udruženja in podjetja v vsem držati navodil tega zakona. Prav tako lahko osnujejo posebne kurze (tečaje) zbornice, okrožni odbori, obvezna in neobvezna udruženja, podjetja in privatne strokovne osebe. Osnovanje teh šol in kurzov odobri po zaslišanju zbornice ban, kj bo v okvira določil zakona odobraval učne načrte. Osnovanje strokovnih nadaljevalnih Sol ln kurzov na banovinski ali državni račun tn prevzem teh šol pod banovinsko aH državno upravo, bo odobril ban, odnosno minister za trgovino in industrijo. V tem primeru so občine dolžne, da nudijo šolske prostore, kurivo in razsvetljavo. Tolmačenje pojma razprodaje Ministrstvo za trgovino in industrijo Je 21. oktobra (pod št. 11/28.812 U) izdaio tolmačenje členov 12. in 14. zakona o razprodajah, ki pravi med drugim. Pri izvajanju odredb 51. 12. zakona o razprodajah se opaža v praksi neenako postopanje. Nekatera obiastva dovoljujejo v okviru teh odredb objavljanje inventurnlih, oka-sijskih, sezonskih in sličnih prodaj. Zato se opozarjajo pristojna obiastva, da 1. odstavek 12. člena zakona o razprodajah prepoveduje vsako reklamo, s katero bi se v javnosti lahko ustvarilo prepričanje, da gre za razprodajo. Oglašanje inventurne, sezonske ali oka-sijske prodaje, kakor vsake drage prodaje, pri kateri se navaja določen razlog za prodajo večjih partij blaga po navedeno izjemno nizkih cenah, lahko v javnosti ustvari naziranje, da se vrši razprodaja; tako oglašanje ima tudi tak namen. To je tem bolj jasno, če upoštevamo ČL 1. zakona o razprodajah, ki smatra za razprodajo vsako postopanje, ki ima namen, da se izjemno in brzo razproda blago. GKlede na gornja dejstva odreja ministrstvo za trgovino in industrijo, da morajo pristojna obiastva v vseh omenjenih primerih postopati po določbah člena 12. in 14. zakona o razprodajah. Gornje omejitve pa se ne nanašajo n. pr. če se oglaša samo znižanje cen, brez navedbe kakega razloga, ki bi mogel v javnostti ustvariti naziranje, da gre za razprodajo. «= Odlikovanje. Predsednik grške republike je odlikoval predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana JelačW z redom Fe-niksa III. stopnje. = Druga izdaja »Prlvrednega adresarja kraljevine Jugoslavije« Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu je pričel izbirati gradivo za II. izdajo svojega »Privrednega ad.resarja<. Poleg rubrik, M so bile vnešene že v prvo izdajo (industrija, izvoz, uvoz, denarni zavodi, pomožna trgovska podjetja), bo druga izdaja izpopolnjena z novimi rubrikami;, kakor obrt, trgovina po strokah, zdravilišča in letovišča. odvetniki itd. Naslovno gradivo za II. izdajo bo zavod redigiral v sodelovanju z našimi gospodarskimi zbornicami, zato je potrebno, da vse tvrdke, ki slučajno niso bile vnešene v I. izdajo adre-sarja in niso naknadno na to opozorile zbornico ali zavod, da dostavijo zbornici ali neposredno zavodu podatke o nazivu tvrdke po protokolaciji, toč m naslov, če je Industrijska tvrdka. kakšne predmete proizvaja, izvaža ali uvaža ln če de trgovska s kakšno trgovino se peča. Druga Izdaja adresarja bo obsegala okrog 800 strani velikega formata in bo stala v predprodaji 250 Din. Za vse informacije, naročila in oglase, se je treba obrniti na naslov: Privredni adresar kraljevine Jugoslavije, Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Miloša Ve-likog 42,Beograd. = Pojasnilo. Naprošeni smo za objavo naslednjega pojasnila: Ko je >Jutro< pred dnevi objavilo odlok o imenovanju novega zastoj« t va pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je bilo pri imenu gosp. Franchettija. novo imenovanega zborničnega podpredsednika, pristavljeno, da je načelnik Obrtne zveze (mišljeno Zreče obrtnih zadrug), kar pa ne odgovarja dejanskemu stanju. Gosp. novo Imenovani zbornični podpredsednik je le častni načelnik Zveze obrtnih zadrug, dočim je faktični načelnik Zveze gosp. Lovro Pičman. — K temu pojasnilu pristavljamo s svoje strani, da vest o imenovanju novih članov Zbornice za TOI ni bila >Jut rova« vest, temveč službena objava kr. banske uprave, sporočena listom po Agenciji Avali. = Ponovno povišanj« «l»tega eaklada Francoske banke. Najnovejše stanje Francoske banke izkazuje pongovno znatno povišanje zlatega zaklada za 2.9 milijarde frankov na 67.6 milijarde. Seveda pa so na drugi strani devizne rezerve nazadovale za 1.6 na 23.5 milijarde frankov. Od srede junija L 1929, torej v dobrih dveh letih, se je zlati zaklad Francoske banke skoro podvojil; dvignil se je za BI milijard frankov (69 milijard Din), kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milijardah frankov): konec zlato devize skupaj junija 1929 36.7 25.8 62.5 decembra 1929 41.7 25.9 67.6 junija 1930 44.1 25.7 69.8 decembra 1930 53.6 26.2 79.8 junija 1931 56.4 26.4 82.8 julija n 58.4 26.6 85.0 avgusta 58.6 26.1 84.7 septembra m 59.8 24.5 84.3 oktobra M 64.4 25.1 89.5 novembra m 67.6 23.5 91.1 Zlate in devizne rezerve 90 skupaj dosegle 91 milijard frankov, kar je več kakor znaša obtok bankovcev (82.8 milijarde). Seveda pa se je obtok sam precej dvignil. Ob koncu junija pr. leta je znašal obtok bankovcev in žirovnih obveznosti 87.9 milijarde frankov, danes pa znaša že 113 milijard; ves obtok se je v tem času dvignil za 25 milijard, torej za znesek, ki nosi nevarnost tako zvane zlate inflacije. = BreBposelnost »e Je v Nem8iqi v teku oktobra zopet povečala za nadaljnjih 267.000 na 4,622.000 (lani v oktobru 3,253.000). Od konca junija, ko je bilo doseženo letošnje najnižje stanje brezposelnosti, se je število brezposelnih povečalo za 768.000, vendar pa je bilo tudi lani v isti dobi zabeležiti prirastek od 617.000. — V Češkoslovaški se je v oktobru število brezselnih povečalo za 25.100 in je doseglo 253.500 nasproti 122.400 pred enim letom in 34.700 pred dvema leto-" ma. — Pariški občinski svet se je te dni pečal z vprašanjem rastoče brezposelnosti. V samem Parizu je bilo ugotovljenih 150.000 brezposelnih, vrh tega pa je še okrog 500 tisoč delavcev, ki so zaposleni le 2—3 dni tedensko. Gospodarska kriza se torej močno občuti tudi v Franoijrt. — Nova ureditev uvoza mao'žarske živine v Avstrijo. Kakor poročajo z Dunaja je, prišlo pri pogajanjih za novo ureditev uvoza madžarske živine t Avstrijo do sporazuma med zastopnikom avstrijske vlade, ki se mudi v Budimpešti in madžarsko vado. Ta sporazum bo uveljavljen v obliki dodatka k trgovinski pogodbi. Madžarski se zajam-čl dosedanji fiksni letni kontingent, ki je določen v trgovinski pogodbi. Glede na uveljavlijenje zakona o prometu za živino v Avstriji, ki veže tudi dovoz inozemske živine na trg na dovoljenje centralnega urada za promet a živino, pa ae t« letni kontingent ne bo odftlef) izkoriščal >v obliki fiksnih tedienskih kontingentov, temveč bo avstrijsko kmetijsko ministrstvo po potrebah toga odobrilo za vsak teden poseben kontingent a Dobave. SploSnl oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 55.000 pol konceptne-ga papirja, 74 pol rjavega kartona in 11.000 pol finega knjižnega papirja in do 20. t m. glede dobave litografske barve, tiskarske mase in 500 pol berlinskega papirja; gradbeni oddelek pa do 20. t m. ponudbe glede dobave 200 komadov borovih mostnic in do 24. t. m. glede dobave razne železnfcie. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sipreiema do 23. t m. ponudbe glede dobave 9500 m motvoza, 10 kg blank usnja, 7 m nepremočljivega platna in 40 m lanene-ga platna. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 100 kg vijakov z maticami Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 100 plošč črne pločevine in 900 kg vijakov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave azbestnega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil pretekli tedsn devi/ni promet za malenkost večji kakor zadnji teden; znašal je 14.7 milijona Din, nasproti 12.1, 15.4, 15.1, In 12.5 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz se v teku tedna niso bistveno spremenil:. Deviza London je nekoliko bolj popuščala, deviza Newyork pa se je po zadnji oslabitvi! lo-pet okrepHa. Dinar se je v Ourihu pod vtisom nedeljskih volitev dvignil od 9.05 na 9.10, vendar je navzlic temu tečaj devize Curih na naših borzah, ki odgovarja pariteti 9.08,. ostal nadalje nespremenjen. V petek (je notacija v Curihu nazadovala .'a to pariteto In je znašala 9.08, danes pa no-tira dinar zopet 9.10, torej nad pariteto naših tečajev. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vda tendenca v Vojni škodil ves teden zelo mirna. Sredi tedna se je Vojna škoda okrepila na 284 ln se je po tem tečaju tudi trgovala, kasneje pa je zopet nazadovala na 275—278 kakor je notirala zadnji teden. Dolarski papirji so ostali nadalje razmeroma čvrsti; zadnje dni pa so se tečaji! ponovno dvignili, in sicer zaradi uvedbe stroge kontrole nad prometom obveznic državnih inozemskih posojil. Na včerajšnjem borznem sestanku ni bilo v 8 odstotnem Blairovem posojilu blaga ilzpod 70, v 7 odstotnem Blairovem posojilu pa izpod &3. Devise. Cnrih. Beograd 9.10, Pariz 20.115, London 19.25, New7ork 513, Bruselj 71.40, Milan 26.40, Madrid 44.20, Amsterdam 206.15, Berlin 121.70. Dunaj 71.50, Stockholm 109.50, Oslo 107.50, Kobenhavn 109.50, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.50. Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.07. Žitni trg + Chieago (14. t. m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 58.75, za marc 61.50, za maj 63.75, za julij 63.50; koruza: za december 42, za marc 44.875, za maj 46.875; rž: za marc 53.25; orea: za december 25.875, za maj 28.375. '+ W*nnipeg (14. t m.) Začetni tecaJL Pšenica: za december 63, za maj 67.50, za julij 68. + Novosadska blagovna borza (14 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 30 vagonov. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška, sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za marc-maj 84— 86; gornjebaška stara 95 do 97.50: južnobanatska stara 90—92.50; sremska stara, okolica Indjija 102.50 — 105; okolica Sid 102 — 107; baška sušena 83 — 84; sremska sušena 83—85; banaška sušena 78 do 80. Moka: baška in banatska postaja >0g« in Ogg« 360—380; >2« 340—360; >5« 305—315; *6« 2o5—265; >7« 190—200; >8« 122.50—127.50. + Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca neenotna; promet srednji. Pšenica: za december 10.61 — 10.63, za marc 11.63 — 11.65; rž: za december 12.70—12.80. za marc 13.56 — 13.57; koruia: za maj 13.98 — 14. Šport Nogometni derby drugega razreda Danes se odigra odločilna tekma v ljubljanskem n. razredu med SK Korotanom in NSK Sparto. Oba kluba sta se dobro pripravila na to srečanje, ker zmagovalec bo prvak v jesenski sezoni. Moštvo Korotana, katerega tvorijo mladi, tehnično zelo dobri igralci, je znano po svoji lepi in fair igri. dočim pa Je moštvo Sparte sestavljeno s starejšimi in bolj rutini ranimi igralci, tako da je težko prerokovati, kdo bo zmagal. Tekma se odigra na igrišču Primorja ob 13.30. Na igrišču Hermesa se bosta vršili naslednji tekmi: ob 13.30 Jadran : Ilirija IL, ob 15. Hermes : Grafika. Tekma Tfirrla : Primorje odgodena Zaradi izredno slabega vremena zadnjih dni sta se kluba dogovorila, da prijateljsko tekmo, ki bi se morala odigrati danes, odložita. Tako ie zaenkrat zopet onemogočeno našemu občinstvu, da bi prisostvovalo lepi in zanimivi borbi. RAZPIS teka »Ujedinjenja« za Vahtarjev pokal, ki ga priredi I. SSK Maribor dne 1. decembra t 1. skozi mesto Maribor pod pokroviteljstvom g. komandanta mesta. Start ob 11. uri; proga Ljudski vrt (Igrišče I. SSKM) Koroščeva ulica-Mai&trova ul. Kolodvorska ul.-Aleksandrova cesta-ollj Trg Svobode, skupna dolžina proge cca. 2200 m. Pravico do udeležbe imajo člani vseh klubov v območju J. L. A. Š., verificrail ln ne verificira ni, kakor tudi dijaki, vo., -ki in ostali športniki slovanske narodnosti. Tekmuje se po pravilih J. L. A. S. Pokal brani g. Herlč Josip (SK železničar). Pokal je prehoden in preide v stalno posest po trikratnih zaporednih alt petkratnih zmagah v presledkih. Pet ostalih plaši ranih tekmovalcev prejme spominska darila. Jurija: vodja teka g. Bvgen Bargant, vrhovni sodnik g. Vlado Venuttl, zapisnikar g. Danilo Vahtar, sodniki In časomeriiol gg. Vesnaver, Beker, Fišer, Maruesig, Smerdelj in šef. Prijave brez prUamtne Je nasloviti do 86. novembra t 1. na g. Danila Vahtarja, Man;-bor, Gosposka ulica 37. Služben« br. TAT. Zaradi nenadne zadržanosti g. Grošlja vrši službo službujočega odbornika LNP pri današnjih prvenstvenih tekmah Sparta : Korotan in Svoboda IL : Slovan na igrišču Primorja g. Grzetič. — Tajnik II. Nogometni program na igrišču Primorja. Ob 13.30 bo prvenstvena tekma Korotan : Sparta, ki bo dala jesenskega prvaka H. razreda. Ob 15. bo prvenstvena tekma Svoboda JI : Slovan. Slovan bo nastopil v običajni postavi, s katero je odigral dosedanje prvenstvene tekme. Svoboda pa bo svojo rezervo ojačila z nekaj igrači I. moštva. TSK Slovan (nogom. sekcija). Za prvenstveno tekmo s Svobodo morajo biti na igrišču Primorja ob 14. Lipovšek L H, Marchiotti I, IT, Grm, SchlegL, Volk ar Dolfi, Lumbar, Globelnik, Thuma, Vidic, Bogal. Stranski sodnik: Legat; rediielji Srebofcnjak, Globelnik, Žnidarič. ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Danes ob 14. v garderobi Frankopanska 26: Mi-khiš, Sernec, Prešern, Glavič, Klanonik, iKošenina, Kos, Škrajnar, Zupančič, Fluj-har, Mokorel, Kariž, Lošič, Dancu, Sterle, iLorbek. V primeru lepega vremena se vrši dopoldne trening tekma ob 9.30 med B in C teamom. Vabijo se Notar, Sočan, Lo-ižar M., Martinček. SK Jadran. Za današnjo prveos-tveno tekmo z Ilirijo IT. naj bodo naslednji igralci točno ob 12.30 na igrišču SK Ilirije: Logar I, Logar II, Brcar, Sandi, Kos, Kotar, Žajc, Kern, Zadel, Benedetič, Zor, Du-bravc. Rezerva Sušteršič I. NSK Soarta. Danes ob 13.30 naj se Javijo na igrišču Primorja: Humer, Otič, Novak III, Via j, Janez, Podobnik. Čem a žar, Grabrijan, Volfart, Vrhove T in II., rez. iKknčar, reditelji Kahne, Kukovca, Petrovič. Točno! Oozdni tek SK Ilirije Je zaradi aJalbe-ga vremena preložen na prihodnjo nedeljo. Hazenska sekcija Iliri fe kna jutri od 18. dalje trening v dvorani. Udeležba je za vse igralke obvezna. Pri treningu je po-ravnati vso zaostalo članarino. Ping-pong ure TKD Atene se bodo vršile v najkrajšem času v Unionu, ako se javi dosti interesentov. Prismevek zatrl mesece, dvakrat tedensko 150 Din. Na vsako uro se želi vsaj 8 igralcev. Prijave sprejema pisarna Atene, Kreditna banka. Kuharski tveekend tečaj za mladino, športnike (deklice in deSke) otvori v prihodnjih dneh prebranievalni odsek Atene v Prečni ulici št. 2, šolska kuhiinja. Učenci si skuhajo večerjo, katero skimno pojejo in rrlačajo samo efektivne stroške^ za Isto Prijave sprejema vodstvo kuhinje vsok delavnik dopoldne in pisarna Atene Dunajska c. 1 a-TF Smučarski klub Lfubtlana ofove&a vse članstvo, da ima pravico do polovične vožnje na državnih železnicah v skupinah po 6 oseb. Veljajo savezne legitimaciie. kipa moraio biti nodališane. Za nove legitim". clje je potrebna slika 6 krat 6 cm. ter 10 Din. Podaljšanje stane 5 Din. Ugodnost polovične vožnje imajo pa «amo oni člani, tki so poravnali članarino. Vsi, ki želijo legitimacijo, naj se obrnejo na našega odbornika g. Kiirnerja Oskarja v trgovini Goreč na Dunajski cesti št 1. Tam se sprejemajo tudi novi člani. Vse člane in tudi ostale naklonjene smučarje prosimo, da ikhibu podarijo staro opremo (predvsem smuči), ki je sami ne bi več rabili. Opre-imo bomo razdelili med revno šolsko mladino, ki si opreme ne more nabaviti sama. Danes ob 14. naj bodo na igrišču ASK Primorja naslednji igralci: Zupančič, Novak, Kobal, Potrato, Stupica L, žagr.r-Mekina, Trobevšek, Bežan, Štromajer, Stupica O., Pungerčar, Brumen; reditelji: Kobal, Pipan, Cepar. Začetek ob 15. Reditelji morajo biti ob 13. na igrišču ŽSK Hermesa. Športni drobiž Norve§ki smučarji in drsalci, ki se bodo udeležili zimske olimpijade, bodo zapustili Bremen že 29. decembra. Za boljše spoznavanje japonske lahke atletike prinašamo rezultate, ki ?o jih dosegli pri nedavnem državnem prvenstvu. 100 m Joshioka 10.7; 200 m Anno 22.3; 400 m Nishi 50.2; 800 m Ameshika 1.58.6; 1.500 m' Hamada 4.10.4; 10.000 m Tanda 32 minut 4 desetinke; maraton: Shiv iko 2 uri 34.04.4; 110 m lese Foujdta 15.2; 400 ir. lese Muguti 56; daljava, Nambu 7.51 m: višina Kimura 1.94; krogla fakata 14.30 m: disk Nahashi 43.76 m; kopje Sunvyoshi 61.08 m. Kakor vidimo, so v sprintu še precej dobri, dočim pa v srednjih progah zaradi majhne postave ne morejo doseči boljših časov. Presenetljivo dober je spet maraton. Zelo dobri so tudi v skekih, dočim jim postava pri metih ne dopusti boljših rezultatov. Kakor pri t^kih maraton, tako je pri metih kopje nekaj nad povprečno višino. »Konec potk v mariborskem gledališču »Konec poti« Je angleška vojna igra realističnega kova. Delo Je šlo z uspehom čez vse evropske odre in Je brez dvoma eno najučinkovitejših del te vrste. Vzlic vsem vrlinam, izrazito dramskemu dialogu, spretno stopnjevanemu dejanju, plastiki značajev, pristnemu okolju, tesni povezanosti govora, značajev in usod — vsemu, kar izpričuje avtorja izrazito dramskega kova, je delo vendarle nekoliko razočaralo. Vsem vojnim piscem rabi vojna kot vice, skozi katere je stopal zbru-talizirani človek k duhovnemu očiščenju. In iz vseh vojnih del, pa najsi so pisana v ekspre3ijonistični ali naturalistični ma-niri, se glasi plamteč protest človeka, ki se je v grozoti vojne vihre dogrebel do samega krvavečega srca. In dasi to delo s svojimi filmsko učinkovitimi priizori gledalca zgrabi in ga drži v skrajni napetosti, pogrešamo vendar v njeni nekaj, kar se silnejše dojmi od udarjanja topov: krik človeka, ki se obupno upira in bori proti nravnemu kaosu vojne. Sheriffovo delo ne ri}e tako globoTco. Pisano je za meščanstvo in lordstvo brit-skega imperija, ostaja s svojimi konflikti v onih mejah, ki jih stavita poedincu angleška družbena tradicija in morala, do kosti konzervativna in stvarna v svojih idejah. V šestih slikah nam kaže avtor demo-ralizujoči učinek vojne grozote na peščfco angleških vojakov — častnikov, ki do zadnjega drže postojanko pri St Ouentinu na francosko-nemški fronti. Vojna se pokaže tu v jarkih docela drugačna, nego si jo zamišljajo .oni' v zaledju, vse drugače je tu, kot so si mislili ti častniki sami nekoč v oficirskih šolah ln meščanskih poklicih. Ono junaštvo, v katerem se doma z emfazo proslavlja, je skopnelo tu v kla-vern 'sveženj izbičanih živcev, ki lahko vsak hip odpovedo. Ta kritika romantično pojmovanega herojstva tvori jedro dramskega konflikta in iz tega vidika so vsi ti junaki le navidezni junaki. Neustrašni Stanhope, poveljnik smrti zapisane čete, si z žganjem utaplja naraščajočo grozo. Mesece in mesece vztraja v peklu pred St Quentinom, brez dopusta, samo da ne raz-dere svojim domačim iluzijo o svojem he-rojstvu. Pred svojimi vojnimi tovarili se sicer ne zatajuje; toda prihod njegovega tovariša iz oficirske šole, brata njegove izvoljenke, ga spravi docela iz ravnotežja. Zboji se, da-li ga ta imladič« ne bo razkrinkal pred domačimi, njega — heroja, ki se hrabri in ugonablja z alkoholom, še slabše je s herojstvom slabiča Hibberta, ki bi že zdavnaj pobegnil iz jarkov, da ga ni strah, ne smrti, ampak družabne obsodbe. Priletnega Osboma rešuje resigna-cija in pa noblesa angleške rase. Trdo-korcu Trotterju, ki ima zdrav apetit, solidno prebavo in nič manj solidne ideje, pa ne more vsa svetovna vojna prav do živega. Vsi ti vojaki, neprestano v tesnobni bližini smrti, ostanejo do konca ljudje močnih konvencijonalnlh vezi. Zanje ni problema domovinske dolžnosti in člove-čanskega čuta, preko meščanskih vrednot ni diskusije. In tako je igra slavospev moralni moči angieške vzgoje, izražajoče se v domovinski dolžnosti, ki triumfira celo nad smrtjo. Današnjemu človeku pa se ob vsem tem herojstvu vsiljuje neprijetna misel: Kaj pa je iz te nravne perspektive z idejo človečanstva, ki se bi naj brez vsake sentimentalnosti, vsaj miselno utrjevala ln razširjala med narodi? »Konec poti« je ena najboljših uprizoritev letošnje dramske sezone. Režija g. Skrbinška in igralci so se to pot vidno potrudili. Režija je bila v podrobnostih izdelana in enotnost, skladnost igre je uspela kot že dolgo ne. Angleški milje pa se je le deloma posrečil, še najbolj angleško je dojmil Osborne, ki ga ie igral g. Grom, ki mu je tokrat kar čestitati. Jako premišljen v govoru in mimki je bil Skriainškov Stanhope, ki bi mu želeli zlasti proti koncu samo nekoliko več umerjenosti. Flegmatični trdokorec Trot-ter (g. P. Kovič) je bil kot tip prav prepričevalen, dasi malce preveč domač, kranjski. Simpatičen je bil Raleigb, ki sra je igral g. Blaž. Da ga je igral nekoliko bolj gosposki, in stopnjeval neučakanega mladeniča v izkaljenega moža, bi se gotovo še bolj približal avtorjevi zamisli. Naš talentirani karakteml igralec g. Furjan pa s svojim polkovnikom ni Imel posebne sreče. Bil Je preveč naredniško zadirčen in brutalen. Pri Hlbbertu je motil njegov nepriroden patos tn tudi sicer ni bil dovolj jasno Izdelan. Masoca, častniškega kuhala, Je vlekel g. Tovornik preveč na m'1o 1ero. Hardy (g. Rasberger), narednik Gortnšek) in nemška vojak (g. Nak-*t> ugajaJL V. K. ! : Iz življenja in sveta Francoska proslava obletnice premirja švedski K!ondyke Iskalci zlata ob polarnem krogu — Največji evropski rudnik zlata Sredi močvar ta pragosjdor severne ftvedske je zraslo na kraju, kjer ni bilo še pred petimi leti skoraj žive duše, svojevrstno mesto s stotinami lesenih hišic in mogočnimi vrtalnimi stolpi. To je Boliden, najbogatejši zlati rudnik v Evropi. Seveda, kdor bi pričakoval, da bo, stikajoč po tej zemlji, mahoma zadel ob kepo zlata, M bi pomenila njegovo srečo, ta bi se hudo zmotil. Zlata tukaj ne kopljejo v tej obliki, temveč ga morajo pridobivati kot primes nekega žveplenega kršca, ki vsebuje poleg žvepla v glavnem arzen. Treba je cele tone te rude, da pridobe 17 g zlata in 70 g srebra, poleg tega še nekaj večjo količino bakra. Ta čas nakopljejo letno 8500 kg zlate kovine, kar predstavlja vrednost kakšnih 300 milijonov dinarjev. Za tisoči del te vsote je pred mnogimi leti kupila vdova Margareta Lundbergo-va zemljišče, pod katerim je ležalo 11.000 ma zlate rude. Neki kmet je zadel pri oranju na čuden kos rude, ki ga je pokazal veliko let pozneje nekemu učenjaku. To je bil začetek švedskega Klondyka. Treba je bilo prej pa še mnogo let težkega znanstvenega dela, meritev, vrtanj in podobnega, da so ugotovili obseg zlatega ozemlja in njegovo donosnost. Samo vr-tnj so izvršili več sto v skupni dolžini 20.000 m. Doslej so kopali rudo v globini, ker so jo pa med tem razkrili, se bo delo kmalu pričelo na dnevnem kopu. Odnesti so morali milijon kubičnih metrov zemlje. Zgradili so že specialno topilnico in v nekoliko letih se bo produkcija početvorila. švedski Klondyke je zrasel prav tako brzo kakor zlatokopna mesta na Al jaški in v Afriki, samo da je bil že od vsega početka trezno zamišljen, urejen po vseh predpisih, z javnimi vrtovi, šolami, cerkvami, higijenskimi napravami itd. Le pred pričetkom pravega dela je bilo nekaj romantičnega vrvenja in bližnja vas Stromfors je dočakala dobo pravljičnega razcveta, ki se je pa takoj nehala, ko se je poleg rudnika ustanovilo mesto Boliden. Doslej pa ni v Bolidenu še nihče postal milijonar. Ogromna podmornica 7,nan< danski raziskovalec Groenlanda Knud Rasmussen se je vrnil s svojega potovanja po vzhodnem Groenlandu, kjer je odkril važne arheološke predmete. Med drugim je našel bivališče prvih prebivalcev Groenlanda v 10. stoletju. Slika kaže Ras-mussenov povratek v Kodanj, kjer ga pozdravlja danski princ Knud, drugi kraljev sin Poglavar korziških banditov Vsak dan sna Ob enominut nem molku ... Pred grobom neznanega y Fartm se klanjajo zastave v prisotnosti predsednika republike, predsednikov poslanske zbornice kt senata ter članov vlade Smuk! Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schtvab, Ljubljana Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1931? V Chatamu so spustili v morje najnovejšo angleško podmornico »Mečaricoc Zastrupljeni blaznffcf ▼ bratislavski norišnici je zdravnik tv-jedral trem pacientom, ki so zbesneli, h> minala. Pacienti so zaspali in ee niso zfou-dili več. Preiskava je dognala, da injeci-rana tekočina ni bila lnminai, temveč morfij in da se je bila zgodila usodna znamenja va že v lekarni, ki jo je dobavila. Iz uredniškega koša Grad. V nekem časniku smo brali: »Pred kratkim je padel delavec, ki je bil zaposlen pri popravilih naše cerkve, s ogrodja v njeni notranjosti in se je smrtno nevarno poškodoval Sploh se za olepšanje naše lepe cerkve v njeni notranjosti mnogo dela. < Spada, o čigar roparski romantiki smo obširno poročali V kavarnici »Gospod plačilni! Kava diši po bencinu!« >No, potem pa imate čaj. Naša kava diši po petrolsju.« zdravnika so skrbele trajno za smeh. Dvakrat na teden so na Antarktičnem vseučilišču imeli učeni glavni petelini predavanja o znanstvenih nalogah ekspodi cije. Dr. Gould je govoril o geologiji, Mc Kinley o posnetkih v zraku, Ynne o letanju, Mason in Hanson pa o brezžičnih prenosih. V upravni hiši Je igral gramofon skoraj neprestano jazzovske plošče ali klasične kose. Oboje je imelo svoje poslušalce. Vsakih toliko dni sta prišla Span Gould ali Bursay in si izbrala svojo najljubšo ploščo, ki sta jo ponavljala brez konca. »Zvonov iz Sv. Marije« ne bom tako zlahka pozabil. Ker je bila moja delovna miza zraven, sem imel občutke obupanega ubežnika, ki si zaman prizadeva uteči znorelemu pevcu. Preko oceana in ledovja Je prihajala civilizacija do nas. Marsikdo je stal ob zvočniku, ko je Vaughan zvedel za smrt svojega brata. Nekdo je hotel prekiniti sprejem, a je bilo prepozno. Celo borzni polom smo občutili v Mali Ameriki (Byr-dovem taborišču ob južnem tečaju). Smith, ki smo ga imenovali mojstra južnih finančnikov, je čul, kako so padale akcije in se je krčevito trudil, da bi poučil svojega zastopnika. Mrke in žalostne so bile noči, kadar Masonu ali Petersenu ni uspelo ,da bi ujela kurze. Sprejemali smo dnevno tudi poročila nekega newyor-škega lista. če so vse druge zabave odpovedale, Je pomagal »Pestri oder«, ki je z močjo na-domestoval, kar je manjkalo lepoti. Croc-kett, Goodale, Fenry in Bubier so nastopali kot zbor; oblečeni v krila iz serviet in z lasuljami iz zadnjega prediva, so kazali volneno in nič preveč čisto spodnje perilo. Humor brez rdečega svinčnika se ni ustrašil ničesar. Da-li so bile predstave kdaj drugod sprejete s takšno razposajenostjo in hvaležnostjo kakor na najglobljem jugu, bi dvomil. Posebnosti tovarišev in dogodki v Mali Ameriki so rabili kot tarča dovtipom. Samo ob sebi umevno, da smo uganjali potegavščine, kjer smo mogli. Kmalu po prihodu se je odprla ledena razpoka nedaleč od hiš, ki sta se Ji pridružili še ena na vzhodu ,druga na zapadu, tako da je bilo videti, kakor da bomo izrezani iz ledene celote. Mnogi so menili, da smo na premikajočem se ledeniku, ki razpada končno v plavajoče otoke. Nekega jutra ob 4. in pri 40 stop. mraza je Demas nenadoma za vpil: »Ledena pregrada se lomi!« Tisti, ki so vstali najbolj pozno, so bili prvi na nogah. Previdnejši so segli po oblekah, a večina ni segla nikamor, temveč je silila k vratom. Hanson je hitro zgrabil nosljivo radioaparaturo in orodje, da bi mogel zvati na pomoč. Zunaj je bilo vse tiho in nespremenjeno, šklepetajoč z zobmi od mraza in besni smo zlezli v postelje. Demas ni tri noči za-tisnil očesa, ker se je bal osvete. Božansko je bilo tudi, kadar je Russell Owen imel nočno stražo. Ko Je ogenj v kuhinji ugasnil, so se splazili nekateri iz norveške hiše sem in privezali vrečo za premog nad dimnik Zjutraj so se skrili na hodniku, da bi opazovali Russella, kako neti ogenj. Bilo je peklensko mrzlo. Drgetajoč je stal ob ognjišču, cepil drva, jih tlačil noter in prižgal žveplenko. Najprvo Je zaprasketal vesel ogenj. Potem pa se je začelo grozovito kaditi. Težki oblaki so splavali do stropa, potem pa so se spustili kakor zastor navzdol. Možje v najvišjih kojah so se zbudili in pljuvali na pretege, oni v nižjih kojah so jim sledili. Kletvice ln najbolj neprijazni nasveti so deževali na nesrečnega nočnega stražarja, ki je poskusil s trmasto pečjo vse mogoče. Pa ni hotela vleči. Možje z močno voljo so planih 8 postelj, da bi pomagali. Med tem so prislužkovali zlikcrvci oh vratih in se božansko zabavali nad ropotom obupa v notranjosti. že Je hotelo vse iz sobe, ko je iskra zažgala vrečo in se Je vse uravnalo. Prisege za maščevanje so zaključile zadevo Velikega banketa v londonski Guildhalli na čast novemu londonskemu županu se je udeležil tudi ministrski predsednik Mac Donald v tradicionalni uniformi. Ob njem stari in novi londonski župan Čuden otroški blagoslov Ameriški trgovec Frederik Smith je bil oče osmih otrok, pred kratkim pa ga je žena obdarovala še s trojčki. V znanstvenem svetu je to zbudilo veliko pozornost, kajti žena je štela že 42 let Smith se je nad novim darom samo jeziL Sedaj pa se je izkazalo, da sploh ni oče teh 11 otrok, temveč da si jih je žena, ki jih sama ni mogla imeti, priskrbela na skrivaj iz — najdenišnice. Povedala mu je, da Je to storila, ker so ji otroci edino veselje na svetu in si druge »zabave« tudi res ne privošči. Smith pa je bil seveda mnenja, da morajo otroci, ki niso njegovi, iz hiše. Vendar ima žena toliko vpliva nanj, da Je pristal na to. da gredo »trojčki«, ostalih osem otrok bo posinovil ln mir se bo povrnil znova v njegovo hišo. Rasmussenov povratek Zora voda proti sivim lasmi! ¥ najsamotnepem koncu sveta Poroka pravljičnega princa Princ Azam Djah, sin hajdarabadskega ni-zama (cesarja) in njegova nevesta princesa Duru Shevar, hči zadnjega kalifa Abdu-la Medžida \ / Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na-* « ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot m zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radi čeva (Duga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čltljtrc naslove. Admiral Eyrd poroča o doživljajih svoje ekspedlslje na južnem tečaju Admiral Byrd, vodja ameriške letalske ekspedicije na južni tečaj, je izdal novo knjigo o tej ekspediciji pod naslovom: »Letalci nad šesto celino sveta.« Iz te knjige posnemamo naslednji zanimivi odlomek: Mnogo zaibave, pa tudi mnogo jeze so nam prirejali mladi psi, ki so prosto tekali ix) taborišču in se hranili z grižljaji, ki smo jim jih metali pod zobe. Prenašali so najnižje mrzlotne stopinje, ne da bi jim škodovalo. Psica Amy je nekoč vrgla pet mladičev, ko je kazal toplomer 55 stopinj pod ničlo. Goodale jim je podložil slame, ki pa je bila vedno vlažna zaradi njihovega dihanja. Da bi jim bilo toplejše, jih je Goodale vzel v svojo kočo, od koder pa jih Je odnesla samica ob prvi prDikL Ko Je pozneje poskušal, da jih odvadi z ovsenim zd robom, so tega prezirali in so rajši začeli kar z zmrznjenim tjulnovim mesom. Nekoliko tednov pozneje so se že pridružili divji tolpi svoje vrste tn so dorasli za največje in najmočnejše eksemplarje. Pri vsem tem so ostali prijazna bitja. Ce sem se še tal in sem zavpil »Halo!« — so pritekli in me spremljali do zaliva. Poleg dela nam je krajšala čas igra. c»-lo poker, čeprav je izgubil denar vsakršno vrednost. Nikomur ni padlo na um, da bi igral za denar. Nadomestile so ga veliko dragocenejše cigarete. Ko »o proti koncu zime tobačne zaloge pohajale, bo igralci dobivali divje obraze, kakor da gre za Morganove milijone. Nazadnje so dobitniki razdelili svoj plen, da se Je mogla Igra nadaljevati. Tudi bridge Je bil zelo priljubljen. Telovadna »dvorana«, gMScfca aiffiftua jama s streho iz jadrovine. Je merila kakšnih 7 m*. Do deset rednih ctoiskovalcev si je tu dnevno urilo mišice, ne da U se bali mraza 45 stopinj pod ničlo. Vsak teden sta imela Strom in Bakrben svoj boksarSki match. Ko je postal sprejem proti pomladi boljši, Je Masonu in Petersenu uspela zveza s postajami v WeIlingtonu, Pitt^burgu in Shenectadyju. Prenos je bil večinoma taboren. Tu in tam so bile hude ozračne motnje. V sobotah smo oto določeni uri poslušali program, ki je bil prirejen nalašč za nas. Pri vsej hvaležnosti za dobri namen moram pripomniti, da so naši ljudje sprejemali ginljivo pomaarfljene nagovore x mučnimi občutja Takšne stvari ne spadajo v robati Jtašni led. Ob nedeljah sta Kucker in Van der Beer predvajala filme. Spominjam se jih z me- šanimi občutki Prijaznega darovatelja teh filmov, neko uradno mesto, je vodila po priliki ljuibezen do starinskega. Za srečo je bil vmes tudi nikoli zastarajoči Charlie Chaplin, ki se ga ni mogel nihče med nami dovolj nagledati. Včasih so manjkali najbolj glavni in najbolj razburljivi prizori. Predvajalca sta jih nadomestila hitro s kakšnim drugim odlomkom, kar je vodilo do najbolj neverjetnih zapletkov usod. Dostojnostma pravila za gledalce tu niso imela nobene veljave in prav tako strokovnja-ške, kakor škandalne opazke našega Počatitev spomina vojnih žrtev Spomenik padlim v Londonu, pred katerim so se na dan obletnice premirja (11. t m.) zbrali najrazličnejši predstavniki angleških oblasti s člani kraljeve rodbine, da počaste žrtve svetovne vojna Istočasno je vladal po vsej Angliji dvemi-nutni molk Mac Donald v uniformi NAŠI KRAJI V NARODNEM TARORU Uspeh v Kranju In okolici O poteku volitev v Kranju in okolici je »Jutro« na kratko že poročalo. Da je mesto Kranj kot trdnjava državnosti in narodne zavesti prednjačilo z 90% udeležbo volilnih upravičencev je uspeh, ki nadkri-ljuje vsa naša mesta. Kranj se pa ni brigal samo zase, ampak je predvsem s pomočjo svojega odličnega kandidata, g. posalnca župnika Janka Barleta in požrtvovalnih posameznikov oznanjal idejo državnega edin-stva in narod, sloge ter geslo reda in dela v vsej okolici, kateri je bil na številnih shoditi in sestankih razložen manifestacijski značaj. Odziv volilnih upravičencev je zaradi tega nadkriiil najoptimističnejša pričakovanja. Ne moremo se baviti z uspehom vsakega volišča posebej, vendar pa je treba omeniti nekaj posameznosti. Na volišču v Trbojah so zavedni volilci s 60% udeležbo dokazali, da jim je blagor države več kakor obziri na domačina bivšega narodnega poslanca g. Brodarja, ter so s tem obsodili njegovo nesmiselno abstinenčno politiko. Posebno močan je bil pritisk nasprotnikov državnega edinstva in složnega dela v občini Naklo, kjer so zapeljivci naroda delali skrajno previdno in prikrito; jaaen odgovor, da volilci odklanjajo zabav-ljaško in nezrelo politiko takih elementov, je bila 50% udeležba. Za vzgled naj služi vsem obmejna občina Jezersko, kjer je manifestiralo za dosedanjo politiko reda in d sla 92% volilnih upravičencev. Najhujši je bil teror abstinenčnih zapeljivcev v občini Cerklje, a tudi ta se je častno odrezala. Večstogiava množica Je v Kranju po 18. nri pričakovala pred mestnim županstvom izida volitev, ki ga je raz balkona mestne niše razglasil g. župan Ciril Pire, po čegar zanosnem in državne misli in ljubezni prepojenem govoru je množica navdušeno vzklikala kralju in domovini. Sreski akcijski odbor v Kranju nas naproša, da se na tem mestu zahvalimo vsem posameznikom, posebno še zavednim Sokolom to gasilcem, ki so delali za najlepši uspeh volitev ter pomagali pri vzdrževanju vzornega reda. Sedaj pa čvrsto na delo za dobrobit naše ljubljene Jugoslavije! Prvo pravo volilno navdušenje Toliko volitev smo že imeli, «K v Smart-nr-m pod Šmarno goro še nobene volitve n -o privabile na volišče toliko občanov, Lakor eo iih sedanje. Valilo je 70 odst. •rolikiih upravičencev, kar je prvrič v tej občini. Ta volilna udeležba je pomembna tre posefcno zaradi tega, ker so nasprotniki vrnitev v svojem sebičnem pohlepu iz nekdanje strankarske dobe podvzeli vse silk;, da bi ljuda odvrnili od volitev. Uspeha pa, kakor se vidi. niso imeli. Najbolj se j-e odrezala vat- Tacen, rojstni kraj pokoju« Fran je Koširjeve. Na volišče je poslala 94 odst. svojih volilcev. Možato je g&as-ovai tudi najstarejši občan in napred-rijck 901-etrti Frarac šustaršič, kar naj bo ▼zgled mlajši generaciji, malodušnim pa v vzpodbudo, da bodo drugič vedeli, kaj j« do';žnos< vsakega državljana. Velika zavedna večin« odpušča zapeljan-cem v prepričanju, da bodo prej ko slej aprevi delti svoje zmote. Višek navdušenca je bij, bo je predsednik volilnega odboru poročal o volilnih iz« ki ih ter se zahvalil volilcem Zaorile so patri otične pesmi in bilo je sploh slavnostno razpoloženje, kakršnega še ni bilo nikdar. Te volitve čm osti. Gorenjci v ospredju narodne fronte Kakor vedno to povsod, so tudi pri vo-Htvah pokazali naši vrli GSorenjci svojo ljubezen do domovine in do svojega kralja. V velikem številu so javno manifestirali za našo narodno in državno edinstvo. Obmejna občina Rateče, ki prednjači v radovljiškem srezu, je spravila na volišče 93.3% volilcev. Sedaj pa poglejmo še nadaljnje občine, ki imajo nad 80% glasov: Kranjska gora 85.5%, Dovje 85.4%, Bled 83.5%, Gorje 82%, Srednja vas 80.9%, — Nad 70% glasov imajo: Koroška Bela 75%, Lesce 74.8% to Koprivnik 70%. — Nad 60% glasov pa jih ima cela vrsta: Breznica 67.6, Boh. iBstrica 67.4, Begunje 66.2, Ribno 64.9, Blejska Dobrava 63, Jesenice 61.7. Iz navedenih volilnih rezultatov Je raz-vkiao, da so šli vrli Gorenjci složno v boj za svojo domovino. Kakor je razvidno iz prej navedenih podatkov, jih je le malo, W so naalšč ostali doma, kajti upoštevati je treba, da je tudi dosti bo-lehnih in oslabelih, ki se v tako slabem vremenu niso mogli podati na oddaljena volišči. Poleg tega pa ni kraja, kjer ni ljudi, ki se že od nekdaj ne brigajo za splošne zadeve. Onim malodušnim, ki stanujejo v bližini volišč, a niso šli volit, pa bodi povedano, da so med nami tudi ljudje, ki se ne strašijo ne truda to ne stroškov pri izpolnjevanju svojih državljanskih dolžnosti. Bivši postajenačelnik g. Mio Prosen je prišel volit iz Ljubljane ter se je živo zanimal za organizacijo volilne agitacije. Bilo je tudi precej sivolasih 3tarčkov, tovarniških upokojencev iz Koroške Bele, ki so šli ob tako slabem vremenu na volišče v zavesti, da je bodočnost države tudi njihova in njihovih potomcev. Loški potok — 98 % V občine Loški potok je znašalo število volilnih upravičencev 654, na volišču pa je oddalo svoje glasove za kandidata g. ministra Puclja 436 volilcev. V hrvatsiko-skvonske in bosanske šume je odpotovalo že oktobra, deloma pa prve dni novembra med drugimi tudi 168 volilcev na delo, kakor je to navadno vsako leto. Zaradi bolezn* in ostarelosti pa v tako sjabem vremenu ni moglo voliti 20 volilcev in tako zaznamuje obči n« 1« 10 volilcev, ki eo ostali doma, kakor da bi manifestirali na« mesto želje po boljši bodočnosti, po složni Jugoslaviji, za nekdanje brezplodne strankarske razprtije. Obnašanje občanov je Mo hvalevredno fc pred voji>tvami in tud^ dan volitev je potekel v vzornem redu in miru. Točno ofc 18. je pričakovala velika množica pred občinsko hišo izid volitev. G. župan je po kratkem rodoljubnem govoru razglasil vo-fiine rezultate, ki so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Domači pevci so zapeli, potem pe se je množica razšla, da svojim do- mačim razglasi časten zaključek najpomembnejšega din« ▼ zigodovind ljubljene Jugoslavije. Možati nastop občanov kaže pot do srečnejše bodočnosti naše države. Zavedni notranjski volilci Pri volitvah je vsa Notranjska dokumentirala svojo jugoslovensko zavednost. Pretežna večina volilcev se je dobro zavedala, da niso to navadne volitve, temveč, da je fco plebiscit za močno in srečnejšo Jugoslavijo. Navzlic veliki agitaciji za volilno abstinenco in slabemu vremenu ae je preko polovice volilnih upravičencev udeležijo volitev. Vsa ča9t zlasti onim ki eo preko vseh groženj, naperjenih celo proti eksistenci, šli na volišče ter eo s svojim glasom pripomogli k boljši bodočnosti Jugoslavije. Zavedni volilci so do« kazali, da znajo pozabiti na prejšnje strankarske boje rn da se zavedajo samo svojih državljanskih dolžnosti ter da jim je na srcu samo boljša bodočnost naše uodi-njene domovine. Oni, ki so ostali doma, pa so poka^zali, da ne vidijo preko domačega plota in da 6e ne zavedajo, kako se presoja njihovo ravnanje onkraj meje Na čelu Notranjske je manifestiraj Rakek, kjer je glasovalo 642 volilnih upravičencev od 724 ali 89 odst. Potem sledijo Planina s 83 odst., Logatec 71 oist. Grahovo 68 odst., Ziri 67 odst. itd. Zadnje so Begunje in pa Nova vas. Na vsak način pa je Notranjska častno volila in volilna udeležba bi bila še številnejša, če ne bi bili nasprotniki uporabljali sredstev, ki jah še nd bijo v nobeni volilni borbi. Resni in sroe?«l iz celjske okoliše Precej se je že poročalo o poteku volitev v celjskem srezu, sedaj pa naj sledi de nekaj iz naknadnih poročil, da te bo videlo, kdo je resen in kdo smešen. Kakor nam poročajo iz Polzele, so bdK tam volilni abstinenti deloma zmedeni, deloma pa budi podivjani. Uporabljali so sredstva, ki nikakor ne spadajo v današnjo dobo. Najbolj vnete si bo treba zapomniti, ne da bi se kdo hotel nad njimi znašati, temveč samo zaradi tega. ker so s svojim početjem ob volitvah pokazali, da bi mali postati nevarni rvoji mirni oko- r«L Tudi ▼ Brasiovčah je podobno, neresni in smešni pa so vsi potisnjeni v kot od premoči razsodnega in zavednega ljudstva. Mirno in impozantno so nastopili volilen iz Letuša. Mnogo se jih je z vozom gasilnega društva pripeljalo na volišče in nihče se ni zmenil za protivolilne letake. Častno se je volitev udeležil tudi trg te? Orla vas. Sv. Rupert in Rakovlje. V vrsti zavednih- mož in mladeničev so bili tudi sivolasi starčki tn vsi so mirno in dostojanstveno manifestirali za Jugoslavijo. V Dramljah so se smejali mlečnozbblm fantičem, ki so s proti volilnimi letaki rinili celo v hribe, kamor jih drugače ne spravi še tako važno delo. Ponoči so na stavljali te papirje na olona ter jih vtikali skozi vse mogoče špranje. Vsem tem ljudem so se Drameljčani smejali ter lz kazali svojo rednost in zavednost s častno udeležbo pri volitvah, ko »o oddali 151 glasov. Na volišče je prišel tudi 78 letni starček Janez Zidanšek. po domače Potomki Janez. FLdil ie ob dveh palicah in ko mu je shiržfouloH orožm;!k pojasnil, da s TmHcami ne sime na volišče, je odvrnil: »Jih bom pa zima j pusti. samo pomagajte mi notri, ker hočem voliti tistega gospoda, ki fe bil tako prijazen z menoj, ko sem bil v bo brzici.« — T errriih primerov domoljubja bi lahko narvedlli še več. o slromašlco pravo Država načeloma ne daje brezplačno pravne zaščite v civilnem postopanju. Kolkovati je treba vsako tožbo ali predlog, pa tudi nekatere zapisnike in vloge. Toda to principijeLno pravilo ima v vseh modernih zakonodajah važno soci-jalnopolitično izjemo, ki je vsebovana v predpisih o siromaškem pravu. Dobrih 15 mesecev že imamo v Jugoslaviji nove enotne predpise o siromaškem pravu pri sodnih postopanjih vseh vrst. Kljub temu pa imajo sodniki in odvetniki še zelo pogosto priliko opažati popolno neznanje teh predpisov ne samo pri posameznih siromašnih strankah — kar se da razumeti in opravičiti — temveč tudi pri raznih organizacijah, korpo-racijah in celo občinskih oblastvih, ki so po zakonu v neki meri poklicane sodelovati pri ugotavljanju, komu bo pri-poznati siromaško pravico in komu ne. V današnji dobi skoro vsesplošnega obubožanja, ko potrebuje pri iskanju sodne zaščite siromaško pravico nele kajžar in preprosti delavec, temveč poleg takozvanega nameščenca višje vrste prav tako tudi uradnik — ne bo odveč, če si v novinah, ki so pristopne današnjemu malemu človeku bolj kot kakšni učeni sistemi, pobliže ogledamo veljavne predpise o siromaškem pravu. Zakon z dne 9. julija 1930. (Službene Novine kraljevine Jugoslavije z dne 30. julija 1930) spremenjen z zakonom z dne 3. septembra 1931 (Službene Novine z dne 5. septembra 1931) pravi, da dobi novi jugoslovenski civilni pravdni postopnik (zakon z dne 13. julija 1929, Službene Novine z dne 3. avgusta 1929, XLm snopič zbirke zakonov Tiskovne zadruge v Ljubljani) za vso državo obvezno moč sicer šele 1. januarja 193-3., da pa dobi sedmo poglavje prvega oddelka drugega dela civilnega pravdnega postopnika, ki ureja siromaško pravo, obvezno moč za vso državo z dnem, ko se razglasi uvodni zakon. Ta zakon je bil razglašen 30. julija 1930., ker smatramo oni dan za dan razglasitve zakona, ko je zakon objavljen v »Službenih Novinah« kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ne pa morda ko izide njegov službeni slovenski prevod v »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Mimogrede rečeno je tudi za razlaganje 5n ugotavljanje pomena zakonskega predpisa merodajno le besedilo, obnarodovano v »Službenih Novinah«, ne pa ono v »Službenem listu«. • Po prejšnjih predpisih se je utegnilo pripetiti pravdni stranki, da je bila sicer oproščena plačila taks, da ji pa niso bile pripoznane ostale pravice, ki bi j! šle po § 64. avstrijskega civilnopravd-nega reda in ki jih navaja jugoslovenski civilnopravdni postopnik v § 165. Zakon o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 je namreč določal v členu 5. točki 6., da takse ne plačajo siromašne osebe, če dokažejo svoje siromaštvo s potrdilom pristojnega obla-stva. Po tem zakonu so se smatrale za siromašne osebe (le glede plačila taks!) one osebe, ki ne plačujejo na leto več nego 10 Din neposrednega davka brez osebnega davka in doklade. Če je tedaj občina izdala potrdilo, da stranka ne plača več kot 10 Din neposrednega davka, je sodišče moralo stranko oprostiti plačevanja taks, a je še vedno po svoji uvidevnosti odločalo, jeli dovoliti stranki pravico ubogih po § 63. avstrijskega civilnopravdnega reda in J s tem pripomoči tudi k ostalim ugodnostim, ki jih navajamo nižje. Po danes veljavnih predpisih taki ločeni primeri niso več možni. Kdor si je pridobil siromaško pravico, uživa poleg oprostitve taks tudi vse ostale v zakonu naštete ugodnosti. Merodajno pa je vedno subjektivno merilo, dočim je veljalo po starem glede taks objektivno merilo. Jugoslovenski civilni pravdni postopnik namreč določa v § 164.: »Skrbno ocenjevaje vse okornosti, sme pripoznati sodišče siromaško pravico oni stranki, ki ne zmore pravdnih stroškov brez škode za zasilno vzdrževanje same sebe in svoje rodbine«. Člen 12. pravilnika za izvrševanje zakona o sodnih taksah pa pravi razen tega v svoji točki 4.: »Sodišče oceni sam os talno, ali so podani zakoniti pogoji za priznanje siromaške pravice. Pri tej oceni mora vpoštevati, da sme priznati prosilcu siromaško pravico samo, če ta ne zmore pravdnih stroškov, ne da bi bilo to na škodo najnujnejšim življenjskim potrebam njegovim in njega rodbine. (Tudi zakon o sodnih taksah z dne 30. V. 1930, Službene Novine z dne 17. VL 1930 in pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah z dne 11. VL 1930, Službene Novine 17. VL 1930, XLTT. snopič zbirke zakonov Tiskovne zadruge v Ljubljani, imata namreč že tudi obvezno moč za vso državo, v kolikor gre za njune predpise o siromaškem pravu.) Bilo bi torej protizakonito, če bi sodišče danes enostavno pripoznalo siromaško pravico že izključno zbog tega, ker vsa oblastva v potrdilu o imovinskem stanju pravijo, da je prosilcu pripoznati siromaško pravico. Dolžnost sodnika je marveč, skrbno pretehtati vse okolnosti, torej tudi prosilčeve ln oblastne navedbe ter šele potem priznati stranki siromaško pravico ali pa je tudi ne pripoznati, čeprav so vsa oblastva na potrdilu o imovinskem stanju soglasna v tem, da je prosilcu pripoznati to pravica Prav zato pa določa točka 5. člena 12. pravilnika za izvrševanje zakona o sodnih taksah: »Če smatra sodišče, da potrdilo o imovinskem stanju ne zadošča za oceno okolnosti, navedenih v predhodnem odstavku, sme samo uvesti ali odrediti poizvedbe, kolikor jih je moči izvesti hitro in brez zavlačevanja.« Načelo objektivnega merila pri pri- poznavanju siromaške pravice je oflo za sodnika sicer mnogo enostavnejše in ko-modnejše, a je utegnilo biti za stranko prav krivično. Saj pride lahko stranka, ki plačuje recimo 1000 Din neposrednega davka, pa kljub temu ne bi zmogla stroškov pravde v kakšni večji stvari. Razumljivo je tedaj, zakaj § 166 jugoslovenskega civilnopravdnega postopnika ne govori nič o kakšnih davkih, temveč določa: »Prošnja za pripoznavo siromaške pravice se vloži pismeno ali pa se poda na zapisnik pri pravdnem sodišču prve stopnje ali na zapisnik pri sreskem sodišču, v čigar območju ima siromašna stranka domovališče ali stalno bivališče. V prošnji se navede pravdna stvar, za katero je treba pripoznati siromaško pravico in priloži se ji potrdilo o imovinskih razmerah siromašne stranke. V potrdilu je treba navesti dohodke, ki jih ima stranka od svojega zaslužka ali iz drugih virov, kakor tudi osebe, ki jih mora pravdna stranka vzdrževati; razen tega je treba izrecno potrditi, da stranka ne zmore stroškov postopanja.« Za ugotovitev vseh merodajnih okolnosti pa bo seveda še vedno lahko služila tudi navedba, koliko davka plača stranka, le da ni večji ali manjši davek že sam na sebi merodajen za odločbo sodnika, ali naj pripozna siromaško pravico ali ne. O dragih važnih vprašanjih prihodnjič enkrat. Vsakovrstne trgovske knjige, strace, mape, noteze, herbari e, od.emalne knji žice, bloke, zvezke Ltd. Budim po skrajno ogrdnfh cenah t IM DEBELO - - - NU 3110 Anten Jane lic LJUBLJIinil FlorjanskanI 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knji g Za kleparske mojstre pomočnike, vajence in obrtno nadaljevalne šole pripravne strokovne risbe I. del proda: Ing. Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12, cena Din 62.—. 13873 Zahvala ■vsem, ki so nam izkazali svoje sožalje, vsem, M so nam pomagali s tolažbo, vsem, ki so počastili s svojo navzočnostjo poslednjo pot pokojnega, predobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda KARLA FLERINA mesarja, posestnika In cerkvenega ključarja t Domžalah Prav posebna zahvala pa gre preč. g. župniku F. Bernlku za njegovo tolažbo v pokojnikovi bolezni ter za prelepe spominske besede ob grobu rajnega. Dalje g. dr. M. Hočevarju za njegovo pozornost, uslužnost ta prizadevanje, s katerim Je skušal lajšati pokojniku težko bolezen, g. Je* zerniku J., za prijateljsko slovo od nepozabnega, si. domžalski godbi, vsem gg. pevcem, gg. članom požarne hrambe, vsem darovalcem cvetja in vencev in Se vsem onim, ki so pripomogli k tako lepemu, svečanemu slovesu pokojnikovega trupla od nas. Se enkrat se vsem zahvaljujemo, pokojnega pa ponovno priporočamo v molitev in blag spomin! 14003 ŽALUJOČI OSTALL ■ s . s- Vaš odjemalec je Vaš gospod! Zato skrbite, da se bo t VaS trgovini ln poslovalnici dobro počutil in se bo rad vrnil vanjo. - Obložite stene, izložbe in mize ▼ Vaši trgovini z marmornatim steklom Poslovalnica bo lepa, higienična in svetla. Marmornato steklo je trše in prožnejše od keramičnih ploščic za oblaganje sten in ga lahko snažite z mokro krpa Oblaganje se lahko izvrši v poljubnih arhitektonskih oblikah in barvnih vzorcih. Tudi lepa ogledala so kras Vaše trgovine in pozornost, izkazana Vašim odjemalcem. 14004 Zahtevajte ponudbe pri tovarnah ogledal in brušenega stekla »KRISTAL« d. d. CENTRALA: MARIBOR, Koroška cesta 32. Telefon interurb. 21—32. PODRUŽNICI: LJUBLJANA VII, Medvedova cesta 38. Telefon interurb. 30—75. SPLIT, Zrinjska ulica 6. Telefon interurb. 368 Wolfova ulica priporoča za MIKLAVŽA bogato zalogo bonbonjer, čokoladnih punčk, muck itd., posebno pa izvrstno čajno pecivo in razne druge slaščice lastnega izdelka po najnižjih cenah. 13894 Wolfova ulica Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem Številu spremili našega blagopokojnika, gospoda rRHNH GOLOBU tovarnarja na Viču in v Vintgarju na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni izreči čč. "duhovnikom, Ljubljanskemu Zvonu za žalostinke, Sokolom z Viča, gasilskim društvom, predstavnikom naših gospodarskih in kulturnih ustanov, uslužbenstvu tvrdke Vintgar in viške tovarne ter dijakinjam ženske realne gimnazije. Končno iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic. Ljubljana, dne 14. novembra 1931. Žalujoči ostali. Cetie malim oglasom t ženttva, dopisovanja, naznanita tr oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja; vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina ta iifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina se iifro 3.— Din. Če naj pove našlo* Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati Se pristojbino 2.— Din. Prit rtojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilniH v Ljubljani UMI — Telefon itevilka 2492, 3492 £&2 2 Din Qah SbCastove malih oglasov dobite takof po izida lista » podružnicah 9Jutra" a *Man'l!ioruf v v jVorem w»c*ta, v ISrbovljah in na temenicah, bi sprejemajo tndi naročila na male oglase im inserate. Gospoda v»-rziranega v elektrotehnični stroki, sprejmem v trgovino te stroke, kot pomožno moč pri prodaji. Pcunndbe z navedbo plače naj se blagovolijo poslati pod šifro »Elektrika« na oglasni oddelek »Jutra«. 53074-1 Trgovski pomočnik špecerijske »troke, dober prodajalec, ki zna s stran iami občevati, prikupi jive zunanjosti, vojaščine prost do 25 let star, ki ima šoferski izpit, dobi službo. Refiektira se le na boljšo moč — lahko začetnik. Ponudbe do 20. t. m. na oglas, oddelek »Jutra« pod t:.to »Energičen«. 53078-1 Pisarniško moč veščo razven državnega tndi nemškega jezika in knjigovodstva. sprejmem. Mora biti vojaščine prost, zdrav, poverijiv. Neomenjeni imajo prednost. Po-»>idhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrij« «93«. 52331-1 Trg. vajenca ■prejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. — Vsa oskrba pri starših. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52628-1 Dekle tM^ meščanske kuhinje, postrežbe gostov in vsega hišnega dela. takoj sprejmem. Ponudbe pod »Čedna in zelo zanesljiva« na •sr!aani oddelek »Jutra«. 53204-1 Damski salon Elysee, Sv. Petra cesta št. 2 išče samostojno dobro pomočnico. 53328-1 Vajenca s« sprejmeta za klepar«V.«. ključavničarsko in kotiar-sko obrt. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53351-1 Slaščičar, učenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Eman Hich, slaščičar v Mariboru. Slovenska 5. 52640-1 Nadlovca sa lovišče in rverin j »k t Hrvatski, »prejmemo. Biti mora vešč v odreji nizke in visoke divjačine, poleg tega pa tud v čebelarstvu. vrtnarstvu in sadjarstvu. ter mora biti dober ribič, pošten, energičen in dober organizator. Refl"k-tiramo samo na ocenjenega brez otrok. Plača po logovom Ponudbe poslati na Publicita.«. Zairreb. Ilica št. 9 — pod »Br. 2*672«. 52775-1 2 slikarska ln plesk. pomočnika sprejme Bokal v Medvo-dah. 53093-1 Zlatar, vajenca sprejme Ka jo TMič. zlatar, Ljubljana, Vidovdanska c. št. 2. 52978-1 Kot gospodinjo sprejme starejši vdovec izobraženo mlado vdovo ali ločenko, ki mi imela otrok. Ponudbe s sliko, ki se vrne. na naslov v oglasnem oddelka »Jutrs«. 53199-1 Manufakturis:. popolnega strokovnjaka — dobrega prodajalca in izložben ega aranžerja z dobrimi referencami, poštenega in zanesljivega sprejmem pod ugodnimi pogoji v večjo mannfaktumo trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 25—30«. 53094-1 Edgar Rice Burroughs. Tarzan, kralj čeprav sta bila v svoji drevesni topi razmeroma varna, je lady Greystoke mahoma zgrabila soproga za roko. »Poglej!«: je za-šepetala. »Kaj je to? človek?« Na roou jase je stala pokoncu velika postava ki se je nerazločno odražala od temnega ozadja. V deti je bHo. da prif.iuŠKuje. Čez nekaj časa se je obrnila in izginila v temi. 27. »Kaj Je bilo?« je zašepetala !ady. — »Ne vem,« je resno odvrnil mož. »Pretema da bi bilo moči videti tako daleč; morda je bila samo senca kake reči — saj v.diš, d? mesec vzhaja!^ — »Ne, John, to ni bi! č>o-vek, bil je nestvor, spačena podoba C ove-škega bitja. Oh, kako se bojim i« Lord je čutil razbijanje njenega srca, ko se jc tre-petaje privila k njemu Nočni šumi velike džungle, v kateri je mrgolele raznolikega živalstva, niso dali pjunim živcem miru. Spet in spet ju je »plašilo prihuljeno gibanje velikih teles, ki iso se plazilia pod njirpa. Lord je ležal pri sprednji odprtini lope, s pripravljeno puško in dvema samokresoma zraven sebe. Nov poklic za dame in gospode z opremo strojnega pletiljstva v v hiši. Zajamčen zaslužek cca. 1500 Din mesečno, ker kupujemo izgotov-ljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo v po-delovanje. Pišite še danes po gratis-prospekte na Ju-gosl. Rudolf Mos-se d. d. Zagreb, br. 30, Jelačičev trg št. 5. 13897 Spretna natakarica kavcije zmožna, dobi stalno mest« s 1. januarjem 19-3?. Ponudbe s sliko na podružnic« »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Spretna in poštena«. 53218-1 Pošteno dekle veščo običajne kuhe, nemščine, šivanja perila, pranja, likanja m drugega ročnega dela, iščeta dve osebi. Nastop takoj ali po možnosti. Pismene ponudbe na Služinski zavod. Gajema 27, Zagreb. 53332-1 Trgov. pomočnik marljiv hi samostojen delavec, vojaščine prost, z dobrimi referencami, dobi mesto s 1. januarjem 1932 v trgovini z mešanim bla gom na deželi v industrijskem kraju. Ponudbe "z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobre reference«. 53223-1 Učenca z« klobnčar-sko obrt, močne postave, zdravega, poštenih staršev, starega n.-sd 15 let, sprejmem *s takojšnjim nastopom. Hrana in stanovanje v hiši. Adami je Franc, klobučar, Tnbov-lj« D. 53154/1 Trg. učenca krepkega, prednost s par razredi meščanske šole. z oskrbo t hiši sprejmem takoj v trgovino mešalnega bla?a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■(Pošten 1009«. 52976-1 Dobro pletiljo *a nogavic«, proti pla« po dogovora sprejme Ste-fiea Krapee. Zagreb. Kači-čeva ul. 22. 52667-1 Stalnega dobavljača prvorazrednega mizarskega lesa, borovnine in smrekovih« iščemo: »Spona«, trS- grad. mat., Zagreb. Strossmajerov trg 8. 53314-1 Mlado postrežnico iščem 7» več ur dnevno. Kolodvorska 28-11. 53271-1 Skladiščnik kateri vloži svoto 10—15 tisoč Din gotovine proti garanciji, dobi takoj stalno mesto. Plača po doso-voni. Ponudbe na oglasni 'Oddelek »Jutra« {»od »Materija!«. 53253-1 Izurjeno pletiljo sprejmem. Naslov v o trla«, oddelku »Jutra«. 53286-1 1 aH 2 gdč. učenki sprejmem n« brano ia stanovanj« t najmodernejši vili pod Rožnikom. Cena zelo ugodna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53352-1 Postrežnico sprejmem. — Ponudbe pod značko »Pomoč gospodinji« na šišensko ekspozituro »Jutra«. 53383-1 Kuharica perfektna, samostojna, v spretnosti mrzle in tople kuhinje, se sprejme za večji bife »pod Maribor« na oglas. odd. »Jutra«. 53375-1 Vajenca •prejme Ivan Meglič, ključavničarstvo, Ljubljana — Karlovska 22. 53408-1 Vzgojiteljico za 5-letnega sinčka, veščo slovenskega, srbohrvaškega, nemškega, francoskega jezika ter glasovirja sprejmem. — Ponudbe pod značko: »Srednlih let« na oglas, odd. »Jutra«. 53395-1 Kontoristinio zmožno pravilne nemščine sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva 11« 53423-1 Frizersko učenko samo od strogih staršev sprejmem. Brivski in česalni salon Josip Gorupec. LjubUana. Dunajska cesta št. 31. 53389-1 Vrtnar star SI let, oženjen, i devetletno prakso v vrtu, posebno verzirati t gojenju zelenjadi, dober lovec in čebelar, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 530S3-2 Boljša gospodična ki bi poučevala tudi nemščino, gre k otrokom. — Event. sprejme tudi mesto sobarice ali natakarice. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53018-2 Natakarica pridna in poštena, prosi službo. Gre tudi na deželo Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Čedna 53«. 53002-2 Pisarniška moč starejša, zmožna vseh pisarniških dei. strojepisja, perfektne slovenske, srbohrvaške. nemške in italijanske korespondence, samostojnega knjigovodstva, bilance in kalkulacije, želi spremeniti mesto s 1. decembrom ali 1. jannarjem. Cenjene ponudbe pod šifro »Marljivost - natančnost« na oglasna oddelek »Jut.ra«. 46467-2 Reprezentativen vsestransko trg. naobražen trgovec, inteligenten in družabno uglajen, do sedaj samostojen tovarniški podjetnik tn trgovec, vešč vseh pisarniških in denarnih poslov, prosi za primerno nameščanje, kjer bi se lahko odejstvoval na odgovornem mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udejstvova-nje na odgovornem mestu« 53106-3 2—3000 Din nagrade doM tak®} tteti, ki preskrbi knjlgovodinji m ko-respondentinji tujih jezikov, t lesno prakso, pisarniško mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mesto kjerkoli«. Pletilja izurjena ▼ vseh Trstah pletenin, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52987-2 Postrežnica, perica išče službo za nekaj dni v tednu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53191-2 Dekle pridno in pošt-eno sprejmem takoj k trem osebam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53326-1 Kontoristinja i lWet.no prakso ter znanjem knjigovodstva in vwh pisarniških poslov, išče namestitve. — Spre'me tudi mesto blagainičarke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kontoristinja 382«. 53317-1 Izvrstna eksistenca Mednarodno podletje pri velikih dohodkih! išče za veliko stvar (novost) nekal gospodov in gospe za odlično potniško podjetnost. Vpeljava po preizkušenih močeh. državni in nemški jezik pogoj, strokovno znanje in kapital nista potrebna. Predstaviti se je v ponedeljek, torek od 10. do 12. in od 15. do 17. ure na Centralnem blrolu. Rimska cesta 13, pritličje, desno. 53228-1 Hišnik ki ge razume tudi na vrtnarska dela dobi službo v vili na Go-renlskem. Oženjen brez otrok, lahko trudi upokojenec. Stanovanje 1 sobe z vporabo kuhinle, kurlava in razsvetljava brezplačno — plača po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod širfro »Hišnik in vrtnar«. 53350-1 Kuharica samostojna, ki je 8?wfila 25 let pri isti družini v tej lastnosti!, išče mesta pri dobri družini. Refiektira na dobro ravnanje. — Ponudbe na M. Dolenc, MarR>or, Prečna ul. 3/1. 53210-2 Kot prodajalka v trafiki, pekarni a-li v drugi trgovini išče službe gospodična, zmožma slovenščine in nemščine. — Event. nndi tudi malo kavcijo. Dopise pod »22 letna« na podr. »Jutra« Maribor. 53209-2 Brivski pomočnik rn bnbi štucer, kurjen, star 27 let, išče nameščenca v Sloveniji. Ponudbe poslati n« D. Zlatovič, Kačičeva 19, pri*, lijevo. Zagreb. 53224-2 Trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika. marljiv in zanesljiv, bil je že tudi delj 6asa kot poslovodja, želi nastopiti službo v kaki trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Naslov se jrve v podružnici »Jutra« r Cel hi. 53178-2 Služkinja vajm« hišnega dela hi kn-he in ima veselje do tega, želi primerne službe v mestu, privatno. a tudi gostilne _ niso t»kliučene, za takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro »St. S234 Prihodnjost« na oglasmi oddelek »Jntra«. 53200-3 Natakar-aranger se priporoča cenjenemu občinstvu ob priliki domačih banketov, pojedin itd. za aranžira nje in seTvira-nje istih. Prvovrstna moč. skromne zahteve. Cenjena naročila sprejema ogla sini oddelek »Jutra«. 53135-2 Mesto gospodinje ali kaj sličnega išče mlada inteligentna vdova. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Inteligentna«. 5317.1-2 Fant vojašč.ims prost, poštene kmečke družine, vajen vsakega dela, išče službe pri kakem obrtniku ali trgovcu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53148-2 2 plačilni natakarici 19 do 20 let stari, izvež-hani, pošteni in pridni, želita me.sta najraje v Ljubljani v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudbe pod »Prijazne« na oglasni oddelek »Jutra«. 53145-2 Trgov, pomočnica mešane stroke, ki bi bila tudi lahko v pomoč gospodinjstvu. želi službo takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovska pomočnica 100 Ljubi ian-a«. 53198-2 Prodajalka starejša, zmožna samostojnega vodstva trgovine z mešanim blagom, želi primerno službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53984-3 Mlad šofer veS5 vseh popravil in ■»<►- jaščine prost, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52832-2 Prvovrstna retušerka ter d « b r • izvežbana v vseh spadajočih delih, z dobrimi spričevali, želi premeniti mesto. Nastop s 1. decembrom t. 1. Cenj. ponudbe na podruž. Jntra v Mariboru pod šifro »Dobra moč«. 53059-2 Kot šofer i«č«m službo. Vajen »em tudi popravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53061-g Trgov, praktikant pošten, značajen, primerno naobražen, vešč nemščine, korespondence ter občevanja s strankami v poslovnih zadevah. išče kateregakoli nameščenia za takoj, ali s 1. januarjem. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Praktikant«. 53213-2 Sirota marljiv« kmečka dekHca, popolnoma zdrava, stara 14 let, z- katero starši nič ne skrbijo, prosi usmiljena sr«a, da bi jo kdo sprejel v trgovino ali kuhinjo » popolno oskrbo. Izkazala se bom do dna srca hvaležno. Cenjene dopise pod »Sirota 14« na ogl. odd. »Jutra«. 53259-2 Samostojna vzgojiteljica 'šče Govori perfekt- no nemščino. slovenščino ter srbohrvaščino. Poučuje tradi za šolo. Ponudbe pod »Dobra vzgoja« na oglaani pddelek »Jutra«. 53256-2 Gospodinja srednjih let, poštena, vajen* vsakega dela in kuhe. išče stali«) službo, najraje n-a deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na deželi«. 53238-2 Večletna voditeljica šivalnih tečajev išče službo, event. tndi samo za umetno vezenje. Naslov v oglasnem oddej-ku »Jutra«. 53299-2 Brivski pomočnik dober v moški stroki in hubi striženju, star 26 let, išče službo za takoj. — Anton Ba-aševič, pri goep. Smidt, Stari trg štev. 2. 53318-2 Zobotehnik * desetletno prakso, We nameščenje s 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik-asistent«. 65329-2 Maserka z večletno prakso, z« kozmetično masažo in masažo za bolnike, za dame in gospode, gre na dom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maserka«. 53004-2 Prodajalka zmožna slov., nemikeg« in hrvatskega jezika, ižč« službo za takoj ali s 1. decembrom. Ponudbe pod »Marljiva« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 53186-2 Mlad trg. pomočnik vešč špecerije, dobro ver-ziran tudi v manufakturi, z znanjem strojepisja — želi premeniti mesto. Gre tudi za skladiščnika. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »1. januar«. 53183-2 Izučena šivilja išče mesto pri boljši šivilji. v svrho nadaljne izpopolnitve. Pogoj je hrana in stanovanje v hiši. plača postranska stvar. — Najraje bi šla kje v bližini Celja ali Savinjske doline. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 53179-2 Katero električno podjetje sprejme 16 let starega vajenca, poštenih staršev. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53125-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, vešč ma-nufakturne, modne in galanterijske stroke, ki ima •tudi veselje do aranžiranja izložbenih oken, išče mesto — po mogočnosti v Celjn. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Aranžer-pomočnik« 53181-2 Absolventinja trg. šole prosi namešče-nja t pisarni. Gre tudi kot vzgojiteljica- Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupna«. 53247-2 Jugoslovan starejši vdovec, blvSl dolgoletni uslužbenec javnih skladišč v Trstu, vajen vsakega dela, išče zaposlitve. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ing. A. K.« 53302-2 Fant pridan ln pošten takoj vstopi kot učenec v trgovino, najraje manu-fakturo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večji kraj Slovenije«. 53288-2 Trgovski pomočnik 26-let Etar, vojaščine prost, z 12-letno prakso mešane stroke, z dobrimi spričevali želi premeniti službo v večjem mestu, najraje v špecerijski trgovini. — Sprejme tudi mesto skladiščnika. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod št. 4543«. 53263-2 Primorec 25-leten, absolvent realke, odločen ln zvest, vešč vseh pisarniških del, strojepisja, knjigovodstva, slovenske, italijanske ln nemške korespondence, z zadostnim znanjem srbohrvaščine, ki razpolaga s kapitalom 60.000 Din za eventuelno kavcijo, Išče sebi primerne službe bodisi pri katerem koli bančnem ali zavarovalnem zavodu, trgovski ali gradbeni družbi, b-jdisi pri privatniku, brez ozira na lego kraja. Cenjene ponudbe na cgl. odelek »Jutra« pod »G. A. T.« 53324-2 Specijalist za parni ln električni pogon na parnih žagah, valjčnih mlinih ln drugih podjetjih Išče primernega mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najboljša spričevala ln prvovrstne reference«. 53261-2 Mlad trg. pomočnik ki se je učil v večji mešani trgovini na deželi želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53352-2 Mlad ključavničarski pomočnik Išče zaposlen j a kot pomožni delavec v avto -mehanični delavnici ali kot spremljevalec osebnega ali tovornega avtomobila. Vešč je tudi popravil. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47094-2 šivilj, pomočnica išče službo. Gre tudi za najmanjšo plačo. Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva 17«. 53417-2 Služkinja išče službe pri boljši družini ali v gostilni. Je snažna, vajena vseh del in kuhati. Ponudbe pod »Skromna« na ogl. oddelek »Jutra«. 53400-2 Brivski pomočnik mlad in dober delavec, išče službo za takoj. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Mlad«. 53163-2 Dekle pridna, želi premeniti službo kot sobarica, vešča kuhe kot za vsa hišna dela. Gre k boljši odrasli družini v sredini mesta. Cenj. Ponudbe pod šifro »Takoj ali 1. decembra« na oelas. odd. »Jutra«. 53478-2 500 Din tedensko plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko M odgovori 257 Glavnega zastopnika M Jvfwrt«vij* ififte največja nemška tovarn« čevljarskih strojev in potrebščin. Potrebno nekaj garancije za tukajšnjo zalogo. Strokovna izobrazba ni potrebna. Ponudbe na o?l. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana ali Zagreb«. 53037-3 Stalen ln velik zaslužek! Iščemo zanesljive in agilno gospode za prodajo eenzacijonelnih novih patentov, potrebnih vsaki hiši, v sledečih mestih: Maribor, Trbovlje, Slovenj-gradec, Slov. Bistrica, Krško, Litija, Hrastnik, Gor. Lendava, Radovljica. Laško, Konjice, Brežice, Logatec. V vsakem gori navedenem mestu dobi zastopstvo samo po en gospod. Ponudbe pod »Veliki nspjeh« na Publicita? Beograd, pošt. pret. 60. 53225-3 Zaslužek latifc« dobe trafike Im trgovin« « papirjem v večjih krajih. — Ponudbe z znamko na oglas, oddelek »Jutra« pod »25 % provizije«. 62891-3 Lahek postranski zaslužek t* potnik« (ee) — tudi m druge oeebe! — Nobena prodaja — neg1« i lepo pisavo med potovanjem, kakor tudi v svojem okraju, si lahko zaslužite dnevno 30—100 Din. Nobena prevara. Ponudbe s prilogo 2 Din v znamkah na podružnic« »Jutra« v Mariboru pod šifro »Trajni zaslužek«. 53060-S Dobra šivilja i dežele »e priporoča pe-»podom trgovcem za solidno izdelavo deških oblek a!i perila. Cenj. dopise pod »Zadovoljnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 53257-3 Poverjenike v vseh mestih, trgih ln občinah sprejme zadruga. Zaupne in agllne osebe naj pošljejo ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Poverjenik«. 53283-3 Ročno delo poceni izdelujem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5329S-3 Samostojen krojač sprejme konfekcijsko delo na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53322-3 Izdelovanje perila vsakovrstno, kakor tudi krpanje sprejme na dom po zmerni ceni Anica Logar, Sv. Petra c. 43. 53280-3 Trgovski potnik galanterijske ln modne stroke pri engrosistih in večjih detailistih v dravski banovini uveden, sprejme zastopstvo od tovarne ali več-jec-a podjetja. Cenjene dopise na oglasni oddelek »J u t r a« pod »Zmožen — fiksum ali provizija«. 53360-3 V komisijo oddam svoje različne galanterijske gospodinjske predmete dobro situiranim trgovcem proti mesečnemu obračunu. Zgovornim agentom nudim 20 % in fiksum. Trgovska hiša šapira, Dunaiska cesta 36. 53479-3 F'ksum in provizijo mdimo po'nikom za obisk privatnih strank ta Ljub Ijano in okolico ter vso iravsko banovino ia ma mfakturno blago. — Po ludbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum n provizija*. 52692-5 Akademik poučuje po primerni ceni vse predmete nižje in meščanske šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53292-4 Mesarijo in gostilno prvovrstno oddam v najem. Ponudbe pod »Dober promet« na oglas, odd. »Jutra«. 53397-4 ti# Potnike za prodajo šivalnih strojev in koles proti visoki proviziji sprejme stara vpeljana firma. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 53281-5 Trgovski potnik galanterist z dobrimi referencami sprejme mesto potnika aH prodajalca. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V dravski banovini dobro vpellan.« 53361-5 Tigovskl potnik elektrotehnične stroke želi spremeniti mesto. Vpeljan v dravski banovini. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potnik-avtovozač« 53359-5 CAMERNIKO A šoferska šola LJnbljana, Dunajska e. 56 (Jugo - Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — p! Site ponj! 251 Koncestonlrana ŠOFERSKA ŠOLA Gcjko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 52100-4 Drž. uradnica srednjih let, žeti vsled pomanjkanja soanstva resnega znanja z dri. uradnikom. Vdovci ni*« izključeni. Ponudbe na «gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sorodna duša«. 52968-24 Nemško koevefjacijo hi pouk da]« izobražena gospa p* 12 Din od ure. Poljanska cesta št. 13/E, levo. BS1S0-4 Dipl. učiteljica poučuje klavir, nemščino in francoščino. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 53289-4 Gos^xxfična ki zna dobro francosko — želi konverzacijo z ieto-tako gospodično. Dopise na oglasni oddelek Jntra pod »Corinne«. 53364-4 Kurivo premog in drva po konkurenčnih cenah nudi Rudolf Velepič, trgovina s kurivom, Ljubljana YH, Sv. Jerneja cesta 25. 318 Puhasto perje čisto, čohaiio. kg po 48. Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB. Ilica 82. 22-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16, tel. 33-13 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 Volno za modroce zeJo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 348-6 Zimo za modroce od najcenejše do najfinejše po tvorniških cenah prodaja Rudolf Sever, Ljub lja.na, Marijin trg štev. 2. 46455-6 Jedilnica hrastova, t«mnorjava, Wf-fet, kredenca, 4 usnjati »toii, eestavn« miza, kombinirana omara t zrcalom naprodaj. Natančnejše podatke daje oglasni oddelek »Jutra«. 52327-6 Sadno drevje jaMane, hrušk«, črertnj«, sliv«, marelice, breskve, kutin«, nešplje itd., je najboljše presadit! v Jeseni. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva Josip Rose.nberg, MarSbor, Tržaška cesta 64 — telefon 3301. 62415-6 Več vzorčnih kovčekov za trgovske potnik«, nadalje raben pisalni stroj rn kartotečno skrinjico ugodno proda Drago Schwab, Ljubi iana. 52901-6 Puzor! Požari Bliža se zima! Kdor hoče imeti gorko :'« mehko posteljo, naj priči« po volno v Domžale k 'Boiharju, Sol-ska ulica 6. Najnižje cene. 530324 Mizni štedilnik poceui prodam. Za Hribom, Kon'ar, Zg. Šiška 216. 532584 Lesen pult 3 m dolg. poceni prodam. Jernejeva" 53- 53345-4 Stojnico za prodajo jestvin ter mv-dia na prometnem kraju T Ljubljani z vso zaloe* prodani, pismene ponudb« na oglasni oddelek r>od »Stojnica«. 532334 Otroško posteljico železno, dobro ohranjen* proda Fr. Počkaj, Celovška cesta 72. 531644 Več vzorčnih kovčekov (MnsterkofTer) za trgovske potnike, nadalje rabljen pisalni stroj ln kartotečno skrinjico ugodno proda Drago Schwab, Ljubljana. 52901 4 Brivnlca pripravna za same* a kompletnim Inventarjem in z nizko najemnino v LJubljani se takoj poceni proda. A. Lazar, Kolodvorska ulica 3L 53325-« Trgovci zelo ugodna pri likal —. Zaradi iztekle najemnine trg. lokala, prodam vso zalogo manufaktrur-nega, galanterijskega ta špecerijskega blaga. Moja lastna cena 37.500 dinarjev, a dam proti takojšnjemu plačilu za 26.500 Din. — Našlo* T oglas, oddelku »Jutra« pod »Ugodna prilika št. 4543«. 53262 4 1000 m starih cevi v premeru 40—S mm, v dobrem stanju, v dolžini 6 m, ugodno prodam. Debelina stene 5 mm. Naslov pri podružnici »Jntra« v Celju. 52962-6 Božična drevesca smrek« in Jelk«, vagonske pošiljk« proda B. Matko, Sv. Peter v Savinjski dolini. 53116-6 Smučke ran« dolžine, po 4«red»o nizkih cenah dobi«« pri Filip Lazar, Jesenice, Savsko nabrežje 8. 53207-6 Dva nagrobnika t« je, dva velika spominska kamna z dveh grobnic in 2 železni ograji 8 ka-menitimi podstavki poceni naprodaj. — Vprašati pri oskrbniku pokopališča pri Sv. Krištofu. 52823-6 Kompletno posteljo za 150 Din in kuhalnik na plin za 100 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53105-6 štedilnik Iz močne pločeviD«, maigi-ke »Ferolim« poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53290-6 3 peči 1» ®agoviiH> in dvoptame- nast kuhalnik na petrolej poceni naprodaj v Kosezah št. 25. 53172-6 Telefon 2708 *» priporoča, za prgvo« Masa z avtomobilom in konf Cen« konkurenčn«. Rudolf VHepič, trgovina * kurivom, Ljubljana VH, Sv. Jerneja cesta 25. &!9-a Lestenec r • 1 i k, prin eobo — in aa 2 a d pes špic agoda« naprodaj v LJ*S- Ijaai VH, A2ešev6ev» 38. 58SR-4 2 kompletni oblek! dobro ohranjeni ln zastoji za 4 okna, ugodna prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 53385-6 Fotoaparat Voigtlander Avus »XIX 4.5, Ibsor, 3 kasete, naprodaj. (1150 Din). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53378-« Spletene balone 30—35 1 pirodamo. Nasi«* v oglasnem oddelka Jutra 554354 Moške škornje limek«, dobro obkovaaa, kratko moško »ukni« ia dole« črno celerln© poceni OTodam v Tavčarjevi »IW št. 3/TV. 5544*4 Lovranskl m^ronl lavorjevo listje fLorber) ln vse drugo južno sadje, nudi najfinejše Franjo Kinkela, Sušak. 534104 Prodam: 1 veliko omaro, 1 rrrrrV. valno mizo, pisalno mizo, 1 kuhinjsko mizo, 1 obešalnik. Jutri, v ponedeljek med pol 3 ln 5 uro. — Cene so zelo ugodne, predmeti pa zelo dobro ohranjeni. — Dalmatinova ulica 2.-H. 53432-6 Vrata, okna, polkna ni porcelan v dobrem stanju poceni proda botei »Slon« v Ljubllani. 5M154 Kuharica išče s 1. decembrom mesto — tudi rzven Ljnblia-ne. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in dobra«. 58S4S-2 Trgovski pomočnik začetnik — išče službo v mestu aH na deželi. Frane Marin, Savci št. 20. pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. 53188-2 Mesto na^karice išče gospodična v dobri gostilni. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 53185-2 Fotograf, pomočnik prvovrsten v vseh delih, išče služb«. Ponndbe m>d »Foto-r>omočnik« na oslas. oddelek »Jutra«. 5.3443-2 sttrie1e(c*rot*s/ei aparat (cratQe normalne in dolge valov« (12-2CCC m) Visokofrekvenčna stopnja z novo elektronko z zamreženo anodo E 452 t, anodno usmerjevanje ▼ avdijonu, za katerega služi prav tako elektronka z zamreženo anodo, dva vatna pentoda. SKajveeja melefetivnost, oriaiiea lašcost glasu, popolnoma cist in naraven g tam En gumb za iskanje postaj, aparat dobavlja tok za magnetizlranje elektrodinamISnega zvočnika. — Za vse napetosti izmeničnega toka. Jngclen ti * S Oin €>16C— Aparat dobite v vseh radio-trgovin ah. — Zahtevajte prospekte! RADIO INGELEN, 1111803, lira [Ji, UM. Telefon 3198. Poštni predal 381. BBZttK L!HMhmMI 15 letno jam§tfo ZALOGA« LUDV. BARAGA LJubljana 6ELENRURGOVA UL. 6 TELEFON 29—SO t račnice, vagonete l1!] ha špel Uk« I "rani« Gerfcnao t kem. 63465-6 Strešna opeka *^«brovec) po a«o apim. Ponudb« na oglas, cidelek »Jutra« pod Šifro »Ojra«. 58088-7 Več števcev Voltov, izmenični tok 8. S, tO Amp^ rabljene »'i nov« kupim. Ponudbe aa. oglasni oddelek Jutra f. >4 im čk« »HO«. 52977-7 Avttvplašče msbne, d« 10 kg tettne k,-*sad iupujem. Dopise M epi«, oddelek »Jntra« pod .» \ vDogume«. 58156-7 Parni kotel S-šeč, 24 — SO m« Vurfl-ploskve, 7 atmosfer hi S ideia'h tovarniških oken kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod jfParni kotel«. 53260-7 Stražnico za železo r blifeo 150—200 cm dolgo, kopi Ivan Kralj, Gre-e :ičtče->» ulica štev. 5. 53293-7 Krojaško peč •aMjeoo, kupim. Nasl-ov v •glasnem oddelku »Jntra« 63321-7 Elektroštevec ffij Voltov, kupim. — Po-ridbe b» oglasni oddelek »Jutra« pod »Sombor«. 53453-7 Radio tcteevni, s priključkom, ina i®m-«ničiii tok. v naj-bcliSem stanju, 2 zvočni-k." si t: Sala, -»redno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53040-9 Dva otroka sprejmem na rejo. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »I>obro oskrbovan«. 53020-14 Starejšo osebo sprejmem v v»o oskrbo, lahko do smrti. Ponudbe na podružnico »Ju-tra« v Celju pod značko »Zanesljiva oskrba«. 52963-14 4 gospode tla ofcmrao m dobro hrano sprejmem v tjiedališki nI. Na-slov t oglasnem oddelku »Jutra«. 53268-<14 Otroka sprejmem na hrano. Plača po d-o^ovom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53265-14 Zimsko suknjo Srno, skoraj novo. kakor tndi norveški smučarski dress rele c godno prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52874-13 Moški kožuh podložen z ruskimi volkovi, poceni naprodaj v Mariboru, Krekova ulica 18. pritličja. 52356-13 Halo, halo! Ako imate obnošen asnjst suknjič, Vam ga po izredno nizkih cenah prebarvam, da bo kot nov. — Fran« Podgoršek, nsnjar-na, Domžale. 53270-13 Zirafko suknjo in nov iaket poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 53235-13 Avto »Puch« trpe VIII, sestavne dele, kot n. pr. eilindre, hladilnike, ventile itd. kupim. Cenj. ponudbe na Celjsko ■Tito tn strojno delavnico r Celjn., Ljubljanska cesta 53066-10 Tovorni avto » kabino nove tipe, malo rabljen, 2 tonski, v najboljšem stanju, ugodno prodam ali zamenjam za r^tsodežui »Ttrrd« avto no-tipe. limuzino s štiri-3ri vrati ali malo rablje-ji > šes'sedežno »Fiat« li-»ajfino. Naslov v oglasim oddelku »Jutra«. 53194-10 Avtomobil Ford. 1. ?7-28, Sf-iri-»~dežen, ki se da preme-wrti v poltovornega, počepi proda Arzenšek Fran«, S.-.nbo?, Tržaška cesta 57. 53062-10 Avto »Fiat« BR0 tn 514, prvi llnru-irina, drugrl dvosedežnl t. dvetni zasilnimi se-prodam v najbolj-ž' :n stanju poceni. — r-jnudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Komaj uvožena«. 53393-10 6 koles prvovrstna znamke, preostalih od neke razproda-prodam za vsako ceno Na Ogled pri Elektrofonski družbi, Ljubljana, Aleksandrov« cesta Btev. 7. 53347-11 Novo kolo ■a gospoda, u polovično »eno naprodai na MikloS-ievi oest.i 7/IH — Im«. 53348-11 Pohištvo l«pe spalnice 8600 Om are 500 Postelje 250 Kuh. opravo 1100 Kuh. gredence 580 Tudi na obroke. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejema s« vsakovrstna naročila in poplavila. Mizarstvo »Sava«. Kolodvorska 18. 53254-12 Postelja tn reč drugega pohištva kakor Jedilna miza s 4 stoli, pisalna miza, omara s predali, manj-Sa miza. zofa, se v najboljšem stanju proda. Kje, pove oglas, oddelek »Jutra«. 53382-12 Zimske stiknie (plašče) cele ostanke od metrov 2.60 do 2.85, fino ?e-ško blago, prejšnja cena 560 Din, sedaj celi ostanek za 265 Din dobite pri Commerce d. d., Ljubljana Tavčarjeva ulica Stev. 2 I. nadstropje. 13967 Plašče za zdravnike laborante, brivce itd. Jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje Krojaško delavnico lepo, s vsem Inventarjem ln na prometni točki, prodam zaradi bolezni. Po zelo ugodni ceni je lokal ln trije prostori. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 53368-19 Vpeljano mesnico v Ljubljani oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju-tra«. 63434-19 Tvorniške prostore večje in manjše odda Franjo Gerkman, LaSko. 63468-19 IX Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Gozdne parcele na Rožniku ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 62627-20 Vinograd, posestvo lepo, na Bizeljskem, obsegajoče 15 oralov, travniki in njive, zasajene s sadnim drevjem, niža ta hlev zidana, vimčarija posebej, prodam. Ponudbo ns podružnico »Jutra« v Celju pod značk« »Bogate pritikline«. 60648-30 Nova žaga x električnim pogonom, * vsemi potrebnimi stroji, v popolnem obratu, tik glavne ceste pri Stični, vene-cijanarka in krožna žaga z zemljiščem ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova žaga«. 52831-20 Trgovska L-»a x več stanovasji. na periferiji Ljubljane naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53107-20 Skoraj nova hiša v najboljšem stanju s 3 sfba.Tni, jedilno shrambo, kletjo, vodovodom, električno razsvetljavo, kopalnico in drugimi prostori ugodno naprodaj. — Ivan Maier, Ljubno na Gorejij-skem. 53220-30 Izredna prilika! Hotei v Dalmaciji, s krasno poziciio, u* ob mor jo, brezkonkuTenčen, obstoječ iz 40 sob in inventarja, se vsled družinskih razmer po jako ugodni ceni proda (izključno že za prihodu jo sezono). Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 65182-20 Vogalno hišo enonadstropDO, v severovzhodnem ljubljanskem predmestju, pe>t minut do tramvaja, prodam. — Pet sob, dva kabineta, parket, pritikline, vodovoA, elektrika, plin, mogoča dva stanovanja. 270 m' vrta, pralnica, drvarnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srem«. 53176-20 Krasno posestvo arondtrano, srednje veH-kosti, obstoječe k novih poslopij, lepih njiv, travnika, vinograda in sado-nosnika ter starejšega gozda, »olnčn« legm, 10 min. od žel. postaje, ob okrajni cesti, prodam po nizki coni radi družinskih razmer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Štajersko«. 55155-80 Posestvo maajfo ali srednje, najra je t bližini kolodvora, vzame v najem kmetijski strokovnjak. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Posestvo 27«. 55201-90 Posestvo 13 oralov, ■ hi&e tn gospodarskimi poslopji, s sa donosnikom, njivami, travniki, 2 gozdoma in živino ob glavni cesti takoj skupaj proda A. Tišier, Ra-dehova št. 14, Sv. Lenart v S!ov. goricah. 53000-20 Hišo prodam z 8 dvosobnima stanovanjema in kuhinjo. Poizve so v oglasnem oddtlku »Jutra«. 53350-20 Prodam hišo s S komfortnimi stanovanji in velikimi kletmi. Vselitev mogoča takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Severni del Ljubljane«. 53170-20 Stiristanovanj. vilo novozidano, 20 let davka prosto, z vsem kom-fortom prodam za Din 520.000. Rentabilno. — Najlepša lega predmest' j a. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 53241-20 Stavbni prostor ca 20.000 kv. metrov, na lepem, solnčnem ln idealnem kraju v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem prodam. — Tozadevne ponudbe pod »Redka prilika 156« na oglasni oddelek »Jutra« 53306-20 Enonadstropna hiša v večjem letoviškem ln Industrijskem kmaju na Gorenjskem, s star« vpeljan« gostilno, trgovin« ln peka-rij« naprodaj. Istotam naprodaj tudi 1 konj (4 leta stara kobila), S vozovi, 1 pekovski voz, 1 z«wrav-ijivčak in voc ■ diro za samca. Piača »e lahko tudi x vložno knjižico. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 62981-20 Kmečko posestvo majhno, aa rejo 2 krav, x njivami, vinogradom, gozdom, mladim sadonosni-kom, »elenjadnAm vrtom, z opek« krito hWo in gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, tik bano-vinske eoste n 10 minut od železniške postaje takoj prodam ra 160.000 Di.n Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod žiiro »Lepa prilika«. 62776-20 Lepe stavb, parcele ob glavni eesti in zadaj za kurilnico na Jesenicah, od 20—50 Din naprodaj. Pismena vpražanja ns ogl. oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani pod inačko »Ogrnine parcele«. 62829-20 Novo, pritlično hišo na Viču »d« »godno prodam. Potrebo« 25.000 Din Nasl«v v oglasnem oddelku »Jutra«. 53282-20 H0RNYPH0N ELECTRIC HI NAJMODERNEJŠI APARAT NA TOK! SPREJEMA MED ODDAJO DOMŽAL NAD 30 POSTAJ V ZVOČNIK! NE POTREBUJE ANTENE! ELEGANTNA VNANJOST! Gospodar, poslopje veliko, pripravno za kako večjo obrt, na deželi, na prometnem kraju, poleg velik sadni vrt, poceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Ju tra«. 53309-20 Trgovsko hišo na prometnem kraju kupim Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«. 53339-20 Trgovci! Na križišču lepih eeet sredi LJubljane napro daj krasna manjša parcela. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod: »Promet I«. 53376-20 Za mal denar at »gradite v centru Ljubljane komfortno stanovanje (tudi lokal). Javite se takoj oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Svoj gospodar«. 53377-20 Parcelo lopo, obcestno, v Beograjskem okraju takoj prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53439-20 Krasno vilo nanovo urejeno, z 2000 m1 vrta ugodno prodam v Zg. Sški (bivša Povšičcva vila). 53457-20 Novo hišo pri Stadionu prodam. Zelo ugodni pogoji. Potreben kapital 40.000 dinarjev. Poizve se v delikatesni trgovini Kova-člč, Miklošičeva cesta. 53412-20 Prijazno hišo lepo, enonadstropno, obstoječo Iz štirih prostornih stanovanj, povsod napeljana elektrika z velikim sadnim in zelen j adnlm vrtom, prosta praha ln cestnega prometa, prodam za vz-klicno ceno 120.000 Din. Hiša Je oddaljena par korakov od mertne avtobusne postaje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53440-20 Stanovanje 8 parketiranih sob na Kodeljevem, Povšotova št. S9/9. 53033-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje in p*M-klin, subo in solnčno takoj oddam v Zg. 5i£td, Kosovo polje R. 193. 53092-0 Dvosob. stanovanje parketirano, s kuhinjo ia vsemi pritiklinami, v visokem pritličju' oddam ca 600 Din. ->aslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 531.19-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo poceni oddam s 1. decembrom v Rožna dolini, cesta H/7. 53127-21 Za stanovanje afl pisarno v L nad str., t lepo opravo ! parketiranl sobi, kuhinjo in drvarnico odda s februarjem D. Rovšek, Kolodvorska »lica K/L 63128-81 Stanovanje enooobn« oddam druEtni brei otrok — Glince-Vič, cesta IX/14a. 53388-21 Stanovanje 3 manjših parketiranft Motne. kuhinje in pritiklin oddam i% 500 Din ■ 1. decembrom v Podlimbar-skega ulici SS. 63454-31 c7Car& Bditevajte cenik! Sobo 9 kuhinjo Im pritiklinami oddam s 1. deoembrom. Poizve »t v Rožni dolini, oeeta VH/12 68161-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami sa 850 Din «ddam v Škofji Loki s 1. decembrom. Naslov pove goapa Stopte ▼ hotei» Mi-klii. 63167-21 2 stanovanji eno trosobno ln soo enosobno za dve osebi oddam s 1, decembrom. Kodeljevo, Klunova ull ca št. T. 53295-21 Solnčno stanovanje 2 sob, x balk«nom, kuhinj« in pritiklinami oddam blizu sv. Petra • 1. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 65447-91 Stanovanje sobo in kuhinjo • 1. 4e- cembrom oddam t Flori-janski uKci 31/1. 55421-31 Stanovanj, prostor v Izmeri 40 kv. metrov, poraben kot soba ln kuhinja oddam takoj ali s 1. decembrom na šmarttnskl cesti 21. — Poizve se Dvorakova ul. št. 3, dvorišče, pisarna. 53461-21 2 sobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami nov« parkebiran«, oddam .1. dec. Jo solnčno in zračno. Naslov ▼ oddelka »Jutra«. 56226-31 Stanovanje izredno lopo, obetojeSo k 2 sob, kuhinje, pralnice m pritiklin, z elektriko ter vodovodom, blizu Zaloške cest« oddam x 8. februarjem za 570 Din. Cenjene pismene pon-udbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Miroljubnost 906«. 88906-31 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinjo, balkona ia vseh pritiklin oddam v Mali vosi 60 pri Ljubljani 53031-31 2sobno stanovanje s pritiklinami oddam s 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 63267-31 2sobno stanovanje v pritličju i vsemi pritiklinami oddam s 1. decembrom. GlinSka nI. St. 6 pri tofo, tovarni. Al. Du-dek. 53946-21 REKLAMNA PRODAJA LE DO ROŽICA S PRVOVRSTNIM ZVOČNIKOM LE Parna žaga s tovarno upognjenega pohištva ▼ bližini Celi a naprodaj za ceno 650 tisoč dinarjev. Nadalje se proda še gradič v bližini Šoštanja s 60 oralov polja ln gozda za ceni h00.000 Din Poleg tega se oroda še več posestev, trgovin, g>:rlln Itd. Natančnejša pojasnila se dobe pri g. Ru-stla v Celju na Decso-vtm trgu št. 4 S3464-20 Gdč. dijakinjo sprejmem kot sostanovalko na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 62705-22 1 aQ 2 dijaka sprejmem na stanovanje in na dobro domačo hrano. Soba zakurjena. Pomoč pri učenju brezplačno od sina akademika. Ponudbe pod 550 Din mesečno na oglasni odd. »Jutra«. 53357-22 oddajo Stanovanje 2 parketiranih sob, kuhinje in vseh pritiklin takoj oddam t Tovarniški ulici št. 27. 53026-21 3 parketirane sobe in kuhinjo oddam »a 800 Din v Koleri ji, Zelen« pot 6. 63354-21 Stanovanje veffke in cračne sobe oddam na Mestnem trgu št. 13/IL 53231-21 Krasno stanovanje v Zg. 8i8ki odda Burič, Kosova oeeta. 66528-91 Stanovanje 2 sob, kuhinje in prttMn oddam v Rožni dolini, cesta H/27. 63319-91 Stanovanje o'bstoJeče fz 8 sob. kopalnice, kuhinje tn shrambe, za 1100 Din meeečno takoj oddam ia Bežigradom — Staničeva ulica štev. 2 63315-91 Lepo stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin. v Savljah St. 60 oddam s 1. decembrom mirai stranki. 53327-91 Stanovanje sobo in kuhinje takoj oddam v Mali vasi St. 49 pri JežioL 65354-31 Stanovanje 3 parket, »ob in predsobe takoj oddam v novi hiSi v Zeleni jami, Prešernova u.ioa 2. 63120-21 Stanovanje »obe in kuhinje oddam s 1. decembrom mirni stran ki v Veliki čolnarski ulici št. 10. 53177-21 Stanovanje 3. sob ln kuhinje (obrtniku tudi lep delavnl-škl prostor) ter sobo s kuhinjo takoj oddam ▼ Domžalah. Pismeno: A_ V, Jegllčeva cesta 10, IIL stop, H K t LJubljani. 53314-21 Stanovanje 2 lepih ali ene sobe ln kuhinje s vsemi priti-kllnaml takoj ali pozneje poceni oddam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53310-21 Sobo hi kuhinjo kompletno, oolnčno, takoj oddam na Vodovodni oe-sti St. 73. Trtsob. stanovanje komfortno, ieredno «dob-no, na razpolago s <1. decembrom v Ljubljani, Mariborska srflca 9L, pri vili Stadion Dunajski eesti 63335-2! Stanovanje vieokoprklično, 2 oofc la kabineta, »a 750 Din x decembrom oddam — Kode! jerv«, Ob LjnMjairici 33 6S906-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam 2 mirnima osebama. Naslov v ogla«, oddelka »Jutra«. 83369-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklrnaroi s L decembrom po smerni ceni oddam v vili Valy, Herbersteinova riiea St. 10 63370-31 Sobo In kuhinjo s pritiklinami oddam s 1. decembrom v Ze'eni jami. VaL Vodnikov* nL St. 26. 65371-91 Trisob. stanovanje oddam takoj. Posavskega ulica 9, sa Stadionom. 53169-21 Stanovanje obstoječe tx kuhinjo te prostorno, irmčne ter šolnine sobo, s 1. decembrom oddam na Kodeljevem — nlica ob Mladinskem domu St. 1. 65427-21 ftanevanju Iščejo Stanovanie 3—4 sob (ono sa uporabo delavnice) iščem »a stalno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Triglav«. 63012-ai/a Stanovanje sobo in kuhinje iščem v bližini igrišča S. K. Ilirije Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Ilirija«. 53041-81/a Stanovanje 2 aS S sob, x vsemi pi- tlklinamd, išče sa fi 1» imi mirna dvočlanska stranka. Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam redno«. 52983-S1M Zakonca brez otrok iščeta ono- aH t^emobrm čist« stanovanja. — Ponudbe s eono sa ogi««4 oddelek »Jutra« pod Htr» »V Ljubljani«. 5S9tn-31/a Stanovanje %—t sob ln kuhinje, v tb Sini mesta išče zakoorf/ par. Ponndbe aa ogias-ri oddelek »Jutra« pod Stfr» »Nova oprema«. 55406-31/* Komfortno stww»»nje 9—t sofe, Mem m takr j. Ponodbo na oglas, oddelek »Jitttra« pod »Trgovka«. 63451-g£a Sfc novanje v Celja 2 sob te kopalnice, komfortno opremil jen« 18 8 e m za takoj. Ponudbe m podružnico »Jute»n v Oelju pod xna£k« »Komfortne«. 55467-S1H oddajo Opremljeno sobo oddam stakiesa ta i>M nema gospodo. Narior v oglasnem oddelku »Jutra«. 61980-23 Sostanovalko ^ffjffin t (odlm opfmi Ijeoo »obe t posebnim vbodom te eieitr. razsvetljavo, v centra mesta. Vež po dogovoru. Naslov pove ogiasai oddelek »Jutra«. 53386-» Opremljeno sobo lepo te sračno, • posebnim vbodom, elektrik« in parketom, tac Koimanov* vile oddam samskem« gospodu. Naslov v oglasne« oddelka »Jutra«. 56798-23 Sobo • kvM sli br«x, kolodvora oddam OBfflMl ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 68804-38 Sobo z 2 posteljama vodovod-om ter eiekfc-iko poceni oddam v vili. Na Kodeljevo St. IS (nasproti LeoniščuV 52885-2» Dva gospod? na hran« ia stanovanje sprejme biSntc« na Starem trgu St. »L 62950-28 Opremljeno sobo elegantno, s vsem k-omfor-tom, ■ strogo separiranim hodom, na Miklošičevi e. oddam • 1. decembrom. — Naslov v oglasnem odddkn Jutra«. 52974-83 Lepo sobo oddam gospod« v mh»i«UB in ti tram kraj« aa Gi» helijevem nabrožj« St. 16-63095-21 Tri fante sprejmem na stanovanje te bran«. Pojasnila daj« gostilna Martid ▼ Zgornji Šiški. 63109-2S Stanovanje sobo te kuhinje i§Se sa-konski par brei otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Stanovanje 98«. 33192-aia Stanovanje 8—8 sob, everot. s kopaJni-oo ter vsemi pritiklinami, v sredini mesta iščem s ■1. februarjem. Ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ena oseba«. 59906-91/a Drž. nradnik ~ 1 otrokom v centru 2—3 sobe s pritiklinami za takoj ali 1. december iščem. Plačam do 1200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Znižanje najemnine«. 53386-21a Opremljeno sobo posebnim vhodom ia i«-alnioo oddam xa KO Din v Linhartovi ulici št. 20. 65115-28 Lepo sobo zelo mirno, v centru Mosta oddam sam« boljSem« gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 63126-21 Sostanovalca takoj sprejmem v lepo te čisto »obo i elektriko, • hran« xa 150 Din tedensko. Restavracija »Soča«, Sv. Petra eesta. 53148-28 Sobo z 2 posteljama lepo, oddam dvema boljšima gospodoma s 1. decembrom. Slapničarjeva tri. 9, Moste pri Ljubljani. 53203-2« Sobo s štedilnikom s 1. decembrom n 160 Di» oddam oa Glinoab, eesta VH/2. 53075-23 ■m V NA8I DELAVNICI IZVRŠIMO VSAKO POPRAVILO, MODERNIZACIJO STROKOVNO IN PO SOLIDNI CENI. POLNITEV AKUMULATORJEV JJ|n g 2450 Din Nafvfšfo ceno nudimo za vašo zastarelo radio postajo v zamenjavi za t LJUBLJANA, MESTNI TRG 5/1 ^fCIffC Stncva DRUŽBA Z O. Z. — TEL. 24—01, NAJMODERNEJŠE APARATE NA TOK HORNT — TUNGSRAM — ORION IZBIRA NAD 16 VRST Gospoda penzlonista nprejmam v opremljen« sobo pretit, v oelo prehrano r lepem kraju Posav ja. Ponudbe pod »Krasen razgled« na oglasni oddelek »Jutra«. 53221-23 1 ali 2 gdč. učenki »prejmem na Orano in sta »ovanje t najmodernejši -rili pod Rožnikom, po zelo ugodni ceni. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 52352-23 Lepo sobo tekoi oddam na Mir ju St. 85/11. 53073-23 Veliko sobo praono ali ooremljeno, 8 posebnim vbodom, blizu pošte oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53056-23 Veliko sobo opremljeno za 2 osebi, z «rso oskrbo, v centru, oddana s 1. decembrom. Na idov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 53269-23 Sobico opremljeno aH prazno, z dektrično razsvetljavo, od v pove oglasni oddelek »Jntra«. 52458-23/a Mlajša dama tujka, inteligentna, samostojna, muzikalična, išče znanja z neoženjenim izobraženim gospodom, starim od 30 let naprej. Ne-anonimni dopisi pod »Kre-m-enit značai« na oglasni oddelek »Jutra«. 53206-24 2 seriozna gospoda dobro situirana, želita poznanstva z dvema mladima damama - prijateljicama v svrho perfekcije v letošnjih novih plesih. Vaje se vrše v privatnem stanovanju pod vodstvom strokovnega učitelja. Diskrecija zajamčena. Ponudbe 3 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plesni učitelj«. 53140-24 Ločenka mlada, išče znanje * in-teligentom v svrbo prijateljstva. Ponndbe pod »Prijateljica« na oglasni oddelek »Jutra«. 53197-24 Katera dama do 33. leta, z dobroido-čim podjetjem, kapitalom ali posestvom bi hotela spoznati trgovca z večjo gotovino, naj se obširneje javi pod šifro »Merkur« na oglasni oddelek »Jutra«. 53196-24 Gospa išče prijatelja. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Diskrecija«. 532JM-24 Iskren prijatelj Čakam v ponedeljek točroo ob 5. uri. Znak pismo v roki. 53136-24 Pošten delavec želi prijateljstvo z do 28 let starim dekletom, pn jetne zunanjosti. Dopise z naslovom in sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesto srce 30«. 53152-24 Inteligentno damo mlado, elegantno, išče dobro sltuiran inozemec za slovensko konverza-cijo v popoldanskih urah. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avtoizleti«. 53284-24 Mlada vdova brez otrok, simpatična, z dobro vpeljano obrtjo želi tem potom znanje z boljšim gospodom starim od 32 do 42 let. Prednost imajo državni uradniki. Ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veseli božič«. 53252-24 Vsem iz okolice priporočam pedikerja Dokaniča v kopališču »Slon«, ki mi je odstranil v meso rastoče noh-tove brez krvi in boio-čin in se mu najtople-je zahvaljujem. Res je strokovnjak za teka dela. Jan, poštar, Zg. šiška. 53311-24 Inteligent 28 let staT, želi spoznati premožno damo, ki bi mu z majhnim posojilom omogočila utrditi eksistenco. Takojšnja ženitev ni izključena. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ing.« 53313-34 Kateri od Vas inteligentnih gospodov bi bil pripravljen dopisovati v nemščini z istotakima gospodičnama v starosti 22 in 25. let in s tem olepšati njihov prosti čas. Dopisi se naprošajo pod šifro: »Winter-gltick«, »Sonnenstrahl« na oglasni oddelek »Jutra« 53401-24 V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma: Dobra žema, Potoamater v Ljubljani, Marljiv, Mogoča ženifiev, Namizna jabolka, Nepoškodovana, Pflačilna, Sigurno 53, Takoj 3, Takojšen prevzem, Točilnica Varno, Varen kapital. Večje mesto Slovenije, Vestna v delu, Zmožna, Značaj-reost, 1000. 53462-24 Danes zadnji dan v Celju. Glasovi ti grafolog in astrolog KARMAH sprejema obiske vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. v hotelu »Zvezda« (žumer), soba št. 3/1. 16. novembra odpotuje v Slovenjgradec, hotel »Goli«, nato v šoštanj hotel »Union«. 14016 Milka! Veš koliko stanejo zdrave noge, brez kurjih očes in obtiščancev? Samo 8 Din. Feaiker kopališča hotela Slon, ki mu gre vse priznanje, mi Je šele omogočil, uživati veselje do plesa. Milka odloči se tudi Ti in na prihodnji plesni vaji ne boš več tožila o bolečinah. Tvoja Zinka. 53419-24 Dve natakarici zgovorni in simpatični — kavcije zmožni, v starosti 20—35 let. iščem za gostilno na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rudnik«. 53086-25 Želim se priženiti k 28—40 let stari gospodični ali vdovi. Sem samostojen čevljarski mojster, 8 40.000 Din kapitala Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jesenska '•--"t"""«. 52664-25 Zas. uradnica 40 let stara, s premoženjem, želi poznanstva t dobrosituiranim. starejšim, solidnim državnim uradnikom. Dopise pod »V Ljubljano« na oglasna oddelek »Jutra«. 53195-24 Anica Hr Dvignite pismo na glavni pošti poštno ležeče. 53183-24 Večje poučno potovanje želi napraviti mlad, nadebuden ljubitelj narave in športa, ki bi mogel s svojega potovanja nuditi kot dopisnik reviji ali dnevniku lepe članke s slikami. Zato želi spoznati gospoda ali damo, ki hi mu pomo-gel z dobrim nasvetom ali z drugo podporo omogočiti izvedbo tega načrta- Dopise pod šifro »Pot v svet« na oglasni oddelek Jutra. 52892-24 Neizmerno ste obradovali Vaše SiTO-če! Želj« su nam iste. Javite se kad uzmognete — ja ne mogu odgovoriti od-mah, nema m "prilike. — Srdačne pozdrave. 52869-24 Z gospodom želim korespondira-t i v svrho razvedrila v dolgih jesenskih in zimskih večerih. Tisti, ki so izpolnili 40 let, naj se javijo s točnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Želim razvedrila«. 53028-24 Samostojna gdč. inteligentna, na deželi, trgovsko naobražena, išče znanja z resnim, boljšim gospodom. Le resne, ne-anonimne dopise s sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Iskreno, nesebično prijateljstvo«. 53077-24 S 500.000 Din želi znanja 39 - letni samski z gospodično ali vdovo brez otrok od 25 do 40 let, aH se priženi na lepo posestvo, mesarijo, trgovino, gostilno ali lesno trgovino. Reflekttram samo na resne ponudbe s sliko in natančnim naslovom. Diskretnost zajamčena. Pod »Soliden« na oglas, oddelek »Jutra«. 53367-24 Gospodična ki je bila namenjena d.n-e 14. t. m. ob 12. uri opoldne po Prešernovi ulici in Miklošičevi c., proti Delniški tiskarni, naj sporoči sestanek "od Šifro »V si vem plašču., roza baretka« 53419-24 idro dvignite pismo ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 53242-24 Gospodična simpatične zunanjosti ln seomadeževane preteklosti, stara 28 let, želi radi pomanjkanja znani« upoma ti boljšega, do 35 let stare-?a gospoda. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »Lep značaj«. 5335^24 Trgovec 32 let star, išče r mbo ženitve naobra-ženo gospodično z večjim premoženjem. Diskrecija zajamčena. Samo resne, aea.non.im-ne ponudbe, po možnosti ■ sliko, katera «e vrne, na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Bodoča sreča«. 52757-25 Gospodična žeH znanga z do 40 let starim gospodom. Slovenci, ki stalno bivajo v Dalmaciji imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Adi«. 52870-25 Preprosto dekle kmečko, staro 38 let, s kapitalom 25.000 Din, se želi takoj poročiti z gospodom ali obrtnikom s stalno službo, v starosti 40 — 50 let. Cenj. dopise pod »Dobra gospodinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 53£74-25 Trgovec eksporter lesa. mirnega značaja, želi radi takojšnje ženitve znanja z inteligentno damo. dobro gospodinjo srednjih let. Le resne, neanonimne dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Mirni dom«. 53251-25 Takoj poroči mlad, inteligenten knjigovodja, verzi-ran v vseh pisarniških poslih, gospodično ali vdovo, ki mu preskrbi stalno službo. Cenjene dopise je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hvaležnost«. 53236-25 491etni gospod mirnega in treznega značaja, želi v svrho ženitve spoznati pridno, dobrosrč no in simpatično gospodično, ki se čuti osamljeno, od svojcev neodvisno. — Le resjie in neanonimne dopise s priloženo sliko, ki se na zahtevo vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobrosrčnost« _53363-25 Gospodična veselega značaja, vseskozi poštena, dobra gospodinja, posestnica, se želi poročiti s solidnim gospodom, starim 40—55 let. Prednost ;,majo drž. uradniki. Resne pomudbe, eventuel. s sliko, katera se takoj vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srednja 38«. 53449-25 Mlad trgovec Slovenec v prim. mestu Dalmacije, želi poznanstva v svrho ženitve z inteligentno, gosposko naobraženo, do 26 let staro simpatično gospodično, katera bi mogla financijelno sodelovati pri trgovini. Le resne ponudbe s sliko, katera Je predpogoj ln se na zahtevo vrne na oglas, odd. »Jutra« pod »Jadran«. 53413-25 Moža od 48 do 56 let, zdravega ln plemenitega značaja želim v svrho skupnega gospodinjstva. — Imam dobro vpeljano podjetje. Trgovec, uradnik ali upokojenec, ki ljubi naravo, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesensko cvetje«. 53387-25 Želim poročiti Intel, starejšega gospod« trgovca — tudi Invalida s prumoženjeaa. — Ponudbe prosim na oglasna oddelek »Jutra« pod »Dobrosrčna, trgovsko naobražena oseba«. 53355-25 SPRETNEGA. STROJNIKA ki je dobro vešč v hantiranju stabilnih parnih strojev, loko-mobil in električnih naprav, IŠČEMO za veliko podjetje. Reflektanti naj naslovijo pismene ponudbe in prepise spričeval o dosedanjem delovanju s sliko na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Mašinist 4644«. 13895 Senzacija — Senzacija! Epohalen Izum za povečanje ekonomije električne luči pri enaki uporabi toka. »GRAL-PRIZMA stopnjevanje največje svetlobne ja-kosti za več kot 150 %. — Kapitala zmožne podzastop-nike sprejmem. — Glavni zastopnik Joahim šapira, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 14017 TRGOVINA 14010 MARIJA ROGELJ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 priporoča svojo veliko zalogo PLAŠČEV, OBLEK, PREDPASNIKOV in PERILA, ODEJE, TRIKOTAŽE in MANUFAK-TURE. — Vabimo Vas, kupite pri nas po svojem okusu! Zahvala Ker nama ni mogoče posebej zahvaliti se vsem mno-gobrojnlm prijateljem od blizu in daleč, ki so se naju spominjali povodom najine srebrne poroke, se tem potom kar najiskreneje zahvaljujeva vsem in vsakemu posebej. V Ljubljani, dne IS. novembra 1931. 13976 Matevž In Julija Krušlč Rajonske zastopnike Iščem! Doseženo je Največja izraba kuriva ■ popolno izrabo celotno kurilne ploskve. Peč za velike In največje prostore RAPID je p*teatif*ai DO prihranka na kateremkofl kuriva 50% TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, GRADIŠČE 13 Telei, «799 < < i t < Harmonij tvrdke Hofmann-Czerni, z 9 registru prav dobro ohranjen, igodno proda ali zamenja za pianino Franc Skoda v Krškem. 53080-26 Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Din 400.— fTve svetovne fabrikate B6 sendorfer. Steinway. FOrster Petrof. Hfllzl. Stingl orig.. ki so nesporno najboljši! 'Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši ičitelj »Rla«bene Matic*« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vo?a' Beethovnove ulice) Najceneiša izposojevalnica! 293-26 Prvovrsten gramofon s ea 40 ploščami ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Koncertni«. 53027-26 Klavirje jr. pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Muzika«. Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje. popravlja ln uglašuje. 52631-26 Klavir po nizki ceni naprodaj v Rudniku št. 72. 52989-26 Priložnostni nakup Nov, črn pianino tvrdke »Ehrbar« proda Dobrajc v Mariboru — Tattenbachova ulica 21. 53184-26 Krasen pianino in kratek črn klavir oba skoraj nova. ugodno prodam. Naslov v oslas. "dd»lku »Jutra«. 53442-26 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi vrne v četrtek pred kino Ideal izgubljeno listnico. Oddati v oglasnem oddelkn »Jutra«. 53445-28 100 kokoši in 50 petelinčkov za klanje, prodam. Dobava po dogovoru. Lojze Am-brožič, Gaberje štev. 33 — Dobrova pri Ljubljani. 53055-27 Kupim psa čistokrvnega volčjaka z rodovnikom starega od 3 mesecev naprej. Cenjene ponudbe pod šifro »VolC-jak n« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 52759-27 Volčjaka priznano lepega, izbome-ga čuvaja prodam v Prisojni ulici 3/3a. 53090-27 Prav! svileni pinČ zelo lep, eno leto star, poceni naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 53160-27 Kravo mlekarico kupim, najraje pincgavske l>asme, 4 — 8 let stajo, zdravo in lepo, ki po teletu daje dokazano 15 — 18 litrov mleka na dan. Ponudbe z navedbo cene. starosti, pasme in koliko daje sedaj dnevno mleka, je poslati z natančnim naslovom na inseratni oddelek »Jutra« pod značko »Krava 55«. 53217-27 Pes dolgodlaki angleški fokste-rier, čiste pa-sme, dresiran na čuvanje avtomobila, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53291-27 Nemškega bokserja 9 mesecev starega, čistokrvnega poceni proda učitelj Na-nut v Mengšu. 53123-27 Plava papiglca je ušla. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda na Velikem stradonu št. 6. 53399-28 Krasen bikec čiste montafonske pasme. 6 tednov star naprodaj na pristavi hotela »Slon«, Cesta v Mestni log štev. 31. 53414-27 Konja oddam do julija brezplačno v uporabo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53423-27 Psa čuvaja 6 mesecev starega, pristnega albanskega ovčarja. prinesenega direktno od tam prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Oster čuvaj«. 53394-27 Papagaja prodam Jako - Kongo papagaj, najnadarjenej-li govorilec. Govori vse kar želite. krotek in ljubezniv. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Afrikanec« 53392-27 Foksterier resast, temnoslve barve. 8 tednov star, naprodaj za 300 Din. Naslov pov» ogl. oddelek »Jutra«. 53460-27 Činčila zajce mlade in stare poceni proda Krape* Josiip, kemična tovarna. Moste pri Ljubljani. 53455-27 jazbečarje fok sterilen«* mladiče in dresirane (z rodovniki) prvovrstnih lovskih staršev proda Lambert, LJubljana. Gradišče 17. 53441-27 Več kanarčkov harcarjev poceni naprodaj na Starem trgu »t. 21 Al. 53390-27 Stroji! Rad! preureditve obrati prodam stroje, popolnoma iporabne. brezhibne. p. najnižji eent, a> sicer S-40 po Din 650.—. 8-50 p. Din 13(Kl.—. 8 60 po Dir 1500.—. Izvolite «4 osfbnt igledatt. gotovo boste naši stroj, ki tvo za »aio porab-•■ak« za izdelovanje noga vio. kakor vseh lrugii pletenih predmetov. Pišiu aa na&lov: Kati Vaji. Ce Ije. 305-29 Pletilne stroje poceni proda »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25/1. 45582-29 Zaradi preureditve naprodaj dinamo na ena kosmerni tok. 7 KW. 110 voltov, i rezervnim holek torjem in motor na sirovo olje, 8 Ks, tipe Langen Wo!f. oboje še v prav do brem stanju, kar si inte resenti še lahko ogledajo v obratu. Istotako prodam tudi opravo za venecijan ko. Fr. Pocajt, valjčni mlin, Teharje pri Celju. 52758-29 Kroj. šivalni stroj prodam za 1200 Din. Sredina št. 12. pritličje. Ogleda se od 8.—12. ure dopoldne. 53239-29 Elektromotor 220 V., M—M. HP. kupim. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Elektromotor«. 53343-29 Šivalne stroje in kolesa prodajamo po nizki ceni — tudi na vlož-ne knjižice bank in hranilnic. Centra, Ljubljana. Miklošičeva 7/TTI. 53349-29 Pisalni stroj dobro ohranjen zaradi opustitve pisarne poceni prodam. Iva KokalJ. Gradišče 11-IL 53342-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Emonska cesta 10. mlekarna. 53390-29 Pisalni stroj skoraj nov, le malo ra(>-Ije-n. v najboljšem stan-jn prodam po izredno n god ni ceni. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 53466-29 Foto-amaterjJ! Vsak, kdor kupi pri meni 10 filmov in iste pri meni pusti izdelati, dobi enaj stega zastonj s kopijami vred. Vsa izdelava s fil mom vred stane 27 Din pri Foto Turist: Lojze Š m u e, Selenburgova ul. št. 6/L 356-30 Šivalne in pletilne stroje popravlja tn renovlra Emi Klobčaver, specdjalni me hanik. Ljubljana. Sv. Pe tra cesta 47. 302-30 Čevlje vseh vrst, kakor tudi goj-zarice in če-vlj« za smučke priporoča po nizki ceni I. DoJenc, Kongresni trg 3 in Barvarska siteaa 6. 47496-30 Peči na žagovino trpein«, najboljšega sistema. po zelo znižani ceni razpošiljam na osemdnevno poskus njo. V slučaju, da stranka nI zadovoljna 6 pečjo, vzamem isto nazaj in nosdm vse transportne stroške sam. R. Jakelj, Slovenjgradec. 52723-30 Snežne čevlje in galoše popravlja te templa od 16 Din naprej Adolf Žlindra, čevljarstva Litija št. 43. 52936-30 Tehtnice decimalne, škalove te mostne, mizne štedilnike, železjo za štedilnike, krasne umivalnike, železne ograje, nudi najceneje in najboljše FRAN JO RAN tehtničaT —• umetni ključavničar, Ljubljana-Glince. Tržaška cesta 12. Popravilo tehtnic točno in solidno. Oteži zamenjam, dam nove žigosane, za stare rabljene. 53264-30 Miza ska dela stavbna, izvršuje solidno in poceni strojno mizarstvo F. Ptupica, Lukovic? pri Domžalah. 53243-30 Steznike trebušne pasove ln mo derčke po meri, najboljše in ceno izdeluje Ana Hutter. Gajeva ulica, n. nadst., nova stavba poleg nebotičnika. 53278-30 Posteljne mreže izdeluie najceneje samo Alojz Andlovič, Komen-skega ul. 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila. 53430-30 Zaupaite skrbi tudi v težkih življenjskih vprašanjih Posvetovalnici -Marstan«, Maribor. (Priložiti pet znamk). 53311-31 Preklic Obžalujem in preklicnjern neupravičeno trditev, ki sem jo izrekla dne 24. julija t. 1 na Jnsenicah o gosp. Avgustu Ravhekarju napram njegovemu bratu g. Tomažu Ravhekarju. — Jesenice, dne 11. novembra 1931. — M. S. 52973-31 Izjava Izjavljam, da nisem plačnik z« dolgove, ki bi jib napravila moja žercia kjerkoli na mo'e ime. — Tvan K n š a r. Kranj. Savsko predmestje 23. 53053-31 Izjava Podpisani obžalujem, da sem dne 1. novembra 1931 v Trbovljah - Loke trdil, da so se v društvu »Prijatelj prirode« skrivali komunisti in držali tajne shode. Preklicu-jem svojo trditev kot neresnično ln prosim gg. odbornike društva »Prijatelj prirode« za od-puščanie. Josip Plevčak. Trbovlje. 53411-31 Izjava Izjavljam, da nimam z g. J. Vitekom ničesar skupnega. ker sem zgoraj imenovanemu g. popolnoma izplačal. Priznavam samo račune, ki so osebno naročeni in od mene podpisani Toliko cenj. občinstvu v vednost. Srečko Ogrič, de-likatese-vinotoč. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 13. 53473-31 Namizna vsakovrstna po "Din 3—2-50 razpošilja »d 25 na- prej Anton Cok, trgovec, St. Dj, pošta Velenje. — Embalaža po lastni ceni. 53076-94 i i+JLiJLhM Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske pri gostilni M ožina. W Vsakovrstno zlato s upu j« po oajvišjil) eeaah Černe — juvelir Ljubljana. VVolfova olic» S TT Izjava Gospodu Tonetu Kopu-šarju, trgovcu in g. Bor- laku mlajšemu, oba v Celju, izjavljam, da ako se čutita po moji osebi razžaljena, da si zadoščenje poiščeta za to pri sodišču, ne pa potom Mestne elektrarne v Celju, kjer sem jaz v službi. — Albin Jegrišnik. Celje, Sodnijska steza 3 53472-31 i Kislo zelje novo. prvovrstno rezano, io cele glavice za sarmo, 7 sodSkih v vsaki množini po najnižji ceni. po naro čilu dobavlja Gustav Er klavec. Kodeljevo št. 10. Ljubljana. Telefon št. 25-9" 294-23 Namizna jabolka lepa kg 3 Din, maslo kuhano kg 25 Din, orehe, štarejske suhe kg 5 Din, razpošilja. Kupuje pa lepe suhe gobe po najvišji ceni. — Peter šetlna, Radeče. 231-33 Staro belo vino najbolj žlahtnih trt. zdravo, čisto, prodaja v sodih po 80 ltr in več po 4.50 Din liter. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53373-33 DrobnJ krompir za krm en je prašičev kupi hotel »Slon« v Ljubljani. 53416-33 plemenita, primisima 4.— prima 8.—, sekunda 3.—, tercia 1.— Din kg razpošilja: Poatržin, Krško. 47616/34 Orehov večjo množino rabi »Zveta gospodinj«. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zveza«. 53303-S1 Razpisujemo nabavo 300 m» jamskega lesa. Pogoji in podatki za pogodbo se dobijo na daa 26. nov. 1931 pri Direkciji drž. rudnika v Zabukovei, pošta Griže, pod št. 4854. 53287-37 Naznanilo! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svojo kleparsko delavnico lz Razpotne 4 v Gosposko 16. Za nadaljnja naročila se priporoča Jože KarmelJ, splošno mizarstvo. 53444-57 Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF EADOVAJf tapetnih Mestni trg št. IS. Žima, morska trava, blago za modroce ln prevleko pohiStva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 Slike za legitimacije dobiš ▼ 10 minutah pri foto Jožko Smuč. Marijin trg 8 — vogal Wolfove L 804-30 Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na dellkateso in vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Postreženi bo* dete z izdelki Prve ljubljanske izdelovalni-ce konzerviranega sočivja in rib ter vse druge vrste delikatese. Toči se prvovrstno dalmatinsko in Štajersko vino. Postrežba točna! 13750 Cene solidne! Vsa vina čez ulico Din 1.— ceneje ovsko hišo v Kamniku, s celotnim Inventarjem in vrtom, takoj ODDAM V NAJEM. — Stanovanje s petimi sobami že izpraznjeno. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«. 14015 POZOR, TRGOVCI* čistilni pesek 9 0 prvovrsten, za snaženje emajlirane, aluminijaste in bakrene posode kakor tudi ka-menitih in lesenih predmetov, v zavojih pa 1 kg oddaja na debelo AGENTURA in KOMISIJSKA TRGOVINA Ljubljana VII^ Frankopanska 26 Zahtevajte našega potnika. 14011 RAZPIS DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE proda potom pismene ofertalne licitacija na dan 2L decembra 1931 ob 11. uri zalogo polkoksa od ca. 200 ton Zakonito kavcijo je položiti pri podpisani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Pismeni pogoji na razpolago. IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE 'št. 11309/IL 14001 /*\ERIA\A 1S39 Postani in ostani član Vodnikove družbe 5 p j lj M v. oCuBOun 12 Mesto mrtvih v Jukatanu »Kako vam ngaia?« m« je vprašal. »Dobro, izvrstno,« sem odgovoril, »toda ne zamerite mi, da odgovorim povsem odkrito. Noči so tukaj že same do sebi dovolj tople in tolikšna suša jim gotovo bolj škodi kakor pa koristi.« »Ali niste prijatelj čaja?« se je zasmejal. »Prav imate, preteto prazen je. Na žalost moramo pri takih prilikah vedno čakati, da C-ommender odide. Navadno odhaja ot> enajstih. Vendar sem drage volje pripravljen, da vam že prej postrežem. Tudi jaz sem že žt-jen.« »Trm!« je zaklical m v naslednjem trenutku je pritekel eden izmed črnih slug. »Postregel boš gospodu m meni v paviljonu. Razumeš?!« Črnec se je globoko priklonil, ne da bi črhma besedico. James me je psijal v zadnji konec parka. Tam je stal ličen paviljon, ki je bil na vse strani odprt. Sedla sva k majhni okrogli mizici. Kmalu nato je prišel Tom s steklenico in dvema kozarcema. Na-točil nama je in spet izginil po stranski stezici v pari »Bordeaux,« je pojasnil James, ko sva trčila. Delal sem se, kakor da me vino zelo zanima, m pripomnfl: »Želel bi, da bi imeli pri nas na severu enako dobre dobava-telje kakor vi.« Vzdihnil sem. »To je nevaren poklic! Mislim, da vam kot detektivu ne mori hrti neznano, kaj tvegajo ti ljudje,« mi je odgovoril. »Mi detektivi nimamo s tem skoro nobenega posla. To je delo purohibicijske policije,« sam rekel, xm kolikor je meni znano, najdete tudi med njimi ljudi, ki ljubijo dobro kapljico.« Naprav®! sem požirek in počasi postavil čašo na mizo. »Ali me ne bi mogli seznaniti s svojim virom? Rad bi dobil kakih dvajset steklenic za našo ^Palomo',« sem dodal z neprisiljenim glasom. »Srečen bom, če vam morem postreS. Stvari bodo Jutri na ladji,« je odgovoril. Njegov obraz je žarel od veselja, da vidi pred seboj »pametnega« človeka. Uštel sem se HM To sem na tihem dokaj ravnodušno ugotovi!. Vedel sem, da živijo detektivi, katerim se zmerom vse posreči in ki niko4i ne napravijo neumnosti, samo v knjigah. Jamesu je bilo težko priti do živega. Nocojšnji večer je bil po tem takem zame izgubljen. Tedaj sem začul rahel šum in pogledal okoli sebe. Bilo md je, kakor da bi bil slišal lahen sik. James je poskočil in videl sem, da je posta! mahoma bled kakor smrt. »Trinajsti dan!« »Kaj vam je?« sem ga ves prestrašen -vprašal. Jamis je stal kakor vkopan in z izbuljenimi očmi strmel nekam v park. Pogledal sem v tisto smer in zapazil med gostim listjem divjega bršljana svetlo paličico. Skočil sem tja m potegnil paličico iz listja. Bil sem nepopisno presenečen. V roki sem držal dolgo, tenko puščico s kovinasto konico. Obrnil sem se k Jamesu, da bi ga prosfl pojasnila, a on je odstopil za korak. »Sveta kača — nikar!...« Tak js bil videti, kakor da se je pravkar zbudil iz sanj: »Pozor, puščica je strupena!« Potem se je sesedel na svoj stol in si z drhtečimi rokami na-tooil poln kozarec vina. Izpil ga je na dušek. Sedel sem k njemu in položil puščico na mizo. »Ali ste bili že večkrat tarča takim nevarnim šalam, gospod Wellesley?« sem vprašal. Srepo me je pogledal fn glasno vzkliknil: »Gospod Stornish, morate md pomagati! Samo vi mi lahko pomagate!« »Dofbro, sprejmem vašo ponudbo, zakaj ta stvar me zanima. Upam, da bom našel toliko časa, da kaj napravim za vas,« sem rekel s pomirljivim glasom, ne misleč nato, da mi ostane le še nekaj ur. »Odkod je prišla puščica?« »Ne vem,« je zastokali. Neodločno me je pogledala, nato je dejala: Vstal sem in nesel puščioo tja, kjer sem jo bil našel. Njena konica je merila tik mimo Jamesa. »Pojdite z m^noj,« sem pozval Jamesa ta Sel pred nJim t tisto smer, odkoder je morate, prileteti puščica. Okrog in okrog paviljona se je šinila s cvetjem okrašena livada, prfbfižno petnajst metrov v premeru. Na koncu frvade, natančno v tisti smeri, kamor je merila konica puščice, je staio srednjeveško, košato drevo. Pod drevesom sem zapazil lahne sledove, ki so kazale, da je moral nekdo splezati na drevo in od ondot izstreliti puščico. Previdno sem zasledoval stopinje, ki so vodile po travi k zidani ograji. James je šel tik za menoj in z veliko napetostjo spremljal moje početje. »Kdo stanuje tam?« sem vprašal rn pokazal na sosednji park. »Morrison,« je odgovoril; »a kaj pomeni to?« »Pridite!« sem velel. »Dovolj vem. Vrniva se k paviljonu.« Ko sva sedla vsak na svo0Jf«fM> leto *&GC Og^na izbera ženam ročnih del in pripadajo- čega materijala. Smirna, perzijske in kelim pre- proge, volna, blago ter vzorci. Brokat - prtiči, 139!» zlate čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. — Pred-tiskarija, entlanje, plisi-ranje, montiranje blazin, torbic itd. 8EMH KOSE CBNTIFOI.ia, nejia traneo>?ka »uha krem*. — D»j« motni, ljubici in nežni tec. Z redovno oporabo odstranimo v*c aesnag«, t o brst ostane mladosten, svei ia zategnit ?®e d« kasne »UroatL Po-trebila je v«iki moderni dami kot podloga za puder ln Smin&o r* veselice, p!e« in promenado. — Din 40. OOIJ3 CREMB origi»«tB* ts^L i»d:-o»ktiv«a »t«;na sočna krema, katera 'iorrrieao prodira ▼ rs* ffsbe ia tako Večno brani ta dnevno poaslaji »b-a*. 7, naraT. !»>et fmpanta« hitrostjo od? tra n ta rst gnoe ln sa- mreie&o kožo izpod oči in na sl-epožieai, pa j« treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderne dame. Din 42. 8DISGL0 Kes ia e&raa res£ey» grdega. — 8 preparatom proti rdečic ooeB ©dpravij&b rdeSi-U. Sat ta efcras postane« »epe* bela. — Dia 6S. CEJfTIFOLlA, frsanetliid nvod, Za greh, JorBItovm J Zahtevajte brezplačne Ilustrirala eeaiteJ KM Poštam in ostani elaa Vodm&ove družbe! ,':če»f ni bolj zoprnega kot b- zobje grdi, rumenkasti, pi> .varjeni. To stanje povzročajo mi :robi ▼ astih, z-oper katere s* ,rez moči navadne paste za zobe ■'.•Mvnos ugonabija vse mikrobe ir ■•■15 zobe za 3 nijanse v 3 dneh. Ei-piitimeter Kolyr.osa na suhi Sčet .'•.m za zobe. V trenotku pe pa?t.-. iftvori v antiseptično peno if •■vrelo, ki popolnoma čisti in »ki e vzrok bolezni. Uporabite t: "Stop® k: VaS nasmeh bo od Vri iše vel Kara »tvene zobe. i K I H A ZA »OB ! y> VsP svežega ^ evetja A« [velim P. [mit Ljubljana, Dalmatinova ulica 13, dvorišče, poleg hotela »štrukelj« Cenjenemu občinstva in društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča delo, kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence hitro in solidno. 346 Cene nizke! Postrežba točna! za trgovce! Stara, zdrava, dobro vpeljana trgovina kratkega tn modnega blaga in manufakture, v centru mesta Maribora, s hišo vred zaradi smrtnega slučaja po zelo ugodnih pogojih NAPRODAJ, eventuelno tudi brez hiše. Ponudbe pod »Angesehene Firma« na ogl. oddel. »Jutra«. 13956 Za?reb, Jelačičer trg 6/1. Nega teieea ln obraza p« najnovejšem »istemu z najmodernejšimi aparati. Odstranjevanje sojedeev, »olnčnih in drugih peg. Odpravljanj« vseh nadleinih dlačie z elektrolizo. Električna in ročna masaža obraza in telesa. Parafinski oblo^ki, manikur* in pe rt i k ura. Sprejmem vajenke. Toplo 9« priporoča Magda Pap, diplomirana kozmetičarka. 838 LUTZ-ok peči po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. Oozelj Ljubljana-šiška Bel jaška ulica St. 4, LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJLt LTJTZOVE PECI za galvanično ponlkia-nje in izdelavo emaj-llranih predmetov kakor: hišne Številke, občinske in nradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peči 143 aznovrstne knjlgoveške potrebščine: platno, nsnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah NA DEBELO! NA DROBNO! A. JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA v Omišu pri Splitu dobro vpeljan, izletišče Splita, s higljenskim komfortom, električno razsvetljavo in kurjavo, s tekočo vodo v sobah, z balkoni, verandami in terasami za solnčenje in odpočitek, z lastnim kopališčem na morju dam v zakup. Informacije daje na licu mesta Josip Avdič, lastnik hotela Bellevue. OmiS. 13909 čudo današnjega dneva „HOBBY" amer. univerz, preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši ln povsod. Tisoče zahvalnih priznanj in odlikovanj. Vsaka Skatljica ima obširno navodilo za uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »HOBBT« A. R. Cara Uroša 19, telefon 23-0-13. 310 Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBČAVER, speci jalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 PARNO LOKOMOBILO znamke Wolf, Magdeburg, s kondenza cijo, 35 KS, 12 atm., PRODA Parna Piva-ra a. d. v Skoplju. 13942 Žlahtne kanarčke denreich, v istinl fin« pevce znamenite harSke mojstrske šole Mark 6 n viSje. Predpevce, pare za f>leme, kletke, krmo, ptičja '.dravila. Velezanimlv cenik z dragocenimi navodili poSlje brezplačno Grosszucht Hey-Bad Suderode 150. Harz. Mladi in modni ljudje se vam smejejo, ker ste slahi. ZnamonMi zdravnik Ar. Scbmed- dlor ln njegov! »otrudmki m> pokazali, kako se more vsak slab in starejži moški (a tudi tenska) pomladiti, odnosno okrepiti. Pišite takoj, dokler j« že čas, za brezplačne pojasnilo na: 13933 »Apotheken-Redarfs - Kontor« Abtei- lnng 1, Berlin SW 48, Friedrichstr. 19 275 za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce tn cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 ADVOKAT V MARIBORU je preselil svojo pisarno v novo palačo OUZD nasproti sodnije Hodna n lica št. O. Ni je duhovitosti, ki bi presegla Voltaire jevo! — Zato berite ki ga je prevel Oton Zupančič. — Tudi oprema je biser slovenske knjige. za tešestilf® izurjen v vodstvu že obstoječih ali na novo ustanavljajočih se podjetij, išče mesta. Je perfekten v izdelovanju, opremi blagov za mobilije, preprog, hlačnega blaga, v predmetih iz bombaža in volne na brnski ali severočeški način. Cenjene ponudbe pod »Kranj« na ogl. oddelek »Jutra s. 13970 1. Mešano perje, naravno, 1 kg Din 15.— 2. Pisano kokošje drobno perja, kemično prečiščeno, kg Din 22.— 3. Rumeno kokošje drobno perje, kemično prečiščeno, dobra vrsta, kg Din 30.— 4. čohano pisano puranrsko perje, naravno, kg ' Bin 38.— 5. Cisto belo kokošje perje, drobno, kemično prečiščeno, kg Din 59.— 6. čohano perje puransko, pi3&no. kemično prečiščeno kg Din 50.— 7. čohano perje kokošje, pisano, kemično, prečiščeno kg Din 65.— 8. čohano kokošje perje, kemično preči- ščeno, rumeno kg Din 93.— 9. čohano kokošje perje, čisto belo, kemično prečiščeno kg Din 110.— 10. Čohano gosje perje s puhom, kemično prečiščeno kg Din 150.—, ISO.— in 200— Puh siv, kemično prečiščen kg Bin 150.— Puh pravi gosji, bel, kemično prečiščen kg Din 250.—, 300.— in S30.— Zahtevajte brezplačen vzorec perja, ki vas zanima. Zahtevajte, kdor še nima velikega brezplačnega kataloga s 164 stranmi raznega blaga. Pišite nam in v par dneh imate katalog, v njem dobite vsega, in to po najnižjih cenah. Največja trg. tn odpremna tvrdka ILICA 4. 139-51 Violina od Din 68i Mandoline • 129. Giiare • • 169. Bočne harmonike 69 kromatičnč harmonike, kavajske gitare i.t.d. Zahtevajte brezplačni tverniški CENBK: MARg|S©Rif. 101 S/osev modne tkanine vseh vrst si lahko nabavite po zelo nizki ceni v TRGOVSKEM DOMU ITEHEtll Celje St. Zahtevajte vzorce ve-lurja in pliša za damske plaž če, svile, bar-žima, popelina, flane-le in barhenta za obleke ter drugega manu-fakturnega blaga! Cene globoko znižane! ★ Cenik In vzorci zastonj ! Oglasi v ffJUTRU4t imajo siguren Ljubljana, IVAN KOS Sv. Petra oesta 23, Celovška cesta 63 KRANJ Glavni trg 101 poznani naši HUBERTUS-PLAŠČI »a Din 200 - do Din 340' MOŠKE OBLEKE 240.- 290.- 340.- 390.- 480.- 580.- 660.- 750. OBLEKE ZA MLADENIČE 200.- 240.- 290.- 330. OBLEKE ZA DEČKE 210- 260.- 300. OTROŠKE OBLEKE 110.- 120.- 130.- 150.- 180.- 250.- 280. HLAČE 90.- 140.- 150.- 170. KRATKI PLAŠČI IN RAGLANI od 250- do 750. • ■M, : ■ mM Su&netti osf-uniei za površne suknje in obleke ped ceno SSecfu", JCfubtfatta Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, rasma najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Naj- mŽ;ie 5r^koCenikij>TRIBlIN'A€ F- R tovarna dvokoles ta otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. P0H ^ P ERJE R.MIKLA0C LJUBLJANA PRVORAZREDNIH KAMENOREZCEV lahko zaposlimo še v našem KAMENOLOMU JOŠANICKA BANJA za izdelovanje GRANITNIH KOCK. Stanovanje in cenena prehrana sta zajamčena, kakor tudi pravilno izplačilo. — Akordno delo s 15dnevnim izplačilom. 13950 Javiti se v Beogradu, Kralja Milana 24/H ali Upravi kamenoloma Jošanička Banja. Trepalnice obrvi izredno naglo poraste jo z uporabo preparata »Azijatski sok za obrvi«. Obrvi postanejo goste, a trepalnice dolge in svilene, radi česar dobe oči ono pikantno dražest in pri vlači jiv izraz. . . . Cena Din 40.— »\VIBRA« ima enake sestavine kot sok za obrvi, obenem temneje barva. Cena Din 50. g ** »lini ps^r1*08* Tžost d0~ JliCSvvv K p c* p be oči z uporabo preparata »DIAMANT«. Truden in moten pogled izgine, oči postanejo živahne, bleščeče, lepe in polne izraza. Cena Din 50. p0^* SCHRoDER-SCHENKE S-gj^*^ SAMO depo ta Jugoslavijo: »OMNIA« oddelek 1/7 ZAGREB, Draškoviceva ulica 27. ——— Zahtevajte brezplačno ilustrovani cenik! ——— Bele in barvaste PLOŠČICE ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. s o. s. LJUBLJANA, Dunajska c. 3^1 TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL EINOCE.J o veliki izbiri priporoča fvrdka A. <£ E. SKABERNŽ, LJUBLJANA koko^e, parje. gosje, naravno in s strojem čiščeao, dobavlja y vsaki množini E. VAJDfl, CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 >ž> THERMOGENE oroizvaia toploto in je obrambno sredstvo zoper KAŠELJ, KATAR V SAPNIKU. HRiPO. REVMATIČNE IN ŽIVČNE BOLEČINE. Navodilo uporabe : ^oieče mesto se obloži s Thermogčne m ie treba paziti, da leži vata čvrsto na koži. Da dosežete močnejši učinek, zadostuie, da prepojite vato r malo vode ah alkohola. Zavojček: Din 16"50 Dobiva se vsakoj lekarni Pijančevanje Te grozne strasti morete zanesljivo odvaditi pijanca z »Avinalom«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. »Avinal« lahko daste, ne da bi pijanec o tem kaj vedel. Jamčimo, da je sredstvo popolnoma neškodljivo za zdravje. S pomočjo »Avinala« so rešili tudi v naši državi že več stotin oseb. Zavoj, zadosten za uspeh, stane s poštnino vred Din 237. Glavni de-pot: lekarna mr. Rozmana, Beograd, Terazija 5. 13971 H>|sonit »latinska pate tn« železna zelo praktična sloiljiva postelja ■ tapeciranim madracom — praEtična z« vsako hitu. bolele, za putujač« 010-be in nočne zlulbe. Stana Dia 35«.— Razpoii. tjam poitom in železnice m po povzetja. Lesena alažinaka patentna zelo • praktična sloi-Ijiva postela ■ tapecira-•im madracom. — Stane Oi. 28t- spaljni paienl fotelj stane Din 1300 Liegestuhl praktičM n ležanie • ia vedenje. Slane Dia 15#.—. 0BLACILNKA Zaka) mnogo besed? Kar |e pripravila „Ilirija" za Miklavža in za Božič, niste še videli. Eden kos je lepši ko drugi, vsak v priznani kakovosti in vsak poceni.... poceni .... Prepričajte se. Mi Vas pričakujemo! ■ iilRB^A NA OBROKE i LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 Po tem Imam tisto hano perja kg po Dia 48— čisto belo goij« kg po Dia 1»— in čisti puh k£ po Din 250—. L BROZOVIČ. ZAGREB Ilica 82. UL 00*9 ta rabljen« vaeb mt ter lato za embalažoi kina vedno » tMogi \ Mirko Mlakar i LJubljana Slomškova ulica H. Telet. 19-41 Palače Hotel Beograd Hotel prvega reda, lega edinstvena in mirna. Z ozirom na krizo nove cene. Sobe počenši od 50 Din s kopeljo 90 Din Za daljše bivanje cene po sporazumu. Menu od 20 Din naprej Novo ravnateljstvo: F. Lautenschlager iz Petit Palais - Atene 13946 Ženske + ega ne togujte sk« ram izostane perioda! Ne imejte ¥tra hal Pišite nam »amr. in mi ram pošljemo od tisoč dam »talno i veseljem in sigurnostjo I uporabljani 178 Periodolin m tekom ene ure bo ste reženj vseh skrbi in straha! Nikak« raj karanje — kot mr»f tiso« drugih dam. bo ste tudi vi ta dovolj ni Overovljeno ta tajam čeno neškodljivo nikdar jdpovedujoče sredstvi ta 90 Din. ta močne nature ta v ta?tareltb slučajih močnejši pe riodoiin ta 150 io 180 Din. Izključna razpo šiljatev po laboratorijo W. H. 0LXV1DT, PrasaVrSovice XIII. Ruska 12. V. Pošt pred 1Ž. Pozor! Pozor! Oglejte si naše RADIO aparate s vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za Izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare lz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. žoevid »parat kompi. Scevni aparat kompL 4oevni aparat kompi. Dta 1-590.— Din 1.9 HO— Dta S .3 00.— Ugodni plačilni pogoJL H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 b/H, Ob prvem klhu, ob najmanjšem ščegetanju v nosu ali grlu zatecite se takoj k razkuženim pa-Btilam VALBA ki preprečujejo, lajšajo in odpravljajo vnetje sluznic ter krepe njihovo odpornost zoper prehla-Jenje, nahod, vnetje krhlja, katar itd. Pastile VALDA zabranjujejo nahodu razširjenje na prsa. Toda pazite, zahtevajte vedno samo izvirne Pastile VALDA Prodajajo se izključno te v škatlicah z napišem »VALDA* v vseh lekarnah in drogerijaJh. GOSTILNO ZA TUJCE v Mariboru, s hlevi in vsemi pritiklinami, zelo pripravno za mesarje, DAM v NAJEM za daljšo dobo kavcije zmožnim. — Naslov v podružnici »Jutra« ▼ Mariboru. 13912 TVRDKA JAKOB FLIGL dedič! KLEPARSTVO IN VODOVODNA INŠTALACIJA LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica fitev. 5 Telefon 83—53 — Rimska cesta S se priporoča cenjenemu občinstvu za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike itd. Dalje izvršujemo vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najkulant-nejša postrežba. Odgovarjajoči materija!. Urejuje! Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.