Metka Kordigel, Mateja [ega UDK 373.3:372.882:028.5 

Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta 
metka.kordigel@uni-mb.si 

O KNJI@EVNI OSEBI IN HORIZONTU 
PRI^AKOVANJ V PREDOPERATIVNEM 
IN OPERATIVNEM OBDOBJU 
OTROKOVEGA BRALNEGA RAZVOJA 

Pri~ujo~i sestavek sku{a predstaviti rezultate drugega dela raziskave otrokove recepcijske sposobnosti, 
povezane z njegovo miselno shemo pravljica,1 ki smo jo opravili na Oddelku za razredni pouk 
Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. V okviru kvalitativne analize rezultatov produktivnega ustvarjalnega postopka in analize rezultatov vodenega intervjuja smo preu~evali otrokov horizont pri~akovanj, 
povezan s pravlji~nimi knji`evnimi osebami, in tako posredno preverjali ustreznost v u~nem na~rtu za 
prvo in drugo triletje devetletke zastavljenih aproksimativnih literarnorecepcijskih ciljev, povezanih z 
zaznavanjem, razumevanjem in vrednotenjem knji`evne osebe sploh (cilj 4.1.1./2:1,2,3) in pravlji~nih 
knji`evnih oseb posebej (cilj 4.1.1./4.2). 

0 Uvod 

Koncept knji`evne vzgoje v devetletki temelji na tezi, da je mogo~e razvijati otrokovo recepcijsko sposobnost le, ~e poznamo aktualne stopnje razvoja posameznih 
segmentov njegove recepcijske sposobnosti v trenutku, ko vstopa v edukacijski 
sistem, in ~e nato definiramo cilje na posameznih stopnjah procesa tako, da le-ti 
otrokov razvoj spodbujajo (in ga zaradi previsoko ali prenizko zastavljenih ciljev ne 
du{ijo). [e posebej je v tem kontekstu treba biti pazljiv v tistem delu u~nega na~rta, 
ki definira knji`evnodidakti~ne cilje, povezane s knji`evnimi osebami, saj je identifikacija s knji`evno osebo in posledi~no domi{ljijska – mimeti~na – participacija 
v knji`evnem dogajanju v tem obdobju otrokovega bralnega razvoja klju~ do literarnoestetskega do`ivetja. 

Predoperativno in operativno obdobje otrokovega bralnega razvoja se zrcalita v 
knji`evnodidakti~nih ciljih prvega in drugega triletja devetletke. Z zaznavanjem, 

Rezultate prvega dela raziskave smo objavili v ~lanku Metka Kordigel, Mateja Šega, 2000/2001: O 
miselni shemi za recepcijo pravljice v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnega 
razvoja. Jezik in slovstvo 46/6. 257–272. 

Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 2 


54 Metka Kordigel, Mateja [ega 

razumevanjem in vrednotenjem knji`evne osebe so tam povezani cilji 2. skupine v 
razdelku 4.1, ki predvidevajo, da u~enci: 

»… v mislih oblikujejo svojo domi{ljijsko~utno podobo knji`evne osebe. Podatke iz besedila (pa) dopolnijo s podobami iz vsakdanje izku{nje ter domi{ljijsko~utnimi predstavami, 
ki izvirajo iz poslu{anja oz. gledanja drugih umetnostnih del.« (U~ni na~rt, str. 20) 

Poleg tega pa je s knji`evnimi osebami nedvomno povezan tudi 4. cilj 4. razdelka, 
ki govori o recepciji posameznih literarnih zvrsti in vrst in pravi, da naj si u~enci: 

»…ob imenu knji`evne vrste in poslu{anju… prikli~ejo v spomin svoje literarnoestetske 
izku{nje s to literarno vrsto. Na podlagi tega si oblikujejo svoje pri~akovanje…« (U~ni 
na~rt, str. 21), 

kar brez dvoma velja tudi za recepcijo pravljice, definirane nekoliko ni`je, v cilju 
4.2, ki predvideva »prepoznavanje za pravljico zna~ilnih knji`evnih oseb« (U~ni 
na~rt, str. 21). Tako prvi kot drugi izmed omenjenih ciljev o~itno predvidevata, da 
ima otrok `e ob vstopu v edukacijski sistem izoblikovan vsaj nekak{en horizont 
pri~akovanj v zvezi s knji`evnimi osebami – in to, da ga je mogo~e v literarnorecepcijskih situacijah in s sistemati~no rabo ustreznih literarnodidakti~nih metod razvijati. Toda v imenu didakti~ne natan~nosti se moramo vpra{ati, kako smo/so snovalci u~nega na~rta vedeli, kak{en je ta horizont pri~akovanj in do kod ga je mogo~e 
na posamezni stopnji otrokovega osebnostnega/bralnorecepcijskega razvoja razviti. 
Po{teno je treba priznati, da tega seveda nismo/niso vedeli, da pa smo/so se o tem 
vpra{anju pou~ili v relevantni strokovni literaturi – in prebrali rezultate raziskave, 
ki jo je s populacijo pribli`no te starosti v Ameriki opravil A. Applebee (1978). 

Applebeeja je pravzaprav zanimalo, kdaj in kako je otrok sposoben opravljati t. i. 
recepcijsko vlogo, t.j. sprejeti vlogo dialo{kega partnerja v komunikacijski situaciji recepcije literarnega besedila. V tem kontekstu je izhajal iz predpostavke, da del 
recepcijske vloge v tem dialogu poteka tudi tako, da bralec registrira in vrednoti 
knji`evne osebe in njihovo ravnanje. Recepcijska vloga poteka v tem primeru tako, 
da bralec/otrok primerja v literarnem delu »opisano« knji`evno osebo in njeno ravnanje s svojim pri~akovanjem, kak{ne knji`evne osebe so oz. kaj bodo po njegovem 
mnenju storile. Omenjeno pri~akovanje seveda ni ni~ drugega kot ena izmed recepcijskih shem, ki jo bralec/otrok v ta namen pripravi v svoj horizont pri~akovanja. Ta 
shema, ki je nastala tako, da jo je otrok na eni strani zmeraj znova dopolnjeval in 
popravljal v novih in novih recepcijskih izku{njah, torej ob sre~anju s knji`evnimi 
osebami v pravljicah in s pravlji~nimi knji`evnimi osebami, je merilo in hkrati 
»snov«, na podlagi katerega/s pomo~jo katere bo otrok ustvarjal domi{ljijsko~utne 
predstave knji`evnih oseb v aktualni recepciji pravljice in vrednotil njihovo ravnanje. V slednjem primeru bo najprej izvedel miselni postopek asimilacije knji`evnega 
dogajanja v obstoje~o miselno shemo, in ~e to ne bo {lo, ker je ravnanje knji`evne 
osebe v nasprotju z njegovimi pri~akovanji, bo pri{lo do korekcije miselne sheme – 
postopka akomodacije relevantnega horizonta pri~akovanja. Ob naslednji recepcijski situaciji bo otrok pripravil v horizont pri~akovanja to novo – korigirano miselno shemo. 

Applebee je v svoji raziskavi v produktivnem ustvarjalnem postopku preverjal, pri 
kateri starosti se v otro{kih pravljicah za~nejo pojavljati pravlji~ne knji`evne osebe. 


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 55 

Njegovi podatki ka`ejo, da v miselnih shemah dveletnih otrok {e ni pravlji~nih 
knji`evnih oseb – da pa jih najdemo `e v tretjini pravljic petletnih otrok (33 %) in 
da z nara{~ajo~o starostjo njihova prisotnost v recepcijski shemi raste. 

V nadaljevanju svoje raziskave je Applebee opravil kvalitativno analizo horizonta 
pri~akovanj, povezanega s knji`evnimi osebami v pravljicah. Ugotovil je, da ima 41 
% {estletnih otrok `e razvita jasna pri~akovanja, kak{ne so knji`evne osebe v pravljici, in to, da zna kar 86 % devetletnikov izraziti svoja pri~akovanja, kak{ne bodo 
knji`evne osebe, ki jih bodo sre~ali v neznani pravljici. V svoji raziskavi je Apple-
bee uporabljal metodo vodenega intervjuja. Otroke je spra{eval: »Kak{en je ponavadi lev, volk, zajec, lisica, kak{na je vila in kak{na je ~arovnica v pravljici?« 
Njihove odgovore pa je nato razvrstil glede na to, ali so pri~akovanja izra`ena kot 
»skromni realisti~ni opisi« (na prvi stopnji), kot »bogatej{a pri~akovanja, vendar 
mo~no vezana na konkretne situacije« ali kot »ustrezno razvita pri~akovanja, 
spravljena v miselno shemo pod oznako ustreznega generalnega pojma« (Applebee, 
1978). Vse te rezultate je nato primerjal z vlogami, ki jih knji`evne osebe v pravljicah opravljajo po mnenju odraslih ljudi. 

Opisani raziskovalni postopek je pokazal nekaj zanimivih rezultatov. Opaziti je bilo 
namre~ mogo~e ob~utne razlike razvitosti otro{kih horizontov pri~akovanj glede na 
to, ali gre za pravlji~ne knji`evne osebe ali za knji`evne osebe v pravljici (ki bi jih 
bilo na~elno mogo~e sre~ati tudi v realnem svetu). Pri {estih letih je tako 32 % otrok 
pri~akovalo, da bodo vile dobre, in 55 %, da bodo ~arovnice slabe. V nasprotju s 
tem pa nobeden izmed otrok ni pri~akoval, da bo lev pogumen, zajec ljubek in lisica zvita (kar so v ameri{kem civilizacijskem krogu generalne lastnosti, ki jih tem 
knji`evnim osebam v pravljici pripisujejo odrasli). In {e pri devetih letih je le 5 % 
in 9 % otrok izbralo »odrasla pri~akovanja« za lisice in zajce, medtem ko je 32 % 
devetletnikov povezovalo leve s pogumom, 86 % vile z dobroto in 100 % ~arovnice z zlobo. 

Generalna Applebeejeva ugotovitev je, da razvijejo otroci odraslim podoben horizont pri~akovanja za fiktivne pravlji~ne osebe prej kot za knji`evne osebe, ki bi jih 
lahko sre~ali tudi v realnem okolju – in sicer zato, ker je pri pravlji~nih osebah 
jasno, da je treba ob poslu{anju pravljice v horizont pri~akovanja pripraviti in nato 
procesirati (torej uporabljati, preverjati, spreminjati) recepcijsko miselno shemo, pri 
»realnih knji`evnih osebah« pa je to {ele stvar odlo~itve: zajce, leve in lisice je mogo~e po Applebeejevem mnenju sre~ati tudi v pragmati~ni – realni – govorni situaciji in tam je njihova vloga druga~na od tiste, ki jo imajo v pravlji~nih besedilih. 
Postopek oblikovanja relevantnega horizonta pri~akovanja je v zvezi z njimi bolj 
kompliciran in zato dalj{i. 

Applebejeva raziskava pomeni prelom v zgodovini raziskovanja otrokove recepcijske sposobnosti – in osvetljuje otrokov bralnorecepcijski razvoj s kvalitativno povsem novega zornega kota – a je, kot opozarja sam avtor, omejeno uporabna, saj so 
otro{ki (in odrasli) horizonti pri~akovanj v razli~nih socialnih okoljih razli~ni. To pa 
z drugimi besedami pomeni, da so za slovenski prostor njegove raziskave uporabne 
le v omejeni meri, najprej zato, ker se slovenski pravlji~ni prostor (slovenski nacionalni kanon in slovenski izbor civilizacijskega pravlji{kega kanona) mo~no razliku


56 Metka Kordigel, Mateja [ega 

je od pravlji{kega kanona v Zdru`enih dr`avah Amerike – in ker se je svet v zadnjih tridesetih letih (kolikor je minilo od njegove {tudije) spremenil bolj, kot se je 
spremenil svet v katerihkoli tridesetih letih v zgodovini ~love{ke civilizacije. 
Zatorej smo se v okviru na{e raziskave odlo~ili (s podobno metodologijo, kot je to 
storil Applebee – da bi bili rezultati primerljivi) raziskati, kdaj se pojavi, kak{en je 
in kako se razvija slovenski horizont pri~akovanj, povezan s pravlji~nimi knji`evnimi osebami in s knji`evnimi osebami v pravljici na prehodu med predoperativnim 
in operativnim obdobjem otrokovega razvoja. 

1. Raziskava 
1.1 Vzorec otrok, ki smo jih vklju~ili v raziskavo 
V raziskavo smo vklju~ili 226 otrok v starosti med 4,0 let – 4,11 let (najmlaj{a raziskovalna skupina) in 9,0 – 9,11 let (najstarej{a skupina). 

1.2 Metoda dela 
Uporabili smo metodo vodenega intervjuja, v katerem smo otroke vpra{evali: 

– Kak{ne so knji`evne osebe v pravljici in 
– Kaj delajo knji`evne osebe v pravljici. 
Pri tem smo spra{evali najprej po knji`evnih osebah – `ivalih in izbrali v ta namen 
volka kot slabo knji`evno osebo in zajca kot dobro knji`evno osebo ter po 
knji`evnih osebah – ljudeh, pri ~emer smo se odlo~ili za ma~eho in deklico kot primera knji`evnih oseb, ki jih je mogo~e sre~ati tudi v pragmati~ni, na realnost vezani govorni situaciji, za prvo, ker je slaba knji`evna oseba, in za drugo, ker je dobra 
knji`evna oseba. Nazadnje smo vpra{evali {e po ~arovnici, slabi knji`evni osebi, ki 
jo je mogo~e najti le v recepcijski situaciji in v zvezi s katero bi morali, po Applebeejevem mnenju, otroci najprej izoblikovati odraslemu podoben horizont pri~akovanj. 

Za preverjanje prisotnosti pravlji~ne knji`evne osebe v miselni shemi pravljica smo 
uporabljali {e produktivni ustvarjalni postopek in opazovali, kdaj (pri kateri starosti) za~enjajo otroci v svoje pravljice vpletati tipi~ne pravlji~ne knji`evne osebe. 

1.3. Cilji in hipoteze 
V raziskavi smo `eleli preveriti prisotnost in kvaliteto horizonta pri~akovanja, povezanega s pravlji~nimi knji`evnimi osebami in knji`evnimi osebami v pravljici v 
okviru miselne sheme pravljica pri slovenskih otrocih v predoperativnem in operativnem obdobju njihovega osebnostnega in literarnorecepcijskega razvoja in s tem 
posredno ustreznost tozadevnih literarnodidakti~nih ciljev v u~nem na~rtu za prvo 
in drugo triletje devetletne osnovne {ole. 

Postavili smo naslednje hipoteze: 


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 57 

hipoteza 1 

@e pri {tiriletnih otrocih zasledimo prisotnost horizonta pri~akovanja v zvezi s 
pravlji~nimi knji`evnimi osebami in knji`evnimi osebami v pravljici. Z nara{~ajo~o 
starostjo nara{~a otrokova sposobnost zaznavanja prisotnosti knji`evne osebe v lastnem horizontu pri~akovanja in sposobnost upovedovanja tega dela horizonta pri~akovanja. 

hipoteza 2 

Z nara{~ajo~o starostjo postaja otrokov horizont pri~akovanja v zvezi s pravlji~nimi 
knji`evnimi osebami in knji`evnimi osebami v pravljici vse bolj podoben generaliziranemu horizontu pri~akovanj, kakr{nega imajo odrasli. 

hipoteza 3 

Medtem ko so asociacije v zvezi z dejanji pravlji~nih knji`evnih oseb pri mlaj{ih 
otrocih vezane na konkretne pravljice, so tovrstne asociacije z nara{~ajo~o starostjo vse bolj posplo{ene in pri devetletnikih `e ka`ejo tendenco h generalizaciji. 

1.4 Rezultati 
Hipotezo 1 smo preverjali na dva na~ina. Preverili smo odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je knji`evna oseba (volk, zajec, ma~eha, deklica, ~arovnica) v pravljici?« V zbirni tabeli smo nato zbrali odgovore, ki so se glasili: »ne vem,« in iz tega 
sklepali, kdaj se v otrokovi miselni shemi pravljica pojavi horizont pri~akovanja, 
povezan s knji`evnimi osebami. 

Kak{en(a) je… 
v pravljici? 
4 leta 5 let 6 let 7 let 9 let 
Volk 17 % 0 % 0 % 0 % 0 % 
Zajec 13 % 13 % 9 % 9 % 0 % 
Ma~eha 29 % 32 % 13 % 6 % 0 % 
Deklica 15 % 15 % 4 % 0 % 0 % 
^arovnica 12 % 4 % 5 % 0 % 0 % 

Tabela 1: Dele` otrok, ki so odgovorili »Ne vem.« 

Rezultati, ki jih ponuja tabela 1, so nedvoumni: takoreko~ vsi otroci imajo pri {estih 
letih izoblikovan vsaj nekak{en horizont pri~akovanj v zvezi s knji`evnimi osebami. Dele` otrok, ki nimajo nikakr{nih pri~akovanj, kak{ne bodo knji`evne osebe v 
pravljici, je pri {estih letih (z izjemo ma~ehe) manj{i kot 10 %. 

Do podobnih rezultatov smo pri{li tudi, ko smo v produktivnem ustvarjalnem 
postopku preverjali, kolik{en dele` otrok dolo~ene starosti vpleta v svoje pravljice 
tipi~no pravlji~ne knji`evne osebe, in ugotovili, da to po~ne 35 % {tiriletnikov, 38 
% petletnikov, 45 % {estletnikov in kar 66 % sedemletnih otrok. 

V nadaljevanju raziskave nas je zanimala kvaliteta horizonta pri~akovanj, poveza


58 Metka Kordigel, Mateja [ega 

nega s pravlji~nimi knji`evnimi osebami in s knji`evnimi osebami v pravljici. Preverjali smo jo tako, da smo otrokom zastavili dve vpra{anji, ki sta se nana{ali na 
naslednje pravlji~ne osebe: volka, zajca, ma~eho, deklico in ~arovnico. S prvim 
vpra{anjem (Kak{en je ________ v pravljici?) smo preverjali domi{ljijsko~utno 
predstavo otrok zgoraj na{tetih pravlji~nih oseb; z drugim vpra{anjem (Kaj dela 
_________?) pa smo preverjali asociacije – s katerimi dejanji povezuje otrok te 
pravlji~ne osebe. 

Hipotezo 2, ki pravi, da postaja s~asoma otrokov horizont pri~akovanj v zvezi s 
pravlji~nimi knji`evnimi osebami vse bolj podoben horizontu pri~akovanj odraslih, 
smo preverjali z vpra{anjem: »Kak{en je ______ v pravljici?« 

Graf 1 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{en je volk v pravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Rezultati so podprli pravilnosti hipoteze 2. Analiza odgovorov otrok poka`e, da so 
se pri opisu volka mlaj{i otroci (4 in 5 let) bolj osredoto~ili na njegovo zunanjost, 
na kar ka`e pogostost uporabe pridevnika ~rn (4 leta: 37 %, 5 let: 40 %); starej{i 
otroci (6, 7 in 9 let) pa so ve~krat omenili njegov zna~aj. Tako je bil pri starej{ih 
otrocih najpogosteje uporabljen pridevnik hudoben (6 let: 38 %, 7 let: 41 % in 9 let: 
35 %). Vse starostne skupine (razen sedemletnikov) so pri opisu volka uporabile 
pridevnika ~rn (4 leta: 37 %, 5 let: 40 %, 6 let: 24 %, 7 let: 0 %, 9 let: 5 %) in velik 
(4 leta: 4 %, 5 let: 11 %, 6 let: 9 %, 7 let: 0 %, 9 let: 5 %). Analiza odgovorov ka`e, 
da otroci povezujejo zunanji videz knji`evne osebe z njenim zna~ajem.Tako so vse 
starostne skupine otrok v opisu volka uporabile tiste pridevnike, ki ka`ejo njegov 
slab zna~aj (~rn oziroma siv, grozen, grd). Izrazito opazen je tudi trend nara{~anja 
uporabe pridevnika hudoben s starostjo otrok (4 leta: 19 %, 5 let: 23 %, 6 let: 38 %, 
7 let: 41 %, 9 let: 35 %). Odstotek otrok, ki so uporabili pridevnik hudoben, pri 
devetletnikih sicer nekoliko pade, vendar moramo upo{tevati tudi podatek, da 5 % 
devetletnikov uporabi pridevnik zloben, ki ga v ni`jih starostnih skupinah ne zasledimo. Z analizo odgovorov otrok lahko ugotovimo {e, da se s starostjo bogati tudi 
domi{ljijsko~utna predstava pravlji~nih oseb. Opisi volka {tiriletnih otrok so bili 
bolj skopi; najve~krat so ga opisali z eno samo besedo. Petletniki so bili `e nekoli


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 59 

ko bolj zgovorni in ve~ina jih je pri opisu uporabila po dva pridevnika; nekateri pa 
so volka opisali z ve~ pridevniki. Zanimivo je, da se v starostnih skupinah {est in 
sedem let pri ve~ini otrok ponovno pojavi skop opis volka; skoraj vsi devet let stari 
otroci pa so ga opisali z ve~ pridevniki. Kljub temu da imajo mlaj{i otroci z upovedovanjem domi{ljijsko~utne predstave na~eloma te`ave, so bili nekateri njihovi 
opisi volka vsebinsko `e zelo bogati. Oglejmo si primere dalj{ih odgovorov razli~no 
starih otrok na vpra{anje: »Kak{en je volk v pravljici?« 

Gabrijel (4,4): »Ima zobe, ostre zobe. Je velik, s kremplji.
«
Helena (5,3): »Tak velik pa ~rn pa hudoben.
«
Lucija (6,4): »^rn, rjav, velik. Ni hudoben. Druge zafrkava pa govori, da je prijazen.
«
Ana (7,6): »Bolj{i kot pravi. Siv pa bel pa ~rn. Ima rep, o~i.
«
Milena (9,8): »Ima debel ko`uh, grozno izgleda, take rjave barve je pa ima ostre zobe pa
govori.
«


Graf 2 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{en je zajec v pravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Rezultati so potrdili hipotezo 2 in ka`ejo, da imajo vse starostne skupine otrok v 
svojem horizontu pri~akovanj oblikovano predstavo zajca kot dobre knji`evne 
osebe, saj so pri opisih uporabili predvsem tiste pridevnike, ki ozna~ujejo pozitiven 
zna~aj: dober, vesel, priden. Prav tako je bil v vseh starostnih skupinah uporabljen 
pridevnik prijazen (uporaba tega pridevnika s starostjo raste oziroma, vsaj bistveno, 
ne pade: (4 leta: 6 %, 5 let: 6 %, 6 let: 18 %, 7 let: 16 %, 9 let: 20 %); razen v skupini sedemletnikov je bil povsod uporabljen tudi pridevnik bel (4 leta: 19 %, 5 let: 
19 %, 6 let: 16 %, 7 let: 0 %, 9 let: 10 %). Tudi analiza horizonta pri~akovanja ob 
kni`evni osebi zajec ka`e, da otroci zunanjo podobo knji`evne osebe povezujejo z 
njenim zna~ajem (uporaba pridevnikov bel, lep; prijazen, dober). Predstava zajca v 
horizontu pri~akovanja postaja z leti bogatej{a. [tiriletniki so zajca opisali skopo, 
saj so ga skoraj vsi opisali z eno samo besedo. Pet let stari otroci so zajca najve~krat 
opisali s po dvema besedama, ve~ina {est in sedem let starih otrok pa ga je spet opisala z enim samim pridevnikom. Skoraj vsi devet let stari otroci so zajca opisali vsaj 
z dvema pridevnikoma, nekateri otroci so podali precej iz~rpen opis. Za razliko od 


60 Metka Kordigel, Mateja [ega 

mlaj{ih otrok so devetletniki pri opisu uporabili veliko raznovrstnih pridevnikov 
(prijazen, plah, bel, hiter, posko~en, vesel, majhen, ima dolga u{esa), kar po eni 
strani ka`e na njihovo polnej{o domi{ljijsko~utno predstavo, po drugi strani pa 
dokazuje ve~je upovedovalne zmo`nosti. Oglejmo si nekaj primerov dalj{ih odgovorov razli~no starih otrok na vpra{anje: »Kak{en je zajec v pravljici?« 

Patricija (4,7): »Dober, lep je.
«
Amadeja (5,6): »Bel, dolga u{esa ima, ~rn smr~ek, majhen.
«
Dijana (6,7): »Prijazen. Manj{i je kot jaz.
«
Ana (7,6): »Lu{kan je, bel je, dolga u{esa ima, kratek rep.
«
Lidija (9,7): »Zajec je posko~en, vesel in tudi sre~en.
«


Graf 3 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je ma~eha v 
pravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Rezultati potrjujejo hipotezo 2 in ka`ejo, da imajo otroci v svojem horizontu pri~akovanj oblikovano prestavo o ma~ehi kot slabi knji`evni osebi. Pri vseh starostnih 
skupinah izstopa uporaba pridevnikov, ki ozna~ujejo njeno neprijetno zunanjost 
(grda, ~rna), oziroma slab zna~aj (hudobna, nesramna, zlobna). Izrazito izstopa 
uporaba pridevnika hudobna, ki s starostjo raste. Izjema so sedemletniki, kjer uporaba pridevnika hudobna malo pade (4 leta: 19 %, 5 let: 34 %, 6 let: 47 %, 7 let: 44 
%, 9 let: 85 %). Ponovno lahko ugotovimo, kako otroci zunanji videz osebe povezujejo z njenim zna~ajem, saj noben otrok ni rekel, da je ma~eha lepa, pa~ pa so 
njeno zunanjost ozna~ili z uporabo pridevnikov ~rna in grda. Ve~ina otrok vseh starostnih skupin je ma~eho opisala skopo, ponavadi z enim samim pridevnikom, so 
pa tudi izjeme. Oglejmo si nekaj primerov dalj{ih odgovorov razli~no starih otrok. 

Tina (4,0): »Janko in Metka sta imela ma~eho... Je poredna in ni imela rada Janka in Metke.
«
Dominik (5,3): »Ja, ma~eha je pri Pepelki. Ma~eha ima modro obleko, je slaba.
«
Darja(6,5): »Hudobna, poredna.
«
Tamara (7,9): »Hudobna, svoji h~erki da lepe obleke, drugim pa ne da lepih oblek.
«
Mitja (9,10): »Bolj take male postave. Zlobna. Taka grda. Tak{ne sive lase ima.
«



O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 61 

Graf 4 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je deklica v 
pravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Rezultati potrjujejo hipotezo 2 in ka`ejo, da so pri opisu deklice vse starostne sku-
pine otrok uporabile zgolj tiste pridevnike, ki ozna~ujejo bodisi pozitiven zna~aj 
bodisi lepo zunanjost (lepa, prijazna, pridna, vesela). Najpogosteje uporabljeni pridevniki so bili: prijazna (pogostost uporabe pridevnika prijazna s starostjo raste; 4 
leta: 0 %, 5 let: 17 %, 6 let: 22%, 7 let: 44 %, 9 let: 40 %), lepa (4 leta: 12 %, 5 let: 
26 %, 6 let: 25 %, 7 let: 16 %, 9 let: 13 %) in pridna (4 leta: 12 %, 5 let: 15 %, 6 
let: 11 %, 7 let: 13 %, 9 let: 0 %). Zanimivo je, da je 6 % {tiriletnih otrok deklico 
ozna~ilo z belo barvo (oble~ena v belo; ima bele lase; ima bele ~evelj~ke), kar 
ponovno ka`e na to, da majhni otroci zunanji videz literarne osebe ponavadi pove`ejo z njenim zna~ajem. Sicer je ve~ina otrok deklico opisala dokaj podrobno; `e 
mlaj{i otroci so jo opisali z dvema pridevnikoma. Ve~ina devetletnih otrok je deklico opisala zelo natan~no; zanimivo je tudi, da se v tej starostni skupini prvi~ pojavi razlo~evanje med deklicami po zna~aju (5 % otrok je dejalo, da so nekatere deklice prijazne, druge hudobne). Oglejmo si nekaj primerov zanimivih odgovorov 
razli~no starih otrok na vpra{anje: »Kak{na je deklica v pravljici?« 

Niko (4,7): »Rde~o ruto ima pa ko{arico ima pa s pun~kami se igra.
«
Tina (5,8): »Tista je pa pridna.
«
Goran (6,8): »Deklica je v pravljici raztrgana in hodi po gozdu, kjer najde hi{ico.
«
Tamara (7,9): »Mala, prijazna, uboga mamico.
«
Nadja (9,11): »V~asih je hudobna, v~asih pa tudi ne. Vedno neko princeso predstavlja ali pa
kako sestro.
«



62 Metka Kordigel, Mateja [ega 

Graf 5 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je ~arovnica v 
pravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Rezultati potrjujejo hipotezo 2 in ka`ejo, da postaja predstava ~arovnice v otrokovem horizontu pri~akovanj z leti bogatej{a, a da tudi mlaj{i otroci z opisom ~arovnice niso imeli te`av. V opisih ~arovnice prevladujejo pridevniki, ki ka`ejo slab 
zna~aj oziroma neprijetno zunanjost. Tako je najpogostej{a uporaba pridevnika 
hudobna, ki s starostjo tudi raste (4 leta: 19 %, 5 let: 40 %, 6 let: 45 %, 7 let: 47 %, 
9 let: 53 %). Pogosta je {e uporaba pridevnikov ~rna (4 leta: 12 %, 5 let: 17 %, 6 
let: 13 %, 7 let: 0 %, 9 let: 8 %) in grda (4 leta: 8 %, 5 let: 19 %, 6 let: 15 %, 7 let: 
9 %, 9 let: 0 %). Ponovno lahko ugotovimo, da otroci zunanji videz knji`evnih oseb 
povezujejo z njihovim zna~ajem. Najbolj izrazito se to opazi pri sedemletnih otrocih, pri katerih je bila najbolj pogosta uporaba pridevnikov hudobna (47 %) in grda 
(9 %). Ve~ina otrok je ~arovnico opisala z enim pridevnikom, nekateri otroci pa so 
podali zelo iz~rpen opis, pri ~emer so uporabljali zelo raznolike pridevnike. 
Oglejmo si nekaj primerov zanimivih odgovorov razli~no starih otrok na vpra{anje: 
»Kak{na je ~arovnica v pravljici?« 

Tina (4,0): »Grdo je oble~ena, obraz ima tak{en kot ljudje... so hudobne in znajo ~arati.
«
Amadeja (5,6): »^rno oble~ena, klobuk, taki celi grdi obraz, dolge nohte, navadno je 
z
metlo.
«
Jo`e (6,4): »Hudobna, ima metlo, na kateri leti, metla je `iva.
«
Miha (7,11): »^arovnice so pa ponavadi... hmm... hudobne pa letijo na metlah pa kuhajo
~arovni{ke juhe.
«
Mitja (9,8): »Ima ~arobno palico pa z njo ~ara, samo ne lepe stvari, ampak hudobne stvari.
Ima ~ude`ne predmete pa metlo, ki leti po zraku, potem obleko ima ~rno pa tak sme{en klo
buk ima.
«


Hipotezo 3, ki pravi, da so asociacije v zvezi z dejanji pravlji~nih oseb pri mlaj{ih 
otrocih vezane na konkretne pravljice, pri starej{ih otrocih so `e nekoliko posplo{ene, pri devetletnikih pa postajajo generalizirane, smo preverjali z vpra{anjem: 
»Kaj dela (volk, zajec, ma~eha, deklica, ~arovnica) v pravljici?« 


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 63 

Graf 6 v odstotkih prikazuje odgovore {tiri leta starih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
volk v pravljici?« 


Tretjina {tiri leta starih otrok (17 ali 33 %) je na vpra{anje: »Kaj dela volk?« odgovorila, da poje Rde~o kapico in babico. Devet {tiriletnih otrok (17 %) je odgovorilo, da ne vedo, kaj dela volk v pravljici, oziroma so ob vpra{anju mol~ali. Petkrat 
(10 %) se je pojavil odgovor, da ho~e volk vse pojesti, in {tirikrat (8 %) odgovor, 
da grize. Vsi ostali odgovori odstopajo od ve~ine in jih ne moremo grupirati (Rde~o 
kapico i{~e, la`e, stra{i, igra se…). 

Graf 7 v odstotkih prikazuje odgovore devet let starih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
volk v pravljici?« 


Dvanajst otrok (30 %) je dejalo, da volk poje ljudi in `ivali. Deset otrok (25 %) je 
reklo, da volk poje Rde~o kapico in babico, deset (25 %) pa jih je mnenja, da pla{i 
ljudi. Da volk govori, je omenilo {est devetletnikov (15 %), dva (5 %) pa sta rekla, 
da la`e. Ostali odgovori so se pojavljali posami~no, zato jih ne moremo grupirati 
(ljudem nagaja, lovi, grize, pra{i~ke poje, kozli~ke poje, napada pravlji~na bitja…). 


64 Metka Kordigel, Mateja [ega 

Graf 8 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela volk v pravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Hipoteza 3 se je potrdila. Z analizo odgovorov otrok ugotovimo, da s starostjo 
nara{~a trend od konkretnega k posplo{enemu. Tako je na primer ve~ mlaj{ih (4, 5 
let) kot starej{ih otrok navedlo odgovore, ki se nana{ajo na konkretno pravljico. 
Zanimivo je, da so se `e pri {tiriletnikih pojavili odgovori, ki ka`ejo na dolo~eno 
mero posplo{evanja (»vse poje«: 10 %, »grize«: 8 %). Pri 17 % petletnikov se je 
pojavil odgovor »ljudi poje«, pri {estletnikih pa odgovora »koga poje« (15 %) in 
»grize« (7 %); vsi odgovori ka`ejo na odmik od konkretnih pravljic. Pri sedemletnikih se sicer trend nara{~anja posplo{enih odgovorov ustavi (»`re ljudi«: 16 %), 
zato pa je pri devetletnikih opaziti izrazito splo{ne odgovore (»poje ljudi in `ivali«: 
30 %, »pla{i ljudi«: 25 %, »govori«: 15 %, »la`e«: 5 %). 

Graf 9 v odstotkih prikazuje odgovore {tiri leta starih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
zajec v pravljici?« 


Trinajst {tiri leta starih otrok (25 %) je dejalo, da zajec v pravljici jé korenje, sedem 
(13 %) jih je reklo, da zajec ska~e, devet {tiriletnih otrok (17 %) pa je dejalo, da ne 
vedo, kaj dela zajec v pravljici, oziroma so ob vpra{anju mol~ali. Ostali odgovori 
so se pojavili posami~no, zato jih ne moremo grupirati (ple{e, ska~e, igra se…). 


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 65 

Graf 10 v odstotkih prikazuje odgovore devet let starih otrok na vpra{anje: »Kaj 
dela zajec v pravljici?« 


Sedemnajst devetletnikov (43 %) je na vpra{anje, kaj dela zajec, odgovorilo, da 
ska~e. Odgovor, da zajec jé korenje, se je pri devet let starih otrocih pojavil {estkrat 
(15 %). [tirikrat (10 %) so otroci dejali, da zajec govori, dvakrat pa (5 %), da zajec 
be`i oziroma da pomaga drugim. Ker ostali odgovori odstopajo od ve~ine, jih ne 
moremo grupirati (jé zelje in repo, se skriva, se izmuzne, svetuje pot, posvari pred 
nevarnostjo, poslu{a druge `ivali ali se z njimi pogovarja, poje…). 

Graf 11 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela zajec v pravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah. 


Hipoteza 3 se je potrdila. Mlaj{i otroci (4, 5 in 6 let) so pogosteje kot starej{i otroci (7 in 9 let) izjavili, da zajec jé korenje. Odgovor, da zajec ska~e, ki tudi ka`e na 
sposobnost posplo{evanja, se pojavi `e pri mlaj{ih otrocih (4 leta: 13 %, 5 let: 36 
%, 6 let: 42 %). Pri~akovali bi, da se odstotek uporabe omenjenega odgovora pri 
starej{ih otrocih {e pove~a, a temu ni tako (7 let: 31 %, 9 let: 43 %). Vendar moramo poudariti {e dejstvo, da so sedemletniki in devetletniki navedli odgovore, ki so 
splo{ni, in jih mlaj{i otroci niso navedli. Tako je 9 % sedemletnih in 10 % devetletnih otrok povedalo, da zajec v pravljici govori; devetletniki pa so navedli {e dva 
odgovora, in sicer da zajec be`i (5 %) in da pomaga drugim (5 %). 


66 Metka Kordigel, Mateja [ega 

Graf 12 v odstotkih prikazuje odgovore {tiriletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
ma~eha v pravljici?« 


Devetnajst {tiriletnih otrok (37 %) je na vpra{anje odgovorilo »ne vem« oziroma je 
mol~alo. Dva {tiriletnika (4 %) sta dejala, da ma~eha da Snegulj~ici ~udno jabolko, 
dva (4 %) pa sta rekla, da ma~eha re~e Pepelki, da ne sme na ples. Ostali odgovori 
odstopajo od ve~ine in jih ne moremo ve~ grupirati. 

Graf 13 v odstotkih prikazuje odgovore devetletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
ma~eha v pravljici?« 


Devetletni otroci so najve~krat (sedemkrat ali 18 %) dejali, da ma~eha ukazuje. 
[tirikrat (10 %) se je pojavil odgovor, da ma~eha tepe otroke, dvakrat (5 %) odgovor, da priganja deklice k delu in dvakrat (5 %) odgovor »ne vem«. Glede na to, da 
so se vsi ostali odgovori pojavili samo po enkrat, jih ne moremo grupirati. 


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 67 

Graf 14 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela ma~eha v 
pravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih 
skupinah. 


Hipoteza 3 se je potrdila. Medtem ko so {tiriletni otroci med vsemi podatki, ki smo 
jih lahko grupirali, navedli dva primera odgovorov, ki se nana{ata na konkretni 
pravljici (»Snegulj~ici da ~udno jabolko«: 4 %, »Pepelki re~e, da ne sme na ples«: 
4 %), so petletniki navedli en sam tovrstni odgovor (»Pepelko naganja kuhat in 
~istit«: 6 %). @e pri petletnikih zasledimo posplo{en odgovor (»~ara«: 9 %), {estletniki pa so med odgovori, ki smo jih lahko grupirali, navedli same splo{ne odgovore (»ljudi za~ara«: 5 %, »otroke tepe«: 4 %, »otroke kaznuje«: 4 %, »otroke 
krade«: 4 %, »otrokom nalaga delo, sama pa ni~ ne dela«: 4 %). Tudi sedemletniki 
in devetletniki so med odgovori, ki smo jih lahko grupirali, navedli same splo{ne 
odgovore (sedemletniki: »~ara hudobne stvari«: 13 %, »otroke zastrupi«: 9 %, 
»otroke tepe«: 9 % in devetletniki: »ukazuje«: 18 %, »otroke tepe«: 10 %, »priganja deklice k delu«: 5 %). Iz grafa je lepo razvidno, kako uporaba enega od splo{nih 
odgovorov s starostjo otrok raste; pada pa odstotek uporabe odgovora »ne vem«. Iz 
navedenega lahko sklepamo, da postaja predstava ma~ehe v otrokovem horizontu 
pri~akovanj z leti vse popolnej{a. 

Graf 15 v odstotkih prikazuje odgovore {tiriletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
deklica v pravljici?« 



68 Metka Kordigel, Mateja [ega 

Najve~ {tiriletnih otrok ({tirinajst ali 27 %) je odgovorilo »ne vem« oziroma so 
mol~ali. [est {tiriletnikov (12 %) je odgovorilo, da deklica pospravlja, {tirje (8 %) 
so odvrnili, da deklica nabira ro`e, {tirje (8 %) so dejali, da se igra. Glede na to, da 
so se vsi ostali odgovori pojavili samo po enkrat, jih ne moremo grupirati. 

Graf 16 v odstotkih prikazuje odgovore devetletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
deklica v pravljici?« 


Najve~ devet let starih otrok (trinajst ali 33 %) je odgovorilo, da deklica ~isti. [tirje 
devetletniki (10 %) so dejali, da se deklica pogovarja z `ivalmi, trije (8 %) so rekli, 
da ple{e, dva (5 %) sta rekla, da nese babici dobrote, dva (5 %) sta dejala, da se 
deklica igra in dva otroka (5 %) sta odgovorila »ne vem«. Glede na to, da ostali 
odgovori odstopajo od ve~ine, jih ne moremo ve~ grupirati. 

Graf 17 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela deklica v 
pravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih 
skupinah. 


Hipoteza 3 se je potrdila, dobili pa smo zanimive rezultate. @e mlaj{i otroci (4 in 5 
let) so namre~ med tistimi odgovori, ki smo jih lahko grupirali, navedli same 
posplo{ene odgovore (»pospravlja«, »ro`e nabira«, »po svetu hodi«…). [tiriletniki 
so navedli najmanj splo{nih odgovorov (tri), zato pa jih petletni otroci niso navedli 
ni~ manj kot sedemletniki oziroma devetletniki (petletniki so navedli {est splo{nih 
odgovorov, odstotek uporabe posameznih odgovorov pa ni bistveno ni`ji od odstot


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 69 

ka uporabe splo{nih odgovorov starej{ih otrok). Tudi ~e primerjamo raznolikost 
odgovorov posameznih starostnih skupin, ugotovimo, da se v vseh starostnih skupinah ponavljajo enaki ali zelo podobni odgovori (»ro`e nabira«, »~isti«, »se 
igra«…). Odstotek odgovorov »ne vem« z leti pada; iz vsega povedanega pa lahko 
sklepamo, da postaja podoba deklice v otrokovem horizontu pri~akovanja z 
nara{~ajo~o starostjo vse bogatej{a. 

Graf 18 v odstotkih prikazuje odgovore {tiriletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
~arovnica v pravljici?« 


Najve~ {tiriletnikov (petnajst ali 29 %) je dejalo, da ~arovnica ~ara. Devet {tiriletnikov (17 %) je odgovorilo, da ne vedo, kaj dela ~arovnica, trije (6 %) so rekli, da 
ukrade otroke, dva (4 %) sta dejala, da ~arovnica Janka in Metko zapre v kletko, dva 
otroka (4 %) sta rekla, da ~arovnica poje ljudi in dva {tiriletnika (4 %) sta odgovorila, da se ~arovnica vozi na metli. Ker ostali odgovori odstopajo od ve~ine, jih ne 
moremo ve~ grupirati. 

Graf 19 v odstotkih prikazuje odgovore devetletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela 
~arovnica v pravljici?« 


Najve~ devetletnih otrok (devetnajst ali 48 %) je reklo, da ~arovnica ~ara. Trije 
devetletniki (8 %) so rekli, da ~arovnica leta po zraku, trije (8 %) so dejali, da se 
vozi na metli, trije (8 %), da ~ara hudobne stvari in dva devetletna otroka (5 %) sta 
omenila, da ~arovnica krade ljudi in jih daje v kletko. Glede na to, da ostali odgovori odstopajo od ve~ine, jih ne moremo ve~ grupirati. 


70 Metka Kordigel, Mateja [ega 

Graf 20 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela ~arovnica v 
pravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih 
skupinah. 


Hipoteza 3 se je potrdila. Medtem ko se pri mlaj{ih otrocih (4, 5 in 6 let) {e pojavijo odgovori, ki se navezujejo na konkretne pravljice (»Janka in Metko v kletko 
zapre«, »Snegulj~ici nastavi zastrupljeno jabolko«, »Snegulj~ico zastrupi«), tak{ne 
vrste odgovorov pri starej{ih otrocih ne zasledimo. Odgovor, katerega uporaba izrazito izstopa pri vseh starostnih skupinah, je »~ara«; njegova uporaba pa s starostjo 
raste. Zanimivo je, da se `e pri {tiriletnih otrocih poleg odgovora, ki ka`e na konkretno pravljico, pojavijo kar {tirje splo{ni odgovori, res pa je, da je odstotek uporabe posameznih odgovorov nizek. Poleg tega, da so sedemletniki in devetletniki 
navedli same splo{ne odgovore, so odstotki uporabe posameznih odgovorov v teh 
dveh starostnih skupinah vi{ji kot pri mlaj{ih otrocih. Glede na to, da s starostjo 
konstantno pada tudi odstotek otrok, ki so uporabili odgovor »ne vem«, lahko 
re~emo, da se podoba ~arovnice v otrokovem horizontu pri~akovanja z leti bogati. 

1.5 Sklep 
^e primerjamo rezultate slovenske raziskave otro{kega horizonta pri~akovanj, 
povezanega s knji`evnimi osebami v pravljici, s horizontom pri~akovanj ameri{kih 
otrok pred tridesetimi leti, lahko ugotovimo, da tudi za slovenske otroke veljajo 
nekatere zakonitosti, ki jih je v svoji {tudiji opisal A. Applebee, a da se horizont 
pri~akovanj slovenskih otrok, ki se je oblikoval v recepcijskih situacijah poslu{anja 
slovenskih pravljic in druga~nem izboru civilizacijskega pravlji{kega kanona, od 
ameri{kega v nekaterih segmentih ob~utno razlikuje. Kar zagotovo velja tudi za slovenske otroke, je ugotovitev, da lahko nedvoumno govorimo o prisotnosti horizonta pri~akovanja `e ob vstopu v edukacijski sistem, saj je dele` otrok, ki v svoji 
miselni shemi pravljica nimajo podatkov v zvezi z v raziskavi izbranimi knji`evnimi osebami (med petim in {estim letom), manj{i od 5 %, (z izjemo ma~ehe, ki 
dose`e stopnjo prepoznavnosti 6 % {ele pri sedmih letih, kar lahko verjetno 
razlo`imo z dejstvom, da ma~ehe v pravljici s svojimi pastorkami praviloma po~no 


O knji`evni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 71 

»grozne« re~i in da verjetno slovenski star{i tovrstne pravljice pripovedujejo svojim 
otrokom nekoliko kasneje). 

Tudi merjenje kvalitete horizonta pri~akovanja, povezanega s pravlji~nimi 
knji`evnimi osebami in knji`evnimi osebami v pravljici, je pokazalo pri slovenskih 
otrocih podobno smer razvoja kot pri ameri{kih otrocih: na prvi stopnji so otro{ke 
predstave o knji`evnih osebah vezane na konkretne motive v konkretnih pravljicah 
(Kaj po~ne volk v pravljici? Babico in Rde~o kapico poje), na drugi stopnji so predstave {e zmeraj konkretne, a ne ve~ vezane na konkretno pravljico (Kaj dela volk? 
Vse ho~e pojesti), {ele na tretji stopnji so otrokove predstave v zvezi s knji`evnimi 
osebami v pravljici skladi{~ene v obliki univerzalnih/generalnih pojmov (volk v 
pravljici govori, pla{i ljudi, napada pravlji~na bitja, la`e…). 

Nekoliko druga~en pa je otro{ki horizont pri~akovanja, ~e primerjamo kvaliteto 
predstav, povezanih s pravlji~nimi knji`evnimi osebami in knji`evnimi osebami v 
pravljici. Za ameri{ke otroke v tem primeru velja, da imajo prej izdelan in kvalitetnej{i tisti del relevantne miselne sheme, ki je povezan s pravlji~nimi knji`evnimi 
osebami, torej tistimi, ki jih sre~ujejo izklju~no v recepcijski situaciji, medtem ko 
je postopek oblikovanja horizonta pri~akovanja v primeru, ko morajo najprej izvesti miselni postopek izbiranja med realisti~no in domi{ljijsko (recepcijsko) miselno 
shemo, torej pri knji`evnih osebah, ki jih je mogo~e sre~ati tako v pragmati~ni kot 
v recepcijski govorni situaciji, bistveno dalj{i. 

Pri slovenskih otrocih ka`e primerjalna analiza horizontov pri~akovanj o pravlji~nih 
knji`evnih osebah v primerjavi s horizonti pri~akovanj o knji`evnih osebah v pravljici nekoliko druga~ne rezultate: zdi se, da o dodelanosti horizonta pri~akovanj, 
povezanega s knji`evnimi osebami, ne odlo~a toliko realnost ali domi{ljijskost knji`evne osebe (torej to, ali gre za pravlji~no knji`evno osebo ali za knji`evno osebo 
v pravljici), ampak pogostost pojavljanja knji`evne osebe v pravljicah, ki jih otroci 
poslu{ajo, in to, kako konstantna in enozna~na ter pregnantna je vloga knji`evne 
osebe v pravlji{kem besedilu: tako otroci brez te`av in zelo zgodaj oblikujejo svoja 
pri~akovanja v zvezi z volkom (ki ga je mogo~e videti tudi v `ivalskem vrtu), in 
ma~eho (rezultati so takoreko~ identi~ni s prepoznavanjem vloge ~arovnice), ve~ 
te`av pa imajo z zajcem (ki je v pravljici ponavadi `rtev in je treba prepoznati njegovo pasivno vlogo: zajec ni~ ne dela – njegova vloga v pravlji{kem besedilu je, da 
mu drugi delajo krivico), zaznavanje tega pa je relativno zahteven miselni proces. 
Najte`je in najpo~asneje pa se o~itno oblikuje horizont pri~akovanj takrat, kadar 
vloga knji`evne osebe v pravljici ni konstantna: deklice so v~asih dobre, v~asih so 
hudobne, v~asih so kaznovane, v~asih so nagrajene – pa~ odvisno od tega, ali so starej{e sestre ali najmlaj{e, oz. od tega, ali so prave h~ere svojih mater ali le njihove 
pastorke. Gre za komplicirana razmerja, ki jih je mogo~e prepoznati in ustvariti v 
zvezi z njimi ustrezno shemo le v pogostih in ponavljajo~ih se recepcijskih situacijah – to pa o~itno zahteva ve~ ~asa. 


72 Metka Kordigel, Mateja [ega 

Literatura: 

Applebee, Arthur N., 1978: The Child’s concept of story. Chicago.
Bühler, Christian, 1961: Das Märchen und die Phantasie des Kindes. München.
Kunst–Gnamu{, Olga, 1979: Vloga jezika v spoznavnem razvoju {olskega otroka. Ljubljana.
Grosman, Meta, 1989: Bralec in knji`evnost. Ljubljana.
Kobe, Marjana, 1987: Pogledi na mladinsko knji`evnost. Ljubljana.
Kordigel, Metka, 1990: Bralni razvoj, vrste branja in tipi bralcev. Otrok in knjiga 29–30.


5–42. 31. 5–22.
Kordigel, Metka, 1993: Mladinska literatura, otroci in u~itelji. Ljubljana.
Kordigel, Metka, 1995: O razvoju recepcijske sposobnosti ali nova spoznanja vede o mladem


bralcu. Otrok in knjiga 39–40. 13–23.
Kordigel, Metka, I. Saksida, 1999: Jaz pa berem! Priro~nik za u~itelje. Ljubljana.
Krakar–Vogel B., 1991: Skice za knji`evno didaktiko. Ljubljana.


Kreft, J., 1977: Grundprobleme der Literaturdidaktik. Heidelberg. 

Saksida, Igor, 1991: Nekaj vpra{anj iz teorije mladinske knji`evnosti. Otrok in knjiga 32. 
5–33.