Letnik VI. V Groi*ici, dn6 120. julija 1898, Številka 31. ..Primorski List" izhaja vsaki i., iO.,in 80„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. T i (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero j dom, cesarja ! Uredništvo in upravnico mu je V Gorici, Nuneka ulice at. 10. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. T i Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij BPrimorskega Lista“. Tiska: Hilarijanska tiskarna. Najsvetejšemu Srcu, Pastirski list prevzvišenega kneza in nadškofa Jakoba je prišel kakor bla-godenjna rosa na suha srca. Vsi se pogovarjajo o posvečenju, ki bo v nedeljo -i. t. m. Vsi se veselijo in si pri tem obetajo blagoslova in sreče od presvetega Božjega Srca. R azmere na Goriškem nas si liju, da se obrnemo k Jezusovemu Smi — kot edinemu pomočniku, ^e^loga in stjv^iištvo Liberalno časopisje nam odvrača ljudi od Cerkve. Šole kradejo mladeničem vero iz src. da Vlijimajo veselja in poklica za najsvetejši ?''Yii najčastnejši duhovski stan. Dežela naša potrebuje izrednega leka. Ta le k bodi nam Srce Jezusovo. V tem Srcu, ki je Božje Srce. bomo našli zdravila najprej zase. V njem je napisano vse, kar je nam v izv.eličanje in v tolažbo. V njem so nauki za duhovnike, ker to srce je srce najvišega duhovnika, v njem so nauki za stariše in otroke, ker to srce je srce Tistega ki je neizmerno ljubil in spoštaval svoje stariše, v njem so nauki za žalostne in stiskane, ker to srce je na križu od žalosti počilo, v njem so navki za vse ljudi, ker to srce je neizmerno veliko, ki je vse ljudi neskončno ljubilo. V tem srcu bomo našli pomoči za dnmorhi^Kdo ne vidi, kako tožna je v naše In časa draga nam—slovenska zemlja, kako tožna je posebno primorska dežela ? Pred vserti upamo od Božjega Srca Jezusovega, da se bo sv. vera v slovenskih okiMjiuah zopet poživila, da se bo sv. vera, katero je Božje srce našim očetom naklonilo, vtrdila, upamo .pa tudi, da se bodo boji proti našemu milemu narodu v-mirili, da se Jiioino s sosednimi narodi kmalu spoznali kot bratje v Kristusu. Od tega (Srca pričakujemo, (ia bo odvrnilo od nas vse nesreče, vse nezgode, ki nas delajo bedne, .da bo odvrnilo od nas zlasti socijalno revolucijo, ki se nam z la.j vsiljuje. Božje srce Jezusovo naj nam pošlje mnogo vnetih krščanskih mož, duliovskih ki bodo naše ljudstvo bu prazne. Neki starček je po končani slovesnosti dejal, da je naštel vseli skupaj do 550 podob. To je mnogo, a bilo jih je še več. Ako je že to tako poveličevalo slavnost, kaj naj rečem še le o štirih oltarjih, ki so bili krasni ; fantje in dekleta so pokazali tu svoj najboljši okus. Vendar, kar je najbolj dvigalo duha nad zemljo k vsemočnemu Stvarniku, je bila pobožna molitev in ubrano petje. Posebno poslednje je izborno izvajal mešani zbor pod vodstvom g. nadučitelja Zornu. Isti zbor je tudi pel pred procesijo pri sv. maši, kal ero je daroval preč. g. vikar Št rekel j, težko Forsterjevo mašo. Kdor pozna, s kakimi težavami se je boriti učitelju na deželi pri poučevanju petja in posebno še petih maš. in je slišal v nedeljo petje omenjenega mešanega zbora, ta mora priznali, da je g. nadučitelj lahko ponosen na svoje pevce in pevke. Vidi se, da se g. nadučitelj res z vnemo trudi za povzdigo cerkvenega petja — čast taki požrtvovalnosti ! Vrnimo se zopet k procesiji. Ginljivo je bilo zreti pred Naj-svetejši m kako je dvanajst belo - oblečenih deklic trosilo iz ličnih košaric cvetke na pot Vsemočnemu, ki je miru > šel kot dobri pastir skoz vrste svojih vernih ovčic. A ni še dovolj. Poleg verskega mišljenja so pokazali Vrtojbčanje tudi svoje narodno lice. Vsa vas je bila polna slovenskih, cesarskih in papeških zastav ; a naj ver) jih je bilo, se ve, slovenskih. Vrtojbčanje so se pokazali ta dan — verne Slovence. Tem svojim čutom so dajali še posebej odduška s streljanjem s topiči, ki so oznanjali daleč na pk,iog, da slav; Vrtojba danes velik praznik. Ob spominu na ta dan se piscu teli vrstic nehote usiljuje v spomin neka notica, ki je je pred kratkem prinesel „Del. pr.“, da se namreč v Vrtojbi dobe tudi demokrati. Je-1i mogoče ? Zadnja slavnost v Vrtojbi odgovarja, da — ne! Morda so pa v dol. Vrtojbi ? Procesija v d. Vrtojbi ob žegnanju sv. Janeza Kis:,, bila je prav tako krasna, kakor v gornji, o kateri govori dopis! Vsi fantje iz dol. Vrtojbe prihiteli so gorenjjm na pomoč in spremili njihovo procesijo z dvema krasnima zastavama. — Soc. demokracija je brezverska, je protinarodna. A slovenski rod se bori že od vekov za vero in narodnost. Soc. demokracija je past, v katero naj bi se v j e 1 i mali narodi, kakor je naš slovenski, katerih bi se potem svojevoljno polastili ostali večji narodi. Vsak slovenski soc. demokrat je torej nujno izdajalec svojega naroda. In Vrtojbčanje, da bi hoteli biti izdajice ?! Ne verujemo; kajti bili smo v Vrtojbi in spoznali, da so vernim narodni. Upamo, da ostanejo tudi odslej taki, ter da za-pode „volkove v ovč|i obleki’1, kadar jih pridejo varat z neizvedljivimi nadami za prihodujost Narodni Vrtojbčanje ostanite zvesti svojim voditeljem, ravnajte se po njih skupilo in složno. Tako bodete narodu v ponos, sebi v korist, voditeljem pa v radost in plačilo za trudapolno delovanje. Iz Tomina. Z veselo te dušo, o mesto, pustim,' tako žvižgaje sem jo od-kuril iz ivedentovsko — inokiaško na da h-njene Goiice po krasni soški dolini. Ker se mi je tudi na tem izletu dogodilo nekaj zanimivega, oglašam se zopet po dolgem molku. Siečno sem kolesaril skozi prašni Solkan, kjer baje že več let napravljajo cestno škropilnico a dosedaj še vedno požirajo prali na kvintale. V Pla-veh sem s kozarčkom „cebedina“ oplaknil zaprašeno grlo, storil svojo dolžnost na-pram g. zamorcu ter kolesal v prijazni kanalski trg. Ogledal sem se nekoliko po res lepem trgu. Ugajal mi je, in ako bi si. izbiral letovišče, bi Kanal ne bil naj-zadnji. Posebno prijetno mi je donela nn uho domača slovenska govorica ; dokaz da*so iz Kanala izbacnili italijansko občevanje, le cerkev, le ta pa dela slab vtis. Na trgu, ob cesti stoječa, je popolnoma zanemarjena, tako da trava raste na njej. O, zganite se ter odstranite ta madež vašega trga. Ko sem se ogledal in oddahnil, odjadral sem proti Ročinju. Ko dospern v. im klanjca, pozdravijo me s zelenim sad ,im drevjem ozaljšani križci Človeku, vozečemu se po tem krasnem svetu, srce veselja poskakuje v prsih. Ročinj sam mi je že od nekdaj dopadel. Le ena stvar pa me je vedno v oči bodla, ročinjsko pokopališče. Ob cesti stoji in je. do cela zanemarjeno. Ko ne bi križi in spomeniki naznanjali, da tukaj počivajo roČinski pre .1 n i k i, bi človek na prvi pogled pokopališče primerjal zapuščeni ogradi nemarnega kmeta. In to sramoto zavedni Ročinjci trpe že leta in leta. To je pa res sramotno. V Ročinju sem prenočil. Okoli 10 ure zvečer zaslišim na cesti grozovito vpitje Misleč, da je nastala kak i tepež-krt, pohitel sem iz sobe. Toda pomirili so me takoj, češ daje g. župan, ki ravno opravlja službo občinskega čuvaja. Toda ni mi šlo v butico, zakaj da tako razsaja 19 LIST E K Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Dalje.) V to grofovsko hišo sem prišel jaz za domačega učitelja 1 Attiinns'* pripomogel do — „čedne obleke«. V K‘.n^rcu bomo nash pomoči tudi j (’U(iKia so božja^ptfa — tudi v malenkostih. Kot diakon tedaj popoldne v Podgoro. in posvetnih, dili in za našo ljubo Avstrijo. Znane so zmešnjave, ki pretijo v poslednjem času Avstriji in slavni habsburški hiSiu Se'jtPmogoče odvrniti revolucijo, ki sili skozi vrata in okna. Srce Jezusovo naj pomiri narodne in socijalne upore in naj nam ohrani Avstrijo krščansko ! Kvišku tedaj, kristjani goriške nadškofije/ Poslušajmo, glas od Boga nam poslanega nadpastirja! Vdel,ju t. j..-2.4. t. m., ki .je duločena. na slovesu" posvmmjr j- kakor hitro .je pa odprl usta, prikupil presvetemu Srcu, se bliža. Posvetimo se Mu popolnomaln brez pridržka. To Srce je obljubilo po bi. Margariti Alaquoque obilnost, milosti in Božjega blagoslova v-sem družinam, ki se mu posvetijo, in vsem hišam, v katerih bo Njegova, podoba razo-bešena. Svojo dušo, svoje srce, svoje, telo, svoje premoženje, svoje delovanje, svojo družino darujmo torej najboljšemu in najvrednejšemu Srcu Jezusovemu ! Dopisi, V gorenji Vrtojbi so obhajali preteklo nedeljo 17. t. m. jako lepo slavnost Bil je lep cerkven praznik, kakoršnih ne vidi Vrtojba mnogo. Vrli Vrtojbčanje, ki so si pred kratkem omislili „nebo“ in dve krasni zastavi, so imeli ta dan procesijo, ki jim je, tako rekoč, v nadomestilo za procesijo na dan sv. Rešnjega Telesa. In kakšna je bila ta procesija! Človek se je moral k „pastorell»“ (pastirčku) : .Lne' tPnlur ooeli...1* .(oftertorium), ki jo ju zložil nekdanji tukajšnji kapelnik (čoh) Vratny in so pojo v Uoriei že knkih 60 lot vsako leto. ob pozni uri tej. Pojasnili so mi. Dolžnost občinskih Čuvajev je poverjena dvema odbornikoma. Toda oba mesto, da bi skrbela za mir, da bi krčmarji zapirali ob policijski uri, se pridružujeta vinskim bratcem ter pozno v noč pomagata prazniti kozarčke. Tako mora župan sam biti tudi policaj, ali mož menda nima talenta za to, kakor sem sam videl. Krčmar je imel luč v krčmi, a ročinjski „policaj“ ne da bi opomnil krčmarja, da je ura že prešla, razbil je okno ter tako dal znamenje, da treba krčmo zapreti. Seveda je nastal potem krik, kakor da se Jeriho podira. To so pa res krasne razmere v Ročinju. Spal nisem mnogo, zato sem zgodaj odšel dalje premišljujoč ali naj Ročiujcem čestitam na takem starešinstvu, ali naj jih pomilujem. Kmalu sem bil v Tominu. Več prihodnjič! Vaš kolesar. Iz Črnič. V več sem dohajajočih časnikih čitamo, kako se tu in tam snujejo zavarovalna društva za živino. Imeli smo tudi v naši občini že nekak poduk o tem prekoristnem društvu. A skala se da omajati, kmet se ne gane. Dasiravno v naši občini muogokrat gine-jo živali in sicer na bolezni „vrančni prisad,“ vkljub temu se naši kmetovalci ne zganejo. Žali Bog, ravno zdaj poročati mi je o žalostnem slučaju, da so tukajšnemu posestniku Francetu Kosovel-u, strojarju v Črničah št. 40, pred mesecem časa 1 jun-ček kakor tudi dne 15(7 drugi junček, 16[7 en vol, in \1\1 ena krava zaporedoma poginili na „vraučnem prisadu11. Potemtakem naj kdo še reče. da ni potrebno tudi pri n m s zavarovalno društvo za živino ! — In ne le samo v naši občini v Črničah, ampak pristopile naj bi drujre bližue občine, na primer, tudi Ravne, Selo. Batuje, in v hojaški županiji, Gojače-Malovše, torej 6 občin v kojih štejemo okolo 400 živinorejcev, katero število pač zadostuje. Posestniki! živinorejci! na noge! Naj se ne samo govori o tem prekoristnem društvu, mariveč treba lotiti se resnega dela. Na delo torej. Bocconov TonČe. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor še vedno miruje in se skoro gotovo kot tak več ne zbudi. O tem nas prepričujejo zadnja pogajanja mej vlado in zastopniki levičarjev. Poslednji so se, kakor vedno, tudi sedaj izjavili, da je nemudna odprava jezikovnih naredb za Češko in Moravsko jedino sredstvo za ustanovitev rednih državnih odnošajav. Grof Tliun jih je ho tel pri teli pogajanjih na vsak način pridobiti. Pripravljen bi bil preklicati jezikovne naredbe ter namesto njih izdati nov jezikovni zakon, v katerem bi tudi bilo zajamčenih Nemcem več pravic. Se ve jezikovnih naredb bi ne preklical, dokler bi se novi zakon ne uveljavil. Ali trmoglavi načelniki klubov so trdo-vradno odklonili vsako nadaljno pogajanje za mir, dokler se ne ustreže njihovi želji, t. j. dokler se ne odpravi omenjenih naredb. Tako smo gledž državnega zbora še vedno tam, kjer smo bili p rad časom, državni voz čaka, da se njegovi vozniki zopet streznejo in ga dvignejo iz jarka. Bolje bi storila vlada, da se pogaja s Slovani, v katerih bi liašlu stalno oporo in trdno večino, — se v&, pravično bi se jim prej morala skazati. Tem bi se ne šlo za nadvlado v Avstriji, pač pa za pravico in jednako-pravnošt. Tudi mej vlado in liberalnimi veleposestniki so se vi ši la pogajanja. Konec razgovorov je bil enak prejšnj«mu, veleposestniki so se i/.rekli proti ponudbi grofa Thuna. Gotovo so se zbali kričačev a lil Wolf in Schoueror, ki sedaj, tako rekoč, odločujeta usodo naše države. Zarota proti našemu cesarju. V Budapešti so mmeravali trije delavci' usmrtiti našega vladarja ob priliki njegovega bivanja v Budapešti. Napravili so pri mostu »Margareta** predor, kamor bi položili dinamit. Proti onim trem delavcem se že vrš6 preiskave. Carinski tarif za Ogrsko. Do sedaj imata Avstrija in Ogerko jeden carinski tarif za <;elo monarhijo. Ker pa sedaj Mažiri menijo, da ne bo mogla Avstrija oL>noviti ogerske nagodbe, so si ustvarili samostojen carinski tarif, v katerem so zajamčene ogorskemu poljedelstvu in obrtniji velike koristi. Nov carinski tarif je bil predložen 14. t. m. posebnemu odseku v Budapešti. Vnanje države. Vojska mej Španijo in Ameriko. Dolgo časa ni bilo gotovih poročil iz te vojske, in lahko trdimo, da ni bilo voje-vanje v nobeni vojski tako tajno kakor baš tukaj. N6, konečno je vendar jedno jasno poročilo, da se je Santjaga de Cuba vdal. Mirovno prašanje se sedaj vedno bolj naglaša, ker je jedino pametno. Amerikanci ne mislijo staviti Spancem pretežkih pogojev. Amerikanci bi zahtevali neodvisnost Kube in o Istop otoka Portorico Amerikancem, Špancem bi pa zopet prepustili Santiago. Na Filipinih bi si obdržali samo jedno pristanišče, a odškodnine bi ne zahtevali nobene. To so pogoji, ako smemo verjeti zagotovilu Mac Kinleya. Španci se lahko zadovolje s temi pogoji, in nadejati se je, da se s posredovanjem velevlastij mir tudi kmalu sklene. Po vsej Španiji so se zaustavila vsa ustavna osebna prava, ker se vlada doma boji prepirov. Zola. FVancoskega pisatelja Zola je obsodilo prizivno sodišče na 2000 frankov globe 1 leto zapora. Poleg tega mora objaviti obsodbo v 10. francoskih listih in plačati trem tožnikom po 5000 frankov. Menimo, da bo mož miroval vsaj po tej obsodbi. Dreyfusova afera je stopila zopet na površje in je v polnem tiru. Vojni minister Cavaignac se je izjavil, da je bil Dreyfus pravično obsojen ter da je on povsem prepričan o njegovi krivdi. Z Drejfusovo afero je v tesni zvezi afera Esterhazy-Picquard. Moža sta že pod ključem radi izdajstva lin vohunstva, ki sta je zakrivila. Tudi se jima bo zagovarjati radi ponarejanja važnih listin. Radovedni smo na izid. Gorica Prevzvišeni knez in nadškof bo obhajal na praznik sv. Jakoba svoj imendan. H tej priliki izražamo mu naša srčna voščila in želje, vsegatnogočni ohrani nam ga še mnoga leta v dušni in gmotni prospeh naše vladikovine. Presvitli knez in škof ljubljan ski je v saboto došel na obisk k našemu prevzv. nadpastirju. Novomašniki. Danes so bili posvečenj v mašnike naslednji čč. sobratje: E. Černigoj, Fr. Franke, A. Grbec, V. Knavs, fez..Košir, HJLiuteruel, (24. julija pri oo. kapucinih) V* JZabukovšek, y, Zega, M. Justulin, Alojzij’ Aloržutt, Jan. Marangon, Boštjan Tognon. Odlični kat. mož dr. Doljak je na smrtni postelji. Včeraj ga je previdel št. andrežki g. kurat. Priporočamo ga v molitev ! Namestnik Goess obišče v petek Solkan, potem pa Kanal in tominski o-kraj. Čč. duhovni sobratje naj za nedeljo povabijo vse občinske zastope, da bi se skupno udeležili slovesnega posvečenja. posebno pa jutranje službe božje ! Po namenu prevzvišenega nadškofa se imajo tudi občine posvetiti božjemu srcu J.-, tore,] ! Želeti je, da bi se starešin« po možnosti in priliki vdeležili skupnega sv. obhaji’a. Taki javni dokazi katoliške zavesti so dandanes celo potrebni in tako važni za družbeno vzgojo naroda, da si jih le želimo. Torej! — Goriška demokracija. Z velikim hrupom so nastopili tržaški sociji v Gorici in v trenutku se je zdelo, da je vse z njimi. Edino Slovenci so se jim uprli in dokazali sijajno, da so i oni v mestu, kar vladajoča magistratova klika, skrajno neumno in trdovratno zanika: Pokazali so pa tudi, da rudeča, mednarodna, brezbožna svojat nima med našimi vernimi delavci, nobene (opore, da Slovenci ne pojdemo še na limanice brezvestnim sleparjem. Drugače pa je med našimi someščani. Katoliška italijanska stranka, nima v mestu skoro nikogar za sabo, nima nobenega stika z ubogim, delavskim ljudstvom, katero je zapuščeno, moralno propalo. Pričajo o tem prazne cerkve, ko so italijanske propovedi, priča dozorela fakinaža v bolj stranskih delih mesta. Magistrat mestni je v židovskih rokah in se le toliko briga za zapuščeno bedno ljudstvo, da z groši, na umeten način širi in podpira renegatsvo, in si s tem vzgaja „meščanstvo“, katero na komando odo-bruje modre vkrepe na magistratu in je porabno v boju proti Slovencem. Zraven pomaga divja „Sentinella“ in razjeda vse, kar je še zdravega. Nič čudno tedaj, ako je demokracija najšla tako ugodna tla. Jasno nam je sedaj, da je nastopila pri prvem javnem shodu pri Dreherju. družba tako raznoličnih stanov, teženj in nazorov — združena in edina pod rudečo demokratsko zastavo proti — zastopnikom krščanskega socijalizma. Kri-vouosi žid — kapitalist je z veseljem sedel zraven ubogega trpina-delavca ; skupno sta rogovila proti krščanskim socijal-cem. Kam veči prepad, kakor je med tema dvema in vendar sta si dala prijateljski desnico! Zraven olikanih gospodov, kateri drugače zaničujejo, prezirajo poštenega delavca je stala najniža fakinaža in v srčno veselje »omikane-1 gospode zasramovala in izzivala nasprotnike, posebej še duhovnike. To je slika goriške demokracije, pogača vseh stanov, vseh slojev pod vrhovnim poveljništvom „Corriere-jevih Židov? Vsej tej zmesi pa je zviti žid koj pritisnil narodni pečat, da bi toliko bolj sklopil čudno družbo. Da bi vsaj enkrat pošteni Italijani sprevideli in se združili proti vse razdevajoči židovski kliki! Kako dolgo bode pri nas živ gospodaril. Oj, kat. ital. sobratje! V boj, z nami Slovenci šporedno v boj proti gori-škemu židovstvu ! Sklep šolskega leta na sloginih zavodih je bil 14. t. m. s sv. mašo pri čč. oo. kapucinih. Zapazili smo letos lep napredek pri naših otrocih v cerkvenem petju. Od meseca maja sem bila je namreč vsako soboto šolska maša, pri kateri so se menjali v petju dečki in deklice vsak enkrat. Tako je lepo ! Razstava na obrtni slov. šoli v sloginih zavodih v ulici Barzelini je morala zadovoljiti vsakega, kdor jo je obiskal. Ne zastonj žrtvuje naš narod svoje groše, za strokovno izobrazbo svoje mladine. Raznovrstnih del je bila izložena velika množina, ki pričajo o vsestranskem napredku. Odlikovanih je bilo veliko. Le tako naprej v prospeh milega nan? naroda. Tako nas bodo spoštovali tudi nasprotniki. Dela naj govore. „Kateheze" g. dekana J. Kraglj a, II. zvezek, tiskajo v tiskarni ,.Družbe sv. Mohorja-1 v Celovcu in pridejo v kratkem na svetlo. Krščansko socijalen shod v Gradiški je bil 14. t. m. Govoril je izvrstno dekan Zanetti, H koncu so prišli delat zgago znani ex-advokat Camber in slavni Učekar. Shod so na to zaključili. Demokrati sami pa so pripoznali, da so slov. duhovniki veliko trši od italijanskih. Verujemo ! Vodovod iz Kromberga v Gorico popravljajo. Zato ne teče voda do 6. ure zvečer. Kedaj dobi mesto pa novo vodo? Deška šola Fumagali pod Kostanjevico je imela 186 otrok. Koliko je med temi slovenskih otrok ? Slovenski stariši, ali bodo to vaši otroci ? Sramota takim starišem ! Ali imate sedaj izgovor, da nimamo šol? Kje je zavednost? Konec šolskega leta ital. šole v prehodu Edling. Ta deška mestna šola je končala šolsko leto 14. t. m. s slovesno sv. mašo pri sv. Ignaciju. Vse prav. Dovoljeno bodi le eno prašnnje, kako da izpred cerkvenih vrat stolnice, njih farne cerkve, pridejo ti otroci na Travnik? Točen odgovor imamo v peresu. — Razpisana je služba poštarja v Kviškem v Brdih. Kdor sprejme to mesto mora položiti ‘200 gld. kavcije. „Corriere‘ in socijalna ideja. — Goriška Židinja je vsa iz sebe; že ne ve, koga bi napadala. Divja in razsaja na desno in na levo. Početkom so bili v njenih predalih „znani duhovniki — huj-skači“ — Slovenci. Zdaj pa ko se je tudi v Furlaniji začelo ljudstvo buditi, da otrese židovsko jerobstvo — je popolno izgubila glavo. Tudi narodni lim ne drži več, s katerim je žid barantal. Pozdravljamo gibanje krščanske ideje v Furlaniji ! S krščansko v idejo, zmaga tudi kršč. pravičnost! Žid pa naj le besni ! — V psovanju in nesramnosti ga presega „Sentinella“ Ni vredno na take budalosti odgovarjati. Goriško pokopališče ali kopališče. Piav je imel vaš dopisnik, da je nekoliko razkril odnošaje na goriškem pokopališču, katero bi morali z večo pravico imenovati — kopališče. To je vendar sramota, da ni nobenega drugega fizika, in da mora krivonosi Aron ukazovati na katoliškem pokopališču. K temu poglavju sprejmite gospod urednik še nadaljen dokaz. Pred malo dnevi prišel je duhovnik iz mesta z mrličem na pokopališče. Bilo je več spremljevalcev za mrličem. — Iz Dunaja znani Unkraut-Ongaro se ve ni pozdravil. — Dež je lil Pridejo do odločene jame. Bila je polna vode. Nikdo ni poskrbel, da bi jo vsaj poprej izplali. Prišel je mladenič s škafom na drogu in začel plati smrdljivo vodo. Ljudstvo je mrmralo. Hude opazke so letele na magistrat in upravitelje pokopališča. Pogrebci so se jezili. Duhovnifc je čakal v luži in gledal cel „diven" prizor, ki je trajal precej časa, ker voda je zopet od vseh'strani curljala v grob. Ko je bilo to delo skoraj pri koncu, bilo je treba zemljo, katera je zasula polovico groba spravljati iz njega. Začel je razmetavati zemljo po dnu že tako preplitvega groba. Ko pa se mu je zdelo opazk le preveč vrgel je lopato od sebe, rekoč, da on ni plačan za to delo — in šel. Zdaj še-le pride milostni ukaz od Ongara, naj nesejo mrliča v mrtvašnico. — Ali ni vedel „slavni prefekt mrtvili" prej za mrtvašnico ? — Planje smrdljive vode se je ponavljalo, za dva dni zopet. Ali ni to fletno ? Kdo bi ne želel biti pokopan na tako divnem pokopališču ? Vsa čast zato — Židom. Tombola v Št. Petru. V nedeljo je bila v Št. Petru druga tombola * Slovenske Zveze41. Nabralo se je ljudstva na tisoče, da je bilo na trgu in v vseh ulicah videti le glavo pri glavi, poleg tega, da so bile zasedene tudi vse hiše okoli iu okoli celo v podstrešjih. Ob 7. uri je pričela tombola, ki se je primerno kmaiu končala, ker izklicanih je bilo le nekaj nad štirideset številk in števil. Prvo tombolo kakor tudi drugo je bilo treba deliti in sicer prvo na dva dela. drugo pa na štiri, dočim je činkvino odnesel en sam. Komisiji je predsedoval preč. gosp. dr. A. Gregorčič. Na prostoru okoli odra za tombolo so plapolale slovenske in cesarske zastave. Srečk smo prodali okoli 7000. Dobitke je prisodila sreča prav potrebnim osebam. Uspeli je torej dober! Na Goriškem gimnaziji so končali šolsko leto dne tj. t. m. s slovesno sv. mašo. Konžem leta je bilo 429 dijakov. Izmej tek je dobilo prvi red z odliko 54, prvi red 315, drugi red 43, tretji red 9, a 6 jih sme ponevoljati izpit iz jednega predmeta po počitnicah. Po narodnosti je 214, Slovencev, 167 Italijanov in 44 Nemcev, 3 Srbo-Hrvatje iu 1 Anglež. Med slovenskimi dijaki so odličnjaki naslednji : Osmošolci Podgornik Karol iz Če-povana, Ratej Fran s Štajarskega, Vales Alfonz iz vipavskih Gabrij; šestošolci Manzoni Anton iz Kanala, Sok Anton iz Kreda, Vodopivec Fran iz Ajdovščine : petošolci Gradnik Alojzij iz Medane. Gruntar Frau in Šmarij, Pavlin Josip iz Vrtojbe, Žerjal Antou iz Rihemberga; četrtošolca, Medveš Anton iz Livka in Rojic Jožef iz Sovodnjega; tretješolci Gruden Benedikt z Lok vij, Hrovat Hilarij iz Dobravelj; drugo šolci Boškin Fran iz Pevme, Bratina Ivan in Otlice, Levpušček ,1 osip iz Loma; prvošolci Bratuž Ivan iz Dola, Cigoj -Leopold iz Malovš, Kogoj Anton iz Idrije pri Bači, Podgornik Ludovig iz Čepovana in Srebrnič Jožef iz Solkana. Razpis. Razpisani sti službi za dve začasni podučiteljici na slovenski mestni šoli v Gorici. Prošnje treba obrniti na mestni šolski svet. Prednost imajo kajpada učiteljice izprašane v italijanščini. 'Mestni šolski'sVet ima posebne namene, katere dobro poznamo. To je ona šola, za katero se toliko borimo v Gorici. Slavni * magistrat hoče pokazati svojo ljubezen in dobro voljo nasproti Slovencem. Kdo se upa dvomiti o tem ? Koliko časa že stoji prazno veliko poslopje Podturnom, prej Catinelli-jeva vojašnica, zdaj brezplačno stanovanje mišim, podganam, netopirjem in drugim domačim iu tujim živalim. In nehvaležni Slovenci nočejo poslati svojih otrok Podturen. Da še več. Imenovani sti bili že podučiteljici in čakali, da pridejo „Slave sinčki“ se vpisat. Učitelj voditelj in drugi učitelj sta bila pošteno plačana celo leto in hodila zato pošteno na' — sprehod. In ta nenasitljivi rod se upira z rekurzi „očetovski ljubezni“ in skrbi sl. magistrata. Strašno ! In vendar v Podturen ne pojdemo ! Deželno nižeavstrijsko sadjarsko društvo je odlikovalo z častno medaljo „Bralno vinogradarsko in sadjarsko dru-štyo“ v Krepljah, ker je bilo to društvo razstavilo več vrst svojih češenj u» dunajski jubilejni razstavi sadja. Rečenemu društvu je izročila častno medaljo c. kr. kmetijska drušba v Gorici dne 12 t. m. Goriško vojaško posadko je nadzoroval nadzornik pehote general knez Wiudischgraetz. Razpisana je služba poštnega od-pravnih v Kojskem. Prošnje v teku treh tednoS na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu Odlikovan je z redom železne, krone tretje vrste višji gozdarski svetovalec g. Jožef Redi povodom svojega umirov'jenja. Šempetra. Dne 16. t. m. so volili iii si .novoizvoljeni starešine — župana in 4 podžupane Za župana je bil izvoljen grof Franc Coronini, za podžupane pa tile starešine: 1. Šavli Ferd., 2. Bizjak Andrej, 3. Martelanc Jožef, 4. Bofulin Janez. Mej podžupani ni nobenega — krčmarja, ker sta prejšnja pod-župana-krčmarja sama spoznala, da se pri šempeterskih razmerah njih meštir nikakor ne zlaga s podžupanskimi dolžnostmi. Mi jih vsled tega njih lastnega koraka le še bolj spoštujemo in jim ča-stitamo ! Novim starešinam in novim podžupanom pa voščimo vstrajnega moštva .in odločnosti za red in pravico v občini! Bog jih živi! — G. župan je v imenu starešinstva in cele občine brzojavil Nj. Veličanstvu prisvitlemu cesarju, ki je blagovolil odgovoriti takole: ^Sprejmite, J/revzvilenost in cela občina mojo najsrčnejšo zahvalo za zopetni dokaz zveste udanostia. Sftp.5no polinižanie. V nedeljo 17. t. m. zjutraj »rinelja! le žandarm z Ja-geršč dnhovniM. T. Gnyenberger_- la, ga tozi A katerega 'toži'državno nravdnišlvo. Vse Hussto in vsa. dežela je radi tega hudo potrta. Po pravici! Kako je mogoče, da se duhovnik tako hudo spozabi, duhovnik, ki je namestnik Jezusa Kristusa, kateri deli ljudstvu vsaki dan sv. sakramente ? Zločin iw ta, da je T_. Gugenberger v hudi razburjenosti ti iki-Mt. strelja l_y. ri« t.ivtjič. v resnim _zmlsi volveriem in v neko žensko A. Tušar Kahf" pridemo ~po potreb no. I a sto n ti poti ? Ali je taki ljudje v du- V kakA "šxr“nO"V:iz’zaIjellJfc jr TtnflPVSe duhovnike ! Lib^alny_ji^o-ima zdaj zopet orožje v rokah. jalLbod^ L-»Taki ^so vsi! Taka je kato- lska cerkevT^ Ti Ijuoje ne bodo pomislili, da so vsega krive današnje šole, iz *' icojili dobiva cerkev mladeniče za duhov-*ski stan, am, katera kaj t; jšola za sprejemanje v najimenitnejši in majsvetejši stan ! Čas je bil že davno, da bi bila cerkev pred državno oblastjo nastopila ! Dovolj! 1111 “ vp. da bo v nedeljo, na dan posvečevanja naše nadškofije božjemu srcu Jezusovemu, javen ples v Renčah. Soča je rotila vse okoličane, da naj ne bi šli tja na ples, ker se bode plesalo po lalkent taktu; mi pa s kat. stališča vse tiste še posebej prosimo in rotimo, da naj vsaj tistega slovesnega dne lepo doma ostanejo, če že županstva nočejo ali nevem zakaj — ne morejo preklicati ozir. odložiti že dovoljeno , plese ! To bo zares lepo posvečenje srcu Jezusovemu z javpim ple so%t'- ^diga bo&e .vesel tombole v Šempetru, ki je bila odločena v prid Šolskemu domu in Alojzijeviš&u, javen ples v prid grlom in želodcem ta-mošnjih prirediteljev. Nismo sodili, da bi O«, jedrnatem govoru pogasnil pomen svečanosti ter vnel srca dragih poslušalcev. Potem je sledila slovesna sv. maša, pri kateri so domači pevci peli. -- S tem se konečno zahvaljujemo neumorno delujočemu g. guardijanu o. Alfonz-u Vakselj-nu, ki si je znal pridobiti srca blagih dobrotnikov. Z božjo in njihovo pomočjo je mogel dovršiti trudapolno, ali prepotrebno prenovljenje ; prenovil, popravil je tudi samostan. Bog ga ohrani še dolgo ! Križan Prišel je k sv. Luciji na Mostu in ostane tam cel ta mesec slavnoznani starinoslovec iz Trsta dr. Karol pl. Mar-chesetti in bo nadaljeval odkrivanje predzgodovinskega grobišča. Sprejem v Alojzijevišče. Stariši, kateri želijo, da bi njih otroci prišli v Alojzijevišče, položiti morajo prošnjo vsaj do 20. avgusta. Prošnji je pridjati šolsko spričevalo, krstni list, zdravniško spričevalo in zapečateno priporočilo dušnega pastirja. Občni zbor slovenskega Alojzijevišča. Kljubu zelo slabemu vremenu zbralo seje dne 14. t. m. ob 10. uri zjutraj lepo število društveuikov-duhovnikov (okolu 30) Pred vsem je poročal g. prefekt o uspehih in o napredku zavoda. Lej tos je zavod zelo napredoval in spričevala so bila zelo povoljna. Odličnih dijakov je bilo mnogo več, nego lani. G. blagajnik je ob kratkem poročal o gmotnem položaju našega zavoda. Spominjal se je preč. g. Andreja Brezavščeku, kateri je zapustil zavodu 200 gl., dasi je umrl v uboštvu ; prečastitega g. profe-Pe rtov ta, ki nam je snske sora -j* Lavrencija iua4c .bmio .obsojali cerkev-J-zapustiL.100 gL in,,preč. g. župniku f • iMTT noVa So vujita7 nahl je zapustil 300 gl. Povdarjal je, da je zavod pod posebno previdnostjo Božjo. Stroški so se srečno pokrili. Zahvalil se je naprej čč. duhovščini, katera žrtvuje vsako leto za Aloj-’ fgrfiflfcno^svoto. dalje županstvom Tiso tudi letos Wogo darovala in drugim posvetnim dobrotnikom. Zahvala se je izrekla tudi preblagorodnemu g. dr. A Lisjaku, kateri že več let brezplačno zdravi gojence. Na predlog preč. g. Antona Berlota, župnika smo sklenili, da moramo letos o priliki cesarjeve petdesetletnici poplačati ves dolg, kar ga še imamo na hiši, namreč 2600 gl. V ta namen je naročeno odboru, da razpošlje po deželi 2G0 pozivov z nakaznimi, katere naj dotični gospodje napolnijo z 10 gl. Ako storijo vsi, do ka-‘‘ terik, se hom»« obrnili, svojo dolžnost, vihrala ybo v 6^1 slovesnega blagoslavljanja „Šolskega doma" tudi z Alojzijevišča slovenska, cesarska in mestna zastava !! Za predsednika je bil izvoljen na predlog preč. g. Grča dosedanji prefekt dr. Jos. Pavlica, za prefekta pa preč. g. Val. Kovačič, kaplan na Placuti. Molimo Boga, da bi nam tudi za bodoče šolsko leto obudil dobrotnikov, da bi tudi za naprej srečno pokrivali stroške, kakor do zdaj. Naš trud in naše žrtve pa naj Bog poplača! ("Račun za 1897(8 prinese »Primorski Idst“, kakor hitro ga računska pregle lovalca potrdita). Društvo “Šolski dom.“ (XXIII. izkaz od dne 30. junija do 14. julija). Kot uslanovniki z doneskom 100 Šld. so se oglasili : Slavno županstvo Št. Frjan; Kaučič Janez, trgovec v Gorici: Dovgan Janez posestnik v Gorici: Valenliučič Stefan, kurat v Mirniku ; ženska in m«žka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu. — Vplačali so : gld. Reja Iv., gostilničar v Gorici, na račun ustanovnine še . . . 25.— Pri veselici v St. Andrežu nabrano ... .... 7.07 Po upravnistvu „Soče", kakor v 52. št. iz dne 1. julija izkazano.................... 226.25 Duhovnik iz naših gora na saldo ustanovnine . . . v . . . 40.— Cibič Anton, dekan v Črničah, letuino za 1898.......... 10.— Kaučič Janez, trgavec v Gorici, na saldo ustanovnine . . . 95.— Ceket Fran, vikar v Štjaku . 4.— Primožič Matej, sodnik v Tolminu, na račun ustanovnine 20.— „S. G.“....................10.— Manili Jože od Sv. Lucije ob Soči . . . biljenski veljaki vtegnili imeti tako malo, ■obzira — do celoskupne slovenske zadeve ! Culi smo, da je moral g. župan biljenski trikrat h brejarjem mirit razburjene duhove ! Tudi tako je prav! Dokler ne bode dokazov & fovči in s krvavimi pečati podpisanih ne bode nič pomagalo vse pridiganje proti naiveči družbeni rani yoriške-j&koike.— proti lavnim lilgsom! ' tz Podgore. Včeraj sta se vtopila v Soči v Podgori dva dečka, sinova vodje v papirnici g. Bongart-a. Kopala :Sta se v Soči. Mlajšega 10 letnega je odnesla voda, a starejši mu je hotel pomoči, a ni rešil brata : voda je oba od-mesla na veliko žalost starišev ! — Govori se, da je bila gospa vsa iz sebe in •da je hotela, potem ko so izvlekli prvega mrtveca, sama v vodo. Drugo truplo so ■ iskali celi večer, a našli so j* še-le danes ! — pač velika žalost je to za ljubeče roditelje I — Več pozornosti je treba imeti na otroke zlasti ob vodah. Nova brzojavna postaja v Št. Petru pri Gorici. — Dne 16, julija 1898. •odprli so v Št. Petru pri Gorici, po-litiškem okraju Goriškem, novo brzojavno postajo z omejeno dnevno službo, združeno s tamošnjim poštnim uradom. Isto se je zgodilo tudi 16. t. m. v Mirni pri Gorici. Nesreča. Blizo Renč je obstrelil iz neprevidnosti nek vojak svojega tovariša Petjo iz Ljubljane, kateri je prišel k orožnim vajam. Strel je bil „slep“, vendar je zastrupil obstreljenemu kri. Odrezali so mu roko, a nič ni pomagalo. Umrl je v vojaški bolnišnici v Gorici. Star je bil 31 let in zapustil 5 otrok. Iz Sv. Križa na Vipavskem. — Dne 17. julija t. 1. je bila v cerkvi čč. oo. kapucinov v Sv. Križu lepa svečanost, katera ostane še dolgo v spominu pobožnemu ljudstvu. Blagoslovili so namreč krasno prenovljeni veliki altar. — Ob 10. uri se je zbrala v prosrni, okrašeni cerkvi mnogoštevilna množica ljudstva od blizu in daleč. Najprej je veleč. g. župnik Ivan Kodre blagoslovil veliki altar; na to stopil jc na leco in v svojem kratkem, a ....................... 5 — Munih Peter.........................2.— čigon Josip, Cerkvenik v Gorici 1.— Dovgan Janez, posestnik v Gorici, ustanovnino .... 100.— Kenda Matija, učitelj v Volčah 1.— Duša Ana, gospica .... I.— Podreka Kati.............................0.50 Kenda Marija, gospa .... 0.50 Stres Marija, učiteljica . . . 0.50 Bernik Frančišek, gostilničar v Volčah...........................0.50 Kragelj Fran, posestnik y Vol- čah 0.40 0.50 0.50 0.50 Fortunat Tomaž iz Kozaršča . Fortunat Matevž iz Kozaršča . Fortunat Fran iz Čiginj . . . Po upravnistvu „Soče“, kakor v 54. št. iz dne 8. julija izkazano ........................• • 125.72 7S Kokole Frančišek, učitelj . . 3.50 Ženska in možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu ustan.........................100,— 268.755.591/„ gl. Skupaj: 781.44 V, Vsled prejšnjih izkazov . ^16.836.62_________ Do 14. julija došlo v gotovini: 17.618.067* Odbor društva „Šolski dom“. Seja mestnega starešinsva. V četrtek t. j. 7. julija predložil je župan mestnim starešinam načrte o vodi in luči za goriško mesto in pa račun vseh stroškov in dohodkov leta 1897. Načrte o luči so odložili radi pomanjkanja potrebnih sredstev in radi netočnosti s ketero so izdelani. Izmed mnogih načrtov za vodo, pohvalili so le načrta: Rumpei in Wal-dek ter L. Rizzani in Venier, katera sta za napeljanje vode iz Mrzleka. Ta dva načrta bodo predložili posebni komisiji tehniških izvedencev. V ta namen sme se potrositi še 1000 gl. Iz letnih računov posnemljemo, da je bilo leta 1897 stroškov dohodkov . . . ‘265.931.55— gl več stroškov kot dohodkov 2.824.04 7* gl. Mestno premoženje je znašalo v začetku 1. 1897 . . 207.815.347, gl. pa se je med letom zmanjšalo za . .________________486.807* gl. ostaja .... 207.329 04 gl. Darovi za Alojzijevišče (XI. izkaz 1898): Preč. gg. Fr. Stepančič 10 gl.; Ant. Cibič, dekan 20 gl.; dr. Jos. Pavlica 12 gl.; Fr. Ceket 15 gl.; A. Kovačič 2 gl.; Jos. Fabjan 5 gl.; Ant. Božič 15 gl.; Jos. Strančar 5 gl.; I. Der-mastia 5 gl.; Jos. Golob 10 gl.; Ant. Hvalica, dekan 5 gl.; Jos. Pavletič 10 gl.; Ant. Berlot 10 gl.; Jos. Poljšak 5 gl.; Got. Pavletič 2 gl.; Ant. Jug 5 gl.; Edv. Štrekelj 5 gl.;. Fr. Knavs 1 gl.; Fr. Ru-dež 1 gl.; Fr, Audreyšek 1 gl.; Fr. Kodrič 5 gl.; Jan. Jarec 5 gl.; Jos. Skočir, dekan 5 gl.; Janez Kolavčič 5 gl.; Val. Pipan 3 gl.; Val. Kovačič 1 gl.; Jos. Bajc 5 gl.; Alojzij Bratina 5 gl.; Alfonz Blažko 5 gl.; Fr. Kranjec 5 gl.; Filip Abram 5 gl.; Jos. Vidmar 5 gl.; monsignor Štef. Kofol 10 gl. Po upravništvu „Soče“ 1 gl. 50 kr.; blagorodna g. J. Smuc 100 gl.; blagorodnj g. L. D. 2 gl.; slovenski rodoljubi v Ročinju 7 gl.; blagorodni g. Likar 2 gl.; * Vsem našim dobrotnikom Bog obilo povrni! Rojaki spominjajte se slovenskega Alojzijevišča ob vseh priložnostih / Trst-Istra. Dr. Jožef Abram je odprl odvetniško pisarno v Trstu. Slovenski abiturijenti tržaškega gimnazijaso miiiol.o ueTeTjo prire lili kr.i-sno veselico v barkovljanskem „Narodnem dom." Čisti dobiček je pripadel dijaški kuhinji. S teni so'se dijaki skazali Jiva-l^žjiS jistanovi, od katere.so ilž+v&lj,. 4p-broto. Tako je prav. v~'v'Eletri6no razsvetljavo v Trstu poskusijo prvikrat dne 20. septembra, to je istega dne, ko so italijanski vojaki udrli v starodavni Rim ter si ga osvojili. Znajovpa znajo ti naši ljubi neodrešenci. Županom v Pazinu je izvoljen dr. Kureiič. Županom občini višnjanski, na novo priboreni, pa rodoljub g. Anton Radoš. Značilno! Mestni svet. Dollenz je v mestnem zboru tržaškem stavil predlog, naj se v-spurain 50 letnice vladanja ce-sarjega glavna mestna ulica Corso imenuje z imenom presvitlega vladarja .Corso ^Francesco Giuseppe". Ta predlog, katerega je občinstvo' burno pozdravljalo je stavil g- Dollenz že 1 aprila 1896. A čujte kaj je odgovoril župan tržaški. Zagotavljal je Dollenza, da mestna delegacija ni pozabila na njegov predlog, da se je bavilo tudi s prekrščenjem „Cor-sa“, da pa meni on — župan — da bi ljudje vse jedno govorili le „ Corso", tudi ko bi prekrstili to ulico. Za_4neill'>g. Dolenčev so glasovali samo okolič.inski zastopniki. Na Primorskem in irredente „Re:cliswehr“ poroča iz Trsta, da so bili umetno napravljeni seznami jedil na •zborovanju „Lege“ v Tržiču deloma prelepljeni z modrim papirjem. Zakaj je oblast odredila tako ? Te karte so bile odičene z margaritam in peterozarnimi zvezdami. — A te zveze se simbol sosednega kraljestva. Zato je oblast zaplenila te karte. Za „Lego ‘ so zložili abiturijenti tržaškega mestnega gimnazija 446 kron. To se dogaja redno vsako leto. Shod slovenskih županov v Lu-bljani. V svoji seji z dne 17. maja 1898 je določil občinski svet ljubljanski program, po katerem naj bi se v Ljublani slovesno obhajala petdesetletnica viadanja presv. cesarja Franca Jožefa I. Slavnosti bi se pričele 17. avgusta s shodom slovenskih županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Na tem shoda bi izrekli zbrani svojo neomajno zvestobo do nj. Veličanstva in izbrali deputacijo, ki bi se v to šla tudi poklonit cesarja na Dunaj. — Nadejati se je, da se povabljeni župani polnoštevilno udeleže tega shoda, kateremu je pripisovati veliko važnost. Družba sv. Mohorja. Število udov družbe sv. Mohorja je letos zopet poskočilo. Družba šteje 77.131 udov, torej 5521 več kakor lani. V kolikor nas je lani užalostilo, da je število udov padlo, v toliko uas mora letos bolj veseliti, da ta naša slavna družba zopet tako lepo raste. Slovenci smemo biti ponosni na to našo mogočno trdnjavo, ki nam brani dve svetinji — vero in narodnost. Osta-uimo ji vedno zvesti udje in skrbimo, da se bode v prihodnje še lepše razvijala in dosegla lepo število 100.000 udov. — Dal Bog! „Marica" pa resnica. V 14 štev. „Slovenke" pisala je gospica Marica, da je škof pesiiikar-fo«got^a odslovil iz službe. Na to je č.v g. pesnik poslal sledeči popravek: „Škof me ni odslovil, odslovil sem se sam". Temu popravka pa je gospica Marica morala dodati: „Jaz sem drage volje popravila pomoto, toda toliko je pa vendar res, da se je odslovil radi napadov, kateri se niso do-tirati le njegovih pesmi, ampak njega kot duhovnika“. Tudi to, ako dovoli g. Marica, je velika pomota, da ne rečemo hudobija. Ker pa vse to meri na kritike dr. Mahniča, moramo naravnost prote-■što^t+r^icritikah se je ocenjeval vedno le pesnik Gregorčič, ne pa duhovnik. In njega kot rfnlmvnika—sa_dr, Mahnič ni nikdar dotaknil. k»r ie tudi izrecno jjWUarjai~v K.“ Seveda pa g. Marica „R. K.“ načeloma ni brala in ne bere. Zato tudi tega ne ve. Iz Gradca, 17 julija: Zadnje vrstice Vam danes pišem iz Gradca, ker 24. julija odpotuje naš artilerijski polk it. 7. k strelnim vajam v Krško, kjer, sta tudi že polka št. 3 in 9 iz Celovca. Po vojaških vajah krog Postojne vrne se naš polk na svoje prejšnje mesto v Ljubljano, kjer je že nova vojašnica zanj dogoto-vljena. Kaj nnmnim aa ppfja l^ašijl fantov v vojašnici. In^ajfl^va^zJjora, Slovenci svoj zbor in Nemci svoj. Tudi častniki so zraven, in se za to zanimajo. Kako lepo sega v srce lena nesem .V. boju ! in druge narodne iz nove pesmarice „Glasbene Matice11, kadar jo zapojo z ubranim glasom naši sinovi Slave. Kako . lepo bo sedaj na „maršu", kjer zapojo } nekaj lepih pesem naši vojaki, po težavno Z dokončanem dnevu. zapel: ~ „l^ra\^nič_jiito^j£ž^ p^^^enauMN^svidenjev jeseniT^3\>. maČlIicerkTianskih hribih! Novaški. Cerkvena, glasba. Nove orgle v Kronbergu imajo sledečo disposicijo: 1. Principal 8' 54 glas., 47 cin., 7 les. pišč. 2. W. Fiote 8; 54 „ 42 „ 12 , „ 3. Bourdun 8 54 „ 34 „ 20 „ „ 4. Gamha 8' 54 „ 54 „ „ 5.Vox cel.tis8'54 „ 54 „ „ e.Flauto doice 4’ 54 „ 54 „ „ 7. Fugara 4' 54 „ 55 „ „ 8. Octava 4' 54 „ 54 „ „ 9.Mikstura4na 54 B 54 „ „ 10. Subbass 16' 27 11. Octav 8'27 Kolektivniki: 12. Octaven copel 13- Pedal copel 14. Mezzo forte 15. Piano 16. Tutti - piano forte. Te krasne orgle sta izdelala slavno-znana orglarja, brata Zupan v Kamni-gorioi, na Gorenjskem. Strokovnjak bo takoj opazil, da je dispozicija teh orgel kaj srečno izbrana; posamui spremeni so popolnoma pravega značaja, jasne in odlične intonacije. Principala boljšega nisem še slišal. Wiener flote, Gamba, Vox celestis, Fugara pa prečudno lepo pojo ; razne kombinacije prelepih spremenov pa dajejo glasbeni kolorit, ki poslušalca gane do nervoznosti. Pedal je krepak in močan, imojoč značaj godal na lok in je v pravem razmerji z manualom. Orgelska omara v slogu cerkve je krasna, na štiri dele razstavljenega prospekta, mehanizem na zelezne velature je trajen in močan, peterski cesti v Šent-Peter (okrajš.: Št,-Peter) molit k „8vetemu Petru". — Vaščanom v Št. Petru rečemo Šent-Peterci (Št.-Peterct) in nikdar drugače. O teli rečeh imam še veliko povedati ; syntaxa naj torej počiva nekaj časa. (Dalje prih.) igralnik je spredaj postavljen, igranje je čudovito lahko in pripravno; vse teče gladko, tiho in precizno: razne kombinacije se po kolektivnikih izvršujejo v trenutku, meh »magazin11 z dvema zaje-malnikoraa deluje izborno, goni se ga lahko. Sapnica je na stožke (Kelladen-system) in ima razim drugih prednosti pred sapnico na vlake (Schleifladeu) to vrlino, da more biti sapa za vsako posamno piščalko najnatančneje regulirana kar omogoči, da posamni spremeni pojejo temperirano; skupna sila orgel pa učinja veličasten, poln in močan glas brez najmanjše vibracije. Čestitam slavni firmi na prekrasnih orglah. Enako gre čestitati ondotnemu preč. g, vikariju in vrlim kronberžanom na godalu, ki se sme imenovati biser cerkvene umetnosti. Cena je primerno nizka — le 1700 gl. Želim le še, da bi se tako krasne orgle oglasile kmalu še v Solkanu in na sv. Gori. — Kedor 'bi utegnil dvomiti na resničnosti moje izjave, naj se prepriča sam. Fajgelj. y Stolni ulici št. 13 nasproti veiki cerkvi Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo Čase mi je jav:ti, da sem s svojim družbenikom-domačinom vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd. Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne-irojinro -ntrbenr konkurence. Postrežba je točna. " '—- * — (Sifonov in pokalic) na Goriščeku št. 2. pri Vaneku. Nadejam se, da bode naše sl. občinstvo podpiralo započeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim štovanjem udaiii Josip Hrovatin, tovarnar. Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. Hovder, hovder, hovder Via. VaklicHTO & U '-im lll,f^'r-- ~ 'Z'-*-— • -*■ 1 ii Ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, ju/ji a sadje, olje vseli vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe. Pred 16 leti, če se ne motim, sem v Pulju v gostilni obedoval. K meni sede neki gospod, ki se mi predstavi: »Šurn-peter aus Miihren, Marine Tuchlieferant.11 Mikal me je priimek »Šumpeter11 : mislil sem nehote na naš „Šumpeter11 (Št. Peter) pri Gorici, kjer je bila včeraj (17[7 1898.) »tombola". — Jez želim še druge — slovnične — tombole glede imena te naše vasi, želim namreč, da ne bi se pisalo ».Šempeter', ampak »Neat-Peter11 (okrajšano: »St.- Peter11), kakor se tudi sploh piše. Tem bolj pa mi kolje oči neka neljuba izjema, ki prihaja bržkone od tod, ker se na uvnžuje besedica „Sent.u Pisal sem o „še»čl-u v »Soči11 že tisti čas, ko jo je uredoval dr. A. Grer gorčič. „Seut“ je to, kar „sanct.l‘ Kakor imajo Nemci za imena krajev imenovanih po svetnikih svoj „Sanct.“ n. pr. »Sanct Peter11, „Sanct Florjan11 itd. in le redko kdaj »lieilig'1 (zn »Heiligen Kreuz", ,,z. Heii. Blut“), tako imamo mi Slovenci kot dediščino po naših pradedih v stari Panoniji „šent“ in „šentau namesti »svet, -a“. Spoštujmo torej to sveto starino ali staro svetinjo, kakor lastne matere kosti. Izkazujmo. pa..m o i' Iv «» (i O H I C A — pred nadškofijo št. 9. — G O K 1 (’ A Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščeviue raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priV. tovarne; pri-poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljegtu koroškega acalon in terescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se- nemudoma. Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno! Sv. Anton Padov. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno v Gorici Senieniška ulica h. št. 10 V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. in-.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senfj ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kuti n trgovca v Seminiški ulici št, 1 v hiši, kjer je »Trgovsko obrtno-zadruga11. pekovski mojster na Kornu v Gorici zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. P It I M O K S K I LIST