Š T. 3 – 2 0 2 4 T e h n i č n o p o r o č i l o MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dr. Iztok Rakar Dr. Jože Benčina Daša Tičar, mag. ISBN 978-961-297-363-6 (PDF) MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Tehnično poročilo Dr. Iztok Rakar Dr. Jože Benčina Daša Tičar, mag. 2024 Avtorji: Iztok Rakar, Jože Benčina, Daša Tičar Naslov: Medobčinsko sodelovanje v Sloveniji Zbirka: Serija tehničnih poročil, št. 3 © Univerza v Ljubljani, 2024 Vse pravice pridržane. Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mirko Pečarič, dekan Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani Oblikovalec besedila in prelomov: Dean Zagorac Oblikovanje naslovnice: Branka Smodiš Izdaja: prva izdaja, Ljubljana, 2024 Cena: publikacija je brezplačna Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL Attribution-NoDerivatives 4.0 International (CC BY-ND 4.0) Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 199885827 ISBN 978-961-297-363-6 (PDF) MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Tehnično poročilo Dr. Iztok Rakar Dr. Jože Benčina Daša Tičar, mag. PREDGOVOR Ta publikacija je rezultat ciljnega raziskovalnega projekta »Analiza medobčinskega sodelovanja v Sloveniji: področja sodelovanja ter vzroki za (ne)sodelovanje«, financiranega s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inova-cijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za javno upravo v obdobju 1. 10. 2022–30. 11. 2023 pod oznako V5-2290.* Raziskovalni projekt je bil razdeljen v tri delovne sklope. Cilj prvega je bil doku-mentirati vse tipe medobčinskega sodelovanja, cilj drugega mapirati področja in območja prekrivajočega se sodelovanja in tretjega analizirati vzroke ne(sodelovanja). Potek in rezultati projekta so predstavljeni na spodnji sliki: Projekt je bil izpeljan v okviru dveh dokaj neodvisnih procesov. V prvem smo najprej oblikovali tipologijo oblik medobčinskega sodelovanja, na podlagi katere smo nato z empirično raziskavo vzpostavili podatkovno bazo medobčinskega sodelovanja v Sloveniji. S tem smo dosegli prvi cilj. V nadaljevanju smo razvili dva programa za pripravo podatkov za analizo družbenih omrežij in s pomočjo programa za analizo družbenih omrežij mapirali področja in območja medob- činskega sodelovanja. S tem smo dosegli drugi cilj. Postopek priprave in analize * Spletna stran projekta: https://www.fu.uni-lj.si/raziskovanje-in-svetovanje/nacionalni-projek ti/analiza-medobcinskega-sodelovanja-v-sloveniji-podrocja-sodelovanja-ter-vzroki-na-nesode lovanje/ podatkov je v pričujočem poročilu podrobno opisan, s čimer je omogočeno kon-tinuirano analiziranje področja in območja medobčinskega sodelovanja. Prvi korak drugega procesa je bil oblikovanje konceptualnega modela dejavnikov medobčinskega sodelovanja, na podlagi katerega smo oblikovali anketni vprašalnik. Z anketo smo ugotavljali predvsem, kaj po mnenju občin vpliva na medsebojno sodelovanje in kakšna je pravna ureditev le-tega. S pomočjo povezave med anketnimi podatki in podatki o medsebojnih sodelovanjih pa smo preverili, za katere od izmerjenih dejavnikov lahko vpliv na obseg sodelovanja in povezovanja občin tudi statistično utemeljimo. S tem smo dosegli tretji cilj. Na projektu smo sodelovali: Dr. Iztok Rakar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo vodja Dr. Jože Benčina Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo član Daša Tičar, mag. Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta članica Dr. Maja Klun Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo članica Dr. Irena Bačlija Brajnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede članica Dr. Nejc Brezovar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo član Anže Dobelšek, mag. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo član Raziskovanje na področju medobčinskega sodelovanja smo avtorji tehničnega poročila nadaljevali tudi po koncu financiranja projekta. Rezultat nadaljnjega raziskovanja je nadgrajena tipologija medobčinskega sodelovanja, ki je predstavljena v Prilogi 4, njena obrazložitev pa v znanstvenem članku.** Ljubljana, april 2024 Dr. Iztok Rakar Dr. Jože Benčina Daša Tičar, mag. ** Glej Rakar, I., Tičar, D. & Benčina, J. (2024). Medobčinsko sodelovanje – predlog slovenske tipologije. Javna uprava, 60(3/4). VSEBINA 4 PREDGOVOR 6 VSEBINA 8 1 DOKUMENTIRANJE VSEH TIPOV MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA 8 1.1 Potek in metoda 12 1.2 Doseženi rezultati 12 1.2.1 Tipologija medobčinskega sodelovanja 18 2 MAPIRANJE OBMOČIJ IN PODROČIJ PREKRIVAJOČEGA SE SODELOVANJA 18 2.1 Postopek in metoda 18 2.1.1 Priprava vhodnih podatkovnih tabel 26 2.1.2 Priprava podatkov za obravnavo programu za analizo socialnih omrežij Gephi 28 2.1.3 Potek analize družbenega omrežja sodelovanj 31 2.2 Doseženi rezultati 31 2.2.1 Pregled prekrivanj območij sodelovanja 42 2.2.2 Pregled prekrivanja področij sodelovanja 45 3 ANALIZA VZROKOV ZA (NE)SODELOVANJE 45 3.1 Postopek in metoda 45 3.1.1 Konceptualni model 45 3.1.2 Anketni vprašalnik 45 3.1.3 Priprava in oblika končne podatkovne tabele za analize 47 3.1.4 Statistična analiza podatkov 47 3.2 Doseženi rezultati 47 3.2.1 Konceptualni model vprašalnika 53 3.2.2 Anketni vprašalnik 57 3.2.3 Rezultati vprašanj glede dejavnikov medobčinskega sodelovanja 63 3.2.4 Rezultati vprašanj s pravno naravo 66 3.2.5 Analiza vpliva dejavnikov na obseg medobčinskega sodelovanja 69 4 PRIPOROČILA 69 4.1 Splošno 71 4.2 Priporočila na podlagi empirične analize 73 5 REFERENCE 73 5.1 Literatura 75 5.2 Pravni viri 76 6 PRILOGE 76 6.1 Priloga 1:Teoretične podlage anketnega vprašalnika 78 6.2 Priloga 2:Anketni vprašalnik 85 6.3 Priloga 3: Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 97 6.4 Priloga 4: Dopolnjena tipologija medobčinskega sodelovanja v Sloveniji 1 DOKUMENTIRANJE VSEH TIPOV MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA 1.1 Potek in metoda V celotnem obdobju projekta je potekalo zbiranje, preverjanje, analiziranje in razvrščanje konkretnih primerov medobčinskega sodelovanja slovenskih občin v tipologijo oblik medobčinskega sodelovanja. Tipologijo smo oblikovali na podlagi študija literature, slovenske zakonodaje, konkretnih primerov sodelovanja slovenskih občin in posvetovanja z vodilnimi javnimi uslužbenci šestih občin. Slika 1: Postopek oblikovanja tipologija TEORIJA (literatura ...) TIPOLOGIJA OBLIK EMPIRIČNI SODELOVANJA PODATKI ZAKONODAJA (ZLS, ...) (AJPES, anketa, splet ...) Vir: Lasten Sodelovanja smo razvrstili v 9 vrst sodelovanja (označeno z dvomestno oznako 01–09). Znotraj vsake vrste sodelovanja smo določili ustrezno število oblik sodelovanja (označeno z enomestno številsko oznako). Tip sodelovanja je tako določen z dvomestno oznako za vrsto sodelovanja in enomestno oznako za obliko sodelovanja (od 1 do 9). Na osnovi te tipologije smo pripravili podatke o sodelovanjih kot osnovo za pripravo in preizkus postopka ter metode priprave podatkov za statistično analizo in analizo družbenih omrežij. 9 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja Podatke smo pridobili na tri načine: s preiskovanjem spletnih strani, anketo in iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), ki ga vodi AJPES. Za zbiranje podatkov s preiskovanjem spletnih strani smo pripravili Excel delovni zvezek. Za vsako vrsto sodelovanja po tipologiji smo določili poseben delovni list. Identifikacija posameznega sodelovanja je sestavljena iz oznake za tip sodelovanja (za vrsto in obliko sodelovanja) ter trimestnega zaporednega števila sodelovanja. Preostali podatkovni atributi so: naziv sodelovanja, sedežna občina in članice. Slika 2: Primer zbiranja in razvrščanja podatkov Vir: Lasten Vir podatkov za gospodarske in negospodarske javne službe je bil PRS, za druge vrste sodelovanj so bile vir nekatere druge spletne strani (npr. tiste, ki jih urejajo resorna ministrstva) in spletne strani posameznih občin, del podatkov pa smo pridobili tudi z anketo (skupne koncesije). Ustreznost podatkov smo preverjali dvakrat. Pri tem je bil poseben poudarek na ustreznosti opredelitve tipov medob- činskega sodelovanja in preverjanju opredelitev tipologije. V skladu z ugotovitvami smo v teku analize tipologijo nekoliko prilagodili. Vsebino zbirke podatkov iz PRS smo opredelili z zahtevkom za izvoz podatkov o poslovnih subjektih, pri katerih sta med ustanovitelji vsaj dve občini. AJPES je predložil podatke v Excel delovnem zvezku. Podatki so razporejeni na več listih, za potrebe projekta pa smo morali podatke tudi nekoliko preurediti. Podatki o sodelovanjih so bili opremljeni s tipologijo poslovnih subjektov, ki jo uporablja AJPES. Ta se delno pokriva z našo tipologijo, potrebno pa je bilo preveriti vsa sodelovanja in prilagoditi uvrstitve. Prilagoditvi uvrstitve sta bili dveh vrst. Prva je enotno statusno obliko iz PRS razdelila na več oblik po naši tipologiji. Tak primer so bile družbe z omejeno odgovornostjo − en del d. o .o. je namreč javnih podjetij, drugi del pa so klasične gospodarske družbe. Druga prilagoditev pa je več oblik iz PRS združila v eno obliko po naši tipologiji, npr. regionalne razvojne agencije (RRA) in njihove sodelujoče institucije (SI). Tako RRA kot SI se namreč statusno gledano pojavljajo v več oblikah, mi pa smo v tem primeru dali prednost funkcionalnemu vidiku, saj smo želeli zajeti podro- čje regionalnega razvoja (Slika 3). 10 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja Slika 3: Primer prilagoditve tipologij Zavod Regionalne razvojne agencije REGIONALNI D. o. o. RAZVOJ Javni zavod Sodelujoče institucije GIZ Vir: Lasten Končno zbirko podatkov smo sestavili iz obeh virov. Zaradi nepopolnih evidenc podatkov, zbranih s spletnim poizvedovanjem, smo ob poslovne subjekte uvrstili le omejen nabor drugih sodelovanj, in sicer: združenja občin in podatke o lokalnih akcijskih skupinah (LAS). Nazadnje smo podatkovno zbirko dopolnili še s podatki o skupnih koncesijah. Le-te smo pridobili s pomočjo rezultatov anketne raziskave in dodatno korespondenco z občinami, ki so podale izjavo, da so podelile skupne koncesije. Zbiranje podatkov smo tako zaključili z delovnim listom z združenimi podatki SODELOVANJA_OBCINE v delovnem zvezku Prs1.xlsx. V Tabeli 1 predstavljamo pregled virov podatkov po vrstah in oblikah sodelovanj. Tabela je pomemben korak k oblikovanju celovitega pregleda vseh medobčinskih sodelovanj. 11 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja Tabela 1: Viri podatkov posameznih oblik sodelovanja WKZK:/EK>/<^K>KsE: s/ZWKdŽŬĂůŶĂĂŬĐŝũƐŬĂƐŬƵƉŝŶĂ X 1 WƌŽũĞŬƚŝ X 2 <ŽŶĨĞƌĞŶĐĞŝŶĨŽƌƵŵŝ X 08 WƌŽũĞŬƚŝŝŶŶĞĨŽƌŵĂůŶĞ 3 ^ƌĞēĂŶũĂǎƵƉĂŶŽǀ X ŽďůŝŬĞƐŽĚĞůŽǀĂŶũĂ 4 WŽďƌĂƚĞŶũĞ X 5 ƌƵŐĞŶĞĨŽƌŵĂůŶĞŽďůŝŬĞ X 1 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞĚƌƵǎďĞͲĚ͘Ž͘Ž͘ X 2 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬŽŝŶƚĞƌĞƐŶŽnjĚƌƵǎĞŶũĞ X 3 ĂǀŽĚ X 4 hƐƚĂŶŽǀĂ 09 ĂƐĞďŶŽƉƌĂǀŶŽ X ƐŽĚĞůŽǀĂŶũĞ 5 ƌƵŐĞŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĞnjĂƐĞďŶŽƉƌĂǀŶĞ ŶĂƌĂǀĞͲĚ͘Ě͘ X 6 ƌƵŐŽ X Vir: Lasten 12 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja Podatkov o deležih občin v delniških družbah nismo uspeli pridobiti.1 Podatki Registra predpisov lokalnih skupnosti (RPLS) niso bili uporabljeni. Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (SVZ) je namreč pojasnila,2 da je bilo tematsko kazalo, ki med drugim vsebuje razdelek »I.5.2 Skupni organi javnih podjetij in javnih zavodov«, oblikovano leta 2011, ko je javno podjetje vzpostavilo Register predpisov lokalnih skupnosti (RPLS), a so v RPLS vneseni podatki samo za tiste občine, ki objavljajo svoje predpise v uradnem listu – torej ne za vse občine. Vse tako vnesene predpise je upravljavec RPLS uvrstil v kategorije tematskega kazala na podlagi njihove vsebine. Trenutno se vzpostavlja nov Register pravnih aktov lokalnih skupnosti (RePALS), ki bo nadomestil RPLS. Od 1. maja 2023 se dnevno vršijo vnosi podatkov in besedil predpisov v aplikacijo, pri čemer te vno-se izvajajo tako lokalne skupnosti same kot tudi upravljavec RePALS, vključno z razvrstitvijo v kategorijo tematskega kazala – pri tem lahko prihaja do različnih interpretacij, v katero kategorijo tematskega kazala se predpis glede na njego-vo vsebino uvrsti, saj posebna merila za tematsko razvrščanje namreč (še) niso bila postavljena. Trenutno je v kategorijo tematskega kazala I.5.2 razvrščenih 88 (osnovnih) aktov. Zaradi zgoraj omenjene razpršenosti objav predpisov lokalnih skupnosti in posledično nepopolnosti podatkov v RPLS, delno pa tudi zaradi umanjkanja meril za razvrščanje v tematsko kazalo, ki bi različne vnašalce us-merjala pri razvrščanju in prispevala k poenotenju, ta podatek zagotovo ne odra- ža dejanskega stanja. Poleg tega se podatek o javnem podjetju ali javnem zavodu, za katerega so taki organi ustanovljeni, ne vodi kot ločen atribut. 1.2 Doseženi rezultati 1.2.1 Tipologija medobčinskega sodelovanja Rezultat aktivnosti tega delovnega sklopa projekta je tipologija medobčinskega sodelovanja in njena povezava s tipologijo, ki izhaja iz predpisov, predvsem iz ZLS. Medobčinsko sodelovanje smo razdelili v devet skupin (kolona CRP − ID vrsta v povezavi s kolono TIPOLOGIJA CRP), nato pa smo določili še tip organizacije oziroma sodelovanja, v katerih se sodelovanje lahko pojavi (kolona CRP – ID oblika v povezavi s kolono CRP − tip organizacije/sodelovanja in kolona CRP − ID oblika). Primer: na področju gospodarskih javnih služb se sodelovanje pojavi v petih oblikah. 1 Elektronsko sporočilo KDD z dne 11. 8. 2023 (dostopno pri vodji projekta). 2 Elektronsko sporočilo SVZ z dne 21. 11. 2023 (dostopno pri vodji projekta). 13 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja Tabela 2: Tipologija medobčinskega sodelovanja CRP WZW/^/ > Zh'K CRP CRP о о ID TIPOLOGIJA CRP ID CRP о tip organizacije/ vrsta oblika sodelovanja Oblika ēůĞŶ Zakon ;ēůĞŶͿ 1 :ĂǀŶŽƉŽĚũĞƚũĞ ϲͬϭ͕ϱϭď͕ :ĂǀŶĂƉŽĚũĞƚũĂ ϱϭĐ͕ϲϭ 2 ZĞǎŝũƐŬŝŽďƌĂƚ 01 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞũĂǀŶĞ ƐůƵǎďĞ 3 :ĂǀŶŝŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬŝnjĂǀŽĚ 4 <ŽŶĐĞƐŝũĂ <ŽŶĐĞƐŝũĂ ϱϭĐ͕ϲϭ 5 :ĂǀŶŝŚŽůĚŝŶŐ ':^;ϭϯͿ 1 :ĂǀŶŝnjĂǀŽĚŝ :ĂǀŶŝnjĂǀŽĚŝ ϲͬϭ͕ϱϭď͕ 02 EĞŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞũĂǀŶĞ ϱϭĐ͕ϲϭ ƐůƵǎďĞ 2 <ŽŶĐĞƐŝũĂ <ŽŶĐĞƐŝũĂ ϱϭĐ͕ϲϭ 1 ŶŽŶĂŵĞŶƐŬĂnjǀĞnjĂ ϲͬϭ͕ϴϲ 03 ǀĞnjĂŽďēŝŶ ;ŝŶƚĞƌĞƐŶĞͿnjǀĞnjĞ 2 sĞēŶĂŵĞŶƐŬĂnjǀĞnjĂ ϲͬϭ͕ϴϲ 04 hƉƌĂǀŶĞŶĂůŽŐĞ 1 KƌŐĂŶŝƐŬƵƉŶĞŽďēŝŶƐŬĞƵƉƌĂǀĞ KƌŐĂŶŝƐŬƵƉŶĞ ŽďēŝŶƐŬĞƵƉƌĂǀĞ ϲͬϭ͕ϰϵĂ-ϰϵĚ ^ŬƵƉŶŝŽƌŐĂŶŝƵƉƌĂǀůũĂŶũĂ 2 ;ũĂǀŶŽƉŽĚũĞƚũĞ͕ũĂǀŶŝnjĂǀŽĚ͕ ^ŬƵƉŶŝŽƌŐĂŶŝ ϲͬϭ͕ϱϭĐ͕ϲϭ ũĂǀŶŝƐŬůĂĚ͕ũĂǀŶĂĂŐĞŶĐŝũĂͿ WŽŐŽĚďĂŽ WŽŐŽĚďĂŽƐŬƵƉŶĞŵ ƐŬƵƉŶĞŵ 3 ŽƉƌĂǀůũĂŶũƵƐƚƌŽŬŽǀŶŝŚŝŶ ŽƉƌĂǀůũĂŶũƵ ϰϵ͘Ă ƚĞŚŶŝēŶŝŚŶĂůŽŐ ƐƚƌŽŬŽǀŶŝŚŝŶ ƚĞŚŶŝēŶŝŚŶĂůŽŐ 1 :ĂǀŶŝƐŬůĂĚŝ :ĂǀŶŝƐŬůĂĚŝ ϲͬϭ͕ϱϭď͕ 05 /njǀĂũĂŶũĞƉŽůŝƚŝŬ ϱϭĐ͕ϲϭ 2 :ĂǀŶĞĂŐĞŶĐŝũĞ :ĂǀŶĂĂŐĞŶĐŝũĂ ϱϭĐ : 1 ĚƌƵǎĞŶũĞŽďēŝŶ ĚƌƵǎĞŶũĞŽďēŝŶ ϲͬϮ͕ϴϲĂ 06 ĂƐƚŽƉĂŶũĞͬ ĚƌƵǎĞŶũĞŽďēŝŶƐŬŝŚ ƵƐŬůĂũĞǀĂŶũĞŝŶƚĞƌĞƐŽǀ 2 ĨƵŶŬĐŝŽŶĂƌũĞǀĂůŝũĂǀŶŝŚ ƵƐůƵǎďĞŶĐĞǀ ƌƵ-1 1 ZĞŐŝŽŶĂůŶĞƌĂnjǀŽũŶĞĂŐĞŶĐŝũĞ ^ZZ-2 07 ZĞŐŝŽŶĂůŶŝƌĂnjǀŽũ 2 14 ^ŽĚĞůƵũŽēĞŝŶƐƚŝƚƵĐŝũĞ ^ZZ-2 3 >ŽŬĂůŶĂĂŬĐŝũƐŬĂƐŬƵƉŝŶĂ ^ZZ-2 1 WƌŽũĞŬƚŝ 2 <ŽŶĨĞƌĞŶĐĞŝŶĨŽƌƵŵŝ 08 WƌŽũĞŬƚŝŝŶŶĞĨŽƌŵĂůŶĞ ŽďůŝŬĞƐŽĚĞůŽǀĂŶũĂ 3 ^ƌĞēĂŶũĂǎƵƉĂŶŽǀ 4 WŽďƌĂƚĞŶũĞ 5 ƌƵŐĞŶĞĨŽƌŵĂůŶĞŽďůŝŬĞ 1 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞĚƌƵǎďĞо Ě͘ Ž͘ Ž͘ '-1 2 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬŽŝŶƚĞƌĞƐŶŽ njĚƌƵǎĞŶũĞ '-1 3 ĂǀŽĚ 09 ĂƐĞďŶŽƉƌĂǀŶŽ 4 hƐƚĂŶŽǀĂ hƐƚĂŶŽǀĞ ƐŽĚĞůŽǀĂŶũĞ ;ĨƵŶĚĂĐŝũĞͿ ϲͬϭ h 5 ƌƵŐĞŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĞ njĂƐĞďŶŽƉƌĂǀŶĞŶĂƌĂǀĞо Ě͘ Ě͘ ' -1 6 ƌƵŐŽ ƌƵŐĞƉŽŐŽĚďĞ ϱϭĐ ĚƌƵǎĞǀĂŶũĞ ƐƌĞĚƐƚĞǀ ϲͬϭ ^ŬƵƉŶŝŽƌŐĂŶŝƵƉƌĂǀůũĂŶũĂ 2 ;ũĂǀŶŽƉŽĚũĞƚũĞ͕ũĂǀŶŝnjĂǀŽĚ͕ ^ŬƵƉŶŝŽƌŐĂŶŝ ϲͬϭ͕ϱϭĐ͕ϲϭ ũĂǀŶŝƐŬůĂĚ͕ũĂǀŶĂĂŐĞŶĐŝũĂͿ WŽŐŽĚďĂŽ WŽŐŽĚďĂŽƐŬƵƉŶĞŵ ƐŬƵƉŶĞŵ 3 ŽƉƌĂǀůũĂŶũƵƐƚƌŽŬŽǀŶŝŚŝŶ ŽƉƌĂǀůũĂŶũƵ ϰϵ͘Ă ƚĞŚŶŝēŶŝŚŶĂůŽŐ ƐƚƌŽŬŽǀŶŝŚŝŶ ƚĞŚŶŝēŶŝŚŶĂůŽŐ 1 :ĂǀŶŝƐŬůĂĚŝ :ĂǀŶŝƐŬůĂĚŝ ϲͬϭ͕ϱϭď͕ 05 /njǀĂũĂŶũĞƉŽůŝƚŝŬ ϱϭĐ͕ϲϭ 2 :ĂǀŶĞĂŐĞŶĐŝũĞ :ĂǀŶĂĂŐĞŶĐŝũĂ ϱϭĐ : 1 ĚƌƵǎĞŶũĞŽďēŝŶ ĚƌƵǎĞŶũĞŽďēŝŶ ϲͬϮ͕ϴϲĂ 06 ĂƐƚŽƉĂŶũĞͬ ĚƌƵǎĞŶũĞŽďēŝŶƐŬŝŚ ƵƐŬůĂũĞǀĂŶũĞŝŶƚĞƌĞƐŽǀ 2 ĨƵŶŬĐŝŽŶĂƌũĞǀĂůŝũĂǀŶŝŚ MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja ƵƐůƵǎďĞŶĐĞǀ ƌƵ-1 1 ZĞŐŝŽŶĂůŶĞƌĂnjǀŽũŶĞĂŐĞŶĐŝũĞ ^ZZ-2 07 ZĞŐŝŽŶĂůŶŝƌĂnjǀŽũ 2 ^ŽĚĞůƵũŽēĞŝŶƐƚŝƚƵĐŝũĞ ^ZZ-2 3 >ŽŬĂůŶĂĂŬĐŝũƐŬĂƐŬƵƉŝŶĂ ^ZZ-2 1 WƌŽũĞŬƚŝ 2 <ŽŶĨĞƌĞŶĐĞŝŶĨŽƌƵŵŝ 08 WƌŽũĞŬƚŝŝŶŶĞĨŽƌŵĂůŶĞ ŽďůŝŬĞƐŽĚĞůŽǀĂŶũĂ 3 ^ƌĞēĂŶũĂǎƵƉĂŶŽǀ 4 WŽďƌĂƚĞŶũĞ 5 ƌƵŐĞŶĞĨŽƌŵĂůŶĞŽďůŝŬĞ 1 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞĚƌƵǎďĞо Ě͘ Ž͘ Ž͘ '-1 2 'ŽƐƉŽĚĂƌƐŬŽŝŶƚĞƌĞƐŶŽ njĚƌƵǎĞŶũĞ '-1 3 ĂǀŽĚ 09 ĂƐĞďŶŽƉƌĂǀŶŽ 4 hƐƚĂŶŽǀĂ hƐƚĂŶŽǀĞ ƐŽĚĞůŽǀĂŶũĞ ;ĨƵŶĚĂĐŝũĞͿ ϲͬϭ h 5 ƌƵŐĞŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĞ njĂƐĞďŶŽƉƌĂǀŶĞŶĂƌĂǀĞо Ě͘ Ě͘ ' -1 6 ƌƵŐŽ ƌƵŐĞƉŽŐŽĚďĞ ϱϭĐ ĚƌƵǎĞǀĂŶũĞ ƐƌĞĚƐƚĞǀ ϲͬϭ Prvo skupino tvori sodelovanje na področju gospodarskih javnih služb. Na tem področju smo izhajali iz petih organizacijskih oblik, ki jih omogoča3 zakonodaja, pri čemer sta dve obliki predvideni v ZLS (javno podjetje in koncesija). Vse te oblike so formalne in urejene z javnim pravom.4 Gre za pravne osebe javnega prava, organe oziroma notranje organizacijske enote in pogodbe. Drugo skupino tvori sodelovanje na področju negospodarskih javnih služb. Obe obliki (javni zavod in koncesija) sta predvideni v ZLS, sta formalni in pretežno urejeni z javnim pravom. Tretjo skupino predstavlja zveza občin, ki predstavlja obliko sodelovanja na področju javnih služb in upravnih nalog. Gre za formalno sodelovanje, urejeno z javnim pravom. 3 Izjema je režijski obrat. Skupno ustanovitev režijskega obrata je npr. predvideval EZ-UPB2 (35. člen: »Več občin se lahko sporazume, da skupaj ustanovijo režijski obrat, gospodarski javni zavod, javno podjetje za distribucijo toplotne energije ali da podelijo koncesijo. Za skupno ustanovitev režijskega obrata se uporabljajo določbe o skupnih organih občinske uprave v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo.«). V veljavni zakonodaji takega primera ne najdemo več. 4 Izjema je koncesijska pogodba, ki šteje za t. i. mešano pogodbo (javno in zasebno pravo). 15 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja V četrti skupini so oblike sodelovanja na področju upravnih nalog. Dve obliki sta statusni (ustanovitev skupnega organa), ena pogodbena (opravljanje strokovnih in tehničnih nalog), vse skupaj pa formalne oblike, urejene pretežno z javnim pravom. Peto skupino predstavljata dve organizacijski obliki, namenjeni izvajanju javnih politik – javni skladi in javne agencije. Sta formalni obliki, urejeni z javnim pravom. V šesti skupini sta dve obliki sodelovanja na področju zastopanja in/ali usklajevanja interesov. Prva se nanaša na interese občin kot celote (združenja občin), druga pa na interese nosilcev funkcij oziroma položajev v občini (združenja ob- činskih funkcionarjev ali javnih uslužbencev). Obe sta sicer formalni obliki, a je prva urejena z javnim pravom, druga pa z zasebnim. Zastopanje interesov poteka tudi v drugih oblikah, ki smo jih zajeli v osmi in deveti skupini. Sodelovanje na področju regionalnega razvoja je zajeto v sedmi skupini. Iz nabora različnih oblik sodelovanja v področni zakonodaji smo tu zajeli tri formalne oblike, in sicer: regionalne razvojne agencije (RRA), sodelujoče institucije RRA- -jev (SI) in lokalne akcijske skupine (LAS). Prve dve sta statusni obliki sodelovanja, tretja pa pogodbena. RRA se v praksi pojavljajo v obliki d. o. o., zavodov in javnih zavodov. Ne glede na to smo jih obravnavali skupaj, saj vsaka od njih dobi formalni status RRA. SI se v praksi pojavljajo v obliki d. o. o., GIZ in javnih zavodov. Te oblike smo obravnavali skupaj zaradi specifičnega področja delovanja (regionalni razvoj). LAS pa so pogodbena javno-zasebna partnerstva na podro- čju razvoja podeželja, ki pokrivajo območje, širše od ene občine in ožje od regije, torej pod-regionalno območje.5 V osmo skupino smo uvrstili projekte, pobratenja6 in neformalne oblike sodelovanja. Med slednje sodijo predvsem različne oblike srečanj (konference, forumi, sveti ipd.). Ta srečanja so lahko redna ali a d hoc.7 Projektno sodelovanje je zelo 5 Povezava med RRA in LAS je dvojna: 1) RRA je lahko vodilni partner LAS in 2) država LAS- -om zagotavlja dodatna sredstva za začasne ukrepe (25. člen ZSSR-2). Teritorialno gledano pa se območja razvojnih regij načeloma ujemajo z območji statističnih regij (izjeme so možne po 3. odst. 6. člena ZSRR-2). 6 S pobratenjem občin se povežejo občine iste ali drugih držav in si tako izmenjajo izkušnje, si medsebojno pomagajo ter delijo primere dobre prakse (gl. npr. https://www.jesenice.si/o-obci-ni/pobratene-in-prijateljske-obcine). Pravni temelj pobratenja je pogodba (gl. npr. https://www. kocevje.si/objava/188672). Konceptualno pobratenja sodijo v sklop mednarodnih odnosov ( international municipal relations). Praksa bolj ali manj obsežnih odnosov med lokalnimi oblastmi različnih držav je stara. Začelo se je v petdesetih letih 20. stoletja z zamislimi o »pobratenju« ob- čin v Evropi ( twinning) in odnosih »pobratenih mest« v ZDA ( sister city). Zanje so se zavzemale predvsem tri organizacije: World Federation of United Cities ( United Towns Organization; UTO) in Council of European Municipalities and Regions v Evropi ter Sister Cities International v ZDA (Hafteck, 2003). Za tipologijo pobratenj gl. (Lundén, 2017) in Berse (2019). 7 Primer prvega je npr. kolegij županov Spodnjega Podravja, primer drugega pa npr. srečanje županov in županj JV Slovenije in Posavja zaradi reševanja težkih razmer na področju kršenja 16 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja razvito in poteka v okviru RRA in LAS na področjih infrastrukture, turizma, digitalizacije, energetike ipd.8 V zadnjo, deveto skupino, smo uvrstili zasebnopravno sodelovanje. Gre za tiste oblike formalnega sodelovanja, ki so urejene z zasebnim pravom in jih lahko raz-delimo na statusne in pogodbene. V okvir prvih sodi ustanavljanje pravnih oseb (npr. gospodarske družbe, zavodi), v okvir drugih pa npr. pogodbe o odlaganju komunalnih in podobnih odpadkov. Iz zgornjega pregleda in opisa izhaja, da gre v praksi večinoma za formalne, statusne oblike, urejene z javnim pravom in da je največ sodelovanja na področju javnih služb, upravnih nalog ter zastopanja in usklajevanja interesov – torej na ključnih področjih delovanja občin. Prevladovanje formalnih oblik sodelovanja je skladno z ugotovitvami literature, ki navaja, da je neformalnega sodelovanja v Evropi veliko manj kot v ZDA in je zato tudi manj raziskano (Bel & Warner, 2015). Zaznali smo veliko primerov sodelovanja na področju zastopanja in/ali usklajevanja interesov, zato smo oblikovali posebno tipologijo, ki temelji na naslednjih elementih: ■ subjekt: kdo sodeluje, ■ interes: kaj pretežno zasleduje, ■ formaliziranost: kako je organiziran, ■ pravna ureditev: katero pravo se uporablja. 17 javnega reda in miru in tudi nasilja. Gl. https://www.mojaobcina.si/brezice/novice/zupani-in-zu-panje-jv-slovenije-in-posavja-za-spremembo-petih-zakonov.html. 8 Seznama projektov, financiranih iz EU skladov, nam do zaključka projekta ni uspelo pridobiti od resornega ministrstva, zato le-ti niso bili vključeni v statistično analizo in oblikovanje druž- benih omrežij. MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja Tabela 3: Tipologija in primeri sodelovanja na področju zastopanja in/ali usklajevanja interesov Primer Subjekt Interes (pretežni) Formaliziranost Pravna ureditev varstvo funkcionar gospo- javne zasebno občina pravic politika stroka zasebni formalno neformalno javno pravo / JU darstvo službe pravo občin Kolegij županov Sp. X9 X X Podravja Združenje X X X X občin Slovenije Združenje direktorjev X X X X občinskih uprav Klub neodvisnih X X X županov in županj10 Gospodarsko interesno X X X X združenje Društvo bivših svetnikov X X X X in županov Občine Tabor Vir: Lasten 9 Gre za sodelovanje županov, a zastopajo in usklajujejo interese občin. 10 https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-ustanavlja-klub-neodvisnih-zupanj-in-zupanov/607353 (27. 10. 2023) 18 2 MAPIRANJE OBMOČIJ IN PODROČIJ PREKRIVAJOČEGA SE SODELOVANJA 2.1 Postopek in metoda Za mapiranje področij in prekrivajočega sodelovanja smo izbrali statistično analizo in analizo družbenih omrežij. V ta namen smo morali najprej razviti postopek za pripravo vhodnih podatkov v obe vrsti analize. Vhodna tabela v pripravo podatkov so pari šifra sodelovanja in občine, vključene v sodelovanje. Za analizo prekrivanj je potrebno pripraviti spisek vozlišč (občin) in povezav med njimi (sodelovanj). Pri tem pa smo za predstavitev družbenega omrežja v geografskih razmerjih k atributom občin dodali še geolokacije občin. Za pripravo podatkov smo razvili dva krajša Python programa: ■ program za pripravo spiska sodelovanj po občinah in ■ program za oblikovanje povezav med občinami. Da bi omogočili ponovljivost priprave podatkovnega modela in analize podatkov, v nadaljevanju poglavja predstavljamo postopek priprave podatkovnih tabel, postopek priprave podatkov za analizo družbenega omrežja s pomočjo programa Gephi in postopek analize družbenega omrežja medobčinskega povezovanja. 2.1.1 Priprava vhodnih podatkovnih tabel Podatke o formalnih sodelovanjih med občinami so pridobili pri AJPES. Zahte-vek je bil podan kot: Nabor poslovnih subjektov, kjer sta med ustanovitelji vpisani vsaj dve občini. Tako smo pridobili delovni zvezek Prs1.xlsx in spremni dopis 317-159-2023-2_obv.pdf. AJPES je poslal podatke PRS v širši strukturi v Excel delovnem zvezku po stanju PRS na dan 10. 9. 2023. Podatki obsegajo 290 poslovnih subjektov. Delovni zvezek vsebuje naslednje liste: 19 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja ■ PRS_ENOTA_RS – spisek podatkov o poslovnih subjektih, ki ustrezajo kriteriju, da imajo med ustanovitelji vpisani vsaj dve občini, ■ PRS_SUBJEKT_IME_RS ■ PRS_NADZOR_SVET ■ PRS_USTANOVITELJI – spisek parov poslovni subjekt/ustanovitelj, ustanovitelji so predstavljeni samo z matično številko, v tabeli pa ni podatkov o ustanoviteljih, ■ PRS_ZASTOPNIKI ■ PRS_DRUGE_DEJAVNOSTI ■ TELEKOM ■ PRS_POREKLO_KAPITALA_DRZAVA ■ TRANS_RAC ■ PRS_DELEZ_SUBJ ■ PRS_DELEZ_USTANOVITELJA ■ PRS_RAZNI_SKLEPI ■ RACUN_TUJ ■ PrsExportLog. Na listu PRS_ENOTA_RS je podana klasifikacija poslovnih objektov s šifro in nazivom oblike sodelovanja. Klasifikacija AJPES ne ustreza povsem tipologiji, po kateri smo razvrstili sodelovanja glede na zakonodajo in teoretske podlage. Zato smo šifrant oblik sodelovanj, kakor jih definira AJPES, nekoliko preoblikovali. Kot smo pojasnili v poglavju 1.1 (Slika 3), smo nekatere oblike AJPES razdružili (d. o. o. na javno podjetje in d. o. o.), druge pa združili (zavod, javni zavod in d. o. o. v RRA ter javni zavod, GIZ in d. o. o. v SI). Te prilagoditve so temeljile na predho-dni analizi konkretnih vnosov v PRS – preverili smo, za katero vrsto organizacije in njenega delovnega področja gre npr. v primeru XYZ d. o. o. V ta namen smo v delovni zvezek dodali list za prešifriranje − šifrant TIPOLO-GIJA_AJPES − in dopolnili list PRS_ENOTA_RS_VSE s prilagojenimi šiframi AJPES in našo tipologijo, kakor smo jo opredelili na osnovi rezultatov naše raziskave. Na ta način so poslovni subjekti opremljeni z vsemi spremenljivkami, ki jih potrebujemo za osnovno analizo sodelovanj: podatki o sedežu (regija, občina, kraj) in podatki o vrstah poslovnih subjektov (tipologija). Spremenljivke delovnega lista PRS_ENOTA_RS_VSE so: 20 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Tabela 4: Spremenljivke delovnega lista PRS PRS_ENOTA_RS TIP_vrsta vrsta sodelovanja TIP_oblika oblika sodelovanja TIP združena oznaka VIR 1 – PRS, 2 − MOS ID_ENOTA zaporedna številka glede na vir ID_S = VIR + ID_ENOTA ENOTA šifra enote AJPES MATICNA matična številka POPOLNO_IME KRATKO_IME REGIJA_SIF šifra regije REGIJA naziv regije UPR_ENOTA_SIF UPR_ENOTA OBCINA_SIF občina sedež – šifra SURS OBCINA_SURS občina sedež − naziv SURS NASELJE_SIF sedež − naslov NASELJE ULICA_SIF ULICA ULICA_HS ULICA_HS_D POSTNA_STEVILKA POSTNI_KRAJ HS_MID REG_ORGAN_SIF REG_ORGAN DATUM_VPISA registracija STEVILKA_VPISA ZAP_VPISA OBLIKA_SIF šifra vrste poslovnega subjekta AJPES OBLIKA naziv vrste poslovnega subjekta AJPES OBLIKA_SIF_CRP preurejena šifra poslovnega subjekta – CRP OBLIKA_CRP preurejen naziv vrste poslovnega subjekta – CRP 21 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Tipologija - vrsta Tipologija - oblika tipologija − CRP Tipologija - naziv OBLIKA_SIF_PREUREJENO OBLIKA_SIF_CRP preurejeno na štirimestne šifre GLAVNA_DEJAVNOST_SKD DEJAVNOST_CRP preurejeno v skladu s tipologijo CRP SKIS POREKLO_KAPITALA_SIF POREKLO_KAPITALA VRSTA_LASTNINE_SIF VRSTA_LASTNINE ID_DDV ST_DAVCNA davčna številka PRORUP ZAV_ZDIJZ VELIK_EU_SIF velikost poslovnega subjekta, kategorije po številu zaposlenih VELIK_EU velikost poslovnega objekta, naziv kategorije VELIK_RS_SIF VELIK_RS AKTIVNOST_SIF AKTIVNOST VRSTA_SPREMEMBE_SIF VRSTA_SPREMEMBE DATUM_SPREMEMBE DATUM_VNOSA AJPES_IZP_SIF AJPES_IZP DRUSTVO_SIF DRUSTVO OSNOVNI_KAPITAL SIFRA_VALUTE TIP_KAPITALA_SIF TIP_KAPITALA VRSTA_ORGANA_SIF VRSTA_ORGANA ZBRISANO 22 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja SEDEZ POSEBEN_STATUS_SIF POSEBEN_STATUS ČLANICE polje za kompatibilnost z MOS_ENOTA Za nadaljnjo analizo smo na delovnem listu PRS_ENOTA_RS uporabili zmanj- šan nabor spremenljivk (brez sivo označenih spremenljivk). Zaradi dveh ločenih virov podatkov smo vpeljali identifikator vira (1 − AJPES, 2 − splet ) in Identiteto sodelovanja ID_S. Na ta način bo mogoče tudi po zdru- ževanju razlikovati podatke glede na vir. Poleg tega smo dodali polje ČLANICE za kompatibilnost z delovnim listom MOS_ENOTA. Popis zbranih sodelovanj, ki se ne registrirajo kot poslovni subjekti in smo jih zbrali s spletnim preiskovanjem, obsega: ■ Lokalne akcijske skupine (vrsta sodelovanja = 073) in ■ Skupnost občin Slovenije (vrsta sodelovanja = 061). Za ta del podatkov smo v delovni zvezek Prs1 dodali delovni list MOS_ENOTA (Tabela 5), usklajen s strukturo PRS_ENOTA_RS. Tabela 5: Spremenljivke delovnega lista MOS_ENOTA TIP_vrsta vrsta sodelovanja TIP_oblika oblika sodelovanja TIP združena oznaka VIR 1 – PRS, 2 – MOS ID_ENOTA zaporedna številka v okviru vira ID_S = VIR + ID_ENOTA ENOTA polje za kompatibilnost s PRS_ENOTA RS MATICNA polje za kompatibilnost s PRS_ENOTA RS POPOLNO_IME naziv sodelovanja REGIJA_SIF šifra regije REGIJA naziv regije OBCINA_SIF občina sedež – šifra SURS OBCINA_SURS občina sedež − naziv SURS 23 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja NASELJE_SIF NASELJE ULICA_SIF ULICA sedež − naslov ULICA_HS ULICA_HS_D POSTNA_STEVILKA POSTNI_KRAJ Tipologija naziv OBLIKA_SIF_PREUREJENO polje za kompatibilnost s PRS_ENOTA RS ST_DAVCNA polje za kompatibilnost s PRS_ENOTA RS VELIK_EU_SIF velikost poslovnega subjekta, kategorije po številu zaposlenih VELIK_EU velikost poslovnega objekta, naziv kategorije ČLANICE občine v sodelovanju Na delovnem listu smo ohranili tudi nekatere spremenljivke, ki se nanašajo na poslovne subjekte in so smiselne samo za podatkovni zapis AJPES (ENOTA, MATICNA, OBLIKA_SIF_PREUREJENO, ST_DAVCNA, VELIK_EU_SIF, VELIK_EU). Polje ČLANICE vsebuje spisek občin, ki so pridružene zapisanemu sodelovanju in iz katerega smo razvili pare sodelovanje – občine. Delovna lista sta tako pripravljena za združitev podatkov v skupno tabelo vseh sodelovanj (ENOTE_VSE). V AJPES delovnem zvezku Prs1 so na listu PRS_USTANOVITELJI podani pari poslovni subjekt – ustanovitelj iz baze AJPES. Poslovni subjekti so podani z in-terno oznako enote AJPES, ustanovitelji pa z matično številko subjekta. Da bi omogočili celovit vpogled, smo pripravili razširjen list PRS_USTANOVITELJI_ IMENA z dodatnimi podatki o poslovnih subjektih – sodelovanjih in ustanoviteljih. Za prve smo podatke pridobili s povezavo z listom PRS_ENOTA_RS (ma-tična številka, polno ime, kratko ime). Za ustanovitelje v AJPES delovnem zvezku nismo prejeli ustreznega šifranta.11 Za popolnitev podatkov smo zato uporabili register proračunskih uporabnikov (MF-UJP, n. d.) in pridobili delovni zvezek RPU_Seznam_13.09.2023. Register vsebuje tako matično kot davčno številko, kar nam je omogočilo pripraviti šifrant občin OBČINE_SURS_RPU_AJPES, ki vsebuje vse identifikatorje, nazive, naslove in elektronske naslove občin, število prebivalcev in koordinate centroidov, ki smo ji pridobili iz aplikacije QGIS. Delovni list vključuje tudi trimestne šifre SURS, poimenovanje občin, kakor ga uporablja SURS, pripadnost regijam in imena regij, povzetih po delovnem zvez-11 Pri naročanju podatkov pri AJPES bi bilo treba posebej navesti, da mora delovni zvezek vključevati tudi šifrant za vse subjekte, ki se pojavljajo na delovnih listih − poslovne subjekte in ustanovitelje. 24 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja ku NUTS3,_SKTE5,7, 2022 − Tabela (SURS, n. d.). S pomočjo tega šifranta, ki smo ga dodali v delovni zvezek Prs1 kot SURS-RPU-AJPES, smo dopolnili delovni list PRS_USTANOVITELJI_IMENA tako, da nam podatki omogočajo vse načrtovane poizvedbe. Delovni list parov poslovni subjekt − ustanovitelj z vsemi podatki smo poimenovali list PRS_USTANOVITELJI_IMENA_VSE in tako vsebuje naslednje spremenljivke: Tabela 6: Spremenljivke delovnega lista PRS_USTANOVITELJI_IMENA_VSE TIP_vrsta vrsta sodelovanja TIP_oblika oblika sodelovanja TIP združena oznaka VIR 1 – PRS, 2 – MOS ID_ENOTA zaporedna številka glede na vir ID_S = VIR + ID_ENOTA ENOTA šifra enote – AJPES MATICNA matična številka poslovnega subjekta POPOLNO IME polno ime poslovnega subjekta Kratko IME kratko ime poslovnega subjekta OBLIKA_SIF IME ime ustanovitelja (če je oseba) PRIIMEK priimek ustanovitelja (če je oseba) P_SUBJEKT_MATICNA matična številka ustanovitelja (občine) NAZIV uradni naziv občine (z oznako (mestna) občina) OBCINA ime občine ST_DAVCNA davčna številka občine ustanoviteljice OBCINA_SIF trimestna šifra SURS TUJA_P_OSEBA ZAKON DATUM_VSTOPA DATUM_IZSTOPA podatki o ustanoviteljstvu ZAPST VRSTA_ODGOVORNOSTI_SIF VRSTA_ODGOVORNOSTI Delovni list vseh ustanoviteljev z vsemi podatki (PRS_USTANOVITELJI_IMENA_VSE) smo nato preko delovnega lista PRS_USTANOVITELJI_IMENA pre-uredili v delovni list PRS_USTANOVITELJI_IMENA_OBCINE, in sicer brez spremenljivk, ki za študijo niso relevantne (sivo obarvane vrstice v Tabeli 6), ter 25 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja vključujoč samo ustanovitelje – občine (ostale ustanovitelje smo z delovnega lista izbrisali). Pare sodelovanje – občine ustanoviteljice za sodelovanja, ki niso registrirana kot poslovni subjekti, smo razbrali z delovnega lista MOS_ENOTA. Na ta način smo v datoteko Prs1 dodali delovni list MOS_USTANOVITELJI_IMENA (Tabela 7), ki je kompatibilen s spremenljivkami delovnega lista PRS_USTANOVITELJI_ IMENA in vsebuje naslednje spremenljivke: Tabela 7: Spremenljivke MOS_USTANOVITELJI_IMENA TIP_vrsta vrsta sodelovanja TIP_oblika oblika sodelovanja TIP združena oznaka VIR 1 – PRS, 2 – MOS ID_ENOTA zaporedna številka ID_S = VIR + ID_ENOTA MATICNA kompatibilnost s PRS_USTANOVITELJI_IMENA POPOLNO IME polno ime sodelovanja P_SUBJEKT_MATICNA matična številka ustanovitelja (občine) NAZIV uradni naziv občine (z oznako (mestna) občina) OBCINA ime občine ST_DAVCNA davčna številka občine ustanoviteljice OBCINA_SIF trimestna šifra SURS OBCINA_SURS ime občine SURS Spisek sodelovanj je po eni strani vmesna podatkovna tabela v postopku priprave povezav (parov občin, ki sodelujejo), po drugi pa je vhodni podatek v statistično analizo sodelovanj po občinah. Delovni list smo pripravili s pomočjo programa v Pythonu (mos_ustanovitelji_imena.py). Vhodni podatki o sodelovanjih so vsebina delovnega lista MOS_ENOTA, preoblikovani v datoteko mos_enota.csv. Program iz polja ČLANICE izlušči imena občin članic in za vsako članico tvori zapis v tabeli MOS_USTANOVITELJI_IMENA. Pri tem na osnovi imena obči-ne pridobi podatke o članici (P_SUBJEKT_MATICNA, NAZIV, OBCINA, ST_ DAVCNA, OBCINA_SIF) iz datoteke obcina.csv, ki vsebuje podatke delovnega lista SURS-RPU-AJPES_values delovnega zvezka OBČINE_SURS_RPU_AJPES. Vhodni datoteki v program za pripravo parov sodelovanje −občina sta torej: ■ mos_enota.csv in ■ obcina.csv. 26 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Prva vsebuje spremenljivke, ki so podane v Tabeli 5, druga pa predstavlja šifrant občin, ki smo ga pripravili v postopku priprave podatkov. Spremenljivke predstavljamo v Tabeli 8. Tabela 8: Šifrant občin – vozlišča modela Gephi OBCINA_SIF OBCINA_SURS P_SUBJEKT_MATICNA OBCINA ST_DAVCNA OBCINA_SIF_RPU e-mail NASELJE Naslov POSTNA_STEVILKA POSTNI_KRAJ REGIJA_SIF REGIJA Latitude Longitude Population Koeficient razvitosti Program mos_ustanovitelji_imena.py jemlje imena občin iz datoteke obcina.csv in preverja, pri katerih sodelovanjih (polje CLANICE v mos_enote.csv) se pojavlja ime določene občine, ter pare zapiše v datoteko mos_ustanovitelji_imena. csv, katere vsebina je opisana v Tabeli 6. Vse datoteke, omenjene v tem poglavju, se nahajajo na STAT_DAT. 2.1.2 Priprava podatkov za obravnavo programu za analizo socialnih omrežij Gephi Vhodni podatki za analizo socialnih omrežij vključujejo podatke o vozliščih (ob- čine) in podatke o povezavah (pari občin v sodelovanjih). Podatki o vozliščih so zbrani v datoteki VOZLI.csv, podatki o povezavah (sodelovanja med pari občin) pa v datoteki POVEZAVE.csv. Za potrebe analize smo povezave pripravili brez vrste sodelovanj 06, ki obsega združenja občin. Le-te združujejo skoraj vse obči-ne, zato je sodelovanje kot pojav v tem kontekstu zamegljen. Podatki o povezavah za analizo se nahajajo v datoteki POVEZAVE_brez_06.csv. 27 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Vsebina tabele VOZLI (Tabela 9) obsega številsko oznako in ime občine, kakor ju definira SURS, številsko oznako regije, zemljepisno širino in dolžino za GIS grafični prikaz omrežja sodelovanj, število prebivalcev občine in koeficient razvitosti. Tabela je shranjena tudi kot delovni list VOZLI v delovnem zvezku OBČINE_SURS_RPU_AJPES Tabela 9: Spremenljivke vhodne tabele VOZLI Id ID občine, SURS Label ime občine, SURS Region ID regije Latitude zemljepisna širina Longitude zemljepisna dolžina Population število prebivalcev DI koeficient razvitosti Povezave v družbenem omrežju opredelimo s pari sodelovanja, ki jih program razvije iz spiska sodelovanj. Vhodni podatki v pripravo modela socialnih omrežij so pari sodelovanje – občina. Delovni list parov poslovni subjekt – občina smo pridobili od AJPES (delovni list PRS_USTANOVITELJI_IMENA). Preostala sodelovanja, ki smo jih pridobili z raziskavo spletnih objav, pa smo, kot že omenjeno, pripravili s pomočjo programa Python z delovnega lista MOS_ENOTA in jih shranili na delovni list MOS_USTANOVITELJI_IMENA. Oba delovna lista sta vključena v delovni zvezek Prs1.xlsx. Vhodno tabelo v pripravo povezav med občinami SODELOVANJA_OBCINE smo pridobili z združitvijo delovnih listov MOS_USTANOVITELJI_IMENA in PRS_USTANOVITELJI_IMENA_OBCINE, zato vsebuje spremenljivke, predstavljene v Tabeli 7. Vhodno datoteko za pripravo povezav, sodelovanja_obcine. csv, smo pridobili z izvozom delovnega lista SODELOVANJE_OBCINE. Datoteki povezav med pari občin POVEZAVE.csv in POVEZAVE_brez_06.csv smo pripravili s pomočjo programa sodelovanja_povezave_vse_in_brez_06.py, iz podatkov datotek obcina.csv in sodelovanja_obcine-csv. Tabela 10: Vsebina datoteke POVEZAVE.csv Source prva občina v paru sodelovanja Target druga občina v paru sodelovanja Id zaporedna številka povezave (para za dano sodelovanje) Label šestmestna šifra sodelovanja Imc_type, dvomestna oznaka vrste sodelovanja 28 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Izhodna datoteka vsebuje pet stolpcev (Tabela 10), ki opredelijo občini v sodelovanju, zaporedno številko povezave, identifikacijo sodelovanja (Label) in vrsto sodelovanja (Imc_type). Model družbenega omrežja sodelovanj smo nazadnje pripravili z uvozom podatkov iz datotek VOZLI.csv in SODELOVANJA_brez_06 v program za analizo družbenih omrežij Gephi. 2.1.3 Potek analize družbenega omrežja sodelovanj Analizo družbenega omrežja sodelovanj smo pripravili s pomočjo prosto dostop-nega programa Gephi. Podatke v Gephi uvažamo iz tabel z ukazom Import Spre-adsheet. Najprej uvozimo podatke o vozliščih (v našem primeru je to datoteka VOZLI.csv). Tako smo na list Nodes v Gephi prenesli šest podatkovnih stolpcev: ■ Id, številska oznaka občine, ■ Label, naziv občine, ■ Latitude, zemljepisna širina občine, ■ Longitude, zemljepisna dolžina občine, ■ Region, dvomestna oznaka statistične regije, ■ Population, število prebivalcev. Nato uvozimo podatke o povezavah. Pri tem moramo označiti, da želimo dodati podatke na obstoječi delovni prostor (Append to existing workspace). V našem primeru smo uvozili podatke iz datoteke POVEZAVE_brez_06.csv, s čimer smo na list Edges prenesli pet podatkovnih stolpcev: ■ Source, prva občina v paru sodelovanja, ■ Target, druga občina v paru sodelovanja, ■ Id, zaporedna številka povezave (para za dano sodelovanje), ■ Label, šestmestna šifra sodelovanja, ■ Imc_type, dvomestna oznaka tipa sodelovanja. Nato smo izračunali parametre, ki opisujejo karakteristike omrežja. Statistike v Gephi pridobimo na pogledu Overview, na zavihku Statistics (povsem desno). Osnovne informacije dobimo na zavihkih: ■ pregled omrežja (Network Owerview), ■ detekcija skupnosti (Community Detection), ■ pregled vozlišč (Node Owerview), ■ pregled povezav (Edge overview). Pregled omrežja prinaša osnovne parametre omrežja, in sicer: ■ stopnja (Degree): število povezav, ki jih ima vozlišče; ■ tehtana stopnja (Weighted Degreee): vsota uteži povezav do vozlišča; 29 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja ■ povprečna stopnja (Average Degree): povprečno število povezav, ki jih ima vozlišče; ■ stopnja notri in ven (za usmerjene grafe): število vhodnih oziroma izhod-nih povezav vozlišča; ■ premer omrežja (Network Diameter): najdaljša/najkrajša pot v omrežju; ■ gostota omrežja (Graph Density): število povezav v množici v primerjavi s tem, koliko bi jih lahko bilo; ■ HITS (Hyperlink-Induced Topic Search), ■ koeficient gručenja (Clustering coeficient), ■ PageRank, ■ povezane komponente (Connected Components). Stopnja predstavlja število povezav, ki jih ima vozlišče. Povprečna stopnja je povprečno število povezav, ki jih imajo vozlišča v omrežju. Je razmerje med številom povezav in številom vozlišč, torej povprečno število povezav na vozlišče. Visoka povprečna stopnja nakazuje dobro povezanost omrežja, visoko stopnjo interakcije ali sodelovanja. Povprečna utežena stopnja (Avg. Weighted Degree) je razmerje med vsoto ute- ži vseh povezav vozlišča in skupnim številom povezav vozlišča. Uteži povezav v omrežju izberemo glede na značilnosti podatkov in kontekst omrežja. Premer omrežja (Network Diameter) je najdaljša/najkrajša pot med katerima koli dvema vozliščema v omrežju. Z njim ocenimo razpršenost oziroma razse- žnost omrežja. Gostota grafa (Graph Density) je razmerje med številom dejanskih povezav v omrežju in številom možnih povezav. Vrednost gostote grafa je med 0 in 1. Graf z gostoto 0 je graf brez povezav (t. i. prazen graf). Graf z gostoto 1 je popoln graf, kjer je vsako vozlišče povezano z vsakim drugim vozliščem. Visoka gostota kaže na tesno povezanost vozlišč omrežja. HITS meri avtoriteto in središčnosti vozlišč v omrežju (t. i. hubs). Vozlišča z visoko oceno avtoritete so tista, ki jih citirajo (torej kažejo nanje) druga pomembna vozlišča. Vozlišča z visoko oceno središčnosti so tista, ki kažejo veliko drugih vozlišč, ki so visoko ocenjena kot avtoritete. Koeficient gručenja izraža stopnjo medsebojne povezanosti vozlišč. Za dano vozlišče v omrežju je koeficient gručenja razmerje med številom dejanskih povezav s sosednjimi vozlišči (tj. vozlišči, ki so povezana s tem vozliščem) in številom možnih povezav med sosednjimi vozlišči. Visok koeficient gručenja v omrežju kaže na prisotnost močno povezanih skupnosti znotraj omrežja. 30 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja PageRank je ocena pomembnosti posameznih vozlišč (ali posameznikov) v omrežju. Vozlišča z več povezavami (ali povezavami z drugimi pomembnimi vozlišči) so ocenjena z višjim PageRank. Povezane komponente v omrežju ali grafu so podgrafi, v katerih je mogoče od vsakega vozlišča priti do katerega koli drugega vozlišča, ne da bi morali zapustiti to komponento. V kontekstu analize družbenih omrežij povezane komponente lahko pomagajo identificirati skupine posameznikov, ki so medsebojno povezani, vendar so ločeni od ostalih v omrežju. Detekcija skupnosti oceni modularnost s tremi parametri: ■ modularnost, ki je ocena kakovosti delitve omrežja na skupnosti (vrednost modularnosti blizu 1 pomeni, da ima omrežje močno strukturo skupnosti); ■ modularnostna skupnost (program razvrsti vozlišča v skupnosti in za vsako vozlišče določi kateri skupnosti pripada); ■ modularnost Q, ocena kakovosti delitve omrežja na skupnosti (visoka vrednost (blizu 1) običajno kaže na dobro delitev z jasno definiranimi skupnostmi). Modularnost omogoča razumevanje strukture omrežja, tako da nam omogoča vpogled v skupnosti ali skupine znotraj omrežja. Na ta način lahko razkrivamo skrite vzorce ali strukture. Pregled vozlišč izračuna mere gručenja in mere sredinskosti: ■ povprečni koeficient gručenja (Avg. Clustering Coefficient); ■ medsebojna središčnost (Betweenness Centrality): merilo središčnosti v grafu, ki temelji na najkrajših poteh; ■ središčnost bližine (Closeness Centrality): merilo središčnosti v grafu, izra- čunano kot recipročna vrednost vsote dolžin najkrajših poti med vozliščem in vsemi drugimi vozlišči v grafu; ■ središčnost lastnega vektorja (Eigenvector Centrality): merilo vpliva vozlišča v omrežju. Povprečni koeficient gručenja meri stopnjo, do katere so vozlišča v omrežju »gru- čena« ali povezana med seboj. Preverja, ali so prijatelji vozlišča tudi med seboj prijatelji. Koeficient gručenja za posamezno vozlišče se izračuna kot število dejanskih povezav med sosedami vozlišča, deljeno z največjim možnim številom takšnih povezav. V neusmerjenem omrežju je največje možno število povezav med 'n' sosedami enako ‚n(n-1)/2‘. Povprečni koeficient gručenja je povprečje koeficientov gručenja. Visok povprečni koeficient gručenja pomeni, da so vozlišča v omrežju zelo močno povezana (visoka stopnja lokalne gostote). 31 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja 2.2 Doseženi rezultati Rezultati aktivnosti v okviru tega delovnega sklopa projekta so: ■ orodje za pripravo podatkov za analizo, ■ pregled prekrivanja območij medobčinskega sodelovanja v Republiki Sloveniji v praksi, ■ pregled prekrivanja področij medobčinskega sodelovanja v Republiki Sloveniji v praksi. Orodje za pripravo podatkov za analizo je predstavljeno v predhodnem poglavju. V nadaljevanju tega poglavja pa predstavljamo preostala dva izdelka drugega delovnega sklopa. 2.2.1 Pregled prekrivanj območij sodelovanja Kot že omenjeno, smo iz analize prekrivanj območij sodelovanja izključili vrsto sodelovanj 06 (združenje občin), tako da vključuje vrste 01 (gospodarske javne službe), 02 (negospodarske javne službe), 04 (skupne upravne organe), 07 (regionalni razvoj) in 09 (zasebnopravne oblike sodelovanja). Pregled območij sodelovanja obsega grafično predstavitev in opisno statistično analizo omrežja sodelovanja. Prva omogoča širši vpogled v omrežje sodelovanja in skupine povezovanja, s pomočjo druge pa predstavljamo nekatere podrobno-sti in podrobneje predstavljamo skupine občin v sodelovanju in izpostavljamo vodilne občine v teh skupinah. Slika 4: Grafični prikaz medobčinskih sodelovanj 32 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Iz Slike 4 je razvidno, kako se občine družijo v skupine. Krožci predstavljajo obči-ne. Velikost kroga odraža vrednost stopnje povezovanja, to je velikost podomrež- ja posamezne občine, števila pa označujejo skupine povezovanja, izračunane na osnovi podatkov o povezovanju med občinami. Podomrežja lepo sledijo delitvi na statistične regije, s tem da štiri regije izgubijo svojo identiteto, in sicer Obalno- -kraška, Primorsko-notranjska, Posavska in Zasavska statistična regija. Prvi dve se s svojimi povezavami priključujeta k Osrednjeslovenski statistični regiji, drugi dve pa k Jugovzhodni Sloveniji in Savinjski statistični regiji. Slika 5: Razporeditev občin po skupinah sodelovanja glede na regije Iz Slike 5 je razvidno, da severne in vzhodne regije ohranjajo svojo strukturo tudi v medobčinskem sodelovanju, medtem ko Osrednjeslovenska regija pritegne ce-loten jugozahodni del Slovenije. Na ta način prekrije Obalno-kraško in Primorsko-notranjsko regijo ter znaten del Jugovzhodne Slovenije. Zasavska in Posavska statistična regija pa sta priključeni k Savinjski regiji oziroma Jugovzhodni Sloveniji. Iz nabora vseh statistik družbenega omrežja smo za našo analizo izbrali parametre, ki se nanašajo na skupinjenje občin. S pomočjo podatkov v Tabeli 11 smo pripravili podrobnejšo analizo skupin povezovanja med občinami. 33 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Tabela 11: Izbrani parametri družbenega omrežja sodelovanj slovenskih občin .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 50 Koper/Capodistria 12 53875 1.12 53 0 0.488 3544.6 0.159 12 36 Idrija 11 11757 1.14 51 0 0.476 1489.0 0.159 10 43 Kamnik 8 29979 1.15 51 0 0.476 1389.5 0.160 11 194 Šmartno pri Litiji 8 5768 1.04 46 0 0.411 1035.3 0.152 9 91 Pivka 10 6226 0.94 47 0 0.379 625.7 0.152 8 94 Postojna 10 17264 1.03 47 0 0.379 625.7 0.152 7 49 Komen 12 3578 0.77 9 0 0.286 235.0 0.008 12 12 Cerklje na Gorenjskem 9 7854 1.25 55 0 0.383 226.2 0.160 10 27 Gorenja vas - Poljane 9 7646 1.16 55 0 0.383 226.2 0.160 14 147 Žiri 9 5055 1.23 55 0 0.383 226.2 0.160 13 20 Dobrepolje 8 3923 1.04 46 0 0.379 142.7 0.154 9 130 Trebnje 7 13477 1.21 53 0 0.382 136.1 0.159 12 150 Bloke 10 1564 1.07 43 0 0.375 135.3 0.151 6 35 Hrpelje - Kozina 12 5131 0.93 5 0 0.339 135.0 0.005 11 211 Šentrupert 7 2939 1.1 50 0 0.382 127.8 0.158 8 60 Litija 5 15753 1.14 14 0 0.363 112.7 0.035 9 212 Mirna 7 2714 1.09 49 0 0.381 108.9 0.158 7 199 Mokronog - Trebelno 7 3229 1.08 49 0 0.381 108.9 0.158 8 71 Medvode 8 17076 1.12 49 0 0.379 103.3 0.157 8 104 Ribnica 7 9783 1.06 43 0 0.375 87.0 0.152 11 134 Velike Lašče 8 4520 0.97 43 0 0.375 87.0 0.152 7 179 Sodražica 7 2284 1.08 43 0 0.375 87.0 0.152 12 66 Loški Potok 7 1797 0.79 43 0 0.375 87.0 0.152 9 39 Ivančna Gorica 8 17738 1.2 47 0 0.379 72.2 0.157 8 32 Grosuplje 8 21587 1.23 45 0 0.378 45.0 0.155 9 123 Škofljica 8 11897 1.13 45 0 0.378 45.0 0.155 7 213 Ankaran/Ancarano 12 3388 1.05 42 0 0.374 42.3 0.151 3 19 Divača 12 4443 1.01 7 0 0.285 28.3 0.008 12 111 Sežana 12 13824 0.94 7 0 0.285 28.3 0.008 11 48 Kočevje 7 15674 0.85 10 0 0.335 22.1 0.022 7 64 Logatec 8 15065 1.17 7 0 0.331 21.0 0.019 3 14 Cerkno 11 4516 0.98 41 0 0.373 13.3 0.151 9 34 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 22 Dol pri Ljubljani 8 6352 1.12 41 0 0.373 7.3 0.151 5 77 Moravče 8 5569 1.08 41 0 0.373 7.3 0.151 11 68 Lukovica 8 6020 1.21 41 0 0.373 7.3 0.151 9 23 Domžale 8 37477 1.27 41 0 0.373 7.3 0.151 12 72 Mengeš 8 8592 1.24 41 0 0.373 7.3 0.151 12 164 Komenda 8 6643 1.34 41 0 0.373 7.3 0.151 11 37 Ig 8 7718 1.02 40 0 0.373 0.0 0.150 5 5 Borovnica 8 4681 1.01 40 0 0.373 0.0 0.150 6 21 Dobrova - Polhov Gradec 8 7946 1.09 40 0 0.373 0.0 0.150 4 140 Vrhnika 8 17923 1.12 40 0 0.373 0.0 0.150 6 208 Log - Dragomer 8 3764 1.08 40 0 0.373 0.0 0.150 5 138 Vodice 8 5123 1.09 40 0 0.373 0.0 0.150 5 162 Horjul 8 3024 1.25 40 0 0.373 0.0 0.150 5 186 Trzin 8 3956 1.34 40 0 0.373 0.0 0.150 12 8 Brezovica 8 12838 1.06 40 0 0.373 0.0 0.150 5 61 Ljubljana 8 296228 1.22 40 0 0.373 0.0 0.150 7 88 Osilnica 7 339 0.49 7 0 0.277 0.0 0.020 4 165 Kostel 7 621 0.6 7 0 0.277 0.0 0.020 6 13 Cerknica 10 11785 1.09 5 0 0.277 0.0 0.012 6 38 Ilirska Bistrica 10 13362 1 5 0 0.281 0.0 0.008 2 65 Loška dolina 10 3550 0.96 5 0 0.277 0.0 0.012 6 40 Izola/Isola 12 16564 1.1 3 0 0.330 0.0 0.008 7 84 Nova Gorica 11 32034 1.09 7 1 0.341 1606.2 0.004 17 44 Kanal 11 5213 1.08 8 1 0.260 624.0 0.000 13 75 Miren - Kostanjevica 11 5100 0.96 11 1 0.262 80.4 0.001 14 1 Ajdovščina 11 19811 1.01 7 1 0.260 14.6 0.000 12 183 Šempeter - Vrtojba 11 6175 1.16 7 1 0.259 11.7 0.000 14 201 Renče - Vogrsko 11 4384 0.92 7 1 0.259 11.7 0.000 14 136 Vipava 11 5867 1 5 1 0.225 2.6 0.000 9 7 Brda 11 5590 1.01 6 1 0.259 0.8 0.000 13 128 Tolmin 11 10899 1.03 5 1 0.207 0.0 0.000 9 6 Bovec 11 3044 0.89 3 1 0.207 0.0 0.000 7 46 Kobarid 11 4046 0.9 3 1 0.207 0.0 0.000 7 35 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 193 Žužemberk 7 4681 1.02 28 2 0.443 586.4 0.039 10 73 Metlika 7 8465 1.01 31 2 0.444 541.6 0.053 10 197 Kostanjevica na Krki 6 2472 0.92 26 2 0.442 500.1 0.027 8 54 Krško 6 25982 1.15 18 2 0.345 80.8 0.010 10 9 Brežice 6 24417 1.01 16 2 0.345 80.8 0.010 7 110 Sevnica 6 17654 1.05 16 2 0.345 80.8 0.010 6 170 Mirna Peč 7 3130 1.19 23 2 0.344 30.3 0.041 10 17 Črnomelj 7 14236 0.9 21 2 0.341 17.2 0.036 10 85 Novo mesto 7 38075 1.3 21 2 0.341 17.2 0.036 14 109 Semič 7 3832 0.91 21 2 0.341 17.2 0.036 8 157 Dolenjske Toplice 7 3611 0.98 18 2 0.340 16.7 0.022 9 119 Šentjernej 7 7356 0.98 18 2 0.340 8.6 0.025 10 121 Škocjan 7 3423 0.94 18 2 0.340 8.6 0.025 10 203 Straža 7 3878 1.17 18 2 0.340 8.6 0.025 9 206 Šmarješke Toplice 7 3544 1.13 18 2 0.340 8.6 0.025 9 114 Slovenske Konjice 4 15313 1.04 52 3 0.492 4274.5 0.023 15 133 Velenje 4 33474 1.13 34 3 0.403 1477.2 0.004 14 11 Celje 4 48776 1.18 35 3 0.383 999.1 0.004 12 99 Radeče 6 4108 0.99 41 3 0.421 867.7 0.010 11 144 Zreče 4 6645 1.05 40 3 0.405 653.3 0.004 14 57 Laško 4 13013 1.01 39 3 0.412 614.6 0.008 11 149 Bistrica ob Sotli 6 1354 0.69 37 3 0.384 279.0 0.005 14 30 Gornji Grad 4 2559 0.92 35 3 0.394 100.2 0.004 13 62 Ljubno 4 2560 1.07 35 3 0.394 100.2 0.004 15 67 Luče 4 1437 0.87 35 3 0.394 100.2 0.004 15 79 Mozirje 4 4489 1.07 35 3 0.394 100.2 0.004 14 83 Nazarje 4 2673 1.13 35 3 0.394 100.2 0.004 15 180 Solčava 4 511 0.72 35 3 0.394 100.2 0.004 13 125 Šmartno ob Paki 4 3369 1.03 33 3 0.394 100.2 0.004 12 126 Šoštanj 4 9064 1.17 33 3 0.394 100.2 0.004 12 200 Poljčane 2 4432 0.79 13 3 0.374 71.0 0.001 7 171 Oplotnica 2 4146 0.93 12 3 0.371 57.9 0.001 10 120 Šentjur 4 19482 1.08 35 3 0.375 6.5 0.004 10 36 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 137 Vitanje 4 2242 1.02 35 3 0.375 6.5 0.004 13 139 Vojnik 4 9146 1.09 35 3 0.375 6.5 0.004 13 154 Dobje 4 969 0.93 33 3 0.375 6.5 0.004 7 155 Dobrna 4 2297 1.1 33 3 0.375 6.5 0.004 11 51 Kozje 4 3010 0.77 35 3 0.375 5.3 0.004 16 106 Rogaška Slatina 4 11614 1.07 35 3 0.375 5.3 0.004 16 107 Rogatec 4 3034 1.02 35 3 0.375 5.3 0.004 15 124 Šmarje pri Jelšah 4 10505 1.06 35 3 0.375 5.3 0.004 15 92 Podčetrtek 4 3597 0.98 33 3 0.375 5.3 0.004 15 127 Štore 4 4466 1.12 34 3 0.375 0.1 0.004 10 184 Tabor 4 1735 1.02 34 3 0.375 0.1 0.004 15 151 Braslovče 4 5723 1.05 32 3 0.375 0.1 0.004 15 173 Polzela 4 6410 1.06 32 3 0.375 0.1 0.004 14 190 Žalec 4 21675 1.07 32 3 0.375 0.1 0.004 14 209 Rečica ob Savinji 4 2318 1.02 32 3 0.375 0.1 0.004 11 189 Vransko 4 2683 1.02 33 3 0.374 0.0 0.003 15 174 Prebold 4 5343 1.19 31 3 0.374 0.0 0.003 12 129 Trbovlje 5 15958 0.92 8 3 0.335 0.0 0.005 9 198 Makole 2 2038 0.91 7 3 0.368 0.0 0.001 7 34 Hrastnik 5 8967 1 6 3 0.335 0.0 0.005 8 142 Zagorje ob Savi 5 16413 1.1 6 3 0.335 0.0 0.005 8 112 Slovenj Gradec 3 16955 1.09 13 4 0.297 2200.0 0.000 20 16 Črna na Koroškem 3 3193 0.96 11 4 0.232 0.0 0.000 15 25 Dravograd 3 8862 1.01 11 4 0.232 0.0 0.000 12 74 Mežica 3 3564 1.19 11 4 0.232 0.0 0.000 15 76 Mislinja 3 4535 1.03 11 4 0.232 0.0 0.000 16 81 Muta 3 3394 1.03 11 4 0.232 0.0 0.000 12 93 Podvelka 3 2310 0.87 11 4 0.232 0.0 0.000 13 101 Radlje ob Dravi 3 6142 1.03 11 4 0.232 0.0 0.000 13 103 Ravne na Koroškem 3 11199 1.12 11 4 0.232 0.0 0.000 15 141 Vuzenica 3 2667 1.08 11 4 0.232 0.0 0.000 15 175 Prevalje 3 6798 1.09 11 4 0.232 0.0 0.000 14 177 Ribnica na Pohorju 3 1099 0.77 11 4 0.232 0.0 0.000 14 37 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 96 Ptuj 2 23525 0.98 42 5 0.491 5955.6 0.021 13 98 Rače - Fram 2 7959 1.01 34 5 0.403 918.8 0.002 16 45 Kidričevo 2 6586 1.15 35 5 0.404 596.6 0.002 10 113 Slovenska Bistrica 2 26206 1 21 5 0.377 183.2 0.002 9 26 Duplek 2 7046 0.94 41 5 0.375 161.7 0.001 16 115 Starše 2 4132 1.01 41 5 0.375 161.7 0.001 16 58 Lenart 2 8648 1.04 30 5 0.370 120.5 0.001 11 89 Pesnica 2 7608 0.98 28 5 0.368 117.7 0.001 8 55 Kungota 2 4950 0.91 29 5 0.368 116.9 0.001 10 169 Miklavž na Dravskem polju 2 7147 1.07 27 5 0.368 116.9 0.001 14 70 Maribor 2 113000 0.98 28 5 0.352 103.0 0.001 17 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 2 1193 0.92 29 5 0.369 70.5 0.001 6 18 Destrnik 2 2641 0.98 28 5 0.367 42.4 0.001 11 185 Trnovska vas 2 1404 1.01 26 5 0.367 42.4 0.001 6 87 Ormož 2 11912 0.97 30 5 0.368 9.5 0.001 16 24 Dornava 2 2902 1.08 28 5 0.368 9.5 0.001 6 28 Gorišnica 2 4182 1.05 28 5 0.368 9.5 0.001 8 42 Juršinci 2 2481 0.97 28 5 0.368 9.5 0.001 8 159 Hajdina 2 3897 1.03 28 5 0.368 9.5 0.001 8 168 Markovci 2 4102 1.1 28 5 0.368 9.5 0.001 9 153 Cerkvenjak 2 2216 0.8 21 5 0.312 4.2 0.000 7 181 Sveta Ana 2 2326 0.87 21 5 0.312 4.2 0.000 6 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 2 2168 0.93 21 5 0.312 4.2 0.000 8 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 2 2132 1.08 21 5 0.312 4.2 0.000 6 118 Šentilj 2 8403 0.97 19 5 0.311 1.7 0.000 6 148 Benedikt 2 2735 1.02 19 5 0.311 1.7 0.000 4 108 Ruše 2 7127 0.94 18 5 0.311 1.0 0.000 8 160 Hoče - Slivnica 2 11885 1.02 18 5 0.311 1.0 0.000 13 167 Lovrenc na Pohorju 2 2944 0.88 18 5 0.311 1.0 0.000 8 178 Selnica ob Dravi 2 4473 0.94 18 5 0.311 1.0 0.000 7 69 Majšperk 2 4002 0.9 23 5 0.364 0.0 0.001 11 135 Videm 2 5614 0.89 23 5 0.364 0.0 0.001 9 191 Žetale 2 1293 0.83 23 5 0.364 0.0 0.001 11 38 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 143 Zavrč 2 1484 0.95 21 5 0.364 0.0 0.001 10 172 Podlehnik 2 1819 0.91 21 5 0.364 0.0 0.001 6 196 Cirkulane 2 2366 0.88 21 5 0.364 0.0 0.001 7 202 Središče ob Dravi 2 1911 0.96 21 5 0.364 0.0 0.001 14 205 Sveti Tomaž 2 1979 0.95 21 5 0.364 0.0 0.001 12 116 Sveti Jurij ob Ščavnici 1 2816 0.78 47 6 0.396 2844.7 0.001 11 158 Grad 1 2005 0.68 35 6 0.349 1451.9 0.001 8 29 Gornja Radgona 1 8489 0.95 43 6 0.333 534.2 0.000 11 2 Beltinci 1 8082 0.97 26 6 0.321 0.0 0.000 11 10 Tišina 1 3968 0.9 26 6 0.321 0.0 0.000 10 15 Črenšovci 1 3935 0.85 26 6 0.321 0.0 0.000 10 31 Gornji Petrovci 1 1982 0.53 26 6 0.321 0.0 0.000 8 33 Šalovci 1 1369 0.56 26 6 0.321 0.0 0.000 9 47 Kobilje 1 512 0.68 26 6 0.321 0.0 0.000 9 56 Kuzma 1 1636 0.58 26 6 0.321 0.0 0.000 9 59 Lendava/Lendva 1 10211 0.84 26 6 0.321 0.0 0.000 8 63 Ljutomer 1 11042 0.96 26 6 0.321 0.0 0.000 11 78 Moravske Toplice 1 5971 0.84 26 6 0.321 0.0 0.000 11 80 Murska Sobota 1 18651 1.03 26 6 0.321 0.0 0.000 13 86 Odranci 1 1606 1.12 26 6 0.321 0.0 0.000 10 97 Puconci 1 5890 0.83 26 6 0.321 0.0 0.000 9 100 Radenci 1 5202 0.97 26 6 0.321 0.0 0.000 9 105 Rogašovci 1 3104 0.54 26 6 0.321 0.0 0.000 9 132 Turnišče 1 3163 0.97 26 6 0.321 0.0 0.000 10 152 Cankova 1 1765 0.74 26 6 0.321 0.0 0.000 9 156 Dobrovnik/Dobronak 1 1254 0.83 26 6 0.321 0.0 0.000 8 161 Hodoš/Hodos 1 357 0.26 26 6 0.321 0.0 0.000 8 166 Križevci 1 3564 1.04 26 6 0.321 0.0 0.000 8 176 Razkrižje 1 1233 0.94 26 6 0.321 0.0 0.000 9 187 Velika Polana 1 1393 0.85 26 6 0.321 0.0 0.000 8 188 Veržej 1 1368 0.88 26 6 0.321 0.0 0.000 8 195 Apače 1 3536 0.8 26 6 0.321 0.0 0.000 8 52 Kranj 9 57171 1.15 29 7 0.441 421.0 0.041 12 39 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja .eb . . bliž. . . . opnja ed ed or Id občina regija št. pr di st modul sr meds sr avt št. sod 102 Radovljica 9 19315 1.04 29 7 0.441 421.0 0.041 9 122 Škofja Loka 9 23779 1.21 29 7 0.441 421.0 0.041 17 131 Tržič 9 15058 0.96 29 7 0.441 421.0 0.041 9 90 Piran/Pirano 12 18253 0.93 14 7 0.429 92.0 0.024 7 82 Naklo 9 5495 1.18 18 7 0.337 0.5 0.025 9 95 Preddvor 9 3870 1.02 18 7 0.337 0.5 0.025 9 117 Šenčur 9 8939 1.24 18 7 0.337 0.5 0.025 8 146 Železniki 9 6643 1.19 18 7 0.337 0.5 0.025 14 163 Jezersko 9 671 0.98 18 7 0.337 0.5 0.025 9 41 Jesenice 9 21883 1.1 19 7 0.337 0.0 0.022 11 3 Bled 9 8190 1.12 17 7 0.337 0.0 0.022 7 4 Bohinj 9 5439 0.93 17 7 0.337 0.0 0.022 8 53 Kranjska Gora 9 5878 0.98 17 7 0.337 0.0 0.022 8 192 Žirovnica 9 4509 1.06 17 7 0.337 0.0 0.022 9 207 Gorje 9 2793 0.95 17 7 0.337 0.0 0.022 7 Legenda: Id – trimestna šifra občine; občina – ime občine; št. preb. – število prebivalcev, di – koeficient razvitosti; stopnja – število povezav (sodelovanj) občine; mod. – oznaka skupine; sred. bliž. − središč- na bližina; MS – medsebojna središčnost; avtor. – avtoriteta; št. pov. − število sodelovanj občine. Pri analizi skupinjenja občin se naslonimo na oznako skupine in ugotovimo, da je omrežje razdeljeno v osem skupin. Podatki v Tabeli 11 so razvrščeni po oznakah skupin in v okviru le-teh po medsebojni središčnosti. Tako so v okviru posamezne skupine občine razvrščene po pomembnosti oziroma povezovalni vlogi v skupini. Pri poročanju o skupinah navajamo tudi stopnjo povezovanja, ki meri velikost podomrežja povezovanja, v katerega je vključena posamezna občina. Manjša stopnja povezovanja pomeni, da se občina vključuje v manjše podomrež- je občin, kar pomeni, da gre za sodelovanja z manjšim številom sodelujočih. Ni pa ta vrednost neposredno povezana s številom sodelovanj, v katera se občina vključuje. To lahko preverimo v desnem stolpcu tabele, kjer je predstavljeno skupno število sodelovanj posameznih občin. Pisana druščina občin skupine 0 šteje 54 občin. V njej najdemo vseh 25 občin Osrednjeslovenske regije, več občin Jugovzhodne Slovenije ter vse občine Obalno-kraške in Primorsko-notranjske regije. 40 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja ■ 05 Litija ■ 07 Trebnje, Kočevje, Osilnica, Ribnica, Kostel, Sodražica, Loški Potok, Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno ■ 08 Ivančna Gorica, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Moravče, Dobrepolje, Velike Lašče, Ig, Šmartno pri Litiji, Škofljica, Lukovica, Logatec, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Vrhnika, Log - Dragomer, Domžale, Vodice, Horjul, Trzin, Medvode, Brezovica, Ljubljana, Mengeš, Komenda, Kamnik ■ 09 Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Žiri ■ 10 Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna, Bloke ■ 11 Cerkno, Idrija ■ 12 Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Sežana, Izola/Isola, Ankaran/Ancarano, Koper/Capodistria Večina omenjenih občin izkazuje stopnjo povezovanja večjo od 40, kar je glede na velikost skupine pričakovano. Nekoliko nepričakovano imajo osrednjo vlogo v povezovanju podomrežja občine Koper/Capodistria (stopnja = 53, MS = 3544,6), Idrija (stopnja = 51, MS = 1489,0), Kamnik (stopnja = 51, MS = 1389,5) in Šmartno pri Litiji (stopnja = 46, MS = 1035,3). Ostale občine se enakovredno udejstvujejo v omrežju, po ničemer ne odstopa niti Mestna občina Ljubljana. Nekatere občine pa so v skupino 0 pridružene z nizko vrednostjo stopnje povezovanja (Izola/Isola, Hrpelje - Kozina, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Osilnica, Kostel, Divača, Sežana, Logatec, Komen, Kočevje, Litija). Gre za občine, ki se sicer ne vključujejo v širša podomrežja povezovanja v skupini 0, ki v jedru predstavlja Osrednjeslovensko statistično regijo. Skupina 1 vključuje 11 občin Goriške statistične regije, ki izkazujejo povezovanje v zaprtem regionalnem krogu. Nesporno osrednja je Mestna občina Nova Gorica (stopnja = 7, MS = 1606,2). Pobegli občini iz Goriške statistične regije sta Cerkno (stopnja = 41, MS = 13,3) in Idrija (stopnja = 51, MS = 1489,0), ki se povezujeta s skupino 0 in izkazujeta višjo stopnjo povezovanja kot ostale občine skupine 1. Skupina 2 je sestavljena iz 11 občin Jugovzhodne Slovenije in treh občin Posavske statistične regije (Brežice, Krško in Kostanjevica). Skoraj polovica občin Jugovzhodne Slovenije pa se uvršča v skupino 0, in sicer: Loški Potok, Ribnica, Trebnje, Sodražica, Mokronog - Trebelno, Šentrupert, Mirna, Kočevje, Osilnica in Kostel. Osrednjo vlogo v povezovanju skupine igrajo majhne občine: Žužemberk (stopnja = 28, MS = 586,4), Metlika (stopnja = 31, MS = 541,6) in Kostanjevica na Krki (stopnja = 26, MS = 500,1). Stopnja povezovanja je v skladu z velikostjo skupine zmerna, ostale občine skupine pa se povezujejo na nekoliko nižji ravni (stopnja okrog 20). Mestna občina Novo mesto pri povezovanju v ničemer ne odstopa od ostalih občin skupine. 41 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Skupina 3 obsega 39 občin. Skupina je sestavljena iz celotne Savinjske statistične regije, ima pa tudi nekaj pridruženih občin iz drugih regij, in sicer: 02 Podravska statistična regija, občine Oplotnica, Makole, Poljčane; 05 Zasavska statistična regija z občinami Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi; 06 Posavska statistična regija z občinama Radeče, Bistrica ob Sotli. Osrednja občina omrežja sodelovanja skupine 3 so Slovenske Konjice (stopnja = 52, MS = 4274,5). Sodelovanje v skupini je znatno, pomembno vlogo v omrežju sodelovanja imata še Mestni občini Velenje (stopnja = 34, MS = 477,2) in Celje (stopnja = 35, MS = 999,1) ter občine Radeče (stopnja = 41, MS = 867,7), Zreče (stopnja = 40, MS = 653,3,) in Laško (stopnja = 39, MS = 614,6). Večina občin se približuje ali presega znatno stopnjo povezanosti, razen pridruženih občin iz Zasavske statistične regije, ki se le šibko povezujejo z ostalimi občinami skupine. Skupina 4 združuje občine Koroške statistične regije. Nesporno je osrednja obči-na sodelovanja Mestna občina Slovenj Gradec (stopnja = 13, MS = 2200,0). Nizka stopnja povezovanja je posledica majhnosti skupine občin, ki se povezujejo. Skupino 5 tvori 38 občin Podravske statistične regije, medtem ko so tri med njimi (Oplotnica, Makole in Poljčane) uvrščene v skupino 3, v kateri najdemo predvsem občine Savinjske statistične regije. V skupini 5 igra osrednjo vlogo Mestna občina Ptuj (stopnja = 42, MS = 5955,6). Za to skupino je značilno, da imamo več občin, ki se tudi znatneje povezujejo: Rače - Fram, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Duplek, Starše, Lenart, Pesnica, Kungota, Miklavž na Dravskem polju in Mestna občina Maribor. Vse izkazujejo vsaj zmerno stopnjo povezovanja. Skupina 6 vključuje vseh 27 občin Pomurske statistične regije. Pomembne občine v omrežju sodelovanj so Sveti Jurij ob Ščavnici (stopnja = 47, MS = 2844,7), Grad (stopnja = 35, MS = 1451,9) in Gornja Radgona (stopnja = 43, MS = 534,2). Stopnja povezovanja osrednjih občin je znatna. Vključevanje ostalih občine je enakovredno, ovrednoteno s praktično enakimi vrednostmi parametrov povezovanja. Mestna občina Murska Sobota v obsegu povezovanja ne odstopa od ostalih občin. Skupina z oznako 7 vključuje 15 od 18 občin Gorenjske statistične regije. Tri občine te regije so prestopile v skupino 0 (Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane in Žiri). V skupini se je pojavila občina Piran (verjetno zaradi sodelovanja v Združenju zgodovinskih mest Slovenije). Pomembne občine v omrežju sodelovanja so Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič − vse z največjo vrednostjo medsebojne središčnosti v skupini (stopnja = 29, MS = 421,0). Stopnja povezovanja teh občin je zmerna. V skupinah sodelovanj nekatera središča regij ne igrajo osrednje vloge (Ljubljana, Maribor, Novo mesto). Pestro povezovanje Osrednjeslovenske regije nekoliko 42 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja nepričakovano izpostavlja občini iz drugih regij, Koper in Idrijo, ob boku pa jima stojita Kamnik in Šmartno pri Litiji. Kot zanimivost lahko omenimo še dejstvo, da ima sosednja Litija relativno majhno omrežje sodelovanja. V Podravski statistični regiji v povezovanju močno prevladuje Ptuj, Maribor pa v tem pogledu nima pomembne vloge. Šibka vloga Novega mesta pa je verjetno eden od razlogov za šibko kohezivnost Jugovzhodne Slovenije. S pomočjo uporabljenega pristopa lahko odgovorimo na številna vprašanja glede povezovanja med občinami. Skupine občin lahko na primer analiziramo še z ožjo opredelitvijo skupin in na ta način prepoznamo, katere manjše skupine ob- čin predstavljajo tesnejše povezave znotraj širših regionalnih skupin in odkrije-mo slabše povezane skupinice občin. Drugi vidik je nabor sodelovanj, ki smo ga vključili v analizo in obsega formalna, institucionalizirana sodelovanja. Omrežje z dodanimi neformalnimi sodelovanji bi gotovo podalo celovitejšo sliko pojava. V ta namen bi morali vzpostaviti orodje za spremljanje neformalnih sodelovanj in zagotoviti, da bodo občine natančno in sproti poročale o pridruževanju v neformalna sodelovanja. 2.2.2 Pregled prekrivanja področij sodelovanja Tabela 12 prikazuje, kakšna je pojavnost oblik v praksi. Skupno smo na podlagi predstavljene tipologije v zaključni verziji tabel dokumentirali 341 sodelovanj iz prakse. Največ sodelovanj v praksi je v vrsti 02 – negospodarske javne službe (144). Od tega se je kar 143 sodelovanj pojavilo v obliki javnega zavoda , našli smo podatke o enem sodelovanju v obliki koncesije za negospodarske javne služ- be. Druga najpogostejša vrsta sodelovanja je regionalni razvoj (07) z 61 sodelovanji. Največ sodelovanj te vrste spada v obliko lokalne akcijske skupine, in sicer 37, 13 sodelovanj spada v obliko sodelujočih institucij, dokumentiranih pa je bilo 11 regionalnih agencij. Pogosta so tudi sodelovanja, ki spadajo v vrsto gospodarskih javnih služb (01) s 54 sodelovanji, od tega 43 sodelovanj sodi v obliko javnih podjetij in 11 v obliko koncesij za gospodarske javne službe. Najmanj sodelovanj sodi v vrsto izvajanje politik (05) in zastopanje/usklajevanje interesov (06). Pri izvajanju politik smo dokumentirali dve sodelovanji, ki spadata v obliko javni skladi, pri zastopanju interesov pa tri sodelovanja, ki spadajo v obliko združenj občin. Skupno število sodelovanj občin je vsota števila vključenih občin po vseh sodelovanjih. Največ v sodelovanja vključenih občin je v vrsti 02 − negospodarske javne službe (727), pri čemer je povprečje števila občin na sodelovanje v tej ka-tegoriji najnižje (5,05). To pomeni, da je povprečno na sodelovanje tu vključenih najmanj občin. Na drugi strani je največ občin v povprečju na sodelovanje vključenih v vrsti 05 − zastopanje/usklajevanje interesov (65,57), kar je posledica velikega števila članic Skupnosti občin Slovenije. Pri drugih vrstah je povprečje števila občin na sodelovanje podobno, in sicer med 6 in 7, kar pomeni, da v posa-43 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja meznem sodelovanju povprečno najdemo po šest občin. Med najširšimi sodelovanji najdemo razvojne agencije, javna podjetja za ravnanje z odpadki, lekarniške in zdravstvene zavode ter skupne občinske uprave. Tabela 12: Sodelovanja po vrstah in obliki TIP_oblika Medsebojna Povprečje SKUPNO sodelovanja medsebojnih 1 2 3 4 6 (pari sodelovanj) sodelovanj 01 43 11 54 358 6.63 02 143 1 144 727 5.05 04 38 38 231 6.08 TIP_vrsta 05 2 2 12 6.00 06 3 3 197 65.67 07 11 13 37 61 378 6.20 09 32 3 1 2 1 39 245 6.28 SKUPNO 341 2148 6.30 Legenda za Tabelo 12: 01 – gospodarske javne službe / 1 – javno podjetje, 2 – režijski obrat, 3 – javni gospodarski zavod, 4 – koncesija, 5 – javni holding; 02 – negospodarska javna služba / 1 – javni zavod, 2 – koncesija; 03 – zveza občin / 1 – enonamenska zveza, 2 – večnamenska zveza; 04 – upravne naloge / 1 – organ skupne občinske uprave, 2 – skupni organ upravljanja (javno podjetje, javni zavod, javni sklad, javna agencija); 05 – izvajanje politik / 1 – javni sklad, 2 – javne agencija; 06 – zastopanje in usklajevanje interesov / 1 – združenje občin, 2 – združenje občinskih funkcionarjev ali javnih uslužbencev; 07 – regionalni razvoj / 1 – regionalna razvojna agencija, 2 – sodelujoča institucija, 3 – lokalna akcijska skupina; 09 − zasebnopravno sodelovanje / 1 – gospodarska družba − d. o. o., 2 – gospodarsko interesno združenje, 3 – zavod, 4 – ustanova, 5 – druge organizacije zasebnopravne narave − d. d., 6 – drugo Tabela 13 prikazuje pregled števila sodelovanj občin po vrstah in statističnih regijah. Tabela v stolpcu skupaj prikazuje število sodelovanj občin v statistični regiji, v stolpcu š t. občin prikazuje število občin v regiji in v stolpcu Na občino prikazuje povprečno število sodelovanj na občino. V večini statističnih regij je na občino dokumentiranih med 9 in 10 sodelovanj. Največ sodelovanj na občino je v Koroški statistični regiji (14,50)− v tej regiji je dokumentiranih 174 povezav, sodeluje pa 12 občin. Visoko povprečje sodelovanj na občino je dokumentirano tudi v Savinjski statistični regiji (13,29), kjer je dokumentiranih tudi skupno največ povezav (412). Najmanj sodelovanj na občino je dokumentiranih v Primorsko-Notranjsko statistični regiji (na občino = 5,83). V tej regiji je v sodelovanja vključenih zgolj 6 občin. Nizko je tudi povprečje povezav na občino v Osrednjeslovenski statistični regiji (7,64), kjer sicer sodeluje 25 občin. 44 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja Tabela 13: Sodelovanja po vrstah po regijah, na koncu število sodelovanj na občino Vrsta sodelovanja Regija Skupaj Št. Na občin občino 01 02 04 05 06 07 09 GORENJSKA STATISTIČNA REGIJA 14 64 28 18 38 21 183 18 10.17 GORIŠKA STATISTIČNA REGIJA 11 76 12 6 10 26 7 148 13 11.38 JUGOVZHODNA SLOVENIJA 53 42 26 15 29 28 193 21 9.19 KOROŠKA STATISTIČNA REGIJA 25 82 5 14 23 25 174 12 14.50 OBALNO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 9 27 8 9 15 7 75 8 9.38 OSREDNJESLOVENSKA STATISTIČNA REGIJA 47 62 22 21 26 13 191 25 7.64 PODRAVSKA STATISTIČNA REGIJA 71 143 44 6 39 59 33 395 41 9.63 POMURSKA STATISTIČNA REGIJA 79 45 19 28 46 35 252 27 9.33 POSAVSKA STATISTIČNA REGIJA 6 18 7 5 13 7 56 6 9.33 PRIMORSKO-NOTRANJSKA STATISTIČNA REGIJA 7 8 5 4 11 35 6 5.83 SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA 30 151 51 30 85 65 412 31 13.29 ZASAVSKA STATISTIČNA REGIJA 6 9 4 4 7 4 34 4 8.50 Grand Total 358 727 231 12 197 378 245 2148 45 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje 3 ANALIZA VZROKOV ZA (NE)SODELOVANJE 3.1 Postopek in metoda 3.1.1 Konceptualni model Konceptualni model smo oblikovali na podlagi študija literature na osnovi modela Telesa (2016, p. 10), ki vključuje osem dejavnikov: narava problema, zgodovina prejšnjega sodelovanja, identiteta in teritorialni kontekst, razmerja moči, institucionalni kontekst, organizacijski profil, zunanji vpliv in spodbude ter pričakovani rezultati. Na osnovi širšega pregleda literature in razmisleka o problematiki v našem primeru smo namesto termina organizacijski profil uporabili termin organizacijska zmogljivost in dodali tri dejavnike, ki opredeljujejo širši kontekst medobčinskega sodelovanja, in sicer: kulturni kontekst, politični kontekst in upravljavski kontekst. 3.1.2 Anketni vprašalnik Anketni vprašalnik smo oblikovali na podlagi konceptualnega okvira (poglavje 3. 2. 1). Pri operacionalizaciji smo izhodišče (splošni konceptualni okvir) optimi-zirali. Pri tem smo v navezavi na cilje projekta upoštevali predvsem čas, potreben za rešitev ankete. Na tej podlagi oblikovan osnutek vprašalnika smo preverjali s pomočjo vodilnih uslužbencev v šestih občinah in nato oblikovali končni vpra- šalnik (poglavje 3.2.2). Anketni vprašalnik je v skladu s cilji in predvidenimi rezultati projekta sestavljen iz dveh vsebinskih sklopov. Prvi vsebinski sklop preverja dejavnike medobčinskega sodelovanja in zajema sklope in vprašanja Q1, Q2, Q3, Q6, Q9, Q8 in Q7. Drugi vsebinski sklop je sestavljen iz vprašanj s pravno naravo in zajema sklope ter vprašanja Q4, Q5, Q10, Q11, Q12 in Q13. 3.1.3 Priprava in oblika končne podatkovne tabele za analize Za združevanje anketnih podatkov s podatki o sodelovanjih in parametri omrež- ja povezovanja smo Excelove delovne liste uvozili v SPSS in oblikovali tabele v SPSS formatu. Združevanja smo opravili s pomočjo programa SPSS. 46 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje V podatkovni tabeli za celovite analize smo združili: ■ rezultate ankete – datoteka MOS_anketa__2023_11_19-96.sav, – pridobljena neposredno z izvozom rezultatov ankete iz orodja 1KA, ■ šifrant občin – datoteka MOS_obcina_surs_ajpes_2023-11-21.sav, – v SPSS uvožen delovni list SURS-RPU-AJPES_values iz delovnega zvezka OBČINE_SURS_RPU_AJPES.xlsx, ■ število sodelovanj po občinah – datoteka MOS_obcina_stevilo_sodelovanj_2023-11-21.sav, – pridobljena iz podatkovne tabele MOS_sodelovanja_obcine_2023-11-21.sav z agregacijo po občinah, – tabela MOS_sodelovanja_obcine_2023-11-21.sav je v SPSS uvožen delovni list SODELOVANJA_OBCINA iz Excel delovnega zvezka Prs1.xlsx, ■ parametri družbenega omrežja, izračunani v GEPHI – datoteka MOS_VOZLI_parameters_2023_11_21.sav – podatki, uvoženi v SPSS iz datoteke nodes_parameters_final_2023_11_ 21.csv, ki predstavlja izvod vseh podatkov o VOZLIH iz programskega orodja GEPHI. Postopek priprave končne datoteke smo naredili v štirih korakih: ■ korak 1 – vmesna datoteka MOS_anketa-obcina_surs_ajpes_2023-11-22.sav – združitev podatkov rezultatov ankete MOS_anketa__2023_11_19-96. sav in šifranta občin MOS_obcina_surs_ajpes_2023-11-21.sav na osnovi ključne spremenljivke email. ■ korak 2 – vmesna datoteka MOS_anketa-obcina-stevilo_sodelovanj-2023-11-22.sav – združitev rezultatov vmesne datoteke MOS_anketa-obcina_surs_ajpes_ 2023-11-22.sav in datoteke MOS_obcina_stevilo_sodelovanj_2023-11-21.sav ■ korak 3 – vmesna datoteka MOS_anketa-obcina-stevilo_sodelovanj-VOZ-LI_parametri-2023-11-22.sav – vsebuje vse pridružene spremenljivke – pridružitev mrežnih statistik v datoteki MOS_VOZLI_parameters_2023_ 11_21.sav datoteki vmesna datoteka MOS_anketa-obcina-stevilo_sodelovanj_2023-11-22.sav ■ korak 4 – končna datoteka MOS_analiza_2023-11-23 – datoteka s prečiščenim naborom spremenljivk, ki so potrebne za celovi-to analizo podatkov. 47 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Tako smo dobili povezane podatke anketne raziskave in podatke o sodelovanjih občin. Pri povezovanju smo si pomagali s podatkom o elektronskem naslovu ob- čin, ki smo ga nato v skladu z obljubo, dano respondentom, izključili iz podatkovne tabele. Zaradi istega razloga v končno podatkovno tabelo nismo vključili tudi podatka o številu prebivalcev. 3.1.4 Statistična analiza podatkov Statistično analizo smo opravili v orodjih SPSS in Jamovi. Poročanje o doseženih vrednostih spremenljivk smo pripravili na osnovi opisnih statistik. Vpliv ocen dejavnikov sodelovanja, pridobljenih s pomočjo anketne raziskave, smo izmerili s pomočjo linearnega regresijskega modela, kjer smo za odzivno spremenljivko uporabili parameter družbenega omrežja medsebojna središčnost, ki z višjimi vrednostmi ovrednoti vozle (občine), ki so bolj povezovalne (sodelujejo z večjim številom občin). Za pripravo napovednih spremenljivk dejavnikov pa smo se za-tekli k faktorski analizi in iz vprašanj Q1, Q2, Q3 in Q6 oblikovali prirejene la-tentne spremenljivke. Faktorski model smo oblikovali z izbranima nastavitvama eksploratorne faktorske analize (Maximum Likelihood ekstrakcijo in Varimax rotacijo). Kot napovedne spremenljivke smo v modelu preverili tudi vse izbire vprašanj z več možnimi odgovori (Q9, Q8 in Q7), s katerimi smo preverjali, s katerimi izzivi se srečujejo, kaj jih motivira za medobčinsko sodelovanje in katere ukrepe so sprejeli za izboljšanje medobčinskega sodelovanja. 3.2 Doseženi rezultati Rezultati tega sklopa projekta so: ■ Konceptualni model vprašalnika; ■ Anketni vprašalnik o dejavnikih medobčinskega sodelovanja; ■ Analiza rezultatov anketnega vprašalnika, in sicer: – dejavniki medobčinskega sodelovanja, – pravna ureditev, – analiza vpliva dejavnikov na obseg medobčinskega sodelovanja. 3.2.1 Konceptualni model vprašalnika Konceptualni okvir smo osnovali na modelu Telesa (2016, p. 10), ki vključuje osem dejavnikov: narava problema, zgodovina prejšnjega sodelovanja, identiteta in teritorialni kontekst, razmerja moči, institucionalni kontekst, organizacijski profil, zunanji vpliv in spodbude ter pričakovani rezultati. Ker v našem modelu organizacijski vidik opazujemo nekoliko bolj na splošno, smo namesto termina 48 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje organizacijski profil uporabili termin organizacijska zmogljivost. Dodali pa smo tudi tri dejavnike, ki opredeljujejo širši kontekst medobčinskega sodelovanja, in sicer: kulturni kontekst (Council of Europe, 2010, p. 7), politični kontekst (Melichová & Varecha, 2020, p. 7) in upravljavski kontekst (Teles, 2016, p. 24). Konceptualni okvir predstavljamo v Tabeli 14. Tabela 14: Dejavniki medobčinskega sodelovanja I. Narava problema (Teles, 2016, p. 10) Narava problema lahko v občinah zagotovi jasno motivacijo in občutek nujnosti, da pri reševanju problema sodelujejo. Problemi, ki lahko vzpodbudijo sodelovanje, so: – zapleteni problemi, ki se nanašajo na različne pristojnosti, – omejeni viri, – povezani problemi, ki presegajo meje občin (onesnaževanje, transport, uporaba zemljišč …), – dolgoročni izzivi (klimatske spremembe, trajnostni razvoj, odpornost), – javna varnost (kriminal, terorizem, obvladovanje izrednih razmer). Vrste sodelovanja: – izvajanje storitev, investicijski projekti (Gendźwiłł et al., 2019)this article identifies the most common motives for launching inter-municipal cooperation and the most frequen-tly reported outcomes. The declared motives are compared with the perceived outcomes, with a particular focus on mismatch situations: disappointments (when the expected gain was not realised, – neformalni odnosi, sodelovanje na podlagi izmenjave informacij ter svetovanje in sodelovanje v obliki skupnih aktivnosti in projektov (Melichová & Varecha, 2020) . II. Zgodovina prejšnjega sodelovanja (Teles, 2016, p. 10) Kakovost, obseg in predvsem uspeh prejšnjih sodelovanj igrajo pomembno vlogo pri pre-poznavanju priložnosti za nadaljevanje ali izboljšanje prizadevanj za krepitev sodelovanja (Gulati, 1995). Pozitivne izkušnje iz preteklega sodelovanja lahko: – gradijo zaupanje in medsebojno razumevanje, – vzpodbujajo občutek zagona in ustvarjajo kulturo sodelovanja, – prispevajo, da sodelovanje postane običajen in pričakovan del odnosov, – odpirajo priložnosti za učenje, občine lahko na osnovi izkušenj ustrezno prilagodijo svoja dejanja. Negativne izkušnje iz preteklega sodelovanja lahko negativno vplivajo na bodoče odločitve za sodelovanje (na primer projekt, ki je zamujal ali je presegel proračun). Pozitivni učinki predhodnega sodelovanja: – oblikovanje neformalnih odnosov, – sodelovanje, obogateno z deljenjem informacij, – svetovanje in sodelovanje v obliki skupnih aktivnosti. 49 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje III. Identiteta in teritorialni kontekst (Melichová & Varecha, 2020, p. 7; Teles, 2016, p. 10) Teritorialna bližina je priložnost za občine, da se zberejo ob skupnih ciljih, saj lahko geografska bližina in teritorialna identiteta vplivata na pojavnost podobnih problemov z večjim številom skupnih vprašanj, zlasti med sosednjimi občinami. Vidiki identitete in teritorialnega konteksta kot dejavniki medobčinskega sodelovanja so: – geografska bližina (Bel & Warner, 2015), – skupna kulturna dediščina, – podobni gospodarski cilji, – okoljski in drugi izzivi, ki segajo preko meja lokalnih in regionalnih skupnosti (ravnanje z odpadki, vodooskrba …), – skupna teritorialna vizija in strategija (trajnostni razvoj, odpornost …), – skupni teritorialni cilji in viri. Razhajanja v kulturnih identitetah in konfliktne vizije ali strategije imajo v tem kontekstu še večji negativen vpliv kot sicer. Ovire v smislu identitete in teritorialnega konteksta se večinoma ujemajo z ovirami na sploš- no (OECD, 2021, p. 230): – konkurenčnost, tekmovalnost med občinami, – pomanjkanje skupnih interesov, – pomanjkanje politične volje, – pomanjkanje skupnih strateških usmeritev. Na sodelovanje vplivajo tudi razlike med občinami (Teles, 2016, p. 31) glede na: – površino, – število prebivalcev, – sredstva in vire. Težave s koordinacijo izvirajo iz pomanjkanja informacij in razumevanja (Bergholz & Bischoff, 2018; Blaeschke, 2014; Feiock, 2007): – nepoznavanje potreb drugih, – recipročnost in zaupanje, – asimetrična politična omrežja, – zgodovinski in kulturni razlogi, – politična pripadnost lokalnih politikov. 50 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje IV. Kulturni kontekst (Council of Europe, 2010) Kulturni kontekst medobčinskega sodelovanja se nanaša na stališča, prepričanja in vrednote, ki oblikujejo medsebojno interakcijo in sodelovanje občin. Kulturni kontekst se nanaša na različne vidike delovanja lokalnih skupnosti (Council of Europe, 2010, pp. 19, 88; Teles, 2016, p. 71) : – politična kultura sodelovanja, – kultura partnerstva med javnimi ali zasebnimi subjekti, – sposobnost poslušanja in občutek za smisel, – kultura zaupanja in sodelovanja, – kultura in pravila interakcije za bolj inkluzivno politično kulturo. Raven kulture se izraža kot: – raven zaupanja in sodelovanja med občinami, na katero lahko vplivajo pretekle izkušnje, skupne vrednote in skupni cilji, – raven angažiranosti in sodelovanja občanov, – raven politične in administrativne podpore medobčinskemu sodelovanju, – stopnja javne zavesti in razumevanja medobčinskega sodelovanja, ki oblikuje stopnjo podpore občanov, – stopnja kulturne raznolikosti med občinami, – raven ekonomskih in socialnih razlik med občinami, ki lahko oblikujejo stopnjo pripravlje-nosti za sodelovanje pri skupnih izzivih. V. Razmerja moči (Teles, 2016, p. 10) Asimetrična razmerja moči med občinami, ki si delijo skupne pobude ali projekte, lahko ovi-rajo nadaljnje korake. Na razmerja moči vplivajo: – gospodarska moč, ki vključuje raven bogastva, virov in možnosti gospodarskega razvoja, ki so na voljo občinam, – politična moč, ki vključuje stopnjo zastopanosti in vpliva občin v regionalni ali nacionalni politiki, – demografska moč, ki lahko vključuje velikost in število prebivalcev občin, pa tudi njihovo rasno, etnično in socialno-ekonomsko sestavo, – institucionalna in administrativna moč, ki vključuje raven upravnega in tehničnega stro-kovnega znanja ter vire in zmogljivosti občin. Izzivi, ki jih prinaša asimetrična porazdelitev moči (Blaeschke, 2014; Brown & Potoski, 2003; Feiock, 2007; OECD, 2021, p. 230): – pomanjkanje zaupanja, – šibki odnosi, – pomanjkanje informacij/zavedanja, – nejasne vloge, – vpetost v večje družbene, politične in gospodarske strukture, – izraba virov predvsem prek družbenopolitičnih omrežij, – politična pripadnost, izkoriščana za prevladovanje, – višja stopnja heterogenosti prebivalstva glede na rasno in etnično sestavo, – manjše občine se bolj nagibajo k sodelovanju z večjimi kot obratno. 51 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje VI. Institucionalni kontekst (Melichová & Varecha, 2020, p. 7; Teles, 2016, p. 10) Institucionalni kontekst medobčinskega sodelovanja se nanaša na formalna in neformalna pravila, norme in prakse, ki oblikujejo medsebojno interakcijo in sodelovanje občin. Institucionalni kontekst obsega: – pravni okvir za medobčinsko sodelovanje, kot so zakoni in predpisi, ki urejajo oblikovanje partnerstev in delitev virov, – organizacijska struktura in upravljanje občin, ki oblikuje sposobnost občin za sprejemanje odločitev in ukrepanje, – razpoložljivost sredstev in sredstev za medobčinsko sodelovanje, ki vplivajo na sposobnost občin za sodelovanje v partnerstvih in pobudah, – vloga in odgovornost različnih ravni oblasti v medobčinskem sodelovanju, – prisotnost posrednikov ali pospeševalcev, kot so agencije za regionalno načrtovanje ali neprofitne organizacije, ki pomagajo občinam pri usmerjanju procesa sodelovanja, – stopnja administrativne usposobljenosti občin za izvajanje medobčinskih dogovorov in pobud. Institucionalni dejavniki, ki vplivajo na medobčinsko sodelovanje, vključujejo (Giacomini et al., 2018; Melichová & Varecha, 2020; OECD, 2021, p. 230): – rigidne pravne oblike, – pomanjkanje finančnih sredstev, – pomanjkanje finančnih/nefinančnih spodbud, – pomanjkanje razumevanja funkcionalnih povezav, – določbe, ki izrecno prepovedujejo ali podpirajo posebne oblike sodelovanja, – sistem spodbud, ki motivira občine, – ustrezna orodja, ki olajšajo vzpostavljanje in izvajanje sodelovanja. VII. Politični kontekst (Melichová & Varecha, 2020, p. 7) Politični kontekst medobčinskega sodelovanja se nanaša na politično dinamiko in dinamiko moči, ki oblikujeta medsebojno interakcijo in sodelovanje občin. Nanaša se na: – politično voljo in podporo odločevalcev za medobčinsko sodelovanje, – stopnjo politične polarizacije med občinami, – politično konkurenco med občinami, – stopnjo političnega vpliva in moči med občinami, – politično raznolikost med občinami, ki lahko oblikuje stopnjo razumevanja in sprejemanja različnih perspektiv in prioritet. Eden glavnih političnih dejavnikov, ki lahko vpliva na medobčinsko sodelovanje, je politična pripadnost občinskih svetnikov in županov (Melichová & Varecha, 2020, p. 7). 52 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje VIII. Upravljavski kontekst (Teles, 2016, p. 24) Dobro upravljanje v medobčinskem sodelovanju pripomore k izgradnji zaupanja in podpore med občinami in občani ter zagotovi učinkovite in trajnostne pobude za sodelovanje. Upravljavski kontekst vključuje: – jasne in pregledne procese odločanja, ki zagotavljajo, da imajo vse občine enakovreden vpliv in da se upoštevajo interesi vseh deležnikov, – učinkovito komuniciranje in usklajevanje, – aktivno udeležbo in sodelovanje občanov ter zainteresiranih strani, – prilagodljivost in fleksibilnost, – odgovornost in odzivnost, sistem za zagotavljanje odgovornosti in odzivnosti, – skladnost s pravnim okvirom. Upravljavski izzivi medobčinskega sodelovanja so (Bel & Warner, 2015; Bergholz & Bischoff, 2018; Hulst & Montfort, 2007; Teles, 2016, p. 24): – nadzor nad kompleksnim omrežjem, – bližina upravljanja, – organizacijska razdrobljenost, – več teritorialnosti, – učinki organizacijskih ureditev in upravljanja, – lastni interesi, ki odvračajo od vključitve v medobčinsko sodelovanje, če bi to ogrozilo politično moč, – regionalnost, saj bližina, zgodovinski, kulturni in politični dejavniki oblikujejo edinstveno upravljavsko okolje. IX. Organizacijska zmogljivost (Teles, 2016, p. 10) Organizacijska zmogljivost pri medobčinskem sodelovanju se nanaša na sposobnost občin, da učinkovito sodelujejo in upravljajo pobude za sodelovanje. Organizacijska zmogljivost se nanaša na: – razpoložljivost osebja in strokovno znanje, – sposobnost zagotavljanja financiranja in upravljanja proračunov za podporo pobudam medobčinskega sodelovanja, – informacijske in komunikacijske sisteme za podporo vodenju in koordinaciji pobud medobčinskega sodelovanja, – sisteme načrtovanja in upravljanja, – sposobnost izpolnjevanja zakonskih in regulativnih zahtev v zvezi z medobčinskim sode-lovanjem, – sposobnost angažiranja in vključevanja državljanov in deležnikov v pobude medobčinskega sodelovanja, – mreženje in partnerstva, – fleksibilnost in prilagodljivost: sposobnost prilagajanja spreminjajočim se razmeram in prioritetam v pobudah medobčinskega sodelovanja. Izzivi organizacijske zmogljivosti so (Bakoš et al., 2021; Bryson et al., 2006; OECD, 2021, p. 230; Stoker, 2006; Teles, 2015): – slog vodenja, – profili upravnega in javnega vodenja, – organizacijska kultura in norme, – odnos odločevalcev do tveganja, – dodatne (socialne ali izobraževalne) dejavnosti, – kadrovska stabilnost in razvoj, – kadrovska sposobnost. 53 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje X. Zunanji vplivi in spodbude (Teles, 2016, p. 10) Zunanji dejavniki vključujejo organizacije, kot so vladne agencije, neprofitne organizacije in zasebna podjetja, ki niso neposredno vključene v pobudo za sodelovanje. Kljub temu lahko delujejo kot posredniki med institucijami, lahko prispevajo potreben vpogled, vire ali moč za sodelovanje. Zunanji vplivi vključujejo dejavnike, kot so: vladne politike, možnosti financiranja in družbeni trendi. Vlogo zunanjega vpliva imajo lahko akterji in dejanja: – vladne agencije s finančnimi sredstvi, tehnično pomočjo in drugimi viri, – neprofitne organizacije (npr. fundacije in zagovorniške skupine), – zasebna podjetja (npr. komunalna podjetja ali ponudniki telekomunikacijskih storitev), – finančna sredstva ali davčne spodbude za občine. XI. Pričakovani rezultati (Teles, 2016, p. 10) Pričakovani rezultati občinam dajejo jasno motivacijo in smisel za sodelovanje. Pričakovane koristi motivirajo občine in dajejo osnovo za utemeljitev ukrepov pred deležniki. Pričakovani rezultati so odvisni od vrste storitev oziroma projektov in vključujejo: – boljše izvajanje storitev, – prihranke pri stroških, – boljše regionalno načrtovanje in usklajevanje, – boljšo javno varnost, – varstvo okolja, – dostop do finančnih sredstev, – boljšo komunikacijo in sodelovanje. Številni raziskovalci poročajo o specifičnih rezultatih: – povečana upravna zmogljivost, učinkovitejše, dostopnejše in bolj kakovostne storitve, obseg storitev, razvitost (Bakoš et al., 2021, p. 7), – kakovost, izboljšanje zmogljivosti načrtovanja (Mäeltsemees et al., 2013), – znižanje stroškov, premagovanje razdrobljenih teritorialnih struktur (Council of Europe, 2010), – mrežno sodelovanje in usklajevanje različnih akterjev za nove politične rešitve (Hargrave and van de Ven, 2006), – zmožnost obvladovanja zapletenih razmer, ki ne izhaja le iz gospodarske učinkovitosti, temveč predvsem iz znanja in virov (Teles, 2016), – orodje za soustvarjanje in koprodukcijo javnih storitev, izkoriščanje ekonomije obsega in internalizacija transakcijskih stroškov (Bel & Warner, 2015; Soukopová & Vaceková, 2018)2018, – spodbuda usklajevanju načrtovanja, politike in uprave, pridobivanje zunanjih virov (Hulst & Montfort, 2007), – prejemanje sredstev od višje ravni države (Sedmihradská, 2018). Viri: (Council of Europe, 2010; Melichová & Varecha, 2020, p. 7; Teles, 2016, p. 10, 2016, p. 24) 3.2.2 Anketni vprašalnik Drugi rezultat tega sklopa projekta predstavlja anketni vprašalnik, ki je zasnovan po vsebinskih sklopih. Prvi vsebinski sklop preverja dejavnike medobčinskega sodelovanja in zajema sklope ter vprašanja Q1, Q2, Q3, Q6, Q9, Q8 in Q7. Drugi vsebinski sklop je sestavljen iz vprašanj s pravno naravo in zajema sklope ter vprašanja Q4, Q5, Q10, Q11, Q12 in Q13. 54 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Kot odgovor na vprašanja vprašalnik predvideva označitev z eno od trditev na lestvici strinjanja oziroma motivacije. Lestvica strinjanja je sestavljena iz trditev: popolnoma se ne strinjam, pretežno se ne strinjam, delno se ne strinjam, niti −niti, se delno strinjam in popolnoma strinjam. V enem sklopu smo jim predstavili tudi lestvico motivacije, ki je sestavljena iz naslednjih trditev: popolnoma nas ne motivira, pretežno nas ne motivira, delno nas ne motivira, niti −niti, delno nas motivira, pretežno nas motivira in zelo nas motivira. Nekatera vprašanja predvidevajo odgovor Da ali Ne oziroma opisni odgovor. Nekatera vprašanja pa ponujajo izbiro več trditev. Sklopi in vprašanja so predstavljena v nadaljevanju. Sklop Q1 preverja organizacijske zmogljivosti občine za medobčinsko sodelovanje. Na naslednje trditve je na lestvici strinjanja mogoče odgovoriti z označbo ravni strinjanja: ■ Za podporo medobčinskemu sodelovanju imamo na voljo dovolj ljudi. ■ Finančni viri za medobčinsko sodelovanje so zagotovljeni. ■ Informacijska infrastruktura ustreza. ■ Vodenje je učinkovito in uspešno. ■ Osebje je usposobljeno za medobčinsko sodelovanje. ■ Število zaposlenih v občini je zadostno. ■ Pri reševanju problemov smo inovativni in ustvarjalni. Sklop Q2 preverja klimo medobčinskega sodelovanja. Na naslednje trditve je na lestvici strinjanja mogoče odgovoriti z označbo ravni strinjanja: ■ Med občinami obstaja pozitivna klima sodelovanja. ■ Zaupamo občinam, s katerimi sodelujemo. ■ Zaposleni podpiramo pobude za medobčinsko sodelovanje. ■ Medobčinsko sodelovanje prinaša koristi. ■ Imamo zgodovino uspešnih pobud za medobčinska sodelovanja. ■ pripravljeni smo sodelovati z drugimi občinami. Sklop Q3 preverja okoliščine, v katerih poteka medobčinsko sodelovanje. Na naslednje trditve je mogoče na lestvici strinjanja odgovoriti z označbo ravni strinjanja: ■ Administrativne ovire zmanjšujejo učinkovitost medobčinskega sodelovanja. ■ Postopki medobčinskega sodelovanja so ustrezno opredeljeni. ■ Vloge akterjev so natančno opredeljene. ■ Odločanje je demokratično in pregledno. ■ Na voljo je zadostna podpora v obliki usmeritev in svetovanja. ■ Odgovornosti so sodelujočim občinam enakovredno dodeljene. ■ Sredstva so sodelujočim občinam enakovredno dodeljena. 55 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Sklop Q4 preverja raven strinjanja s trditvami, da so pravne ureditve naslednjih oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS ustrezne: ■ organ skupne občinske uprave, ■ opravljanje strokovnih in tehničnih nalog za drugo občino, ■ združenje občin, ■ zveza občin (eno- ali večnamenska), ■ skupni organ upravljanja javnega podjetja/javnega zavoda, ■ skupna koncesija, ■ soustanovitev javnega zavoda/javnega podjetja/javnega sklada/javne agencije. Vprašanje Q10 preverja, ali občine menijo, da je nabor medobčinskega sodelovanja v ZLS treba dopolniti. Vprašanje Q11 preverja, katera druga oblika medobčinskega sodelovanja bi po mnenju občin morala biti urejena v ZLS in zakaj. Občine so podale predloge in razloge za uvedbo nove oblike. Sklop Q5 preverja raven strinjanja s trditvami, da enonamenske ali večnamenske zveze občin za izvajanje upravnih nalog ali javnih služb po 86. členu ZLS niso ustanovili iz naslednjih razlogov: ■ nepotrebnosti oblike, ■ števila občin, potrebnih za ustanovitev, ■ vrste, strukture organov upravljanja, ■ postopka sprejemanja akta o ustanovitvi, ■ statusa neposrednega proračunskega uporabnika, ■ statusa pravne osebe. Vprašanje Q12 preverja, ali so občine podelile skupno koncesijo; predvidena odgovora sta Da ali Ne. V kolikor je bil odgovor pozitiven, so občine prejele dodatno elektronsko sporočilo s prošnjo za pojasnitev, s katerimi občinami so podelile koncesijo in ali je bila podeljena na področju gospodarskih ali negospodarskih javnih služb. Sklop Q13 preverja raven strinjanja s trditvami, da skupne koncesije občine niso podelile zaradi: ■ nepotrebnosti oblike, ■ nenaklonjenosti javnosti podeljevanju koncesij zasebnikom, ■ kompleksnosti pogodbenega razmerja, ■ težav pri razdelitvi vlaganj in stroškov, ■ pomanjkanja skupnih interesov občin, 56 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje ■ težav pri delitvi odgovornosti, ■ netransparentnosti razmerij. Sklop Q6 preverja motivacijo za sodelovanje z drugimi občinami. Z označbo ravni motivacije na lestvici motivacije je mogoče opredeliti, v kakšni meri naslednji dejavniki motivirajo občine za sodelovanje: ■ opravljanje nalog, ki jih sami ne bi zmogli, ■ nižji stroški opravljanja nalog, ■ boljša kakovost upravnih nalog, ■ boljše izvajanje javnih služb, ■ napredek na področju digitalizacije, ■ pridobivanje zunanjih virov, ■ hitrejši gospodarski razvoj, ■ izboljšanje odpornosti, ■ boljše ravnanje z okoljem. Sklop Q9 preverja rezultate medobčinskega sodelovanja v občini. Med navedenimi možnostmi je mogoče izbrati enega ali več rezultatov, na katere je vplivalo medobčinsko sodelovanje: ■ izboljšano izvajanje nalog, ■ izboljšana izmenjava informacij, ■ boljši gospodarski razvoj občin, ■ izboljšana infrastruktura, ■ izboljšano varovanje okolja, ■ boljše usklajevanje in načrtovanje, ■ pridobivanje zunanjih virov, ■ razvoj znanja, ■ zeleni razvoj, ■ trajnostni razvoj, ■ digitalizacija, ■ izboljšanje odpornosti. Sklop Q8 preverja izzive, s katerimi se sooča občina pri vzpostavljanju učinkovitega medobčinskega sodelovanja. Med navedenimi možnostmi je mogoče izbrati enega ali več izzivov, s katerimi se je soočala občina: ■ politične razlike med občinami, ■ konkurenčnost oziroma tekmovalnost med občinami, ■ pomanjkanje medsebojnega zaupanja, 57 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje ■ pomanjkanje skupnih strateških interesov, ■ nepoznavanje in nerazumevanje ciljev in potreb drugih, ■ pomanjkanje skupnih izzivov oziroma interesov, ■ omejena finančna sredstva, ■ omejena infrastruktura, ■ neučinkoviti kanali za komunikacijo in sodelovanje med občinami. Sklop Q7 je preverjal ukrepe, ki jih je sprejela občina za boljšo organizacijo medobčinskega sodelovanja. Med navedenimi možnostmi je mogoče izbrati enega ali več ukrepov, ki jih je sprejela občina: ■ povečanje proračunskih sredstev, namenjenih medobčinskemu sodelovanju, ■ zaposlitev dodatnega osebja z ustreznimi znanji ali izkušnjami, ■ dodatno usposabljanje že zaposlenih za medobčinsko sodelovanje, ■ izboljšanje komunikacijskih poti v medobčinskem sodelovanju, ■ spodbujanje sodelovanja in timskega dela v medobčinskem sodelovanju, ■ spodbujanje inovativnosti, ■ osredotočenje na reševanje problemov, ■ vzpostavitev projektne skupine za medobčinsko sodelovanje, ■ vzpostavitev posebnega oddelka za medobčinsko sodelovanje. 3.2.3 Rezultati vprašanj glede dejavnikov medobčinskega sodelovanja Kot že omenjeno, se na dejavnike medobčinskega sodelovanja nanašajo vpra- šanja Q1, Q2, Q3, Q6 ter Q9, Q8 in Q7. Prva štiri so oblikovana kot Likertove tabele s sedemmestno lestvico; preostala tri so vprašanja z več možnimi izbirami, s katerimi za vsako izbiro pridobimo binarno spremenljivko, ki odraža delež re-spondentov, ki so jo izbrali. Tabela 15 prikazuje povprečne vrednosti za sklope prve skupine kot celote. Občine so na vprašanja oziroma trditve teh sklopov v povprečju odgovarjale pozitivno, saj so vse štiri aritmetične sredine večje od nevtralne vrednosti 4 (niti-− niti). Skupna povprečna vrednost odgovorov je najvišja pri sklopu Q6, ki je preverjal, kako potencialne koristi motivirajo občine za sodelovanje z drugimi občinami (Q6 = 5,85). V povprečju dejavniki tega sklopa občine pretežno motivirajo za sodelovanje. Blizu tej vrednosti je tudi ocena klime medobčinskega sodelovanja (Q2 = 5,77). Občine so se s trditvami v povprečju pretežno strinjale, kar pri občinah, ki so izpolnile anketo, kaže na pozitivno klimo medobčinskega sodelovanja. Okoliščine medobčinskega sodelovanja so ocenjene nekoliko nižje (Q3 = 4,96), kar nakazuje določene priložnosti za boljšo ureditev in organizacijo medobčin-58 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje skih sodelovanj. Najnižja ocena organizacijskih zmogljivosti občin pa kot najve- čjo priložnost za izboljšanje izpostavlja boljše zagotavljanje virov za medobčinsko sodelovanje. Tabela 15: Povprečne vrednosti trditev dejavnikov Sklop Vprašanje sklopa Mean Q1 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o organizacijski zmogljivosti vaše občine za medobčinsko 4,58 sodelovanje. Q2 Ocenite strinjanje s trditvami o elementih klime medobčinskega sodelovanja. 5,77 Q3 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o okoliščinah, v katerih poteka medobčinsko sodelovanje. 4,96 Q6 Za spodaj navedene potencialne koristi medobčinskega sodelovanja ocenite, kako močno vas 5,85 motivirajo za sodelovanje z drugimi občinami. Na sklop trditev glede organizacijske zmogljivosti občine (Tabela 16) je odgovorilo 110−111 občin. Kot osrednja priložnost za izboljšanje se je izkazalo zadostno število zaposlenih (Q1f = 3,80). Ob bok številu zaposlenih lahko postavimo še osnovna vira za podporo medobčinskemu sodelovanju, zadostno število ljudi za medobčinsko sodelovanje (Q1a = 4,20) in dostopnost finančnih virov za medob- činsko sodelovanje (Q1b = 4,40). Kot manj problematična vidika sta se izkazali trditvi, da so pri reševanju problemov inovativni in ustvarjalni (Q1g = 5,18) ter da je osebje usposobljeno za medobčinsko sodelovanje (Q1e = 4,98). Iz podanih odgovorov lahko ugotovimo, da se občine bolj strinjajo kot ne, da so organizacijsko zmogljive za medobčinsko sodelovanje in da so mnenja predvsem, da sta osebje in vodenje učinkovita in uspešna. Tabela 16: Povprečne vrednosti Q1 – organizacijska zmogljivost za medobčinska sodelovanja Q1 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o organizacijski zmogljivosti vaše občine za medobčinsko sodelovanje. Mean Q1a Za podporo medobčinskemu sodelovanju imamo na voljo dovolj ljudi. 4,20 Q1b Finančni viri za medobčinsko sodelovanje so zagotovljeni. 4,40 Q1c Informacijska infrastruktura ustreza. 4,62 Q1d Vodenje je učinkovito in uspešno. 4,89 Q1e Osebje je usposobljeno za medobčinsko sodelovanje. 4,97 Q1f Število zaposlenih v občini je zadostno. 3,80 Q1g Pri reševanju problemov smo inovativni in ustvarjalni. 5,18 59 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje V sklopu trditev Q2 so občine ocenjevale strinjanje s trditvami o elementih klime medobčinskega sodelovanja, kar prikazuje Tabela 17. Odgovorilo je 110−111 občin. Občine se z vsemi trditvami v povprečju vsaj delno strinjajo (Mean = 5) oziroma celo pretežno strinjajo (Mean = 6). To pomeni, da se občine strinjajo, da obstaja pozitivna klima medobčinskega sodelovanja v Sloveniji, da si medsebojno zaupajo in se podpirajo. Občine prav tako menijo, da medobčinsko sodelovanje prinaša koristi in da so pobude običajno uspešne ter so pripravljene sodelovati z drugimi občinami. Najbolje ocenjeni sta ravno trditvi smo pripravljeni sodelovati z drugimi občinami (Q2f = 6,21) in medobčinsko sodelovanje prinaša koristi (Q2d = 6,05). Med navedenimi trditvami se občine najmanj strinjajo s trditvijo, da imajo zgodovino uspešnih pobud za medobčinsko sodelovanje, toda še vedno se v povprečju več kot delno strinjajo s to trditvijo (Q2e = 5,34). Tabela 17: Povprečne vrednosti Q2 – elementi klime medobčinskega sodelovanja Q2 Ocenite strinjanje s trditvami o elementih klime medobčinskega sodelovanja. Mean Q2a Med občinami obstaja pozitivna klima sodelovanja. 5,53 Q2b Zaupamo občinam, s katerimi sodelujemo. 5,70 Q2c Zaposleni podpiramo pobude za medobčinsko sodelovanje. 5,74 Q2d Medobčinsko sodelovanje prinaša koristi. 6,05 Q2e Imamo zgodovino uspešnih pobud za medobčinska sodelovanja. 5,34 Q2f Smo pripravljeni sodelovati z drugimi občinami. 6,21 V sklopu trditev Q3 so občine označile raven strinjanja s trditvami glede okoliščin medobčinskega sodelovanja, kot je prikazano v Tabeli 18. Odgovorilo je 110−111 občin. Občine se z vsemi trditvami v povprečju vsaj delno strinjajo. Najbolj se strinjajo s trditvama, da je odločanje demokratično in pregledno (Q3d = 5,05) in da so sredstva sodelujočim občinam enakovredno dodeljena (Q3d = 5,04). Najmanj izrazito strinjanje s trditvijo, da je na voljo zadostna podpora v obliki usmeritev in svetovanja (Q3e = 4,72), nakazuje, da je izboljšanje podpore v obliki usmeritev in svetovanja ena od pomembnih priložnosti za izboljšanje. 60 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Tabela 18: Povprečne vrednosti Q3 – okoliščine medobčinskega sodelovanja Q3 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o okoliščinah, v katerih poteka medobčinsko sodelovanje. Mean Q3a Administrativne ovire zmanjšujejo učinkovitost medobčinskega sodelovanja. 5,27 Q3b Postopki medobčinskega sodelovanja so ustrezno opredeljeni. 4,95 Q3c Vloge akterjev so natančno opredeljene. 4,84 Q3d Odločanje je demokratično in pregledno. 5,05 Q3e Na voljo je zadostna podpora v obliki usmeritev in svetovanja. 4,72 Q3f Odgovornosti so sodelujočim občinam enakovredno dodeljene. 4,90 Q3g Sredstva so sodelujočim občinam enakovredno dodeljena. 5,04 Občine so v sklopu Q6 ocenjevale, kako jih potencialne koristi od medobčinskega sodelovanja motivirajo, kot to prikazuje Tabela 19. Na vprašanja je odgovorilo 93−94 občin. Povprečne ocene koristi so visoke in dosegajo vrednosti blizu in nad 6. Vse izmed navedenih potencialnih koristi so v praksi tako motivacijske. Najbolj je izražena motivacija pri potencialni koristi nižjih stroškov opravljanja nalog (Q6b = 6,16), posebej visoka je tudi motivacija pridobivanja zunanjih virov (Q6f = 6,07). Med navedenimi koristmi občine najmanj motivirata korist izboljšanja odpornosti (Q6h = 5,70) in korist boljšega ravnanja z okoljem (Q6i = 5,70). Iz rezultatov lahko vidimo, da občine prepoznavajo koristi medobčinskega sodelovanja, le-te jih tudi motivirajo pri vzpostavitvi medobčinskih sodelovanj. Tabela 19: Povprečne vrednosti Q6 – potencialne koristi kot motivatorji medobčinskega sodelovanja Q6 Za spodaj navedene potencialne koristi medobčinskega sodelovanja ocenite, kako močno vas motivirajo za sodelovanje z drugimi občinami. Mean Q6a Opravljanje nalog, ki jih sami ne bi zmogli 5,92 Q6b Nižji stroški opravljanja nalog 6,16 Q6c Boljša kakovost upravnih nalog 5,88 Q6d Boljše izvajanje javnih služb 5,95 Q6e Napredek na področju digitalizacije 5,64 Q6f Pridobivanje zunanjih virov 6,07 Q6g Hitrejši gospodarski razvoj 5,71 Q6h Izboljšanje odpornosti 5,70 Q6i Boljše ravnanje z okoljem 5,70 61 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Z odgovorom na vprašanje Q9 so občine povedale, katere rezultate medobčinskega sodelovanja zaznavajo v občini. Pri tem so lahko izbrale več odgovorov. Tabela 20 prikazuje, kakšen odstotek občin je izbralo vsakega izmed odgovorov. Odgovorilo je 93 občin. 73 % občin je odgovorilo, da opaža izboljšano izvajanje nalog (Q9a = 0,73), enak odstotek opaža tudi izboljšano izmenjavo informacij (Q9b = 0,73). Rezultati kažejo, da v praksi občine izmed navedenih rezultatov najredkeje zaznavajo digitalizacijo in izboljšanje odpornosti, kar zaznava zgolj 11% občin (Q9k = Q9l = 0,11) ter zeleni razvoj− zgolj 12% občin. Samo 20 % ali manj občin zaznava tudi boljši gospodarski razvoj (Q9c = 0,19), trajnostni razvoj (Q9i = 0,19) in izboljšano infrastrukturo (Q9d = 0,20). Tabela 20: Deleži izbire trditev Q9 – zaznani rezultati medobčinskega sodelovanja Q9 Katere rezultate medobčinskega sodelovanja zaznate v vaši občini? Delež Q9a Izboljšano izvajanje nalog 0,73 Q9b Izboljšana izmenjava informacij 0,73 Q9c Boljši gospodarski razvoj občin 0,19 Q9d Izboljšana infrastruktura 0,20 Q9e Izboljšano varovanje okolja 0,31 Q9f Boljše usklajevanje in načrtovanje 0,31 Q9g Pridobivanje zunanjih virov 0,41 Q9h Razvoj znanja 0,39 Q9i Zeleni razvoj 0,12 Q9j Trajnostni razvoj 0,19 Q9l Digitalizacija 0,11 Q9l Izboljšanje odpornosti 0,11 Občine so na vprašanje Q8 odgovarjale, s kakšnimi izzivi so se soočale pri vzpostavljanju medobčinskega sodelovanja. Na vprašanje je odgovorilo 94 občin, Tabela 21 pa prikazuje odstotek občin, ki so izbrale vsakega izmed izzivov. Največ občin se sooča z izzivom omejenih finančnih sredstev, in sicer kar 68 % (Q8g = 0,68). V praksi so izrazito pogosti še izzivi pomanjkanja strateških interesov, s katerimi se sooča več kot polovica občin (Q8d = 0,53), in pomanjkanja medsebojnega zaupanja, s katerimi se sooča skoraj polovica občin (Q8c = 0,47). Več kot 40 % občin se sooča še z izzivi nepoznavanja in nerazumevanja ciljev in potreb drugih (Q8e = 0,44) ter konkurenčnosti oziroma tekmovalnostmi med občinami (Q8b = 0,42). V praksi pa je najmanj problematičen izziv neučinkovitih kanalov 62 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje za komunikacijo in sodelovanje med občinami, s katerim se sooča 18 % občin (Q8i = 0,18). V splošnem lahko ugotovimo, da se vsi izmed navedenih izzivov v praksi glede na odgovore občin tudi dejansko kar pogosto pojavljajo. Tabela 21: Deleži izbire trditev Q8 – zaznani izzivi medobčinskega sodelovanja Q8 S kakšnimi izzivi se je po vaših izkušnjah soočila vaša občina pri vzpostavljanju učinkovitega medobčinskega sodelovanja s sosednjimi občinami? Delež Q8a Politične razlike med občinami 0,36 Q8b Konkurenčnost oziroma tekmovalnost med občinami 0,42 Q8c Pomanjkanje medsebojnega zaupanja 0,47 Q8d Pomanjkanje skupnih strateških interesov 0,53 Q8e Nepoznavanje in nerazumevanje ciljev in potreb drugih 0,44 Q8f Pomanjkanje skupnih izzivov oziroma interesov 0,29 Q8g Omejena finančna sredstva 0,68 Q8h Omejena infrastruktura 0,33 Q8i Neučinkoviti kanali za komunikacijo in sodelovanje med občinami 0,18 Na vprašanje Q7 so občine odgovarjale, katere ukrepe so sprejele za boljšo organizacijo medobčinskega sodelovanja. Odgovore je podalo 91 občin. Tabela 22 prikazuje, kakšen odstotek občin je izbral vsakega izmed odgovorov. Vsi ukrepi so prejeli vsaj kakšen odgovor, kar pomeni, da se v praksi občine poslužujejo vseh. Najpogostejši ukrepi, ki jih sprejemajo občine, so povečanje proračunskih sredstev, namenjenih medobčinskemu sodelovanju − ta ukrep je sprejela več kot polovica občin, in sicer kar 53 % (Q7a = 0,53). Občine se prav tako pogosto osredotočajo na reševanje problemov − ta ukrep je sprejelo 51 % občin (Q7g = 0,51) − ter na spodbujanje sodelovanja in timskega dela v medobčinskem sodelovanju, kar v praksi počne 47 % občin (Q7e = 0,47). Samo 9 % občin je vzpostavilo projektno skupino za medobčinsko sodelovanje (Q7h = 0,09), posebni oddelek za medobčinsko sodelovanje pa je vzpostavilo 2 % občin (Q7i = 0,02). Zanimivo je torej, da se v praksi občine ne poslužujejo pogosto vzpostavljanja formalnih organizacijskih oblik, ki bi bile namenjene prav medobčinskemu sodelovanju. 63 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Tabela 22: Deleži izbire trditev Q7 – ukrepi za boljšo organizacijo medobčinskega sodelovanja Q7 Katere ukrepe je sprejela vaša občina za boljšo organizacijo medobčinskega sodelovanja? Delež Q7a Povečanje proračunskih sredstev, namenjenih medobčinskemu sodelovanju 0,53 Q7b Zaposlitev dodatnega osebja z ustreznimi znanji ali izkušnjami 0,33 Q7c Dodatno usposabljanje že zaposlenih za medobčinsko sodelovanje 0,20 Q7d Izboljšanje komunikacijskih poti v medobčinskem sodelovanju 0,37 Q7e Spodbujanje sodelovanja in timskega dela v medobčinskem sodelovanju 0,47 Q7f Spodbujanje inovativnosti 0,21 Q7g Osredotočenje na reševanje problemov 0,51 Q7h Vzpostavitev projektne skupine za medobčinsko sodelovanje 0,09 Q7i Vzpostavitev posebnega oddelka za medobčinsko sodelovanje 0,02 3.2.4 Rezultati vprašanj s pravno naravo Vprašanja Q4, Q10 in Q11 so namenjena preverjanju mnenja občin glede ustreznosti pravne ureditve v ZLS. Sklop vprašanj Q4 je preverjal raven strinjanja s trditvijo, da so različne pravne oblike medobčinskega sodelovanja v ZLS urejene ustrezno (konkretne oblike so navedene v Tabeli 23). Na vprašanje je odgovorilo 97−99 občin. V splošnem se občine bolj strinjajo kot ne, da so instituti ustrezno urejeni v zakonu, saj so vse povprečne vrednosti nad 4. Občine se najbolj strinjajo, da s trditvijo, da so pravne ureditve oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS ustrezne za organ skupnih občinskih uprav (Q4a = 5,46) – ta institut je torej po mnenju občin izmed navedenih v zakonu naustreznejše urejen. Višje povprečne vrednosti so dosegli še institut združenja občin (Q4c = 5,30) in skupni organ upravljanja javnega podjetja/javnega zavoda ter soustanovitev javnega zavoda (Q4e = 5,02), kar pomeni, da se občine v povprečju vsaj delno strinjajo, da so ti instituti v zakonu ustrezno urejeni. Z najnižjo povprečno vrednostjo je ocenjen institut »Opravljanje strokovnih in tehničnih nalog za drugo občino« (Q4b = 4,85), kar pomeni, da je med navedenimi po mnenju občin najmanj ustrezno urejen v ZLS, še zmeraj pa je povprečna vrednost nad 4, tako da se občine bolj strinjajo kot ne, da je institut ustrezno urejen. 64 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Tabela 23: Povprečne vrednosti trditev Q4 – pravne ureditve oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS so ustrezne Q4 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da so pravne ureditve oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS ustrezne. Mean Q4a Organ skupne občinske uprave 5,46 Q4b Opravljanje strokovnih in tehničnih nalog za drugo občino 4,85 Q4c Združenje občin 5,30 Q4d Zveza občin (eno- ali večnamenska) 4,93 Q4e Skupni organ upravljanja javnega podjetja/javnega zavoda 5,02 Q4f Skupna koncesija 4,89 Q4g Soustanovitev javnega zavoda/javnega podjetja/javnega sklada/javne agencije 4,98 Vprašanje Q10 je preverjalo , ali je nabor oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS treba dopolniti. Vprašanje Q11 je dodatno preverjalo, katera druga oblika mdobčinskega sodelovanja bi mogla biti urejena v ZLS (predlog nove ureditve) in zakaj (razlogi za novo ureditev). 14 občin je odgovorilo, da je nabor oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS potrebno dopolniti. Od tega jih je 9 podalo nove predloge in razloge. Dva odgovora sta se nanašala na turizem, po eden pa na sistem sodelovanja občin, projektno oz. investicijsko sodelovanje, obvezne skupne službe, združevanje zaposlenih, sodelovanje med občinami in javnimi zavodi ter nadomestilo interesne zveze. Razlogi za potrebnost pravne ureditve so bili naslednji: premalo sredstev (zaposleni), vpliv posegov v prostor na več občin (projekti oz. investicije), povezovanje širšega območja (turizem), težavnost ustanovitve v praksi (interesna zveza), pomanjkanje možnosti vplivanja majhnih občin (sistem sodelovanja) ter hitrost in stroškovna učinkovitost (obvezne skupne službe, javni zavodi). Občine izpostavljajo pomanjkanje denarnih sredstev in menijo, da bi predlagane dodatne ureditve pripomogle k zmanjševanju stroškov. Na vprašanja sklopa Q5 (»Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da enonamenske ali večnamenske zveze občin za izvajanje upravnih nalog ali javnih služb (86. člen ZLS) niste ustanovili zaradi […]«) je odgovorilo 96−98 občin. Povprečne vrednosti odgovorov prikazuje Tabela 24. Med povprečnimi vrednostmi odgovorov ni večjih razlik − vse povprečne vrednosti se gibajo med 4,09 in 4,37, kar pomeni, da se ob- čine bolj strinjajo kot ne za vse navedene dejavnike, da so pripomogli k neustano-vitvi interesnih zvez, toda izražena raven strinjanja je šibka (glede na to, da je ekstremna vrednost 7). Z najvišjo povprečno vrednostjo je ocenjen odgovor »vrste, strukture organov upravljanja« (Q5c = 4,37), kar pomeni, da je ta dejavnik med navedenimi najmočnejši za neustanovitev enonamenske ali večnamenske zveze. Z najnižjo povprečno vrednostjo je ocenjen odgovor »status neposrednega prora-65 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje čunskega uporabnika« (Q5e = 4,14), kar pomeni, da je ta razlog najšibkejši med navedenimi za neustanovitev eno- ali večnamenske interesne zveze. Toda razlike povprečnih vrednosti strinjanja niso velike. Glede na navedeno lahko v splošnem ugotovimo, da navedeni dejavniki vplivajo na neustanovitev interesne zveze, toda ti dejavniki niso posebej močni. Verjetno gre pri neustanavljanju v praksi za kom-binacijo več dejavnikov. Kot eden od odgovorov na vprašanji Q10 in Q11 pa je bil tudi predlog občine, da je institut interesne zveze treba v zakonu spremeniti s kakšnim novim institutom, saj interesne zveze v praksi ni mogoče ustanoviti (ob- čina naj bi to poskusila, vendar ni dobila soglasja Ministrstva za finance). Tabela 24: Povprečne vrednosti trditev Q5 – razlogi za neustanovitev enonamenske ali večnameske zveze občin za izvajanje upravnih nalog in javnih služb Q5 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da enonamenske ali večnamenske zveze občin za izvajanje upravnih nalog ali javnih služb (86. člen ZLS) niste ustanovili zaradi: Mean Q5a Nepotrebnosti oblike 4,09 Q5b Števila občin, potrebnih za ustanovitev 4,27 Q5c Vrste, strukture organov upravljanja 4,37 Q5d Postopka sprejemanja akta o ustanovitvi 4,28 Q5e Statusa neposrednega proračunskega uporabnika 4,14 Q5f Statusa pravne osebe 4,24 Vprašanje Q12 je preverjalo, ali so občine podelile kakšno skupno koncesijo. Ob- čine, ki so potrdile, da so skupno koncesijo podelile, so bile naknadno vprašane z elektronskim sporočilom, s katerimi občinami so podelile skupno koncesijo in ali gre za koncesijo na področju gospodarskih javnih služb oziroma negospodarskih javnih služb. Na vprašanje Q12 je pozitivno odgovorilo 28 občin, od tega sta dve naknadno sporočili, da je prišlo do napake in skupnih koncesij niso podelile, nekatere pa dodatnih pojasnil niso podale. Več občin je bilo udeleženih v podelitev skupne koncesije, kot izhaja iz podatkov, ki so jih navedle občine, ki so pozitivno odgovorile na navedeno vprašanje. Na trditve sklopa Q13, ki je preverjal, kako se občine strinjajo s trditvijo, da skupne koncesije niso podelili zaradi tam navedenih razlogov, je odgovorilo 64−65 občin, ki naj bi v prejšnjem vprašanju označile, da skupne koncesije niso podelile. Povprečno vrednost odgovorov prikazuje Tabela 25. Povprečne vrednosti vseh dejavnikov kažejo, da se občine bolj strinjajo kot ne, da vsi izmed navedenih dejavnikov pozitivno vplivajo na nepodelitev koncesije. Toda ta vpliv ni močan, saj so vse povprečne vrednosti za vse navedene dejavnike med 4,14 in 4,94 (ekstremna vrednost, ki predstavlja popolno strinjanje s trditvijo, je 7). Najvišjo povpreč- 66 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje no vrednost je prejel dejavnik »pomanjkanje skupnih interesov občin« (Q13e = 4,94) − izmed navedenih dejavnikov torej najbolj vpliva na nepodeljevanje skupnih koncesij. Najnižjo povprečno vrednost smo izračunali pri dejavniku »nenaklonjenost javnosti podeljevanju koncesij zasebnikom« (Q13b = 4,14), kar torej po mnenju občin najmanj vpliva na podeljevanje skupnih koncesij. Tabela 25: Povprečne vrednosti trditev Q13 – razlogi za nepodelitev skupne koncesije Q13 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da skupne koncesije niste podelili zaradi: Mean Q13a Nepotrebnosti oblike 4,28 Q13b Nenaklonjenosti javnosti podeljevanju koncesij zasebnikom 4,14 Q13c Kompleksnosti pogodbenega razmerja 4,69 Q13d Težav pri razdelitvi vlaganj in stroškov 4,72 Q13e Pomanjkanja skupnih interesov občin 4,94 Q13f Težav pri delitvi odgovornosti 4,78 Q13g Netransparentnost razmerij 4,35 3.2.5 Analiza vpliva dejavnikov na obseg medobčinskega sodelovanja Vplive dejavnikov smo preverili s pomočjo regresijske analize. Za odzivno spremenljivko smo postavili medsebojno središčnost, ki smo jo pridobili iz modela družbenega omrežja. Medsebojna središčnost meri pomembnost vozlišča, in sicer število najkrajših poti, ki gredo skozenj. Visoka vrednost parametra pomeni, da gre za pomembno vozlišče sodelovanja. V našem primeru to pomeni večjo vlogo v sodelovanju. Z modelom tako preverjamo, kateri od dejavnikov, izmerjenih z anketo, vplivajo na pomembnost vloge občine v sodelovanju. V model smo vključili naslednje vsebinske sklope vprašalnika: Q1 organizacijska zmogljivost občine, Q2 klima medobčinskega sodelovanja, Q3 okoliščine medobčinskega sodelovanja, Q6 motivacija za medobčinsko sodelovanje, Q7 ukrepi za izboljšanje medobčinskega sodelovanja, Q8 izzivi medobčinskega sodelovanja, Q9 zaznani rezultati medobčinskega sodelovanja. 67 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje Za prve štiri skupine dejavnikov smo s pomočjo faktorske analize oblikovali la-tentne spremenljivke in na ta način pridobili štiri napovedne spremenljivke regresijskega modela. Preostale tri skupine so sestavljene iz binarnih spremenljivk, ki smo jih vključili v model kot kategorične faktorje. Regresijski model izkazuje zmerno napovedno moč in pojasni 32,7 % celotne variance. Zaradi boljše preglednosti smo v končni model vključili le binarne spremenljivke, ki izkazujejo statistično značilen vpliv na pomembnost občine v omrežju sodelovanj. Tabela 26: Vpliv dejavnikov na medsebojno središčnost Napovedna spremenljivka B p Q1 Organizacijska zmogljivost občine 323,7 0,001 Q2 Klima medobčinskega sodelovanja -44,7 0,622 Q3 Okoliščine medobčinskega sodelovanja 0,02 1,000 Q6 Motivacija za medobčinsko sodelovanje 96,2 0,275 Q7i Ukrepi za izboljšanje medobčinskega sodelovanja − vzpostavitev posebnega 2809,1 < 0,001 oddelka za medobčinsko sodelovanje Q8c Izzivi medobčinskega sodelovanja − pomanjkanje medsebojnega zaupanja 740,2 0,019 Q9e Zaznani rezultati medobčinskega sodelovanja − izboljšano varovanje okolja - 481,7 0,012 Q9l Zaznani rezultati medobčinskega sodelovanja − izboljšanje odpornosti - 740,2 0,012 Kot je razvidno iz Tabele 26, med dejavniki iz prve skupine (Q1–Q6) samo organizacijska zmogljivost občine izkazuje statistično značilen vpliv na medsebojno središčnost. To pomeni, da občine, ki ocenjujejo lastno zmogljivost bolje, igrajo bolj pomembno vlogo v omrežju sodelovanja. Za preostale tri spremenljivke vpliva nismo ugotovili. Razlogi lahko tičijo v dejstvu, da so odgovarjali direktorji občinskih uprav, ki morda nimajo tako dobro izdelanega mnenja o ostalih dejavnikih, kot to velja za samo zmogljivost. Morda pa bi lahko k drugačnemu rezul-tatu prispeval tudi večji odziv občin na anketo. Pri izbranih vidikih sodelovanja smo ugotovili štiri statistično značilne vplive: vzpostavitev posebnega oddelka za medobčinsko sodelovanje (Q7i), pomanjkanje medsebojnega zaupanja (Q8c), izboljšano varovanje okolja (9e) in izboljšanje odpornosti (Q9l). Posebni oddelek je vzpostavljen v dveh občinah, ki izkazujeta zelo visoko medsebojno središčnost. Verjetno pa je ustanovitev oddelka bolj posledica velikega obsega sodelovanja v teh občinah. Pomanjkanje medsebojnega zaupanja je za bolj povezovalne občine pomembnejši izziv kot za ostale, kar je verjetno spet posledica večjega obsega sodelovanja. Kot zaznane rezultate me-68 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje dobčinskega sodelovanja so izboljšanje varovanja okolja in odpornosti izbirale občine, ki so manj vpete v medobčinsko sodelovanje. Rezultat bi lahko bil tudi posledica tega, da ob manjšem naboru sodelovanj dobita varovanje okolja in izboljšanje odpornosti večjo vlogo. Kot ključne izzive medobčinskega sodelovanja smo zaznali razvoj organizacijske zmogljivosti občin, ki vključuje tudi ustrezno organizacijsko umestitev izvajanja sodelovanj in izboljšanje medsebojnega zaupanja. 69 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priporočila 4 PRIPOROČILA 4.1 Splošno Evidenca medobčinskih sodelovanj Pri zbiranju podatkov za raziskavo smo zaradi neurejenosti podatkovnega vidika medobčinskega sodelovanja naleteli na številne ovire. Nekatere smo lahko pre-skočili, drugih pa ne. Zato predlagamo, da se oblikuje enotna evidenca medob- činskih sodelovanj, ki bi vključevala vsa relevantna sodelovanja po tipologiji in zagotovila sprotno evidentiranje sprememb v medobčinskem sodelovanju. Anketne raziskave Pri izvedbi anketne raziskave smo naleteli na znaten odpor občin do izpolnjevanja anket. V pridobivanje izpolnjenih anket smo vložili veliko časa in energije. Zbrani podatki so nam omogočili ustrezno statistično obdelavo, vendar je z vidika truda in odziva (samo okoli 50 %), stanje neustrezno. Predlagamo, da se vzpostavi platforma v okviru sistema podpore medobčinskemu sodelovanju, s čimer bi vzpostavili zaupanje občin do tovrstnih raziskav, zagotovili njihovo odzivnost in hkrati omogočili kakovostno posredovanje povratnih informacij občinam. Spodbujanje medobčinskega sodelovanja Če se bo država odločila za poseganje na področju medobčinskega sodelovanja, ima za to na voljo dve poti (Pitlik & With, 2010): ■ pasivno reformno politiko in ■ aktivno reformno politiko. V prvem primeru gre za izboljšanje robnih pogojev za prostovoljno sodelovanje, v drugem primeru pa za (finančne) vzpodbude. Glede prvega je v literaturi uveljavljeno stališče, da je potrebno preveriti, ali v predpisih obstajajo ovire, ki zavirajo prostovoljno sodelovanje in jih je mogoče odpraviti in spremeniti (gre torej za znižanje t. i. transakcijskih stroškov). Glede aktivne reformne politike pa je literatura manj enotna. Za izvedbo aktivne reformne politike so namreč ključnega pomena naslednja vprašanja: 70 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priporočila ■ Pod kakšnimi pogoji naj se izvaja aktivna politika reforme? Ali ima država potrebne informacije, da upraviči specifično promocijo določenih oblik? ■ Če je podpora načeloma sprejeta: s kakšnimi orodji bi se lahko oz. bi se morala ta podpora zagotoviti za dosego želenih ciljev ob hkratnem čim večjem izogibanju neželenih stranskih učinkov? Menimo, da je glede na slovenski kontekst ključno prvo vprašanje – obstoj potrebnih informacij. Predlagamo sistematično izvajanje empiričnih raziskav. Pravna ureditev Čeprav država daje spodbude ali zagotavlja pravni okvir za medobčinsko sodelovanje, je le-to prostovoljno.12 Možnost izstopa iz sodelovanja je pomemben vidik, pri čemer je enostavnost izstopa odvisna od oblike sodelovanja. Najlažji izstop je pri neformalnih oblikah, pri formalnih oblikah pa težavnost izstopa raste od pogodbenih oblik preko skupnih organov do skupnih organizacij (gl. Bel & Warner, 2015). Če je možnost izstopa iz neformalnih oblik sodelovanja pozitivni vidik fleksi-bilnosti, pa je je odsotnost pravnega varstva negativni vidik. Neformalne oblike sodelovanja delujejo dobro tam, kjer so že dolgo uveljavljene, kjer obstaja zaupanje med partnerji ter nek forum za reševanje sporov.13 Naše ugotovitve kažejo na prevlado formalnih oblik sodelovanja. Pogodbeno sodelovanje Rezultati projekta kažejo na obstoj več oblik pogodbenega sodelovanja. Le-to je lahko bolj ali manj formalizirano. Oba pristopa imata svoje prednosti in slabos-ti. Ker pa se medobčinsko sodelovanje zelo pogosto obravnava s stroškovnega vidika, je relevantno vprašanje, kakšen je vpliv formalizacije pogodbenega sodelovanja na stroške medobčinskega sodelovanja. Teorija trdi, da se z večjo formal-nostjo sporazumov povečujejo tudi stroški (Feiock, 2013), vendar pa najnovejša empirična raziskava iz ZDA kaže, da je povezava odvisna od vrste storitve. Po tej raziskavi namreč pri večini storitev formalnost ne vpliva na stroške. Pozitiven vpliv na stroške je bil ugotovljen samo za storitve, kjer je bil cilj sodelovanja višja kakovost storitev (Aldag & Warner, 2023). 12 Pravno dopustno je tudi obvezno sodelovanje, vendar morajo razlogi za to prestati ustavni test dopustnega poseganja v avtonomijo občin. 13 Novejša kanadska raziskava pa kaže, da občine manj uporabljajo neformalne oblike sodelovanja, kot so jih nekoč. V želji namreč, da bi zmanjšale negotovost zaradi odsotnosti pravnega varstva, se vedno bolj poslužujejo formalnih oblik sodelovanja (Spicer, 2016). 71 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priporočila Statusno sodelovanje Rezultati projekta kažejo na širok nabor formalnih organizacijskih struktur sodelovanja – od skupnih organov do skupnih pravnih oseb. Poudariti je treba, da se s časom ob njih razvijejo tudi neformalne organizacijske strukture – zlasti druž- bena omrežja (odnosi, komunikacija …) in nepisana pravila. Neformalne organizacijske strukture je težje spremeniti kot formalne (Bogumil & Seuberlich, 2015). 4.2 Priporočila na podlagi empirične analize Prekrivanje območij sodelovanja S pomočjo analize območij medobčinskega sodelovanja smo ugotovili, kakšno je de facto regionalno povezovanje. Izkazalo se je, da imajo nekatere statistične regije trdno osnovo tudi v medsebojnem sodelovanju. Pri tem po obsegu sodelovanja in povezovanja po vseh parametrih izstopata Podravska in Savinjska regija, delno se jima približuje Pomurska regija. Močan okvir sodelovanja predstavljajo tudi tri manjše regije (Koroška, Gorenjska in Goriška). Pri preostalih regijah je prisotno pridruževanje (Zasavska k Savinski, Posavska k Jugovzhodni Sloveniji ter Obalno-Kraška in Primorsko-Notranjska k Osrednjeslovenski statistični regiji, ki prevzema tudi skoraj polovico občin Jugovzhodne Slovenije). Na osnovi teh dejstev lahko postavimo kar nekaj strateških vprašanj v zvezi z razlikami v velikosti regij in posledicami za njihov učinkovit razvoj, de facto povezovanjem najmanjših regij in delitvijo Jugovzhodne Slovenije. Praktično usmeritev za ukrepanje pa postavljamo na osnovi dejstva, da je medobčinskega sodelovanja največ v skupinah oziroma regijah, kjer osrednjo vlogo v povezovanju igrajo mestne občine. Tako da bi bilo treba dobro prakso takih regij uveljaviti tudi v preostalih regijah. Po drugi strani pa bi bilo smiselno nasloviti tudi problematiko osamelih občin in mikro otokov sodelovanja. Prekrivanje področij sodelovanja Medobčinsko sodelovanje se največ pojavlja v obliki soustanoviteljstva javnih podjetij in javnih zavodov. Večje število sodelovanj predstavljajo še organi skupne občinske uprave in organiziranje na področju regionalnega razvoja z lokalnimi akcijskimi skupinami in regionalnimi agencijami. Dejavniki medobčinskega sodelovanja Dejavnike medobčinskega sodelovanja smo izmerili z anketo. Pričakovano ob- čine izražajo najmanj zadovoljstva z organizacijsko zmogljivostjo in okoliščinami medobčinskega sodelovanja. Pri tem gre torej za notranji in zunanji vidik delovanja. Med okoliščinami medobčinskega sodelovanja najdemo kot prilož- 72 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priporočila nost tudi izboljšanje podpore v obliki usmeritev in svetovanja, kar pomeni, da bi bilo treba razvoj področja podpore medobčinskemu sodelovanju še pospe- šiti. Pri tem pa bi se bilo treba še posebej posvetiti tudi problematiki organi-ziranosti in delovanja medobčinskih sodelovanj glede na specifike in potrebe posameznih vrst sodelovanj. Pravni vidiki medobčinskih sodelovanj Občine menijo, da je v ZLS najmanj ustrezno urejena oblika »opravljanja strokovnih in tehničnih nalog za drugo občino«, sicer pa so za večino oblik mnenja, da so zgolj delno ustrezno urejene. Glede na to predlagamo podrobnejšo preučitev problematike v sodelovanju z občinami. Glede na vrednosti odgovorov na vprašanje o razlogih za neustanovitev interesnih zvez ugotavljamo, da občine o tem nimajo izdelanega mnenja. Redka oblika medobčinskega sodelovanja so tudi skupne koncesije. Kot glavna razloga se kažeta pomanjkanje skupnih interesov in kompleksnost razmerij. 73 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Reference 5 REFERENCE 5.1 Literatura Bakoš, E., Hrůza, F., Fiedor, D., & Klemešová, Feiock, R. C. (2007). Rational Choice and Re- K. D. (2021). The perception of inter-mu- gional Governance. Journal of Urban Affa- nicipal cooperation by local officials and irs, 29(1), 47–63. https://doi.org/10.1111/j. managers. Central European Journal of 1467-9906.2007.00322.x Public Policy, 15(1), 1–14. https://doi.org/ Gendźwiłł, A., Krukowska, J., & Lackowska, 10.2478/cejpp-2021-0002 M. (2019). Disappointment or unexpected Bel, G., & Warner, M. E. (2015). Inter-Munici- gain? A survey-based study of the motives pal Cooperation and Costs: Expectations and outcomes of inter-municipal coopera- and Evidence. Public Administration, tion in Poland. Miscel anea Geographica, 93(1), 52–67. https://doi.org/10.1111/pa 23(4), 235–241. https://doi.org/10.2478/ dm.12104 mgrsd-2019-0020 Bergholz, C., & Bischoff, I. (2018). Local co- Giacomini, D., Sancino, A., & Simonetto, A. uncil members’ view on intermunicipal (2018). The introduction of mandatory cooperation: Does office-related self-inte- inter-municipal cooperation in small rest matter? Regional Studies, 52(12), municipalities: Preliminary lessons from 1624–1635. https://doi.org/10.1080/00343 Italy. International Journal of Public Sector 404.2018.1428293 Management, 31(3), 331–346. https://doi. Blaeschke, F. (2014). What drives small mu- org/10.1108/IJPSM-03-2017-0071 nicipalities to cooperate? Evidence from Heinz, W. (2007). Inter-municipal coopera- Hessian municipalities. MAGKS Papers on tion in Germany: the mismatch between Economics, Article 201414. https://ideas. existing necessities and suboptimal soluti- repec.org//p/mar/magkse/201414.html ons v Hulst and Van Montfort, Inter-mu- Brown, T. L., & Potoski, M. (2003). Contract– nicipal cooperation in Europe. Springer. Management Capacity in Municipal and Dordrecht. County Governments. Public Administra- Hirkić, E. (2020). Analiza oblik medobčinske- tion Review, 63(2), 153–164. https://doi. ga sodelovanja v izbranih občinah. Univer- org/10.1111/1540-6210.00276 za v Ljubljani, Ljubljana. Bryson, J. M., Crosby, B. C., & Stone, M. M. Hulst, R., & Montfort, A. van (Eds.). (2007). (2006). The Design and Implementation of Inter-Municipal Cooperation in Europe. Cross-Sector Col aborations: Propositions Springer Netherlands. https://doi.org/10 from the Literature. Public Administration .1007/1-4020-5379-7 Review, 66(s1), 44–55. https://doi.org/10.1 Mäeltsemees, S., Lõhmus, M., & Ratas, J. 111/j.1540-6210.2006.00665.x (2013). Inter-Municipal Cooperation: Council of Europe. (2010). Inter-municipal Possibility for Advancing Local Democra- cooperation. Toolkit manual. Council of cy and Subsidiarity in Estonia. Halduskul- Europe—UNDP—LGI Open Society In- tuur, 14(1), Article 1. stitute. 74 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Reference Melichová, K., & Varecha, L. (2020). Endoge- Skupnost občin Slovenije (2023). Dobrodošli nous Political, Institutional, Cultural, and v skupnost občin Slovenije, URL: https:// Geographic Determinants of Intermunici- skupnostobcin.si/ pal Cooperation—Evidence from Slovakia. Skupnost občin Slovenije. (2023). Sodelovanje Sustainability, 12(2), Article 2. https://doi. občin. http://arhiv2014.skupnostobcin.si/ org/10.3390/su12020709 levimenu/dodatne_storitve_sos/sodelova Občina Grosuplje. (2018). Podpis pogodbe o nje_obcin/index.html medsebojnem sodelovanju v projektu »re- Soukopová, J., & Vaceková, G. (2018). Inter- vitalizacija Dolenjske železnice«. https:// nal factors of intermunicipal cooperation: www.grosuplje.si/objava/199657 What matters most and why? Local Gover- OECD. (2021), Better Governance, Planning nment Studies, 44(1), 105–126. https://doi. and Services in Local Self-Governments in org/10.1080/03003930.2017.1395739 Poland. OECD Publishing, Paris. Stoker, G. (2006). Public Value Management: OECD. (2021). Better Governance, Planning A New Narrative for Networked Gover- and Services in Local Self-Govern ments in nance? The American Review of Public Poland. OECD. https://doi.org/10.1787/55 Administration, 36(1), 41–57. https://doi. 0c3ff5-en org/10.1177/0275074005282583 Pečarič, M. (2019). Javne službe: storitve splo- Škarica, M., & Giljevic, T. (2016). Inter-Muni- šnega pomena v službi javnosti. Ljubljana: cipal Cooperation in Local Service Provi- Beletrina. sion: Comparative Trends and Regulatory Rakar, I. (2014). Medobčinsko sodelovanje – Frameworks. V D. Lhomme, A. Musa, & med učinkovitostjo in demokratičnostjo S. De La Rosa, Good Local Governance: upravljanja. V F. Žohar (Ured.), Zbornik Application of European standards for VII. Posveta, Delovanje skupnih občinskih local public services in France and Croatia uprav v Sloveniji (str. 99-108). Dobrovnik. (str. 97–122). Brussels: Larcier, Bruylant. Rakar, I. (2020). Medobčinsko sodelova- Teles, F. (2015). The Distinctiveness of De- nje - primer organov skupnih občinskih mocratic Political Leadership. Political uprav. V S. Kukovič, & M. Haček (Ured.), Studies Review, 13(1), 22–36. https://doi. Petindvajset let lokalne samouprave v Re- org/10.1111/1478-9302.12029 publiki Sloveniji (str. 119-130). Ljubljana: Teles, F. (2016). Local Governance and Inter- Fakulteta za družbene vede. -municipal Cooperation. Palgrave Mac- Rakar, I., & Tičar, B. (2017). Pravo javne upra-mil an UK. https://doi.org/10.1057/97811 ve. Ljubljana: Fakulteta za upravo. 37445742 Rakar, I., Kozjek, T., & Benčina, J. (2015). Re-Zabukovec, M. Občine od vlade pričakujejo municipalizacija – nov trend na področju večjo zavzetost. https://www.delo.si/lokal javnih služb na lokalni ravni? Dnevi slo- no/ljubljana-in-okolica/obcine-od-vlade- venske uprave 2015. -pricakujejo-vecjo-zavzetost/ Rakar, I., Tičar, D. & Benčina, J. (2024). Me- Združenje mestnih občin Slovenije (2023). dobčinsko sodelovanje – predlog slovenske Združenje mestnih občin Slovenije. https: tipologije. Javna uprava, 60(3/4). //www.zmos.si/ Sedmihradská, L. (2018). Inter-Municipal Co- Združenje občin Slovenije (2023). Združenje operation in the Czech Republic: A Public občin Slovenije. ht p://www.zdruzenjeobcin.si Finance Perspective. NISPAcee Journal of Železnjak, D. (2012). Povezovanje občin na Public Administration and Policy, 11(2), področju izvajanja strokovnih oziroma 153–170. https://doi.org/10.2478/nispa-2 tehničnih nalog. V Ž. Franci (Ured.), 018-0017 Zbornik V. Posveta Delovanje skupnih občinskih uprav v Sloveniji. Koper. 75 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Reference 5.2 Pravni viri Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, št. 94/0, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12, 14/15, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 11/18, 30/18, 61/20 in 80/20). 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 samouprave (Uradni list RS – Mednarodne – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – pogodbe, št. 15/96) UZ62a) Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 123/06, 57/08, 36/11, 14/15, 71/17, 21/18, 80/20 , 189/20, 207/21, 44/22). 46/16). 76 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 1 • Teoretične podlage anketnega vprašalnika 6 PRILOGE 6.1 Priloga 1: Teoretične podlage anketnega vprašalnika Tabela 27: Raznolikost teorij medobčinskega sodelovanja TEORIJA Politično ekonomska teorija Teorija omrežij Argument javne izbire Teorija kolektivnega delovanja Ekonomije obsega in Konkurenca prinaša Politične koristi, ki jih Delitev virov in odločitev učinkovitosti upravičujejo prednosti in preprečuje pridobivajo izvoljeni upravičuje sodelovanje. sodelovanje. monopol. predstavniki. Sodelovanje je posledica Kapitalska intenzivnost, Formalne pogodbe niso izbire boljših meril Sodelovanje prek mrež zunanji učinki, tehnična potrebne. (integriran sistem več enot; prostovoljnih združenj. zmogljivost. upravljanje). Zmanjšani transakcijski Stroški in koristi (ekonomski Močna ozemeljska Razprava o konsolidaciji in stroški (informacije, in politični), ki jih upoštevajo identiteta, kjer združevanje razdrobljenosti. pogajanja, nadzor in lokalni akterji. ni dobrodošlo. izvrševanje). Vir: (Teles, 2016, str. 23) Politično ekonomska teorija je interdisciplinarni okvir, ki združuje spoznanja ekonomije in političnih ved ter preučuje, kako politični in ekonomski dejavniki medsebojno vplivajo in oblikujejo rezultate. Teorija javne izbire temelji na ideji, da občine sprejemajo odločitve na podlagi lastnih interesov in da medobčinsko sodelovanje temelji na želji občine po dose-ganju lastnih ciljev. Teorija kolektivnega delovanja trdi, da se medobčinsko sodelovanje pojavi, kadar obstaja skupni problem, ki ga posamezna občina ne more rešiti, in da je za dosego rešitve potrebno sodelovanje. 77 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 1 • Teoretične podlage anketnega vprašalnika Teorija omrežij trdi, da je medobčinsko sodelovanje posledica odnosov med ob- činami in da je sodelovanje bolj verjetno, če so občine povezane z močnimi druž- benimi in političnimi vezmi. Teorija novega institucionalizma trdi, da na medobčinsko sodelovanje vplivajo institucije in norme, ki urejajo odnose med občinami, ter da le-te oblikujejo na- čin medsebojnega sodelovanja občin. 78 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik 6.2 Priloga 2: Anketni vprašalnik Medobčinsko sodelovanje v Sloveniji Vprašalnik Kratko ime ankete: Medobčinsko sodelovanje v Sloveniji Število vprašanj: 14 Število spremenljivk: 85 Status: Aktivna od: 28. 09. 2023 Aktivna do: 28. 12. 2023 Avtor: Jože Benčina, 20. 09. 2023 Spreminjal: Iztok Rakar, 20. 10. 2023 79 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik Q1 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o organizacijski zmogljivosti vaše občine za medobčinsko sodelovanje. Popolnoma se Pretežno se Delno se ne Se delno Se pretežno Se popolnoma Niti, niti ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Za podporo medobčin- skemu sodelovanju imamo na voljo dovolj ljudi. Finančni viri za me- dobčinsko sodelovanje so zagotovljeni. Informacijska infrastruk- tura ustreza. Vodenje je učinkovito in uspešno. Osebje je usposobljeno za medobčinsko sodelo- vanje. Število zaposlenih v občini je zadostno. Pri reševanju problemov smo inovativni in ustvarjalni. Q2 Ocenite strinjanje s trditvami o elementih klime medobčinskega sodelovanja. Popolnoma se Pretežno se Delno se ne Se delno Se pretežno Se popolnoma Niti, niti ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Med občinami obstaja pozitivna klima sodelo- vanja. Zaupamo občinam, s katerimi sodelujemo. Zaposleni podpiramo pobude za medobčinsko sodelovanje. Medobčinsko sodelovanje prinaša koristi. Imamo zgodovino uspešnih pobud za me- dobčinska sodelovanja. Smo pripravljeni sodelo- vati z drugimi občinami. 80 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik Q3 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o okoliščinah, v katerih poteka medobčinsko sodelovanje. Popolnoma se Pretežno se Delno se ne Se delno Se pretežno Se popolnoma Niti, niti ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Administrativne ovire zmanjšujejo učinkov- itost medobčinskega sodelovanja. Postopki medobčinskega sodelovanja so ustrezno opredeljeni. Vloge akterjev so natanč- no opredeljene. Odločanje je demokratič- no in pregledno. Na voljo je zadostna pod- pora v obliki usmeritev in svetovanja. Odgovornosti so sodelujočim občinam enakovredno dodeljene. Sredstva so sodelujočim občinam enakovredno dodeljena. Q4 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da so pravne ureditve oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS ustrezne. Popolnoma se Pretežno se Delno se ne Se delno Se pretežno Se popolnoma Niti, niti ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Organ skupne občinske uprave Opravljanje strokovnih in tehničnih nalog za drugo občino Združenje občin Zveza občin (eno- ali večnamenska) Skupni organ upravljanja javnega podjetja/javnega zavoda Skupna koncesija Soustanovitev javnega zavoda/javnega podjetja/ javnega sklada /javne agencije 81 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik Q10 Ali menite, da je nabor oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS treba dopolniti? Ne Da IF (1) Q10a = [2] Q11 Katera druga oblika medobčinskega sodelovanja bi po Vašem mnenju morala biti urejena v ZLS in zakaj? Predlog nove oblike Razlogi za uvedbo nove oblike Q5 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da enonamenske ali večnamenske zveze občin za izvajanje upravnih nalog ali javnih služb (86. člen ZLS) niste ustanovili zaradi: Popolnoma se Pretežno se Delno se ne Se delno Se pretežno Se popolnoma Niti, niti ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Nepotrebnosti oblike Števila občin, potrebnih za ustanovitev Vrste, strukture organov upravljanja Postopka sprejemanja akta o ustanovitvi Statusa neposrednega proračunskega uporab- nika Statusa pravne osebe Q12 Ali ste podelili kakšno skupno koncesijo? Ne Da IF (2) Q12a = [1] 82 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik Q13 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da skupne koncesije niste podelili zaradi: Popolnoma se Pretežno se Delno se ne Se delno Se pretežno Se popolnoma Niti, niti ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Nepotrebnosti oblike Nenaklonjenosti javnosti podeljevanju koncesij zasebnikom Kompleksnosti pogod- benega razmerja Težav pri razdelitvi vlaganj in stroškov Pomanjkanja skupnih interesov občin Težav pri delitvi odgov- ornosti Netransparentnosti razmerij Q6 Za spodaj navedene potencialne koristi medobčinskega sodelovanja ocenite, kako močno vas motivirajo za sodelovanje z drugimi občinami. Popolnoma nas Pretežno nas Delno nas ne Delno nas Pretežno Zelo nas Niti, niti ne motivira ne motivira motivira motivira nas motivira motivira Opravljanje nalog, ki jih sami ne bi zmogli Nižji stroški opravljanja nalog Boljša kakovost upravnih nalog Boljše izvajanje javnih služb Napredek na področju digitalizacije Pridobivanje zunanjih virov Hitrejši gospodarski razvoj Izboljšanje odpornosti Boljše ravnanje z okoljem 83 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik Q9 Katere rezultate medobčinskega sodelovanja zaznate v vaši občini? Možnih je več odgovorov. izboljšano izvajanje nalog izboljšana izmenjava informacij boljši gospodarski razvoj občin izboljšana infrastruktura izboljšano varovanje okolja boljše usklajevanje in načrtovanje pridobivanje zunanjih virov razvoj znanja zeleni razvoj trajnostni razvoj digitalizacija izboljšanje odpornosti Q8 S kakšnimi izzivi se je po vaših izkušnjah soočila vaša občina pri vzpostavljanju učinkovitega medobčinskega sodelovanja s sosednjimi občinami? Prosimo, izberite vse izzive, ki se nanašajo na to vprašanje: Možnih je več odgovorov. politične razlike med občinami konkurenčnost oziroma tekmovalnost med občinami pomanjkanje medsebojnega zaupanja pomanjkanje skupnih strateških interesov nepoznavanje in nerazumevanje ciljev in potreb drugih pomanjkanje skupnih izzivov oziroma interesov omejena finančna sredstva omejena infrastruktura neučinkoviti kanali za komunikacijo in sodelovanje med občinami 84 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 2 • Anketni vprašalnik Q7 Katere ukrepe je sprejela vaša občina za boljšo organizacijo medobčinskega sodelovanja? Prosimo, izberite vse, kar velja: Možnih je več odgovorov. povečanje proračunskih sredstev, namenjenih medobčinskemu sodelovanju zaposlitev dodatnega osebja z ustreznimi znanji ali izkušnjami dodatno usposabljanje že zaposlenih za medobčinsko sodelovanje izboljšanje komunikacijskih poti v medobčinskem sodelovanju spodbujanje sodelovanja in timskega dela v medobčinskem sodelovanju spodbujanje inovativnosti osredotočenje na reševanje problemov vzpostavitev projektne skupine za medobčinsko sodelovanje vzpostavitev posebnega oddelka za medobčinsko sodelovanje 85 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 6.3 Priloga 3: Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Tabela 28: Povprečne vrednosti za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q1 109 4.58 4.71 1.212 1.00 7.00 Q2 110 5.77 5.92 1.021 1.50 7.00 Q3 110 4.96 5.14 1.178 1.43 7.00 Q6 91 5.85 6.00 0.935 1.22 7.00 Q1 Tabela 29: Statistična tabela Q1 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q1a 110 4,2 5 1,73 1 7 Q1b 110 4,4 5 1,79 1 7 Q1c 110 4,62 5 1,51 1 7 Q1d 110 4,89 5 1,58 1 7 Q1e 110 4,97 5 1,47 1 7 Q1f 111 3,8 4 1,81 1 7 Q1g 111 5,18 5 1,27 1 7 Legenda za Tabelo Q1 Q1 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o organizacijski zmogljivosti vaše občine za medobčinsko sodelovanje. Q1a Za podporo medobčinskemu sodelovanju imamo na voljo dovolj ljudi. Q1b Finančni viri za medobčinsko sodelovanje so zagotovljeni. Q1c Informacijska infrastruktura ustreza. Q1d Vodenje je učinkovito in uspešno. Q1e Osebje je usposobljeno za medobčinsko sodelovanje. Q1f Število zaposlenih v občini je zadostno. Q1g Pri reševanju problemov smo inovativni in ustvarjalni. 86 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 6: Radar diagram Q1 Q1a 6 5 Q1g 4 Q1b 3 2 1 0 Q1f Q1c Q1e Q1d Q2 Tabela 30: Statistična tabela Q2 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q2a 111 5,53 6 1,27 2 7 Q2b 111 5,7 6 1,13 2 7 Q2c 110 5,74 6 1,21 1 7 Q2d 110 6,05 6 1,17 1 7 Q2e 111 5,34 6 1,4 1 7 Q2f 111 6,21 6 1,12 1 7 Legenda za Tabelo Q2 Q2 Ocenite strinjanje s trditvami o elementih klime medobčinskega sodelovanja. Q2a Med občinami obstaja pozitivna klima sodelovanja. Q2b Zaupamo občinam, s katerimi sodelujemo. Q2c Zaposleni podpiramo pobude za medobčinsko sodelovanje. Q2d Medobčinsko sodelovanje prinaša koristi. Q2e Imamo zgodovino uspešnih pobud za medobčinska sodelovanja. Q2f Smo pripravljeni sodelovati z drugimi občinami. 87 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 7: Radar diagram Q2 Q2a 6,4 6,265,8 Q2f 5,6 Q2b 5,4 5,254,8 Q2e Q2c Q2d Q3 Tabela 31: Statistična tabela Q3 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q3a 111 5,27 6 1,48 1 7 Q3b 111 4,95 5 1,35 1 7 Q3c 111 4,84 5 1,49 1 7 Q3d 110 5,05 5 1,41 1 7 Q3e 111 4,72 5 1,49 1 7 Q3f 111 4,9 5 1,53 1 7 Q3g 111 5,04 5 1,54 1 7 Legenda za Tabelo 31 Q3 Ocenite, kako se strinjate s trditvami o okoliščinah, v katerih poteka medobčinsko sodelovanje. Q3a Administrativne ovire zmanjšujejo učinkovitost medobčinskega sodelovanja. Q3b Postopki medobčinskega sodelovanja so ustrezno opredeljeni. Q3c Vloge akterjev so natančno opredeljene. Q3d Odločanje je demokratično in pregledno. Q3e Na voljo je zadostna podpora v obliki usmeritev in svetovanja. Q3f Odgovornosti so sodelujočim občinam enakovredno dodeljene. Q3g Sredstva so sodelujočim občinam enakovredno dodeljena. 88 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 8: Radar diagram Q3 Q3a 5,4 5,2 Q3g 5 Q3b 4,8 4,6 4,4 Q3f Q3c Q3e Q3d Q4 Tabela 32: Statistična tabela Q4 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q4a 99 5,46 6 1,34 1 7 Q4b 98 4,85 5 1,47 1 7 Q4c 99 5,3 6 1,3 1 7 Q4d 97 4,93 5 1,28 1 7 Q4e 99 5,02 5 1,31 2 7 Q4f 97 4,89 5 1,43 1 7 Q4g 97 4,98 5 1,31 1 7 Legenda za Tabelo 32 Q4 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da so pravne ureditve oblik medobčinskega sodelovanja v ZLS ustrezne. Q4a Organ skupne občinske uprave Q4b Opravljanje strokovnih in tehničnih nalog za drugo občino Q4c Združenje občin Q4d Zveza občin (eno- ali večnamenska) Q4e Skupni organ upravljanja javnega podjetja/javnega zavoda Q4f Skupna koncesija Q4g Soustanovitev javnega zavoda/javnega podjetja/javnega sklada/javne agencije 89 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 9: Radar diagram Q4 Q4a 5,6 5,4 Q4g 5,2 Q4b 5 4,8 4,6 4,4 Q4f Q4c Q4e Q4d Q5 Tabela 33: Statistična tabela Q5 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q5a 96 4,09 4 1,62 1 7 Q5b 98 4,27 4 1,47 1 7 Q5c 98 4,37 4 1,39 1 7 Q5d 98 4,28 4 1,5 1 7 Q5e 97 4,14 4 1,48 1 7 Q5f 98 4,24 4 1,53 1 7 Legenda za Tabelo 33 Q5 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da enonamenske ali večnamenske zveze občin za izvajanje upravnih nalog ali javnih služb (86. člen ZLS) niste ustanovili zaradi: Q5a Nepotrebnosti oblike Q5b Števila občin, potrebnih za ustanovitev Q5c Vrste, strukture organov upravljanja Q5d Postopka sprejemanja akta o ustanovitvi Q5e Statusa neposrednega proračunskega uporabnika Q5f Statusa pravne osebe 90 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 10: Radar diagram Q5 Q5a 4,4 4,3 4,2 Q5f Q5b 4,1 4 3,9 Q5e Q5c Q5d Q13 Tabela 34: Statistična tabela Q13 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q13a 64 4,28 4 1,45 1 7 Q13b 65 4,14 4 1,6 1 7 Q13c 65 4,69 5 1,56 1 7 Q13d 65 4,72 5 1,48 1 7 Q13e 65 4,94 5 1,37 1 7 Q13f 65 4,78 5 1,34 1 7 Q13g 65 4,35 4 1,37 1 7 Legenda za Tabelo 34 Q13 Ocenite, kako se strinjate s trditvijo, da skupne koncesije niste podelili zaradi: Q13a Nepotrebnosti oblike Q13b Nenaklonjenosti javnosti podeljevanju koncesij zasebnikom Q13c Kompleksnosti pogodbenega razmerja Q13d Težav pri razdelitvi vlaganj in stroškov Q13e Pomanjkanja skupnih interesov občin Q13f Težav pri delitvi odgovornosti Q13g Netransparentnosti razmerij 91 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 11: Radar diagram za Tabelo Q13 Q13a 5 4,8 4,6 Q13g Q13b 4,4 4,2 4 3,8 3,6 Q13f Q13c Q13e Q13d Q6 Tabela 35: Statistična tabela Q6 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q6a 93 5,92 6 1,182 2 7 Q6b 94 6,16 6 0,987 1 7 Q6c 93 5,88 6 1,082 1 7 Q6d 94 5,95 6 0,999 2 7 Q6e 94 5,64 6 1,199 1 7 Q6f 94 6,07 6 1,09 1 7 Q6g 93 5,71 6 1,212 1 7 Q6h 94 5,7 6 1,208 1 7 Q6i 94 5,7 6 1,234 1 7 92 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Legenda za Tabelo 35 Q6 Za spodaj navedene potencialne koristi medobčinskega sodelovanja ocenite, kako močno vas motivirajo za sodelovanje z drugimi občinami. Q6a Opravljanje nalog, ki jih sami ne bi zmogli Q6b Nižji stroški opravljanja nalog Q6c Boljša kakovost upravnih nalog Q6d Boljše izvajanje javnih služb Q6e Napredek na področju digitalizacije Q6f Pridobivanje zunanjih virov Q6g Hitrejši gospodarski razvoj Q6h Izboljšanje odpornosti Q6i Boljše ravnanje z okoljem Slika 12: Radar diagram Q6 Q6a 6,2 6,1 Q6i 6 Q6b 5,9 5,8 5,7 5,6 5,5 Q6h Q6c 5,4 5,3 Q6g Q6d Q6f Q6e 93 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Q9 Tabela 36: Statistična tabela Q9 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q9a 93 0,731 1 0,446 0 1 Q9b 93 0,731 1 0,446 0 1 Q9c 93 0,194 0 0,397 0 1 Q9d 93 0,204 0 0,405 0 1 Q9e 93 0,312 0 0,466 0 1 Q9f 93 0,312 0 0,466 0 1 Q9g 93 0,409 0 0,494 0 1 Q9h 93 0,387 0 0,49 0 1 Q9i 93 0,129 0 0,337 0 1 Q9j 93 0,194 0 0,397 0 1 Q9k 93 0,108 0 0,311 0 1 Q9l 93 0,108 0 0,311 0 1 Legenda za Tabelo 36 Q9 Katere rezultate medobčinskega sodelovanja zaznate v vaši občini? Q9a Izboljšano izvajanje nalog Q9b Izboljšana izmenjava informacij Q9c Boljši gospodarski razvoj občin Q9d Izboljšana infrastruktura Q9e Izboljšano varovanje okolja Q9f Boljše usklajevanje in načrtovanje Q9g Pridobivanje zunanjih virov Q9h Razvoj znanja Q9i Zeleni razvoj Q9j Trajnostni razvoj Q9k Digitalizacija Q9l Izboljšanje odpornosti 94 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Slika 13: Radar diagram Q9 Q9a 0,8 Q9l 0,7 Q9b 0,6 0,5 Q9k 0,4 Q9c 0,3 0,2 0,1 Q9j 0 Q9d Q9i Q9e Q9h Q9f Q9g Q8 Tabela 37: Statistična tabela Q8 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q8a 94 0,362 0 0,483 0 1 Q8b 94 0,415 0 0,495 0 1 Q8c 94 0,468 0 0,502 0 1 Q8d 94 0,532 1 0,502 0 1 Q8e 94 0,436 0 0,499 0 1 Q8f 94 0,287 0 0,455 0 1 Q8g 94 0,681 1 0,469 0 1 Q8h 94 0,319 0 0,469 0 1 Q8i 94 0,181 0 0,387 0 1 95 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Legenda za Tabelo 37 Q8 S kakšnimi izzivi se je po vaših izkušnjah soočila vaša občina pri vzpostavljanju učinkovitega medobčinskega sodelovanja s sosednjimi občinami? Prosimo, izberite vse izzive, ki se nanašajo na to vprašanje: Q8a Politične razlike med občinami Q8b Konkurenčnost oziroma tekmovalnost med občinami Q8c Pomanjkanje medsebojnega zaupanja Q8d Pomanjkanje skupnih strateških interesov Q8e Nepoznavanje in nerazumevanje ciljev in potreb drugih Q8f Pomanjkanje skupnih izzivov oziroma interesov Q8g Omejena finančna sredstva Q8h Omejena infrastruktura Q8i Neučinkoviti kanali za komunikacijo in sodelovanje med občinami Slika 14: Radar diagram Q8 Q8a 0,7 0,6 Q8i Q8b 0,5 0,4 0,3 0,2 Q8h 0,1 Q8c 0 Q8g Q8d Q8f Q8e 96 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 3 • Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 Q7 Tabela 38: Statistična tabela Q7 Descriptives N Mean Median SD Minimum Maximum Q7a 91 0,5275 1 0,502 0 1 Q7b 91 0,3297 0 0,473 0 1 Q7c 91 0,1978 0 0,401 0 1 Q7d 91 0,3736 0 0,486 0 1 Q7e 91 0,4725 0 0,502 0 1 Q7f 91 0,2088 0 0,409 0 1 Q7g 91 0,5055 1 0,503 0 1 Q7h 91 0,0879 0 0,285 0 1 Q7i 91 0,022 0 0,147 0 1 Legenda za Tabelo 38 Q7 Katere ukrepe je sprejela vaša občina za boljšo organizacijo medobčinskega sodelovanja? Prosimo, izberite vse, kar velja: Q7a Povečanje proračunskih sredstev, namenjenih medobčinskemu sodelovanju Q7b Zaposlitev dodatnega osebja z ustreznimi znanji ali izkušnjami Q7c Dodatno usposabljanje že zaposlenih za medobčinsko sodelovanje Q7d Izboljšanje komunikacijskih poti v medobčinskem sodelovanju Q7e Spodbujanje sodelovanja in timskega dela v medobčinskem sodelovanju Q7f Spodbujanje inovativnosti Q7g Osredotočenje na reševanje problemov Q7h Vzpostavitev projektne skupine za medobčinsko sodelovanje Q7i Vzpostavitev posebnega oddelka za medobčinsko sodelovanje Slika 15: Radar diagram Q7 Q7a 0,6 0,5 Q7i Q7b 0,4 0,3 0,2 Q7h 0,1 Q7c 0 Q7g Q7d Q7f Q7e 97 MEDOBČINSKO SODELOVANJE V SLOVENIJI Priloga 4 • Dopolnjena tipologija medobčinskega sodelovanja v Sloveniji 6.4 Priloga 4: Dopolnjena tipologija medobčinskega sodelovanja v Sloveniji ELEMENTI TIPOLOGIJE Zap. Formalnost Pravna ureditev Področje št. Tip Zap. št. tipa oblike Oblika 1 Javno podjetje 2 Režijski obrat 01 Gospodarske javne službe 3 Javni gospodarski zavod JAVNE SLUŽBE 4 Koncesija 5 Javni holding 1 Javni zavod 02 Negospodarske javne službe 2 Koncesija 1 Organ skupne občinske uprave UPRAVNE NALOGE 03 Upravne naloge Skupni organi upravljanja (javno podjetje, JAVNO 2 javni zavod, javni sklad, javna agencija) PRAVO VANJEO 1 Javni sklad IZVAJANJE POLITIK 04 Izvajanje politik 2 Javna agencija 3 Zveza občin INTERESNO Zastopanje / usklajevanje ALNO SODEL SODELOVANJE 05 1 Združenje občin interesov FORM 1 Regionalna razvojna agencija REGIONALNO 2 Sodelujoča institucija SODELOVANJE 06 Regionalni razvoj 3 Lokalna akcijska skupina 4 Projekt 1 Gospodarska družba 2 Gospodarsko interesno združenje ZASEBNO ZASEBNOPRAVNO 3 Zavod PRAVO SODELOVANJE 07 Zasebnopravno sodelovanje 4 Ustanova 5 Pogodba 6 Drugo 1 Konferenca 2 Forum NEFORMALNO SODELOVANJE 08 Neformalne oblike sodelovanja 3 Srečanje županov 4 Memorandum 5 Drugo 98 Document Outline Predgovor Vsebina 1 Dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja 1.1 Potek dela in metoda 1.2 Doseženi rezultati 1.2.1 Tipologija medobčinskega sodelovanja 2 Mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja 2.1 Postopek in metoda 2.1.1 Priprava vhodnih podatkovnih tabel 2.1.2 Priprava podatkov za obravnavo programu za analizo socialnih omrežij Gephi 2.1.3 Potek analize družbenega omrežja sodelovanj 2.2 Doseženi rezultati 2.2.1 Pregled prekrivanj območij sodelovanja 2.2.2 Pregled prekrivanja področij sodelovanja 3 Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje 3.1 Postopek in metoda 3.1.1 Konceptualni model 3.1.2 Anketni vprašalnik 3.1.3 Priprava in oblika končne podatkovne tabele za analize 3.1.4 Statistična analiza podatkov 3.2 Doseženi rezultati 3.2.1 Konceptualni model vprašalnika 3.2.2 Anketni vprašalnik 3.2.3 Rezultati vprašanj glede dejavnikov medobčinskega sodelovanja 3.2.4 Rezultati vprašanj s pravno naravo 3.2.5 Analiza vpliva dejavnikov na obseg medobčinskega sodelovanja 4 Priporočila 4.1 Splošno 4.2 Priporočila na podlagi empirične analize 5 Reference 5.1 Literatura 5.2 Pravni viri 6 Priloge 6.1 Priloga 1:Teoretične podlage anketnega vprašalnika 6.2 Priloga 2:Anketni vprašalnik 6.3 Priloga 3: Statistike anketnega vprašalnika za sklope Q1, Q2, Q3, Q6 6.4 Priloga 4: Dopolnjena tipologija medobčinskega sodelovanja v Sloveniji