425 Letnik 42 (2019), št. 2 OCENE IN POR OČILA O PUBLIKA CIJ AH IN RAZS T A V AH REVIEWS AND REPOR TS ON THE PUBLICA TION AND EXHIBITIONS Publik acije || Publications Dekade: šestdeseta 1960–1969 @Celje A vt orji prispe v k o v: Bojana Arist o vnik, Borut Batagelj, Bojan Himme - lr eich, Sonja Jazbec, V esna K oče v ar , Jože Kr anjec, Anja Prša, Hed vik a Zdo v c, Alek sander Žižek; ur ednik a: Borut Batagelj, Anja Prša; Zgodo vinski ar hi v Celje, 2018, 120 str ani K onec leta, de cembr a 2018, je Zgodo vinski ar hi v Celje v r azsta višču gostil otv orit e v pr ed zadnje r azsta v e v seriji Dekade , ki obr a vna v a šest deseta leta. Ob r azsta vi je, tr adicionalno, iz šel tudi k atalog. Katalog je sesta v ljen iz de v etih po - g la vij, ki br alcu ozir oma obisk o v alcu pr edsta vijo dek ado sk ozi ar hi v sk o gr adi v o, hr anjeno v Zgo do vinsk em ar hi vu Celje. R azsta v a poleg nosilnih de v etih pog la vij obseg a še tri dodatne vitrine. Ena izmed njih je pos v ečena f ot ogr afu, r eport erju in no vinarju Milanu Božiču. V zbir ki pod signatur o SI_ZA C/1028 F ot ot ek a Božič Milan Zgodo vinski ar hi v hr ani bog at opus 14.945 posnetk o v dogodk o v , pr ebi - v alce v , podob Celja in širše r egije iz pet desetih, šest desetih in sedemdesetih let 20. st oletja. T ak o r azsta v a k ot k atalog sta bog at o slik o vno opr emljena z r aznimi f ot ogr afijami iz obr a vna v ane dek ade. K oncept pr ojekta ostaja enak sk ozi celotno serijo. Izbor ar hi v sk eg a gr adi - v a pr edsta v lja subjekti v en pog led posamezneg a a vt orja na obr a vna v ano dek a - do. Okvir r azsta v e in k atalog a pr edsta v ljajo t ek sti, ki orisujejo upr a vne in druž - bene spr emembe, ki so zaznamo v ale obr a vna v ano dese tletje. A vt orji so nat o na ta okvir lepili r aznolik e »mikr ozgodbe«, ki so jih izbrsk ali iz ar hi v skih f ondo v in celotni r azsta vi prinašajo dodano vr ednost , jo poži vijo in nar edijo zanimi v ejšo. Šest deseta leta 20. st oletja so bila v s v etu in tudi na slo v enskih tleh r az - bur k ana dek ada. P oja vili so se Beatlesi, prvi člo v ek je pristal na Luni, hladna v oj - na je k azala s v oje zobe. Na slo v enskih tleh je bila spr ejeta no v a usta v a, začela se je no v a gospodarsk a r ef orma, boj za slo v enski jezik, študentski nemiri, it d. Pr ed v sem je bil še v edno ži v spomin na čase nar odne in socialne os v oboditv e in na »čas r e v olucije«. T emu so v elik o pozornost pos v ečale družbenopolitične or g anizacije (DPO), ki so med drugim skr bele tudi za spomenik e in obeležit e v pomembnejših dogodk o v druge s v et o vna v ojne. Na Golo v cu v Celju so posta vili gr obnico žrtv am druge s v et o vne v ojne, spomenik Kar lu Dest o vnik u - Kajuhu in r azne spominsk e plošče. Najstar ejša med DPO je bila Z v eza k omunist o v , ki je z r azličnimi k omisijami in s v eti usmerjala in nadzir ala družbo. DPO so delo v ale na občinski in okr ajni r a vni in so se z r eor g anizacijo upr a v e leta 1963 prilagodile no vi ur editvi. T eg a leta je bila ustano v ljena Sk upščina občine Celje k ot naj viš - ji upr a vni or g an oblasti in or g an družbeneg a samoupr a v ljanja. Občina je načr - tno usmerjala r azv oj gospodarstv a in drugih družbenih deja vnosti z družbenim planom in drugimi ukr epi. S s v ojim delo v anjem je vpli v ala na v sa podr očja člo - v ek o v eg a v sak danjik a. Še posebej si je prizade v ala pospešiti r azv oj kmetijstv a, zdr a v stv a in industrializacije v Celju. Gospodarstv o se je v šest desetih sr eče v alo z gospodarsk o krizo, ki so jo celjsk a podjetja r eše v ala na r azlične načine. Nek a - t er a podjetja so se združe v ala in tak o so nastala v elik a podjetja, k ot je Merx, spet drug a so po s v ojih možnostih v lag ala v r azv oj industrije in pr eno v o industrij - skih post opk o v , pri k at erih bi prihr anila denar , a v seeno po v ečala s v ojo pr oizv o - dnjo. V se t o so podjetja počela v duhu no v e r ef orme gospodarstv a. T udi šolstv o je doži v elo r ef ormo, ki se je začela že v dek adi pr ej, v endar je k or enit o in celo - stno poseg la na podr očje vzgoje in izobr aže v anja v šest desetih. Uv edena je bila ob v ezna osemletk a za v se drža v ljane med sedmim in petnajstim let om t er tak o 426 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions omogočila v sem otr ok om enak e pogoje in vpis na sr ednjo šolo. Na podr očju sr e - dnješolsk eg a izobr aže v anja so bile ukinjene v ajenišk e šole in u v edene enotne poklicne šole. Visok ošolski študij je omogočal v eč pr aktičneg a in manj t eor etič - neg a znanja. S v oja vr ata so odpr le tudi dela v sk e uni v erze. Na splošno se je na v seh podr očjih izobr aže v anja spustila r a v en znanja. Ne smemo pozabiti tudi na otr ošk e vrt ce, ki so počasi pridobi v ali v elja v o. V pog la vju V zgoja in izobr aže v anje je vr edno opozoriti na osmrtnice zadnjih letnik o v gimnazije, s k at erimi so se gi - mnazijci na duho vit in hudomušen način v duhu aktualnih dogodk o v poslo vili od šole in s v ojih pr of esorje v . Na podr očju zdr a v stv a je Splošna bolnišnica Celje pri - dobi v ala no v e pr ost or e in obno v ljene so bile star e t er dotr ajane k apacit et e. De - setletje je zaznamo v ala r eor g anizacija zdr a v stv enih za v odo v , isk anje optimalnih pogoje v za delo v anje zdr a v stv ene službe v občini in isk anje pr ost orskih r ešit e v . Zdr a v stv eni dela v ci so posk ušali čim bolj slediti načelu enotnosti pr e v enti vne in k ur ati vne medicine. V šest desetih je bilo ob v ezno cepljenje pr oti k ozam, da vici, t etanusu, tuber k ulozi, oslo v sk emu k ašlju … K ot v sak o let o je tudi na t ej r azsta - vi vitrina zdr a v stv a najzanimi v ejša. V vitrini sta med drugim r azsta v ljena tubus iz šest desetih let in r ojstna knjig a. Na podr očju pr a v osodja v ečjih spr ememb ni bilo. Pr a v osodje v šest desetih zaznamujejo neustr ezna mr eža sodišč, primanj - k o v anje k adr a in posledično sodni zaostanki. Or g anizacijsk o so okr ajna sodišča postala občinsk a, ki so delo v ala k ot prv ost openjsk a. Še v edno je delo v alo tudi okr ožno sodišče v Celju, k ot drugost openjsk o. Pr a v osodno mr ežo še dopolnju - jejo občinsk o t ožilstv o, občinsk o pr a v obr anilstv o in okr ožno gospodarsk o sodi - šče. P oudariti je tr eba dejstv o, da je Celje v šest desetih dobilo nujno potr ebno in t ežk o pričak o v ano no v o sodno palačo. V vitrini so prik azani r azlični načini, k ak o so v obr a vna v anem obdobju določali očet o v stv o. Šest deseta so bila najmanj prizaneslji v a do podr očja k ultur e. Naslo v V permanentni krizi se sicer nanaša na celjsk o g ledališče, a z njim lahk o opišemo celotno stanje k ultur e v Celju. P oleg g ledališča so na podr očju k ultur e delo v ali tudi d v e knjižnici, za v od za spomeni - šk o v arstv o, ar hi v , d v a muzeja, lik o vno r azsta višče in r azna pr os v etna društv a. Mnoge k ulturne ustano v e so bile finančno podhr anjene, v ečjih in v esticij pa ni bilo. K ultur a je iz občinsk eg a pr or ačuna pr ejela le 25 % g lede na pr ejšnja leta, medt em k o je za šport bilo namenjeno 100 % višje financir anje. T o je omogočilo, da je šport v šest desetih izr azit o napr edo v al v v seh ozirih. Pridobil je množič - nost , izboljšali so se infr astruktur a in tudi t ekmo v alni dosežki. Šest deseta so tudi začet ek vzpona celjsk eg a ekipneg a športa. Uspehe so k o v ali nogomet , r ok omet , k ošar k a in odbojk a. P oleg t ekmo v alneg a športa ne mor emo mimo širjenja športa med mladimi. Leta 1968 je bila v Celju prvič or g anizir ana prir edit e v »pionirsk e olimpijade«, ki se je obdržala do danes. Celje je bilo v obr a vna vni dek adi domače mest o mnogim olimpijcem, tudi tistim, ki so se udeležili olimpijskih iger v T okiu. Za Zgodo vinski ar hi v Celje so se šest deseta začela obeta vno. Ar hi v je dobil s v oje prv e štiri pr ost or e na V odnik o vi ulici v Celju, sicer br ez polic in pohištv a, v en - dar se je r a vnat elju Jank u Or ožnu pridružil še en ar hi v ski dela v ec – T one K olšek. Ar hi v se je leta 1963 pr eselil na lok acijo v Pr othazije v d v or ec, kjer je vztr ajal na - slednjih 40 let . P očasi je ar hi v pridobi v al nujno potr eben in v entar in je ob k oncu dek ade hr anil že 1500 t ek očih metr o v gr adi v a. Glede zaposlo v anja v ar hi vu, se je dek ada začela k ot »one man band« in k ončala k ot k olekti v 6 zaposlenih. Pr ojekt Dekade se počasi zaključuje, na vrs ti je še zadnji del, Dekade: pet- deseta . V v seh – doslej štirih – izv edbah pr ojekta gr e za sk upinsk o delo ar hi vist o v in ar hi v skih dela v ce v Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje. V sak del je nek aj posebneg a in v sak o let o zno v a je izhodišče in vir inf ormacij pr ojekta ar hi v sk o gr adi v o. Na - men je zaint er esir ani ja vnos ti prik azati, da ar hi v sk o gr adi v o ni upor abno zgolj v pr a vnih in upr a vnih post opkih, t em v eč da lahk o z njego v o pomočjo sesta v ljamo k amenčk e mozaik a širše zgodbe, ki pripomor ejo k boljšemu r azume v anju druž - be, v k at eri ži vimo. Anja Prša