Poštnina plačana ▼ gotovini Leto X, 6«. 273 Lfublfand, četrtek 21 novembra 1929 Cena 2 Din Narodoma cnaSa mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Unbflaaa. Kt»aft}<: va ulaca 5. Tetefoe Ster. 3122. 3123. 3124. 312S ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št m CeUe: Koceoova rf. 2. Telefon Stev. 190. Rokopisi se ae vračajo. • Ozlasa po tarifa. Upravatttvo: UuMlana, Prešernova al 54. Teletoa it >122. 1123. 3124. 3125. 312«. hseratai oddelek: Uubtlana. Prešernova obca 4 Telefon št 2492 Podružnica Maribor-. Aleksandrova cesta št 13 Telefon št 455 Podrnžnlca Celje: Koceoova oiica k. 2. Telefon št 190 Rafinnl pri pošt ček zavodih: Uabtlaaa št. 11.842. Praha čisto 78.180. Wlea Nr. 105-241 Ljubljana, 20. novembra. Doživljamo nekoliko paradoksen primer. Jugoslovenski tisk je zadnje dni ponovno nastopil proti Heirmvehrov-cem zaradi njihovega sodelovanja z eo tovimi hrvatskimi emigranti in zaradi njihovih zvez ki so jih skušali doseči s pomočjo emigrantov tudi v Jugo~:a-viji z nekaterimi ekstremnimi skupina mi nekdanjih frankovcev Poudariti je tudi. da je bil ton našega časopisja do Avstrijo in njene službene politike ena ko prijateljski kakor prej tn da so se vsi naši listi skrbno varovali vsega kar bi se moglo tolmačiti kot vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. Refren vseh člamkov in poročil je bil vedno, da želimo s sosedno republiko kar najboljšega prijateljskega sožitja. Odmev ie bil tak. kakršnega bi naj mani pričakovali. Avstrijski tisk ki je bil pač v prvi vrsti tangiran. ie reagiral na pisanje jugoslovenskega časopisja prijateljsko in sam obsojal mahinacije Heimwehrovcev ter sumljivo akcijo onih skuDin. ki bi se rade za restavracijo Habsburžanov posliižile pomoči frankovskih emigrantov. Zato pa se je pojavilo razburjenje v italijanskem tisku, ki ie smatral za Dotrebno. da vzame Avstrijo v zaščito pred Jugoslavijo, čeprav ii od te strani ne grozi niti najmanjša opasnost. temveč le od bojevitih Heimwehrovcev. O teh pa italijanski listi seveda trd^Tatmo molče. V tem ie torej ta paradoks, ki pa ima to dobro stran, da odkriva tudi politične tendence in koncepcije. Avstriia hoče mir. Italiji bi bil oč;vidno ljubši nemir To zlasti jasno odseva iz rimske »Tribune« ki skuša Avstrijo Drestrašiti pred Jugoslavijo, češ da Domenja iusro-slovenska kamoania le nrinravljanie terena za diplomatsko intervencijo iu^o-slovenskeea Doslanika na Dunaju. Ta rntervenciia naj bi dosesrla. da bi dunajska vlada ukrenila kake korake proti hrvatskim emigrantom v Avstriji. »Tribuna« fantazira celo o tem. da se grozi z naše strani Avstriji »z vojnim pritiskom«, o čemr pri nas seveda ni niti sledu, kakor tudi ni bilo nikjer opaziti »napadov na Avstrijo«, o katerih govori ta rimski list. Seveda »Tribuna« tndi te prilike ne zamudi da ne bi se obregnila ob Jugoslavijo. Odklanja vsako razoravo z jugoslovanskim tiskom »o argumentih, s katerimi skuša Beograd izzvati sodbo tako zvame civilizacije o italiiansko-iugoslovenskih odnošajih in o vzrokih. ki so napravili te odnošaje tako težke«. »Tribuna« nam očita, da smo falzificirali zgodovino londonskega pakta in prihaja do zaključka, da bi razprava z nami ne bila v skladu z dostojanstvom in prestižem Italije kot velesile. Tudi o hrvatskih razmerah ve »Tribuna« dosti povedati, čeprav same netočnosti. in dokazuje, da morejo nekateri Hrvati, bivši avstrijski oficirji, bivati v Avstriji. To njihovo bivanje oa t>o mnenju »Tribune« nima nikake zveze z notranjimi zadevami Avstrije. Rimskega lista pri tem prav nič ne moti dejstvo, da so baš Italijani ponovno odobravali sodelovanje Heimwehrovcev in hrvatskih emigrantov, in ne dejstvo, da stoje nekateri teh emigrantov celo na čelu Heimwebra. Jugoslovenski tisk je od vsega Dočetka nastopil proti tem temnim heimwehrovskim naklepom in na ta način vzel indirektno v zaščito avstrijsko državo in avstrijsko vlado, ki jima Heimwehr povzroča največje neprilike. Edini interes Jugoslavije ie. da bi se Avstrija razvijala v redu in konsolidaciji, in zato ie grda neresnica, ako trdi »Tribuna«, da želi beograjska vlada videti Avstrijo v neredu. Prav tako ni točno, da naša vlada širi vesti, da bi bila v Zagrebu odkrita zarota za restavracijo Habsburža-nov. Nikake take »hrvatske zarote« ni bilo. prve zaneslijve vesti o skupni akciji Heimwehra in frankovskih emigrantov za obnovo Habsburžanov Da ie prinesel baš avstrijski tisk. ki so mu gotovo mahinacije teh dveh činiteljev bolj znane, kakor iugoslovenskemu. Od vseh resnih dunajskih listov sim-patizira s kampanjo italijanskega tiska samo »Reichspost«, ki je pravkar objavila izjavo generala Sarkotiča, voditelja frankovskih emigrantov Sarkotič napada Jugoslavijo, piše o njenih razmerah kar najbolj črno in seveda de-mantira vesti o legitimistični zaroti in o tem. da bi bil on vodja te zarote. Nadalje sporoča, da je 9. novembra navedel našemu dunajskemu poslaniku Mi-lojeviču svoje naziranje o razmerah v Jugoslaviji s prošnjo, naj to njegovo izjavo sporoči v Beograd. Kaj vse je povedal g. Milojeviču o tem general Sarkotič v svojem članku molči, meni pa. da je njegova izjava izzvala »napade« jugoslovenskega tiska. Gospod general se pri tem oač precenjuje. »Napadov na Avstrijo« v našem tisku sploh ni bilo. kar pa se je Dišalo o heimwehrovski in frankovski akciji, je bilo napisano na podlagi informacij, ki so prihaiale iz Avstrije, in na podlagi preiskave, ki je bila izvršena v Zagrebu povodom are- Avstrijski HeimwehroTci m Jugoslavija Odgovor „N. Fr. Presse" na poročila jugoslovenskega tiska o nevarnih zunanjepolitičnih heimwehrovskih načrtih Dunaj, 20. novembra. AA. Po dolgem molku je današnja »Neue Freie Presse« zavzela stališče do pisanja jugoslovenskega tiska o prilikah v Avstriji. List ne verjame, da bi bile resnične vesti o namerah nekih krogov v Avstriji, ki bi stremeli po izprememb* obstoječega reda. stvorjen^ga v vset Evropi. List dalje pravi: »Če pa ie točno kar prinašajo »Politika« in drugi listi Dotem ie ootrebno. da ruroslovenski tisk prinese dokaze, kje Evrona vidi nevarnost. ki naj bi H pretila He'mwehrovci so radikali v notranji politiki, toda nikoli se niso bavili z zunanjo Dolitiko. O restavraciji Habsburžanov in obkro-žan.iu Jugoslavije, kar se šteje v greh dr. Seiolu. ne more biti niti govora, ker bi Avstriia bila srečna, če bi v eventualni bodoči svetovni katastrofi. kakor malo je verjetno, mogla ostati nevtralna.« »Težko je verjeti, da bi se taka kampanja mogla voditi brez vsakršne podlage. ne vidimo Da nikjer take podlage in ne razloga za tako kampanjo. V ooštev oride eno edino dejstvo, ki pa ni treba d* bi vzbiiialo skrbi v Jugoslaviji. Naše razmerie do Italije je danes za niiansn boliše nego prej Minila je faza ko ie Mussolini govorfl z oma-lovaževaniem o Avstriji in ko ie fašizem ermel nroti 4vstriii Jtaliian^ki tisk celo brani Avstri.io nred angleškimi hi iugoslovpn«V!rni nomad' Vsa Avstriia skupno s He;mwehrovci ne bo nikoli dovolila da bi s katerimkoli sosedom prišlo do nennia+elisVh odnoša'ev: o tem nai bod0 tudi v Jugoslaviji dodobra uverien?.« Akcija za podunavski žitni kartel Uvodna posvetovanja med našimi in madžarskimi interesenti v Budim oešti Beograd. 20. nov. p. Novosadska Pro-duktna in efektna borza je izdala danes naslednji komunike: »Kakor smo že poročali so madžarski gospodarski krogi započeli akcijo, da bi se Jugoslavija. Rumunija in Madžarska sporazumele o skupni prodaji kmetijskih proizvodov. namenjenih za Izvoz. Te dni ie posetilo več zastopnikov naših gospodar-skin krogov pod vodstvom predsednika no-vosadske borze dr- Gedeona Djundjerske-ga madžarske gospodarske kroge v Budimpešti z namenom podrobnega informi- ranja o tem predlogu. Po.«.et je bi! čisto informativnega značaia. Odposlanci so se na Madžarskem sestali s predstavniki eks-portnega društva z državnim podtajnikom dr Emilom Staubom na čelu ter s predstavniki budimpeštanske borze in madžarske žitne trgovine, s katerimi so razpravljali o vseh možnostfh skupne prodaje. Razprava nudi upanje, da bo to za naše poljedelstvo in žitno trgovino važno vprašanje mogoče ugodno rešiti. Prihodnji sestanek se bo vršil v najkrajšem času v Beogradu. Uboj vestnega agrarnega uradnika Komisar agrarnega urada v VeL Beckereku je bil ubžt v izvrševanju svoje službe Beograd. 30. novembra. AA. Na prošnjo agrarnih interesentov iz občin Beodra in Dragutiaova ]e ministrstvo agrarne refoi-me že lani odobrilo, da se v omenjenih dveh občinah na velikih posestvi.i Andora Karačoniia izvrši revizija agrarnih odnošajev. Ker ie razdelitev v tem ministrstvu že izvršena. Je odredil bivši agrarni urad v Velikem Bečkereku. da se 8- t m- in naslednje dni izvrši razdelitev agrarnega zemljišča in da se agrarnim interesentom izroči v deansko posest- Oposlanec agrarnega nrarfa Stevan Teodorovič, ki Je izvrševal razdelitev, ie ugotovil, da je neka parcela na tem posestvu, velika tri orale, zasedena po nekem Pajiču ki si io ie brez odobritve agrarnega oblastva samovoljno prilastil. Pajič ie trgovec in !e baje to par. celo kupi!, a brez znanja in dovoljenja ministrstva agrarne reforme in ministrstva za pol:edeIstvo Včeraj 19. t m-, ko je prišla vrsta nato parcelo, sta zahtevala Pajjčeva dva sinova od agrarnega cdpci.^nca Stevana Teodorovič^. da 'u v zemljiški knjigi vpiše za lastnika- Tega Teodorovič na podlag! obstoječih zakonskih predpisov ni mogel storiti, temveč jima je svetoval, naj se pritožita na nadrejeno mu oblastvo. Niso še znane bližnje okolnosti, zakaj sta sinova na to napadla Teodorovida Ugotovljeno je dosle: samo to, da je bil Teodorovič napaden, ko 'e sede! v voz, in da je eden izmed bratov držal konje za uzdo, drugi pa ga i& napadel in mu z nožem prerezal aorto, da ie Teodorovič na mestu izdihnil- Proti ubijalcema je uveden sodni postopek, a Teo. dorovičevo truplo so prepeljali v Veliki Bečkerek. Ker je bil poko ni Teodorovič vesten in sposoben uradnik ln ie nmrl » zvrševan!u službe, se bo pogreb vršil na državne stroške in bo na krsto položen venec ministrstva za poljedelstvo. Ukrepi za povzdigo naseljeniških kolonij Okrožnica poljedelskega ministrstva — Predavanja in poučni tečaji med kolonisti — Propaganda zadružništva Beograd, 20 nov AA Kolonijam naših dobrovoljev, optantov. kolonistov io drugih agrarnih interesentov se doslej ni po> srečilo vzbuditi primera« pozornosti za svoj gospodarski im kulturni prospeh Tako pristojna oblastva kakor tudi zasebni interesenti so jih po krivici zanemarjali. Zlasti je izostala vsaka moralna (»odpora s strokovnimi posveti, ki bi bili psihološko učinkovali, da se ti ljudje počutijo v svojih novih domovih kakor doma. To ve« zlasti tudi za gospodarske in socijalne ukrepe, ki so za organizacijo njihovih novih domačij potrebn.ejši kakor kdaj prej Da bi se tudi našim kolonistom §!o v tem pogledu na roko. je minister poljedelstva dr Oto Frangeš razposlal okrožnico na vse bane. pozivajoč jih. naj posvete vso pozornost našim naseljencem Pred vsem morajo bani pozvati svoje strokovne poljedelske referente, da prirejajo s po« tacije zločinske skupine, ki ima na vesti umor Tonija Schlegla in več drugih zločinov. Jugoslovenski tisk je smatral za svojo dolžnost, da opozori na nevarnost za mir. ki izhaja iz take kombinirane akcije. Vsi resni dunajski listi so sprejeli naše argumente kot točne in opravičene m tako nudili najboljši dokaz, da jugoslovenski tisfk ni nastopal ofenzivno, temveč po svoji dolžnosti le defenzivno *v obrambo lastnih državnih interesov. Mi imamo še danes popolno zaupanje v avstrijsko vlado, da bo storila vse, da Heimwehrovci ne bi izzvali kakih mednarodnih zapletljajev, ki bi bili v škodo Avstriji in Jugoslaviji. Tudi ostala Evropa nam priznava, da je bila naša akcija v tem vprašanju popolnoma pacifistična, in te resnice ne morejo skaliti vsi nanori italijanskega tiska, niti napori »Reichsposte« in gospoda generala Sarkotiča. močjo »reških poljedelskih referentov po naših kolonijah predavanja to tečaje v zmislu čl. 10, 12 in 16 zakona o pospeševanju kmetijstva Ravno tako naj veter* narski referenti s pomočjo sreskih referen tov in občinskih, kjer jih imajo, organizirajo čim pogostejša predavanja in tečaje iz veterinarske stroke Občine naj se opo« zore, da tudi njihovi organi, zlasti tajniki, poslovodje m inteligentnejši občani, posvečajo večjo pažnjo članom kolonij m da posedajo kolonije v svojem okolišu čhn po« gosteje. Posebna pozornost naj velja propagandi za ustanavljanje raznovrstnih zadrug, predvsem produktivnih Referenti morajo po prirejenih predavanjih in teča* jih oddati poročila banom, ki bodo na iovi teh poročil sestavljali referate za ministra s svojimi nadaljnimi predlogi glede povzdige naših naseljencev. Beograd, 20 nov A A Ministrstvo polje« delstva je zgradilo v Slatini, srez giljan-ski, 45 modernih hiš za naše naseljence in 10 hiš v Dubravi, srez kačanski. Jutri bo prevzela te hiše kolavdacijska komisija ministrstva poljedelstva z inšpektorjem tega ministrstva g. V Magovčevicem na čelu. Komisija bo nato oddala stanovanja naj« boljšim io najpotrebnejšim naseljencem iz Vranja, ki so se tjakaj naselila že pred delj časom. Vodstvo episkopata v Beogradu Beograd, 20. nov. p. V Beograda se mudijo zagrebški nadškof dr Bauer, Ijubljan« ski škof dr. Jeglič in beograjski nadškof Rodič. ki so danes posredovali v r« nih cerkvenih vprašanjih. Potrjena smrtna obsodba Beograd, 20. novembra p. Kasacftsko sodišče le danes potrdilo obsodbo skocrtijanskega apda-cij-Jkeza sodišča, s katero le bil obsojen ha smrt Mihael Golovid,. kš ie nbiJ svojo mater šn svoje«a brata ter sfoušal ubili tudi starejšega brata Borba za poljsko ustavno reformo Kriza poljskega parlamentarizma - Vlada Svitafskega ne bo odstopila ter bo izvedla reformo ustave kot jo predlaga maršal Pilsudski Varšava, 19. novembra, AA. Včeraj je predsednik vlade dr. Svitalski predaval o potrebah reforme poljske ustave m označil glavne smernice nove ustavne reforme ki naj omogoči boušo bodočnost. Podal ie kratek oregled ustavnih borb na Poljskem ki niso drugega kot borba med desnico, ki le samo orotl PUsudskemu in levico. k| ljubosumno pazi na to. da ohrani suverene pravice narodnega predstavništva. Sedanla oo-Ifska ustava ie olod narodnega nokreta ki ie oriše! do veliave meseca maia 1926 Za tem ookretom je tedaj stala večina naroda Parlament, ki se identificira s pojmom naroda, je proti vsak: izdatni ustavni reformi, ki bi zmanišala njegove pravice. Ooozociia stavlia v parlamentu vedno nove predloge, da tako odloži ustavno reformo. Parlament je s svojim oostjoaniem izgubil st!,ke z liudsk'mi množ!cami. k? so odločno proti temu. da bi »e °oljs)tta vrnila v kaos ored letom 1926. Geografski In gospodarski ->oložai Poljske ie tak. da zahteva čim iačjo državno avtoriteto bi čim trdnejšo organizacijo poljske države. Napačno ie primerjati poljski parlamentarizem z zapadnim parlamentarizmom. Poljska nima kot Francija velikega števila močnih politikov, ki jamčijo ia stalnost režima m za kontinuiteto francoske do-litike. Pač pa ie za to tem večje število strank tn frakcij. Na Poijskem sedaj ni mogoče sestaviti stalne Parlamentarne večine. Zato se zadma leta neprestano vrste vlade in mehovi režimi trajajo samo po nekoliko mesecev. Vsaka vlada skuša ostati čim deli na oblasti. Vrhu tega ie PoljsKa še daleč od tega. kar je bistveno za angleško parlamentarno življenje. To je fair p!ay Kolikor se da Dresoditi ta osnovna lastnost angleškega Darlamentarnega življenja ne bo uresničena na Poljskem, ne v bližnji ne v daljni bodočiosti. Zategadelj je mogoče rešiti Polisko Dred neprestanimi krizami samo s poglobitvijo avtoritete predsednika republike. Politično življenje na Polkkem e tako. da potrebuje močnih osebnosti. Parlamentarni režim, ki ie neomejen, vodi neizbežno do bohotnega razmaha birokracije. Ta nevarnost ie dokaj manjša, kadar je na vladi režim močne roke. Ustavne reforme ne morejo rešiti onih, ki so za preširoko demokracijo. Načrt opozicijskih strank gre za tem. da se samo izpreme.il volilni zakon in da se po drugi strani razširijo pravice parlamenta. Te stranke zahtevajo stalno zasedanje parlamenta celo za primer. da so razpisane nove volitve. Poljski je onemogočen vsak razvoj, ako se ne ustvari močna In stalna vlada. Parlament ie proti temu in zato ie izključeno sodelovanje glede ustavne reforme. Ljudske mmžice so to dobro sipoznale in zahtevajo sedaj od1©^!! ukrepov, ne pa zvočnih fraz opozicije. Množice hočejo oolittso močne roke v sedanjih težkih gospodarskih in socijalnih razmerah. Borba za reformo ustave ne bo lahka -n treba bo pri njej mnogo potrpežljivosti, česa' p:» ne uvi-devajo oni ki hočejo biti trdoglavi in zle volje. Zato le vlada odločena, da ne odstopi, ne glede na to. da-II ima ▼ parlamentu aritmetično večino aH ne. Za vlado stoli večina prebivalstva. In zato »Bomo v tel oorbi zmagali mi!« Tabor, ki se zbira okoli Piisjdskega. bo moral prebroditi še dokajšn.ie težKO-če. toda ustavna -iforma bo končno vendarle taka. kakor io je zamislil maršal PMsudski. Varšava. 20 nov. s. Konservativni knez Radziwil. pred'sednik vladnega bloka v sejmu je imel včeraj v Krakovu daljši govor, v katerem je izrekel željo, naj bi bila ustavna reforma po možnosti izvedena zakonitim potom Če pa to ne bo posre* čilo. bo potreba pač to doseči z drugimi sredstvi Končna odločitev o vsem tem pa leži izključno v rokah Pilsudskega, ki uživa zaupanje vse Poljske. Dijaške demonstracije proti vladi Varšava, 20. nov. s. Na raznih krajih Varšave, tako v bližini nemškega poslaništva te pri Filharmoniji, je prišlo včeraj do resnih spopadov med dijaki in policijo pri čemer je bilo več dijakov ranjenih. Neko dijakinjo je pohodil konj policijskega uradnika Pri Filharmoniji so demonstranti potegnili nekega stražnika s konja in ga težko ranili z udarci Diiaki so demonstrirali pro« ti podpisu nemško-poljske pogodbe proti poljski vladi Policija je dovolila protestno zborovanje diiakov proti nemško-polj* ski pogodbi s pogojem, da dijaki ne pojdejo demonstrirat na ulico. Kljub temu so se zbrale po zborovanju večje skupine dijakov. ki so odšle med demonstriraniem pred tehniko. Filharmoniio in kaznilnico. Številni demonstranti, k* se rm ie pridrw '-Io tudi občinstvo, so bili aretirani. Za danes so zopet napovedana dijaška zboro-mjm. Ofenziva sovjetskih čet v Mandžuriji Ruska letala obmetavajo kitajski glavni stan z bombami Kitajske čete prosijo za pomoč Moskva, 20. nov. g. Sovjetske čete so osvojile mesta Dalainor m Mazurio ter ujele večino kitajske posadke. Na kitajski strani je padlo nad 2000 mož Boji s Kitajci, ki se jadmo umikajo, trajajo dalje. Harbin, 20 nov d. Na krtajsko-ruski meji je opažati poživljeno gibanje sovjet« 9kih čet. ki napovedujejo, da bodo v kratkem izvedle večjo ofenzivo proti kitajski fronti v svrho ojačeoja svojih strategič- S postojank. Posebno živahno delujejo sovjetska i vidniška hi bombarderska letala, ki stalno krožijo nad kitajskimi postojankami ter obmetavajo Kitajce z bombami, ki so porušile več važnih prometnih naprav. Ru* ska letala lete zelo daleč v ozadje kitajske vojne črte ter so včeraj ponovno obmetavala z bombami glavni stan kitajske voj« ske v Hailarju pri čemur je bilo mnogo kitiajskih vojakov ubitih m težko ran je« h. Kitajsko vrhovno vojno vodstvo je nujno naprosilo nankinško vlado za pomoč, ker je uverjeno. da se pod sedanjimi ->kol« nostmi ne bodo mogle kitajske čete uspešno ustavljati navalu sovjetskih čet. ki razpolagajo z zelo dobro tehnično opremo ter s postno močnimi oddelki težke artilje« rije, ki obstreljuje kitajske strategične postojanke pri Mančuliju, Dalainorju in Hailarju. Neizpolnjive želje črnožoltih lakajev Avstrijski in madžarski legitimisti slovesno praznujejo rojstni 4an Otona — Komentarji madžarskih socialistov Budimpešta. 20. novembra, s. Zveza svete krone madžarskih žena in mož ie priredila včeraj, na predvečer rojstnega dneva kralja Otona v stari poslanski zbornici slavnostno zborovanje, na katerem so številni govorniki nastopali za čimprejšnji povratek Habsburžanov na Madžarsko in poveličevali siavna dela Habsburga za madžarski narod. Finančni minister Karlley Je izvajal med drugim, da bi bila ideja ponovne združitve med Avstrijo in Madžarsko parodiia dvojne monarhije in da ne bodo madžarski legitimisti nanjo nikdar pristali. Današnje stamje državnega upraviteljstva ne more trajati večno, in to še posebno z oziram na tradicijonakio tesrno zvezo med madžarskim državnim poglavarjem in katolicizmom. To namigavamie se nanaša na kalvi-nistično veroizpoved državnega upravitelja Hortya, ki je legltimistom trn v peti. Minister je zaključil, da bi samo povratek kralja Otona obnovil državno pravno ^Budimpešta. 20. novembra, o. Socialistični licti oblavliaio k poroči'om o proslavi madžarskih lesritimistov daljše komentarie. v katerih spominjalo le te na čase borb madžarskega naroda za samnsto;tiost in evobndo v letu 1848. Ooozariaio 'ih med drugim tudi ns zločinsko postopanje Habsburžanov 7 nalboliMmi madžarskimi rodoljubi. ki so lih črnožolti krvniki obeša'i in streljali samo za to, ker so ljubili madžar- ski narod ter ga hoteli osvoboditi tiranije Habsburga. Na vse to oa so legitimisti že davno pozabili in hočejo sedaj proti volji celega sveta in velikega dela Madžarov onesrečiti Madžarsko s ponovno vzpostavitvijo Habsburžanov ter naložiti narodn nov suženjski jarem, ki bo tem težji, ker bi se sedaj naselila na Madžarskem vsa habsburška familija. ki jo ie pred razpadom iedva redila milijonska avstro-ogrska monarhi'a. Dunaj. 2G. novembra s. Danes dopoldne se ie vršila v kapiteljski cerkvi slovesna služba božja ob priliki 18. roistnega dneva najstarejšega sina pokojnega cesarja Karla. Otona. Ko so pristaši Habsburžanov zapuščali cerkev je imel polkovnik Woiff nagovor, v katerem ie pozival vse cesarju zveste, naj vztrajajo v zvestobi ter napovedal. da bo zakon o izgonu Habsburžanov m zaplembi njihovega premoženja kmalo razveljavljen. Pomorska razorožitvena jronferonca London. 20 nov AA Po informaciji »Dailv Telegrapba« bo traiala pomorska razorožitvena konferenca v Londonu, ki bo otvorjena 21. januarja, osem do deset dni Konferenci bosta prisostvovala fwfi dva admirala, fe; sicer iaponski admiral Taka-rabe in an Siriani. Razkroj v stranki nemških nacionalistov Nezadovoljstvo poslancev s katastrofalno politiko Hu-genberga - Ogromno število ponarejenih vpisov v plebiscitne spiske Berlin, 20. novembra, d. Predsednik nem-Ske nacijonalne stranke. Hugenberg, je doživel včeraj na seji parlamentarnega kluba svoje lastne stranke težak poraz. Klub se Je sestal snoči na sejo, ki je trajala preko polnoči in na kateri so razpravljali poelao-ei o političnem položaju v Nemčiji teT o pripravah za organiziranje strankinega kongresa v Kasslu. Predmet razprav je bil predvsem uspeh akcije za izvedbo ljudskega glasovanja o ratifikaciji Youngove reparacijske pogodbe. Večina poslancev je izrazila svoje nezadovoljstvo nad izidom vpisovanja v plebiscitne imenike ter proglasila izid kot velik ne-nspeh. Ravno tako so bili poslanci tudi zelo nezadovoljni z izidom občinskih volitev v Prusiji. pri katerih je stranka zelo nazadovala v korist ekstremnib socijalistov. Posebno ostre pa so bile razprave o § 4. predloga za izvedbo ljudskega glasovanja, ti predvideva zaporno kazen za vse ne-m-Ske državnike, ki bi omogočili ratifikacijo Youngove pogodbe in priznanje nemške vojne krivde. Proti temu paragrafu je na Btalo v vrstah poslancev nemške nacijonalne stranke že veliko nezadovoljstvo še pred objavo ter je velik del njih zahteval, naj se ta flen Srta. Hugenberg pa tega ni storil, ker je bil odvisen popolnoma od voditelja nemških narodnih socijalistov. Hitlerja, ki je zahteval, da mora ostati ta člen brezpogojno v predlogu. Agitatorji narodnih socijalistov so razbobnali po vseb shodih s pri-atavkom, da so danes le še oni predstavniki prave nemške nacionalistične politike zaradi česar je prešlo v narodne eocijaliste večina desničarjev h nemškonacijonalne stranke. Zaradi tega so zahtevali včeraj poslanci, fa so nezadovoljni s pogubonosno politiko predsednika Hugenberga, naj se dovoli vsakemu poslancu pri glasovanju o § 4. zakona proti ratifikaciji Youngove pogodbe pravica do svobodnega glasovanja. Ta predlog je zelo revoltiral Hugenberga, ki pa je moral končno naraj pristati, ker se je zaotj zavzel tudi bivši voditelj nemških nn-ciionalcev. grof VVestarp, ne da bi odredil prej o tem predlogu glasovanje, ker se je bal, da bo preglasovan in dobil s tem nezaupnico. Berlin. 20. novembra, d. Nemški tisk obširno razmotriva potek sinočne seje nemške nacijonalne stranke ter napoveduje, da bo prišlo v doglednem času do preloma v stranki sami. če ne bo podal preje Hu-eenberg svoje ostavke. Med nezadovoljnimi poslanci, ki lih ie nekaj nad 20. so najuglednejši člani stranke, ki iih podpirajo zelo močne skupine nemške nacijonalne stranke. Ta skupina sedaj že javno napo-veduie. da bo najodločnejše nastopila proti škodliivi politiki šefa stranke na konjre-su v Kasslu, zakar se zelo intenzivno pri-oravlia. Berlin. 20 novembra, d. Iz dobro poučenih krogov doznavaSo. da je komisija za preeled voisov v plebiscitne spiske ugotovila do sedaj nad 10 000 faHficiranh vpisov, ki iih ie razveljavila Sedaj se bavi glavni odbor z vprašaniem veljavnosti vpisnih list. k> so iih izoolnjevajj volilci na ta način. da so iih agitatorji desničar-iev nosili po hišah, kjer se ie vršilo nato vpisovanie. Ako bo e'avnl odbor razve" Uavn tudi te vnise. notem na">rž ne bo doseženo notrebno Stevi'o vnlsnlkov ter bo nlehlscttno nostonanie oro«f'a?eno za oro-nad'o in ustaviiene vse orlorave za nlego-vo izvedbo, ki se ima Izvršiti 22. decembra. Macdonald preprečil krizo delavske vlade Po daljšem govoru Macdonalda o potrebi sprejema zakona za omejitev brezposelnosti, je sklenilo levo krito stranke glasovati za predlog vlade London. 20. novembra. Parlamentarna frakcija delavske stranke je imela sinoči pod predsedstvom Macdonalda sejo. na kateri Je bilp treba zavzeti stališče z ozirom na znano 'izjavo levega krila poslancev v vprašan iu zakonskega načrta o omejitvi brezposelnosti. Predsednik Macdonald je v svojem govoru dejal onim ki so tako strogo nastopali proti načrtu novega zakr\. da tudi on. Macdonald sam ni zadovoljen s predloženim načrtom, da pa ni bilo za enkrat na noben način mogoče doseči vladi več-fih ugodnosti z* brezposelne. Dalje je iz- razil upanje, da bo v kratkem mogoče izpolniti vse zahteve levega krila poslancev glede podpiranja brezposelnih. Tako mu je uspelo skoro do poslednjega moža vzpostaviti enotnost delavske stranke in je bilo na podlagi tega novega stanja sklenjeno, da bodo delavski poslanci glasovali za predloženi zakonski načrt, kj pride na jutrišnji seii spodnje zbornice na dnevni red v drugem čitanlu. Vendar pa bo baje kljub temu glasovalo nekai poslancev neodvisne delavske stranke proti predloženemu zakonu. Vzhodna reparacijska konferenca Pariš, 20. novembra. AA. »Ecbo de Pariš« priobčuje komentarje o včerajšnjih dogodkih v komisiji za vzhodne reparacije in veli. da velesile niso bile složne in da nosijo zato odgovornost za prekinjeno delo te komisije. Verjetno je, da bo'Italija kasneje vendarle izpremeniia 6voje zadržanje. Bolgarska ee očividno vdaja domnevi, da ji bo baaška konferenca odredila manjše reparacije. »Journal< napoveduje, da bo morala Bolgarska. ki je odklonila predlog komisije za vzhodne reparacije o 37 reparacijskih obrokih po 12 in pol milijona frankov, plačati 36 obrokov po 15 milijonov, kakor so to odredili strokovnjaki na pariški konferenci. Italijanski prosvetni minister na Dunaju Dunaj, 20. novembra, g. Danes je prispel eemkaj v najstrožjem inkognitu italijanski prosvetni minister Giuliano Baldino. Nje1 govo dunajsko bivanje, ki je določeno samo na en dan, ni v zvezi, kakor zatrjujejo v italijanskih političnih krogih s političnimi vprašanji. Danes je ftalijanski prosvetni minister obiskal italijansko šolo, kjer je imel kratko predavanje. Minister je govoril o italiiansld in nemški kulturi, ki sta vedno v Evropi delovali skupno. Baldino je tekom dneva obiskal več muzejev in si ogledal javne spomenike. Budimpešta, 20. novembra, d. Jutri prispe v Budimpešto italijanski prosvetni minister Baldino, ki bo službeno obiskal madžarsko vlado in ostal v Budimpešti nekaj dni. Njegov poset spravljajo v zvezo z madžarskim odporom proti plačevanju reparacij. Sestanek medvojne „mafiie" Praga, 20. nov. h. Jugoslovenski poslanik dr Andjelinovic je priredil danes ča* janko, na čast članom medvojne »mafije«. Čajanke so se udeležili razen kancelarja dr. Šamala skoraj vsi člani mafije iz vojne dobe. Pri tej priliki so člani mafije naj* prisrčne j še pozdravili kot svojega sodelavca iz vojne dobe direktorja »Jutra« dr. Kraraerja, ki se slučajno mudi v Pragi. Foljslko-češik! obmejna incident Moravska Ostrara, 20. novembra, g. Pri Tatrovicah ob polisko - češkoslovaški meji je prišlo do obmejnega incidenta, ki še ni popolnoma pojasnjen. Poljski finančni stražnik je streljal na češkoslovaškega državljana Ivana Žilo in ga ubil. Žila je stalno bival na poljskem ozemlju in je bil zaposlen v tovarni na češkoslovaških tleh. Preiskava je dosedaj ugotovila, da je ustreljeni Žila kljub pozivu 6traže naj obstane, nadaljeval svojo pot. ItaMjansika odlSkovanfa madžarskih generalov Beograd, 20. nov. p. Po vesteh te Budiirape&e fe danes tatno&ndi italisjaostoi poste® Sk grof De Momza feročfl v vojnem ministrstvu vrfik.i križ reda ita:Ba«skt brone madžarskemu vojnemu mii-iiistra Gorubosu. nadalje glavnemu poveljniku madžarske vojsike generalu Jankijm .jn generalu Roderfo. Bolgarski šport Sofija, 20. novembra. A A. Na zadnji seji bolgarskega olimpijskega komiteja so sklepali o sodelovanju Bolgarije na olimpijskih igrah v Los ^Angelesu leta 1932. Sklenjeno ni bilo nič konkretnega, ker je še nekoliko zgodaj o tem splepati, pač pa je seja razpravljala o načinu, kako naj se omogoči večji razvoj lahke atletike in ostalih športov na Bolgarskem. Na isti seji je bil izvoljen za predsednika upokojeni general Lazarov. za častnega predsednika pa Sapračikov, član mednarodnega olimpijskega komiteja in bivši poslanik Bolgarije v Beogradu. Borzna panika v Madridu Madrid, 20. nov. s. Včerajšnja efektna borza je doživela največjo paniko, odkar traja režim generala Primo de Rivere Tečaji efektov so znatno padli. Paniko je najbrže pripisati poročilom o gospodarsko-finančni situaciji Španije, ki se je poslednje čase nepričakovano poslabšala. Pokret proti Primo de Riveri Madrid, 20. novembra, d. Španska poliejja k razkrila široko zasrtcvami poforet med narodom proti piedisedinakn vlade, Pnsmo d« Riivesri. V teč organiizaoiji niso sodelovali samo Slani tevi-čars/ksh, temveč tu® (tesoičarskiih strank, ki so dosedaj po'^®k5 nemiri v Pragi Praga, 20. nov. g. Danes se je zbralo pred nemškim patološkim zavodom približno 200 dijakov, ki pa so se na poziv policije razšli Ker so dijaške organizacije obljubile rektorjem zavodov, da bodo vzdrževale mir, se bodo jutri na obeh visokih šolah zopet pričela redna predavanja. Odmevi Uzunovlti razbojništev v Sobranju Adresna debata v bolgarskem parlamenta — Uspeli lažnega Uzunova — Po dijaških demonstracijah Solija, 20. novembra. AA- Včeraj se je v sobranju pričela razprava o adresi parlamenta na prestolni govor. V imenu zem-Uoradmkov je govoril poslanec Markov, ki je s statističnimi podatki orisal težki go-spodarski' položaj Bolgarske. Posl. Markov je nato dokazoval, da je proračun pretirano visok m da notranji položaj ni normalen. Bolgarska je polna razbojnikov. PosL Markov je zahteval energične ukrepe proti neprestanim razbojstvom. Zanimivo je, da je posL Markov v svojem govoru navedel, da je razbojnik Uzunov po 9. juliju 1923 postal član narodnjaške stranke, h kateri je pripadal tudi bolgarski minister zunanjih poslov Burov. Svoj govor je poslanec Markov sklenil s pozivom, da je treba dati Bolgarski narodno vlado. Sofija. 20. novembra. AA. Po poročilu iz Plovdiva ie maskiran neznainec napadel skupino ljudi z besedami »Jaz sem Uzunov«. Ljud'je so se tako preplašili, da jih je razbojnik mirno izropal, nato pa odve-del dekie Maro Koševo v neko kolibo. Lažnivega Uzunova so prijeli. Orožniki so ugotovi'i, da gre za nekega mladeniča iz Plevlja. Sofija, 30. novembra. AA. Študentje pripravljajo oster protest, ker je policija streljala nanje, ko so demonstrirali zaradi reparacij. Študentje so posetili Karadjazova in zahtevali, naj se vodjo 4. policijske stražnice upokoji. Rezervni oficirji so pripravljali nov protestni shod proti reparacijam. Shod, ki bi imel biti jutri, so oblastva prepovedala. Bolgarska ministra na potu skozi Beograd Beograd, 20. nov. p. Skozi Beograd sta danes potovala na poti iz Pariza v Sofijo bolgarski zunanji minister Burov in finančni minister Molov Ker ni bil službeno napovedan njun prihod, na kolodvoru ni bilo oficijelnega spre'ema. Tudi od bolgarskega poslaništva ni nihče pozdravil ministra- Kakor znano, sta se bolgarska ministra udeležila v Parizu konference za ureditev vznodnih reparacij- Novinarji, ki so skušali doseči, da bi jih ministra sprejela in jim podala izjave 0 svojih uspehih v Parizu, niso dosegli svo!ega namena. Razkrite poštne tatvine v Zagrebu Z nadziranjem osumljenih uradnikov poverjeni nameščenec je sam odpiral ameriška pisma in kradel vložene bankovce — Aretacija poštne raznašalke v Pančevu Zagreb, 20. nov- n- Uprava pošte in telegrafa v Zagrebu je izdala danes naslednje obvestilo: »Že delj časa je prejemala uprava pošte in telegrafa ovadbe, da se morajo neki nameščenci pošte Zagreb II- pečatj 1 odpiranjem pisem iz inozemstva in s tatvinami inozemskih valut. Prijave so se glasile poleg drugih uradnikov tudi na ruskega begunca Petra Lukasijeviča, ki je bil nameščen kot dnevničar na pošti Zagreb U. Spočetka je imel baš Lukasi evič nalogo in dolžnost da pazi na one osebe, ki so bile prve osumI:ene imenovanih tatvin. Zaradi tega so bile prijave proti drugim uradnikom zelo nejasne in je bila podoba, da so le posledica mržnje in osvete, dokler ni padel končno uptavičen sum na Lukasijeviča samega. Da se ugotovi krivda ali nekrivda Lukasijeviča, Je bilo potrebno izvršiti nekaj fiktivnih pošiljk, ki so šle skozi njego- Vdanostni pozdravi Kmetijske družbe Kmetijska družba v Ljubljani Je na svojem ustanovnem obenem zboru v soboto 16. fc m. odposlala naslednie pozdravne m udanostne brzojavke: »Dvornemu maršalatu — Beograd- Ustanovni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani dne 16- novembra izraža Njegovemu Valičanstvu kraliu Aleksandru In Njegovi kraljevski hiši globoko udanost slovenskih kmetovalcev.« »Gospod ministrski predsednik general Zivkovič — Beograd- Ustanovni občni zbor Kmetiiske družbe v L'ubliani dne 16. novembra pošilja Vam. gospod ministrski predsednik, udanostne pozdrave ter Vas prosi za Vašo blagohotno naklonjenost pri svojem delu za pospeševanje kmetijstva v Dravski banovini.« »Gospod Oto Frangeš. minister poliopn-vrede Beograd. Ustanovni občni zbor Kme-ti:ske družbe v Liubl ani dne 16. novembra pošilja Vam. eospod minister, udanostni pozdrav s prošnjo za Vašo naklon enost, ki io bo ootrebovala pri svoiem delu za prosoeh kmetiistva v Dravski banovini-« Sofijska konferenca Sofija, 20. novembra. AA. Bolgarska agencija javlja: Na današnji seji bolgarsko - jugoslovenske komisije, ki ji ie predsedoval gosp. šaponič. je bila končana diskusija o principijelni rešitvi vprašanja dvolastniških posestev. Delegaciji sta se sporazumeli o osnovi kasnejših razpravljanj in o načinu praktične likvidacije tega vprašanja. Diskusija je tekla v najbolj prijateljskem tonu in obe delegaciji sta pokazali živo željo, da se to vprašanje končno resi čim prej, ker je to v interesu obeb držav. Prihodnja seja bo jutri. Novi afganistanski kralj umorjen? Del U, 20. novembra, o. Tu se k razširite vest. d>a k bši novo afganistanski kraij Nadir Khati umonšen Smatrajo, da k vest neresnična. Uradni kno® tejav$jajo. da ne vedto o tem ničesar. Nesreča rumunskega letalca Bukarešta, 20. novembra. AA. Hidiroaivijon pilota Teodorja se k mora! spustrM na jezero Sud-rool. Pri pristajanju se k letalo prevrnite io k motor etospfcdiiral. Po &tnrrurnem iskano« so našli strašno razmesarjeno priketovo trup'o. Kitajci preteoH svojega posllanlika Bruselj, 30. nov. s. Davi je vdrlo šest Kitajcev v poslopje kitajskega poslaništva ter zahtevalo od poslanika naj posreduje zaradi oprostitve njihovega rojaka, ki je bil aretiran Zaradi poskušlenega atentata na kitajsko poslaništvo. Ker je poslanik •cigovoril, naj se obrnejo na belgijsko policijo, so ga prosilci dejansko napadli in lahko ranili. Policija je napadalce prijela. Posledica bolgarske nepopustfžvosti Sofija, 20. novembra. AA. Komisar Društva narodov Charond je prepovedal izplačilo preostalega zneska investicijskega posojila Bolgarski, dokler bolgarska vlada ne izpretnenj novega bolgarskega železniškega zakona, kakor zahteva komisar Društva narodov. Hmeljski trg Žatec. 20. novembra. %. Promet oko S 200 stotov. 2ii»aJino zanimank za prvovrstno bfago. Cene nespremenjene od 475 do 760 Ke. ve roke- To je bilo storjeno tako, da se je dogovorila zagrebška pošta z ljubljansko in je bilo odposlano iz Ljubljane v Zagreb fingirano denarno pismo, ki si ga je bil Lukasijevič res prisvojil- Ta poskušnja je imela torej popoln uspeh in ie bil zaradi tega Lukasijevič predvčerajšnjim aretiran in flagranti. V interesu preiskave se podrobnosti o aferi še ne morejo objaviti-c Novj Sad. 20 nov. n. Danes dopoldne je bila aretirana v vasi Pašičevo raznašalka pošte v Pančevu Filipina Hertl. Prijeli so jo, ker je iz nekega ameriškega pisma, naslovljenega na Kristino Tot, vzela ček glaseč se na 30-000 dolarjev. Ker obstoja sum. da se je Hertlova že delj časa pečala s takimi nepoštenostmi, je bila razširjena preiskava na vse njeno preteklo poslovanje- Mal ogenj v Florijanski ulici V Florijanski uRci je sinoči okrog 20. ■pri neki stranki nastal v stanovanju ogenj. Mlad trgovski uslužbenec je zvečer ob pri« hodu domov nalival gorečo svetiljko z ben« činom, ki se je vnel. Nastala je mala eksplozija, ka je fanta silno prestrašila Zbe» žal je iz sobe, a k sreči so domači takoj opaziK ogenj in začeli gasiti. Gasilci, ki so bili alarmirani, so hitro prihiteli v Flo-rijansko ulico, a medtem je bil ogenj že popolnoma udušen. Poškodovanega je nekaj pohištva, vendar pa škoda ni velika. Razprava proti profesorju Jovanovicu Beograd, 20. nov. AA. Razprava proti dr. Jovanoviču, profesorju beograjskega vseučilišča, pred državnim sodiščem za za* ščito države, je bila danes končana. Zaradi nenadnega obolenja člana državnega sodišča za zaščito države Vase Petroviča, člana sveta, je posvetovanje o krivdi dr. Jovanoviča odloženo na petek 22. t. m. Ob« sodba bo izrečena ta dan ob 1130. Prijeti tihotapci s tobakom Beograd, 20. novembra, p Organom finančne kontrole se je davi posrečilo, odkriti v bližini Sremske Mitrovice večjo dmžr bo, ki je že dalje časa tihotapila tobak. Organi finančne kotrole so zalotili tihotapce, ko so pravkar hoteli odpeljati težko natovor-jen voz. poln križanega tobaka. Kot glavne krivce so aretirali v selu Ladjarku, ki je štiri kilometre oddaljeno od Sremske Mitrovice. nekega Stanka Pučanoviča ter več njegovih prijateliev. za katere se je ugotovilo, da so se bavili s tiotapstvoro tobaka. Mala železniška nesreča Nova Gradiška, 20- nov- n. Davi ob štirih se je pripetila na postaji Staro Petrovo selo železniška nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeškin žrtev. Tovorni vlak iz Nove Gradiške je bil puščen na isti tir, kjer je stal drug tovorni vlak za Novo Gradiško. Iztirili so štire vagoni in se neznatno poškodovali Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno Poplave v Hercegovini Mostar, 20- nov. n- Neprestano deževje večih tednov je končno prenehalo. Neretva in Radoboia sta pričeli padati, vendar je nevarnost po narasli Neretvi še vedno velika. V okolici Čapljine sta preplavljeni dve vasi. Danes je odnesla Neretva leseno konstrukci!o mostu pri Grabovici, kjer je nameravala bivša oblastna samouprava zgraditi betonski most. Nesreča tfrskega oarnlka v Dalmaciji Spi k. 20. novembra. 11. Pn Ncrf^ k nasedel nekž gr§k< parnik, Id k P*ul h Metkoviča v Pirej. Na bnzojavmo obvestite k poste?a splitska dxekc#a pomorskega prometa pomožni paro-brod, da reši rt neprijetne®« položaja grško tovorno ladjo. Imenovanja pri banski upravi Beograd, 20. novembra. AA Z ukajjom Nj. Vel kralja in na predlog ministra za javna dela ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni v kr. banski upravi dravgke banovine: za načelnika tehničnega oddelka: inž. Matija Kraje, upravnik oblastne tehnične oprave v Ljubljani; za tehničnega inšpektorja v I/S inlL Ivan Sbrizaj. generalni inšpektor vod; za tehnične svetnike v 1/4 inšpetorji: inž. Karel Orel, inž. Leon Mencinger, inž. Josip Otahal in inž. Vladislav Bevc; za tehničnega svetnika t 1/5 inšpektor Alojzij Hočevar; za tehnična pristava v 1/6.: inž Vilko PV-letič in inž. SL Šfolfa. Beograd, 20. nov. p. Za tehnična inšpektorja Ij3 sta imenovana pri tehničnem oddelku Dravske banov me šef oddelka mž. Rudolf Zajec in šef strokovnega oddelka bivše gradbene direkcije inž. Viktor Ska« berne. Med vojno v nemška lastnina London, ' > novembra, s. Nad 100 Etaoov parlamenta k podpisalo spomenico glede vrnitve med vojno zaipilerfene nemške privatne lastrriare. Spomenica bo Vročena mfeistrskema predsednika MacdonaftSo, Mkladsiemu kamceiarju Snorvdc-no te trgovinskemu ministra. . Preprečeni „furež" z ukradenim crašicem PoRčane. 20. novembra. V našem okraju se ie primerilo že nekajkrat da so udrli Drašičeljubni tatovi v tuje svinjake bi odnesli spitane žrtve §e preden so prišle pod domači nož. V Spodnji Brežnici pri Poljčanah pa se Je dogodila tale stvar, ki lasno dokazuje drznost prijateljev pitanih prašičkov. Pri posestniku Štumfu so imeli prav lepo spitanega prašička, ki je že lani zagie-dal luč sveta. — »Ta teden pa bomo našega pujska kaff zaklali.« je odredil hišni gospodar. Na večer so pri Šturrrpfu vse lepo uredili za klanje ln so odšli spat v mislih na — kolme. To je bilo zautrai pri Sum f črvih vika in krika, ko je odpirala gosoodinja na vse zgodaj svinjak. Bil je — prazen. Le plast strjene krvi je pričala o tem. kar se Je odigralo tam tekom noči. Vsa obiokana je poklicala gospodinja svojega moža fn klavca. ki pa nista mogla v sveti jezi storit! ničesar drugega, kakor da sta se požtenn pridušfla na račun drznih tatov. Seveda so poklicali orožnike. Td so odSR takoj na zasledovanic. Preiskava je ugotovila, da je bil prašič že v svinjaku zaklan. Bab' so se pač. da ne bi cvjleča ftvaI prebudila snivajoče Štumfove družine. Zaklano živa! so si tatovi naložili na hrbet in pobegnili ž nio do bližnjega gozda. Do tja je vodila tudi krvr.va sled. Tamkaj pa mi se prašička rji menda malo odpočili od nre-stanega dela in zapazili. d3 zaklana žival še vedno krvavi. S cunjo so zadelali urez. nakar ie vsaka sled prenehala. Kljub tej oviri pa pridni orožniki niso odnehali z zasledovanjem Poizvedovali so v vsi okolici, kam bi neki ukradeni prašič zašel, pa so kmalu zvedeli, da imajo tisti dan furež pri Žibertu v vasi Stanovsko, pol ure daleč od Spodrfie Brežnice. Previdno se le nrinlazila orožniška pa-trulia do ?ibertove hiše. Izza zaklenjenih vrat .ie prihajal vesel holadri. Eden izmed orožnikov se ie snlazil v vežo skozi zadnja vrata in le prislu/koval hrunu in voit-ju. Bilo ie veselo, kakor bi bila rostiia. Vmes ie čul koraižen vzklik: »Da.i tra sem en kos. saj sem ga pošteno zaslužil!«... Orožnikoma ie bilo to dovolj. Nado «ta vstopila v sobo. kier se iih ie vsa družba, ki se je med iedačo tudi pošteno zalivala, močno prestrašila. »Kar prisedite. gospodje! Danes imamo furež.« ie menil eden veselih razigrancev. »A, kie smo dobili ora^čka ?«. so se začeli v zadrgi spogledovati, ko so iih Z9~ če'1 orožniki vsakega oosebei spraševati Eden ie menil, da ie prašiček domač prW delek. »-Boterca ra nam Je poslala v dar«, se Je nridušal drugi, itd Orožnikom ie bilo teh neulemajočfh se izpovedi dovolj. Napovedali so aretacffo vsei družini in so odvedli vse v zanore okrainega sodišča v Slovenski Bistrici Zda! pa se bo vršil furež le ob restsiK lovskem — ričetu! Cela okolica se smeje na račun Pf*^rečene gostile. _ Iz trbovelisV^ ^^^ Trbovlje. 20. novembra- V torek popoldne se je vršila plenarna občinska seia, na kateri se je razprav''s!n v prvi vrsti o vodovodnem redu. G. Kru-šič je prečita! osnutek vodovodnega reda. ki ga ie sestavil ln sore.ie! širši rosoodar-sld odbor in ga poročevalec predlaga nie-njimu v odobrenie. Vnela se te žrvabn-debata. V imenu TPT) ie ir?^vii rudnrHd ravnateli e. inž. Pauer. da TPT"> ne prevzame nobenih bremen, ki bi iih prinesla vodarina in bo moral nositi izdatke r.a vodo vs»k konsumpnt sam. G. Pavlin ooudarja. da je unellava voda rine potrebna z ozirom na občinsko eo-snodarstvo. vendar na kritizira nekatere določbe pravilnika, ki so si v medsebojnem nasprotju. Poročevalec g. Krašič no-udaria. da se vodarina mora tmeliati. Ver prebivalstvo z vodo tako trati, da smo bili po'eti velikokrat brez vode. da travno 'e vode dovolj za vse prebivalstvo. Prizna, da pravilnik ni idealen, da Pa velja !e za nekak prehod. Najidealneiiše bi bilo. da b! vsi lastniki hiš takoj nabavili vodomere. To bi bilo najpametnejše, ali Je zaenkrat neizvedljivo, ker števcev ni mogoče nabaviti za vse m so tudi predragi. Pravilnik predvideva, da morajo nabaviti števce le ona podietja. ki trošiio veliko vode. to so sodavičarji, plvarearii itd. Za vse ostale konsumente o* bo vodarina zaenkrat pav-šalirana. (Tarifo smo objavili pred par dnevi.) — G. Letnik ie proti vsakemu omejevanju uporabe vode in to iz higienskih ozirov. Občinska uprava nai eleda. da bo vode v zadostni meri n* razpolago. Zajame nai nove izvirke. — G Krašič odgovarja. da bi razširitev vodovoda v tem smislu mnogo stala, za kar na občina nima denar ia na razpolago. Vodarina ie upe-ljana v vseh krajih, kier imaio vodovode. Pri glasovantu ie HI pravilnik spreiet soglasno. Pravilnik obsega natančna navodila glede napeHave vode v hiše. glede ma-terijala Itd. Predvidene so pa tudi zeJo stroge mere proti onim. ki bi vodo Po nepotrebnem tratili. Prepovedano bo tudi is-piranie perila z vodovodno vodo. V kmetiiski odbor so bili izvoljeni gg.: Ferdo Roš. Ahac Pudolf. Cestnik Aloizfl. Potrata Franc. Gričar Feliks in BriceE Franc, Naši Kraji in Zagrebški specijalisti pri mariborskih ponesrečencih Maribor, 20. novembra. Stanje obeh ponesrečencev pri sti aho-viti letalski katastrofi v Mariboru, dr. Iva Šestana tn pilota Hansa MuHerja. je sicer še vedno kritično, vendar ne brezupno. Ranjenca sta včeraj obiskala zagrebška specialista okulist dr. Botte-ri in internist dr. Radovič. Ugotovila sta. da ima dr. Sestan precej težke notranje poškodbe, ker je bruhal kri. drugače je njegovo stanje razmeroma še zadosti povoUno. Popoldne pa je ranjenca obiskal tudi znani zagrebški kirurg dr. Budisavljevič. ki je ugotovil da je dr. Šestanova desna noga popolnoma zdrava, dočim se leva nevarno gnoji. Za enkrat pa amputacija leve noge še m potrebna; videlo se bo to šele v treh ali štirih dneh. Zdravnika upata, da bo dr. Šestan glede na svojo mladost im čvrsto naravo krizo prebolel m da utegne okrevati. MiiHerjevo stanje se je neikoliko poslabšata. temperatura se je dvignila na 40 stopinj. Kljub temu zdravnika upata, da bo MdHer, ki je izredno trdne narave in čvrst dečko, vseeno okreval. Morda tudi pri njem amputacija nog ne bo potrebna. Oba zdravnika sta se kar najskrbneje zavzela za ranjenca. Pred odhodom je dr. Budisavljevič prosil prhnarija dr. Ceraiča, naj ga vsak dan telefonično siproti obvešča o stanju in o eventuelnih izpremembah obeh ranjencev, da se bosta vedela ravnati glede nadaljnjih ukrepov. Zaradi dejstva, da je dr. Šestan riskiral svoje življenje samo za proDagando letalstva v Mariboru, je dr. Budisavljevič izjavil, da ordinacij in eventualnih operacij ne bo zaračunal. Plemenita gesta uglednega zagrebškega specijalista je v Mariboru napravila dober vtis. Razvaline letala »Schvvalbe« na kupu granitnih kvadrov na mariborskem Glavnem trgu takoj po katastrofi, ko je po padcu čez streho zdrknilo proti dom. Zadnja pot Matije Dolničarja Ljubljana. 20. novembra. Po trndofjubraem podjetnosti tn uspehov Polnem življenju Je danes g. Matija Dol-oičar. star komai 54 let legel k večnemu počitku Pogreb se je vršil popoldne ob 15-30 izpred hiše št 66 na Sv. Petra cesti. Žalne slovesnosti se ie udeležila izredno nJCarJerv. Pokojnik se Je y mladosti hotel posvetiti trgovini, a kmalu se ie osamosvojil kot restavrater na kolodvorski restavracij v Trbovljah, pridobil si ie lepo ekonomijo in končno razvil svoje sposobnosti v znanj Keršičevi gostilni v Šiški, končno pa kot kolodvorski restavrater v Ljubljani. Vzorno urejeno posestvo je imel v domačem kraju ob Savi. Udedstvoval pa se ie tudi v raznih podjetjih in ima osobito lepe zasluge pri razvoju renomirane tvornice »Pekatete«. V društvenem življenju se je udejstvovaJ zlasti vestno pri Sokolu In CMD. splošno oa bil s svojo močjo ta podporo na mestu, kjerkoli je šlo za narodno In napredno stvar. Vrli mož si Je zagotovil časten spomin v izredno širokem krogu znancev m prijateljev, ki iskreno obžalujejo njegovo mnogo prerano smrt in sočustvujejo z ugledno družino, ki je izgubila ljubečega skrbnika. refflca množica Ljubljančanov yseh slojev, prišli so v zelo lepem Številu tudi domačini Iz pokojnikovega rojstnega kraja Šmartna ob Savi in mnogoteri znanci iz vse banovine. Ogromni žalni sprevod se je točno ob uri začel pomikati proti Sv. Križu. Spredaj za križem so viški gasilci nosili velik venec z rdečima trakovoma tn posvetilom ustanovnemu članu svojega društva. Nadalje so uslužbenci raznih podjetij. katerih solastnik je bi1 pokojni, nosili prelepe splete cvetja tn zelenia. Posebej so bili na žalnem vozu nagrmadeni venci pokojnikove družine. sorodnikov in ljubljanskih prijateljskih družin, nakar je sledil mrtvaški voz z lepo posrebretio krsto. Potrtim članom družine in sorodnikom so sledili najožji prijatelji, zastopniki gostilni-čarske zadruge, poslovni tovarišL predstavniki Zveze za tujski promet, razni zastopniki organSzacii in korparacij, nakar se je zvrstila skoro nepregledna vrsta ostalega občinstva. Sprevod je krenil po Škofji in Prisojni ulici na Kette-Murnovo cesto in dalje proti pokopališču, kjer so pokojnika položili v rodbinsko grobnico. Z Matijo ie legel v grob že četrti brat splošno znane gostilničarske družine Dol- Skala ga je ub3a Dovje, 19. novembra. Neizprosna usoda je zopet ugrabila mla* do življenje in zapustita za seboj vrzel med dovškimi fanti PretekU ponedeljek so se odpraivifi Pavel Lotrič, Ivan Jamar in Mrilha Košir, vsi iz Dovjega, spravljat les iz gorskega potoka Mlince. Pod visoko in krušljivo steno Vrhrco so vlačili hlode iiz potoka. Zaradi padlega snega in obilnega dežja je bilo bivanje pod steno tem opasnejše, ker s« je pričelo kamenje usipati. Omenjni trije so baš vlekli večji hlod iz vode. ko ie prile« tela raz steno skala, težka kakih 10 kd vaščand. šele nedavno je prevzel gospodarstvo in obetala se mu je lepa bodočnost, ker je bil priden in razumen. Nesrečna usodla pa je hotela drugače in ga je pokosila v najlepših letih. Njegova tragična smrt je vzbudila v vsem dovškem okolišu globoko sočutvovanje. Bodi mu lahka gorenjska žemljica! 100 letna ženica in pismo po „Zeppelinu" Ko je Marija Brinskele, posestnica v Ponikvi pri Mirni gori. letos 4. cVktobra praznovala svoj 99. rojstni dan, se je Je spomnilo tudi »Jutro«. Te dni me je pot dovedla na Mirno goro. kjer sem si ogledal novo planinsko kočo. ki je pač res največjega pomena za tujski promet v Beli Kraiini. osobito še sedaj, ko spadamo pod Savsko banovino in bodo bratje Hrvati gotovo še boli številno kakor doslei obiskovali naše kraje. Ob tej priliki sem tudi obiskal Marijo Brinskele. Bil sem zares presenečen, ko sem jo spoznal. Predstavljal sem si jo pač kot onemoglo ženico, ki ni sposobna za nobeno delo več. A ravno nasprotno. Ko stopim v hišo, se je ravno sukala okrog ognjišča ženica, na videz stara kakih 70 let. — Kje pa imate mamo, Id Je stara 100 let? — O. to sem pa Jaz! — mi urno odvrne ženica. — Jaiz sem Marija Brinskele. Povabila me le v sobo in ml ponudila stol. Prav točno In razumno Je odgovar-lala na moia vprašanja, edino sluh Ima nekoliko slab. Ko se ozrem po miri ngledam na voraln večje pismo iz Amerike, kier ie bilo oddano 7. avgusta za Newyork, da ga »Grof Zeppelrro« prenese v Evropo. V pismu, ki je za vso pot potrebovalo koma! 7 dni, je sin poslal 10 dolarjev. Ko si pismo natančneje ogledam in se 7ačnem o niem pogo-vaniati s starko, uvidim, da ženica spfloh ni imela poima. da ie pismo prišlo v Evropo po zraku. Razložim ji to podrobno ta oo domače, a vendar ni v* »a popolnoma razume'a. Vzkliknila Je samo: — Hvala Bogu. da se ljudje ne vorflo več po moriu in se mi vsai moj sin ne bo vtonil. ko bo prihodnje leto za mojo 100-letnico po zraku priletel domov... Ali je v kavi kaj odveč? Je, in sicer neprebavljivi kavin vosek in kofein, kateri se nahaja v kavi, ki jo pijete; iščete pa pravega užitka, in izogniti se hočete za mnoge ljudi škodljivemu kofeinu, ki slabo deluje na srce, možgane in ledvice. Vse nepotrebno je odvzeto kavi Hag, drugo ne. In zato ima prednost, ker je edina prava kava z garantirano neškodljivostjo. uv«MI ..............................................................—% | 7 Bon. jc | : T« bon daje pravico na poitnine pro«t | brezplačen vzorec. : Prosimo, da ga odtežete in pošljete z Vašim točnim naslovom na : j KAVA HAG D. D., Zagreb, Tomašičeva ulica br. 4. \ Poslovil sem se od zgovorne starke hi ji obljubil, da jo prihodnje leto ob 100-letnici zopet obiščem tudi jaz. Prisrčno se mi je zahvalila m povabila, da jo gotove pridem obiskat Da Je ženica Se tako čvrstega zdravja. Je mogoče pojmovati pač le po tem, da je ozračie v okolišu Mirne eore naravnost Idealno. Društvu, ki vzdržuje planinsko kočo. priporočamo, naj prihodnje leto Izvrstno poskrbi za upravo in postrežbo gostov in dotok obiskovalcev bo stalno naraščat Saj se razume: kdo si ne bi rad okrepil zdravja v takem kraju, kjer ljudje čvrsti ki vedri dosegajo 100 let? — S. Nova postojanka Tujskoprometnega društva Kamnik, 30. novembra. IV soboto !e bfl sklican po pripravljalnem odboru ustanovni občni zbor Tujsko prometnega društva. V gostilni pri Cererjn se Je do pol 9. zvečer zbralo lepo število meščanov. Predsednik" pripravljalnega odbora Je pred otvoritvijo omenil, da pravila, ki so se vložila, niso potrjena, ker je bilo treba vstaviti še gotove stvari. Zaradi tega se tudi ne bi mogel vršiti ostanovni občni zbor. Po daljši debati se ie sklenilo, da sobotni občni zbor ni ustanovni občni zbor ter se bodo vsi skleni, ki iih bo ta občni zbor sprejel, predložili ustanovnemu občnemu zboru, ki bo sklican po odobritvi pravil — v odobreni e, nakar bodo imeli šele pravom oč. Predsedstvo Je prwze! g. Tomo Homar, nakar se je razpravljalo po dnevnem redu. Priglasilo se je že 84 članov. Pri čita-nfa pravil so se popravile gotove točke. Vstavilo se Je tudi določbo o društvenem razsodišča, ki Je dosedaj manikala in zaradi česar so bf!a pravila vrnjena. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg. Kos. dr. Karba. Kramar. Stare, Homar Tomo, Ce-rer. Možima. dr. Ogrin. Fajdiga. namestniki: gg. Uršič. Murn, Deisinger. Justin, pregled računov: gg. Koželi in Kladnik. Letna članarina se ie določila na 12 Din. Novoustanovljeno društvo prevzame vso Imovino od bivšega »Društva za pospeševanje prometa s tujci«. Glede nrewema se stopi v stike s podružnico SPO. ki ie svoječasno dobila od bivšega društva, ki se ie razčlo — inventar in nekaj gotovine. Na občnem zboru se Je razmišljajo tudi o olepšavi mesta, kajti tudi tu se hoče novo društvo uveljavljati. Po občnem zboru se ie vršila takoj nrva seja. na kateri se ie konstituiral odbor: predsednik: Janko Stare, podpredsednik Miloš Kramar, tajnik: Rajko Kos. blagajnik: Vinko Možina, odborniki: dr. Rihard Karba. dr. Fran Ogrin, Cerer Anton, Faj- Danes premijera! Vaš ljubljenec kot hrvats/ki plemič, gen-tleman, kavalir in ljubavnik Svetislav Petrovič BARON TRENK Fibn o njegovih galantnih piusftolovSčinah in fjuJbavnih odnošajih z lepo cesarico Harf jo Terezijo ki jo predstavlja ton-filmc prvič na vsem Balkanu. Napredek, prestiž itd. Že 14 dni prej so plakati po mestu javljali ta dogodek, vstopnice za prve predstave so bile nekaj dni pred prvo predstavo razprodane. Premiera je tehnično na videz dobro uspela, drugi in tretji dan pa je bila polomija. Občinstvo je moralo čakali v kinematografu celo uro, da je lahko potem brea pričakovanega užitka odšlo domov. M. E. »Misao«. mana beograjska revija, je izšla oravkar v zelo obsežnem zvezku, ki pa velja še za julij in avgust. Izmed razprav v trmi zvezku naj omenimo le najvažnejše: »Postanek organskih materija I poreklo energije« iz peresa dr. St. Jakovljeviča (razprave tega žanra pogrešamo v slovenskih revijah, ki 6e skoraj nič ne zanimajo za velike filozofske in naravoslovne probleme). »Ovidijevo Are Amatoria« (dr N. Vu- lič) nas seznanja z originalno Ovidovo teorijo ljubezni. — Znani raziskovalec Rugjerat Boškoviča dr. Branimir TruheDca preunotriva angleška pisma velikega humanista in matematika. — Interesanten je članek dr. A. Pogodina o Puškinu, takisto esej D. Radmi-loviča o Flaubertu, ki pa še ni zaključen. — Nadaljuje se spis pesnice Desanke Mak-simovič o Ivani Orleanski. — Pisma pisateljice Jelene Dimitrijevičeve iz Londona razodevajo finočutno opazovalko angleškega življenja. Tega ali onega utegne zanimati tudi Denjikinov članek »Rusija i balkanski Slovenk. Seveda je tudi beletristika obilna. Prevod Prešernovega Sonetnega venca smo že omenili. V proza je objavljenih več prevodov iz sodobne ruske književnosti (Leo-nid Leonov, Lidija Sejfulina, VL Lidin, Vera Imber) in iz poljščine (St Zeromski). Srb prevel v nemščino »Smrt Smail Age Čengila«. Steva Čuturila je prevel v nemščino znameniti Mažuraničev ep »Smrt Smail-age Čengii6a« in ga izdal z naslovom >Issmaylage Tschengish' Tod«. »Misao« sodi, da prevod ni slab. čeprav je prevajalec razvlekel ep za 31 verzov. 0 psihičnem tipn južnega Srba. Razpravo o tem predmetu iz peresa dr. Dušana Ne-del fcovida je izdalo beograjsko Geografsko društvo. Nedeljkovičeva zasluga je v glavnem to, da je odkril pri Srbih Južne Srbije vse osebin«. ki po Cvijicu karakterizira-jo dinarski psihični tip. S tem je ovrgel Cvijičevo mnenje, da bi bili Južnosrbijanci poseben »centralni tipe. diga Franc, Homar Tomo in župan gosp. Kratnar. Občni zbor In seja sta potekla v popom harmoniji m se je jasno kazala volja do dela za naš lepi Kamnik pri vseh udele-žencih. Ustanovitev tega društva je bila za Kamnik ze'o potrebna. Upoštevati moramo, da se za Kamnik do sedaj ni dosti storilo v tujsko prometnem oziru: vse to je treba sedaj popraviti Odbor in naklonjenost vsega meščanstva nam daje garancijo, da je dana možnost razmaha Kamniku. Tekom zime bo treba marsikai polepšati za poletno sezono, tudi v reklamnem oziru se bo treba vsestransko razgibati. Lepota našega kraja tri divnih naših ah» Je znana širom naše države, potreba pa Je, da spoznajo Kamnik m naše lepe planine, polne romantike — tudi zunai naših meja. Kanmičane pa pozivamo, da pristopijo vsi v novo društvo. Delo loškega olepševalnega društva Skofla Loka, 20. novembra. Lepo vrsto let že izvršujejo krasiteljl škofje Loke svojo nesebično in plodonos-no delo v Olepševalnem društvu, ki hoče ugodni legi domačega kraia. prijaznim gozdnim pobočjim in mili klimi priključiti še udobnost ki izvablja mestnega človeka na izprehajališče proste narave. Klopice v sencah iglavcev, mizice pod košatimi drevesnimi orjaki, novo postavljeno kopališče ob Poljanščici pričajo o tihih delavcih društva, ki leto za letom obnavljajo in razširjajo pokvarjene naprave, ne meneč se za brezvesten krog onih, ki s svojim vandalskim ravnaniem uničujejo z žrtvami postavljene pridobitve. Izruva-ni koli. odnešene deske, polomljene klopi in sllične poškodbe povzročajo izdatne stroške, ki bi se ob vestnosti ljudi lahko porabili za izdatnejši razmah društvenih naprav. Deianja nepridipravov bo treba vsekakor omejiti šn krivce strogo kaznovati. Društvu pa. ki ga vodi upravitelj deške šole g. Vinko Zahrastnik, želimo največ uspeha v zadoščenje njegovim članom, v procvit Škofji Loki in v veselje ljubiteljev narave. Noge čuvajo glavo, pokrivalo fo kvari Film, ki ga bo od jutri dalje predvajal Elitni Kino Matica, ima gornii naslov. Film je delo filmsikega podjetja »Ufa« in ga je režiral režiser Seemann. Kjerkoli se je film do sedaj predvajal, je vzbudil pri publiki največje zanimanje in so ga šole toplo priporočale šolski mladiaL Film prikazuje na zanimiv način produkcijo kavčuka ter veliko švedsko tovarno Tretorn, ki izdeluje galoše in snežne čevlje. Poleg tega seznanja film publiko s krasnimi pokrajinami Švedske, Indije in Amerike ter s tem z vsem potekom del in predelav od sirovega kavčuka do izgotovljenih galoš in snežnih čevljev. Film priporočamo najširši publiki, zlasti pa mladini. obrtnikom in obrtniškemu naraščaju. Pri slabost} je naravna »Franz Jose* fova« grenčica prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki zrnatno zmanjšuje telesno nadlogo, ker se isJkaže že v .mal#i količinah koristno. V dopisSh hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Jo-sefove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. ▼ vsaki hiši Gramofoni v velid iaberi, vsakovrstne iplošče na zalogu Tudi Vi v Vašo največjo zadovoljno st •kupiite pri nas. — Priporoča se »Tehnik« Josnp Banfai LjuMgana, Miklošičeva c. 20. V palači Okrožnega urada Domače vesti * Imenovanje ▼ državni službi- Dosedanji veterinarski referent pri velikem županu v Mariboru Slavko Rajer je imenovan za veterinarskega delegata pri našem poslaništvu na Dunaju. — Zdravnika dr. Mirko Sesadič in dr- Bogomir Kreutzinger sta imenovana za asistenta v mariborski državni bolnici, prvi na ginekološkem, drugi na dermatološkem oddelku. * Osebne vesti Na predlog ministra prosvete so napredovali: v državni biblioteki v Ljubljani Avgust Pirjevec za pomočnika bibliotekarja v 5- skupini I. kategorije, v narodnem gledališču v Ljubljani Josip Križaj v prvo skupino H- kategorije (doslej čian zagrebškega gledališča), arhivar ljubljanske univerze Albin Bevc pa v 1- skupino III. kategorije. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Miroslav Dev je potrjen za stalnega in pomaknjen v 8. skupino I. kategorije, pomočnik amivarja finančne direkcije v Ljubi ani Rajmund Kokot pa.Je pomaknjen v 2• skupino III- kategori!e. * Dvojna poroka. V Teharjih pri Cel'u se je vršila včeraj dvojna poroka v znani narodni družini Koželj-Sodinovi. Hčerka gdč. Pavla se je poročila s cel:skim trgovcem g- Vidicem. ing. France pa ie vzel v zakon gdč- Justiko Ropanovo, hčerko oglednega posestnika pri Celju- Novoporo-čenima paroma obilo sreče! * Davorinu Jenku spomenik na grob pri Sv. Križu! Pre elj smo: Skladatelj naših himen »Bože pravde« in »Naprej« je gotovo vreden, da se mu oddolžimo s primernim spomenikom. Glasbena Matica nai prevzame izvršitev te narodne dolžnosti in zainteresira tudi BeogTad za postavitev dostojnega nagrobnega spomenika. Beograd se bo gotovo odzval, saj je Jenko poklonil srbskim bratom biser svoje glas-bene umetnosti- * Vpoklic rekrntov rojenih ▼ t 1904. In 1905. Letos bodo poklicani n« odsluženje svoie kadrovske službe v času od S do 10. decembra: vsi rekruti, rojeni 1. 1904-, ki so bili letos spoznani za sposobne; vsi rekruti, rojeni 1. 1905-. ki so že služili v kadru, pa so bili odpuščeni kot začasno nesposobni a so bili letos spoznani zopet za sposobne. * Natečaj za Cankarjev spomenik na Vrhniki. Z včera šnjim dnem je potekel rok za vložitev osnutkov za Cankarjev spomenik na Vrhniki. Odbor je prejel skupno ©koli 19 osnutkov, ki jih v nedeljo najbrže razstavijo. Žirija: arhitekt Plečnik, dr. Štele, dr. Vurnik, Sternen in Jakopič se sestane prihodnji teden. Za spomenik je dosedaj abranih 66.000 Din. Pričakujejo, da naraste zbirka s prispevki iz Amerike v kratkem na 120.000 Din. * Naši v Ameriki. Parobrodna linija Cunard naznanja, da priredi za naše ameriške ro ake božični izlet v Jugoslavijo-Izlet na parniku »Mauretania« bo vodil g-Kampotič, vodja jugoslovenskega oddelka v Chicagu Parnik odplove iz New Yorka 27 novembra. — V Jolietu je umrla g. Ada Zevnikova, učiteljica na tamkajšnji ljudski šoli. Zapušča soproga in pet nepreskrbljenih otro-k. * Razpisuje se mesto predstojnika pri pošti in telegrafu Šoštanj (IV. r.) Prošnje naj se vIaga:o do 25- t m. na poštno upravo v Ljubljani. * Smrtna kosa- V Šmarja prt Jelšah je v torek dopoldne nenadoma preminul v 71. letu starosti dimnikarski mojster g. Vol-fcenk Šafar. Zjutraj je šel vesel na delo; med izvrševanjem svojega poklica ga je zadela kap in takoj je zatisnil svoje dobre oč- za vedno. Bil ie pošten ak od pete do vrna, neomajan značaj, odločno napreden. Veliko zaslug si je tudi pridobi! za gasilno društvo. Naj v miru počiva! Tržani-Šmar-čani ga ohranimo v najboljšem spominu-Pogreb bo danes ob 16. — V Medvodah je preminul g- Joško J e s 1 h, veleposestnik, mesar in gostilničar. Pogreb pokonika bo danes ob 16. na farno pokopališče v Preski. Bodi mu ohran:en blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Tožba hotelirja Kende proti bivšemu oblastnemu odboru. Bivši oblastni komisar ljubljanski dr. Natlačen je, kakor je znano, pomladi odvzel graščaku in hotelirju na Bledu Iv. Kendi njegov ribolov v Savi Bohinjki. Kenda se je proti temu pritožil na uPTavno sodišče v Celju. Razprava o tej pritožbi bo v sredo 27. L m- v Celju. * Prelomljena tračnica v Trbonjah. Iz Trbonj nam pišejo: Tukajšni železniški čuvaj Ludovik Vesonig je 17. t. m. v bližini postaališča Trbonje opazil prelomljeno tračnico, zaradi katere bi lahko nastalo iztirienje vlaka ali pa prelom osi kakega vagona- Ukrenil je takoj vse potrebno ter s pomočjo progovnega paznika in par delavcev, katere je poklical na pomoč, izmenjal tračnico. * V Veliki Kapeli poldrugi meter snega. Kakor poročajo iz Ogulina, so v Veliki Kapeli bili v zadnjih dnea silni snežni zameti. V nedeljo je na nekaterih krajih zapadel sneg visok poldrugi meter. Potniški avtobus na progi Ogulin-Senj je obtičal v snegu- Potniki so morali peš v Jezerane, avtobus pa so delavci šele v ponedeljek izkopali iz snega. * Raba Imena Zidani most Pišejo nam. Tudi to ime dela težave l udem, ki ne poslušajo ali ne vpoštevajo narodne govorice-Novine ga tudi ne rabijo prav- Povsod med narodom je slišati samo: na Zidanem mostu. z Zidanega mosta, grem na Zidani most Napačno ie torej: v Zidanem mostu 1. t d. Predlog v ie prišel v slovenščino preko nemškega izražanja: in SteinbrOck. Ne opira mo se vedno na nemščino! Enako napačno je tudi govoriti in pisati v Jeseničan- Prav j«: na Jesenicah. Le tako govore Gorenjci. Za pravo nomenklaturo je treba pozitivnega znanja. ugsbane nas j nikoli ne reši pri rabi krajevnih imen- 1 Čudno pa je vendarle, da vse naše novine brez iz!eme napačno rabijo ime Zidani most- Ali ga bodo poslej pravilno rabile? A. M. * Planinski dom na Mosoru- Splitsko planinsko društvo »Mosor« pripravlja za prihodnjo nedeljo lepo svečanost: posve-čenje temeljnega kamna za nov planinski dom na Mosor-planini- • Poln voz tobaka zaplenjen. Srem je postal pravi raj za tihotapce tobaka iz Bačke- Že pred štirinajstimi dnevi je bila odkrita tihotapska afera, pri kateri je bi) zaplenjen poln voz tobaka. Sedai pa se je finančnim organom posrečilo, da so zopet zalotili tihotapca, ki je delal »na debelo« Kmet Stanko Kučan iz Tovariševa v Bač-ki je pripeljal v Ladjevce voz tobaka, ki ga je kupil od sadiicev tobaka ter ga prodajal svojim klijentom. Finančni organi so ga opazili, ko !e nesel vrečo tobaka nekemu trgovcu. Kučan je bil aretiran, tobak pa z vozom in kon em vred zaplenjen. * Katastrofalen potres. Beogra:skl seismološki zavod je predvčerajšnjim ob 21-41 zabeležil katastrofalen potres v daljavi 5780 kilometrov jugovzhodno od Beograda — najbrž v Indiji. Profesor dr. Be-lar, čegar abservatorij pod Triglavom je tudi zabeležil močan potres, je mnen:a. da je ta potres uvod v novo potresno periodo. • Svinja obgrizla otroka do smrti- V Obrovcu pri Sin:u se je pretekli ponedeljek pripetila huda nesreča. Žena kmeta Baliča. kj je bila zaposlena pri perilu, je svoji hčerki Milici naročila, naj pazi na otroka v zibelki. Ko je mati zapustila hišo, je tudi Milica Ia na dvorišče- Medtem pa 'e domača svinja prišla v vežo. prevrnila zibelko. obgrizla otroka in ga vlačila po veži. Neka soseda je končno opazila nesrečo ter pregnala svine. Otrok je bil grozno razmesarjeni in je par ur pozneje umrl- Samo še danes! Ob 4.. X6.. X8 ia 9. v z zelenim tnrbanom Kino Ideal. * Tatvine na zagrebški kolodvorski pošti. Na kolodvorski pošti v Zagrebu pogosto izginejo denarna pisma ter pisma iz inozemstva, o katerih se domneva, da vse-bu ejo bankovce. Sedaj ie bil aretiran neki sumljivi uradnik in je bila izvršena pri njem hišna preiskava. * Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ni- 54, ln podružnica Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13 Imata v zalogi naj nove še francoskc romane in spreiemata naročila za vse francoske knjige in revije- ITO — zobna pasta najboljša! * Sadjarji; Pomnite, da je jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev z ARBORINom odloču.oče! Arborin proizvaja »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10- * AH že veste, da oddajamo pri nas krasne posnetke kompletnih oper na gramofonski,! ploščah? Čitajte naš inserat »GRAMOFON« — A. RASBERGF.R. 1472 * Na prireditvah ali pri predavanjih vas bodo varovale pred nalezljivimi boleznimi ust in grla okusne pastile ANACOT. 45 * Materino mleko je za dojenčka- Nai-zdravejša hrana za dojenčka ie materino mleko. Vsaka žena, ki doji, mora jemati AVOMALTINE. da bo imela boljše mleko, ki bo vsebovalo več vitaminov in bo re-dilnejše- 46 * Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monua aH lika tovarna Jos. Relch. * Tovarna Josip Relch spreiema mehko fn škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Volnene nogavice, pletenine In rokavice po nizkih cenah pri tvrdk] Karel Prelog, Ljubljana. 249 Želodčne bolečine takoj odpravi prašek Na konici noža po ledi z malo voiie. V lekarnah in drogeriiah 1 omot 4 Din. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, ker prašek, prirejen iz .ribjega olja, vsled svojega posebno prijetnega okusa izpodriva dajanje običajnega ribjega olja. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno prašek za pecivo AM)mA ia potre Mini f n»jeene)» v iro(rwij»h KARO. LJUBLJANA ta KA«CrWo!tram . (MARIBOR cenik .kat1s! Iz Ljubljane Na novinarskem koncertu 1. decembra nastopijo naša najboljša pevska društva »Ljubl anski Zvon«, »L ubljana« in »Slavec«, ki zapojo več lepih narodnih pesmi- Slovenski vokalni kvintet (gg Go-stič, Jug, Petrovčič Vončina in Šulc) bo zapel Mirkovo »Šumi potok, šumi« in Pre-lovčevo »Bela, rdeča je gredica«. Orkestralno društvo Glasbene Matice bo izvajalo pod vodstvom profesorja g. Šker-janca sloviti Saint-Saensov »Živalski karneval«. Poleg tega bo nastopil mladinski pevski zbor. Spričo tako bogatega sporeda bo novinarski koncert tudi letos dogodek za Ljubi ano. u— Otvoritev meščanske šole na Viču. Z Viča smo prejeli: 13. t- m- se je pri nas stvorila državna meščanska šola. Po slav. nostni maši se je vršilo v okrašeni telovadnici osnovne šole lepo otvoritveno slav-e, ki so se ga udeležili učenci meščanske šole s svojimi starši, učiteljski zbor, ob činskj odbor z županom na čelu in krajevni šolski odbor. V svojem nagovoru je ravnatelj g- A Fakin obrazložil navzočim pomen meščanske šole Slavje so zaključili učenci s himno »Bože pravde«. Vičani smo prav zadovol ni, da se nam je otvoril ta pre-potrebni zavod. Odslej bo naša mladina lanko doma posečala meščansko šok>- n— Iz gledališča V petek se bo prvič ponovila velika Wagnerjeva opera »Valkira«, ki ie imela v nedel o velik uspeh. Izvleček libreta je v »Gledališkem listu«, ki je naprodaj pri dnevni blagajni. Abonma C. Za soboto in nedeljo sta predvideni opereti »»Beneška noč« in »Grofica Marica<- — V drami bo danes ob 3. popoldne dijaška predstava »Faust«. Cene zelo znižane. Opozar aino, da bo ta ena posledn ih Prireditev »Fausta« v tej sezoni V soboto zvečer se bo v drama vprizorila Jankovi-čeva 4de.ianska drama »Brez ljubezni«. n— »Moralo gospe Dulske«, zabavno komedijo poljske pisateljice ge. Zapolske, bo vprizoril Šentjakobski oder v soboto 23-in v nedel o 24. t. m. Glavno vlogo bo igrala priljubljena ga. Metka Bučarjeva. Predprodaja vstopnic v trgovini Petet Šterk nasl. Miloš Karničnik, Stari trg 18. n— Zgradarini za leto 1910. zavezane osebe se opozarajo na razglas, nabit na mestni deski- Tiskovine proti pristojbini 1 Din se d-obe pri davčni upravi, pri mest-, nem magistratu in prj Društvu hišnih posestnikov. Izpolnjene tiskovine je vlagati pri davčni upravi aH pri mestnem magistratu v sobi 48 do 30. decembra med navadnimi uradnimi urami. u— Otok BalL Na ta velezanimivj film, ki popelje gledalca na eksotične Male Sundske otoke, opozarjamo že danes. Predvajala ga bo ZZKD od sobote 23. t m- dalje v prostorih Elitnega kina Matice. Ogled ie priporočati zlasti mladini, ki bo videla pri filmu mnogo poučnega in slišala pri tem mnogo novega iz uvodnega predavanja g. prof. R. Pavliča. n— Občni zbor Akademskega kluba za proučavanie mednarodnih problemov bo v četrtek, 28. tm. ob 14- v seminarski dvorani na univerzi. Člani, privedite s seboj novih tovarišev! — Odbor. Srebrno poroko bosta praznovala dane^ višji davčni blagajnik v Ljublam g Aleksander Hruška in n egova soproga ga. Gabriela, rojena Grebenčeva. Še mnogo let! n— Posta vpanje reklamnih desk ln plakatiranje. Mestni magistrat opozarja hišne posestnike in lastnike parcel, naj,ne dovoljuješ postavljanja reklamnih desk in plakatiranja na svoji.i hišah in parcelah drugim osebam in pod etjem razen onim, ki imajo zadevni obrtni list Sam zase seveda sme delati raklamo vsak, za druge pa le tisti, ki ima za to obrtni list. Mestni magistrat bo dal odstraniti vse reklamne deske, ki niso last opravičenih obrtnikov, proti ne opravičencem pa bo kazensko postopal. Udruženje jugoslovenskib Inženjer-Jev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavane, ki bo v petek 22. tm- ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1- Predaval bo g- dr. ing. Miroslav Kasal o lastnih izkušnjah z novim načinom odranja, vporabljenim pri gradnji mostu na Zidanem mostu. Vabljeni člani in drugj interesenti Uradništvo bMke »Slavtje« Je darovalo 1000 Din namesto venca umrli soprogi generalnega ravnatelja dr. Boleta Podpornemu društvu slepih. Najprisrčnejsa nvala! n— Spremenljivo vreme In Ljubljančani. Po dolgotrajnem deževnem vremenu, ko se je bilo bati že povodnji, je vendarle na-stopilo lepše vreme Obenem je postalo občutno hladno. Toda res lepa je bila Je nedel a, ponedelek pa se je zopet skisal. Vesel e je bilo prezgodnje. Torek je bi! zopet lep in je sijalo skoro toplo solnce. »Morda bo zdaj . - -« so se hitro potolažili nekateri, a ni bilo. Včerajšnji dan je bil spet pust in meglen. Jutro je bilo izredno hladno in je padlo živo srebro za dve stopinji pod ničlo. Padla je tudi močna slana. n— Predebel gramoz- Iz Most nam poročajo, da se iz Vodmata proti D. M- v Polju posipa cesta z zelo debelim gramozom, ki gotovo ne odgovarja predpisom. Pripomina se tudi, da se drugod najprej navozi gramoz na cesto, katerega prevzame komisija, tu ga pa voznik vozi in cestar sproti posipa- Prosimo, da se napravi red. n— Magnet se ga Je prijel Žagar Jože Žitnik, stanuloč na Ižanski cesti 43, ie Imel predvčerajšnjim opravka z žaganjem drv na Hainruiarjevem dvorišču ob Bleiweiso- vl cesti- Tekom noS je pustfl strojno žago na omenjenem dvorišču, kar pa je izvohal neznan tat. Nasledn e jutro je Žitnik, hoteč nadaljevati z žaganjem, ugotovil, da je nekdo odnesel od motorja magnet Ukradeni magnet je vreden 1000 Din. u— Perilo so ma odnesli- Dijak Josip Brezec, stanujoč v Rožni ulica št. 8, je prijavil, da je posetil te dni negovo sobo neznan tat- Brezec je imel na postelji razloženo razno perilo, nakar je odšel ven, pu stivši sobo nezaklenjeno. Ko se je pa vrnil, je ugotovil, da je perilo izginilo. Tat na brže kak sluča ni prosjak, se je polastil nekaj srajc, spodnjih hlač in robcev- Za tatom manjka vsaka sled. o— Zajčji tat Postrešček Mihael Lipove, stanujoč na Rebri št. 3, je imel v hlevu na dvorišču več za cev. ki iih je redil vse poletje in jih hranrl ter debelil, da jih gospodinja postavi ob praznikin na mizo- Tega veselja pa mu ni privoščil neznan zli-kovec, ki si je enako poželel zajčje pečenke in ponoči preplezal zidno ograjo, vdrl v hlev in mu odnesel štiri lepe živali-ce. Lipove ie prijavil tatvino policiji- n— Vlom v stanovanje. Marija Weisso-va, stanujoča v Staretovi ulici št. 13. je našla 18- tm., ko je prišla na večer domov, stanovanje nezaklen eno. Ko je stopila v kuhinjo, ie ugledala kredenco vlomljeno in vso v neredu. Prestrašena Je ugotovila. da ji je iz kredence izginil znesek 390 Din. ki ga je imela shhranjenega tam-kai- Kakor je navedla oškodovanka na stražnici, kjer je vlom prijavila, prihaja v poštev kot tat neki bivši stavbeni delavec, ki je dobro poznal razmere Pri Weis-sovih in ki je večkrat prihajal V hišo- Po-licija Je pričela osumljenca takoj zasledovati, pa je ta nekam izginil in ca m mogoče izslediti. Blažev žegen ne škoduje, kdor na njega ka} veruje. Blagoslov pa v hiši pravi — temu BUDDHA čaj se pravi! Tea Iirport Ljubtfana, Aškerčeva o!. Volnene nogavice do ^ainižHh cenah ori J. Hofler, Miklošičev« 14 OBLAelLKBCA ZA §LOVE^IJO LJUBLJANA. Miklošičeva ce»ta 7. Vam rrnda najugodnejšo priliko za nakup blaga za jesenske In zimske obleke, suknje b perilo. Državni uradnik] s predložitvflo legitimacije dobijo ugodne plačilne pogoje. o— Tatvina cize in samokolnlce. Pred- sinočnjim se je prismukal na dvorišče tovarne Teodorja Novotnega na Friškovcu, kjer pečejo znano izvrstno sladno pecivo, neznan sladkosnednik, ki si je zaželel raznih dobrot. Stikal je ponoči dolgo časa okrog poslopja, a se mu nj nudila prilika, da bi prišel do slaščic. Maščeval se je na ta način, da je odpeljal cizo, ki io je skoro gotovo spravil v denar. — Prevoznik Florjan Velepič s Stožic je prijavil, da je že pred dnevi posodil zidarju Jernein Č. samokolnico in lopato- Ko ga je te dni opomnil, naj mu posojeno vrne, je C- izpovedal, da mu je bilo oboje po neznanem storilcu ukradeno- a— Poizkusno kuhanje kave Hag brez kofeina se bo vršilo v četrtek 21. t- m- ob 8- zvečir na gospodinjski šoli Mladika, Šu-bičeva nI. 9. Vabimo na pokušnjo najvljudneje vse dame, prav posebno pa sedanje in bivše gojenke gospodinjske šoie. o— Plesna vala JNAD »Jadrana« bo drevi v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pričetek ob pol 8- o— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ bo drevi v veliki dvorani hotela »Uniona« Ob 20. 1472 a— »Soča«. V soboto 23- t m. predavanje pri »Levu«. o— Namočena polenovka se dobi pri J. Buzzolliniju. v delikatesni trgovini za škofijo. 367 Iz Maribora a— Iz gledališča- Po dolgem času se bo spet pela opera z domačimi močmi in dvema odličnima bivšima članoma go- Zame-jičevo in gosp- Neraličem. Uprizori se danes v četrtek Lortzingova komična opera »Wonnski orožar«, k; se odlikuje po melo-dijozni glasbi in velezabavnem delanju. Premilera bo za ab. C- Inscenacijo je zasnoval g. Vladimir Skrbinšek. izdelal oder-ski mojster z. BoFik. slikal oa g. Horvat Razsvetl avo vodi g. Herman- a— Ljudska univerza v Mariboru. V po- nedel ek, 25- t hl ob 8. zvečer bo otvoritev letošnje sezije in sicer v nekoliko preurejenih prostorih Apolo kina. Predaval bo g prof- dr- Pave! Brežnik iz Ljubljane o prekrasnem kotičku Švice, kamor zaide redkokedaj kak turist Predavane »Preko prelazov Sv. Gottharda, Furke in Grimse-la« bo spremljalo 100 prekrasnlii, večinoma barvanih diapozitivov a—Ustanovni občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača v Mariboru« se bo vršil v četrtek, dne 28. t m. ob 8- zvečer v hotelu »Prj zamorcu« s sledečim dnevnim redom. Odobritev pravil, volitev načelstva in nadzorstva In slučajnosti. Vabi eni so na občni zbor vsi, ki so že podpisali deleže. a— Gradbena dovoljenja. Mariborski mestni svet ie izdal na svoji seji v torek zvečer sledeča nova gradbena dovoljenja: Josipu Sagaju in Leopoldu Guzel u za prizidek pisarne na Koroški cesti 63; Francu Greifu za zgradbo gospodarskega poslopja pri hiši na Pobreški cesti 23 jn Ignaciju Smontarl ta zgradbo gospodarskega poslopja na MagdalenskI cesti 15- Vrh tega je izdal mestni svet tudi 11 uporabnih dovoljenj. Vse mia:i>ene parčlit, sp!o4i se s svojim rilcem vmešava v razne stvari . . . Sšon Nuri — Vam )e res sten med slioan. 9kc*ra, bi po-zabvii napisati, da je tudii za-SubSjest Pa še kaloo-l Da kair oufi v zadrvjem dejanju! Predite, pa ga boste sč-SailE! Ob 4„ y* na 7, M> 8- 9. Kino Ljub!janski Dvor Tel. 2730. a— Z ukinjen jem velikega županstva je bila v Mariboru ukinjena tudi komisija za pregled avtomobilov in šoferskih izpitov. Ker bi sama ljubljanska komisija ne utegnila zadovoljiti potrebam razvijajočega se avtomobilizma in ker bi pregled motornih vozil ali šoferskih izpitov terjal več stroškov kakor doslej, razen tega pa bi pregled izdajanje dovolil izstavljanje triptika ter mednarodnih potnih izprav trajalo predolgo časa, so mariborski interesenti v svojem imenu in v imenu prizadetih v območju bivše mariborske oblastne komisije vložili pri banski upravi v Ljubljani prošnjo, da s« mariborska komisija za pregled avtomobilov in šoferskih izpitov ne uirine. a— »Stric Tomova koča«, največji svetovni film kulturno-zgodovinskega značaja, predvaja mariborska ZKD od 21. t m. naprej v Kinu Union Kdor se zanima, kako se je godilo črncem-sužnjem v Ameriki pred 70 leti si bo ogledal ta film, ki je dokument enega izmed na bolj žalostni po glavij človeške zgodovin e- Iz Celja e— Zanimivo predavanje prof. Mlakarja. V torek zvečer je predaval v nabito polni dvorani Mestnega kina v Celju prof- Janko Mlakar iz Ljubljane o turah na Monte Roso in na Matterhora- Predavan e so spremljale krasne barvane skioptične stike. Predavatelja, čisar zanimivo in z originalnim humorjem prepleteno predavanje je bilo res poučno in zabavno, bi želeli še večkrat poslušati v Celju. e— Ljudsko vseučilišče v Ceffu. Pretekfi ponedeljek ie v polni dvorani v meščanski šoli končal mrfv. prof. dr France Veber ciklus svojih zanimivih predavanj. Prihodnji ponedeljek 25. t m. bo predaval ljubljanski odvetnik dr. Henrik Turna o pomenu m razvoju aJpinizma. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Vršilo se bo na celjski trgovski šoli, ker je tam na razpolago skiontikon. e— Tečaji za nemški bi francoski Jezik v Celju. Trgovsko društvo v Celju priredi učne tečaje za francoski ln nemški jezik, ki se bodo vršili po eno uro dvakrat na teden od 20. do 21„ in sicer v ponedeljek, torek, četrtek ali petek na državni trgovski šoli. ter sklicuje v svrho ureditve cele zadeve sestanek v ponedeljek 25. t m. ob 19.30 za udeležence francoskega tečaja in ob 20.30 za udeležence nemškega tečaja. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 54-letna brezposelna služkinja Marija Goričanova z Vranskega. e— Krasna kn'*lžlca »Prigode poredne Za Bobija« je nedvomno na lepše ln najprimernejše darilo vaši deci za Miklavža in Božič Dobi se v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova uffca 2- e— Za stradaločo Cehnertevo družino Je daroval potom naše podružnice neimenovani dobrotnik 50 Dm. Srčna hvala! e— V znamenju alkohola in noža. V Westnovi tovarni sta se v noči od nedelje na ponedelek med delom sprla delavca Ferdinand Kraišek in 22-letni Ivan Leve Iz Creta pri Celju. Leve je bil precej vinen in je takoi odprl svo; žepni nož ter ga zasadil Krajšku zadaj v desno ramo- Nato je Leve urno pobegnil iz tovarne. Krajšek. ki je precej močno krvavel, si do iutra do 5- m upal iz tovarne, ker se je bal da ga čaka Leve v zasedi pred tovarno- Levca, ki la bil takoj odpuščen iz službe, varnostni organi doslej še niso mogli izslediti. Iz Škofje Loke SI— Poštna vožnja. Oblastna poštna in telegrafska uprava razpisuje oddajo poštne vožnje na progi Škofja Loka mesto nn Škof« ra Loka kolodvor. Komisionelna pogajanja bodo 25. t. m. ob 11. pri županstvu mestne občine Skofja Loka. Izklicna cena 7000 EHn. šl— Razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za L 1929 odobren m davčnim zavezancem od 18. do 25. t. m. na vpogled pred uradnimi urami pri lavčni upravi v Škofji Loki. §1— Uradne ure pri davčni upravi v Škofi ji Loki so dopoldne od 8.—12 in pol in popoldne od 15 in pol do 18. Ob sobotah od 8. do 14. Spominjajte se slepili! OTROŠKE nogavice Najboljše, naftrafnejše, zato 13 Iz Kranja v_i Nov mestni stražnik. Težavno in naporno službo sta že dalje časa po upokojitvi g. GogaLe opravljala dva stražnika. Predvčerajšnjim je nastopil službo kot tretji stražnik g. Ivan §uc. r_ Radi pojasnila. V torkovi Številki imo priobčili članek o burni Martinovi nedelji. Ker se del vsebine različno tolmači, pojasnjujemo, da so storili varnostni organi vse potrebno za red in tudi vzposta* viH v noči popoln mir. Merodajni činitelji so vedno uporabljali energične mere za vzdrževanje miru, o čemer priča mirna in pohlevna kronika. S slednjim stavkom smo le hoteli opozoriti činitelje. da so vse mere, sicer energične, za vinjene okoliške fante še vedno nezadostno učinkovite in da bi imela n. pr. prepoved, da fantje obiskujejo ob nedeljah mesto, še večjo učinkovitost. Z Jesenic s— MaSa za Gortanom Na inicijativo Akademskega krožka na Jesenicah se je v nedeljo v mestni župni cerkvi na Jesenicah brala sv. maša za pokojnim Vladimirom Gortanom Kljub temu, da ni bilo posebne agitacije, se je maše udeležilo veliko število odličnega občinstva, kar je znak da še dolgo ne bo zamrl spomin na nesrečnega istrskega mladeniča, ki je dal za svoje narodno prepričanje svoje mlado življenje. Sv. maso je bral istrski begunec Doktoric iz Ljubljane, ki je v lepo zasnovanem go« voru orisal trpljenje naših rojakov na njihovi rodni grudi onstran mej. Njegov go« vor bo ostal vsem udeležencem nedeljske maše Se dolgo v lepem spominu Bil je go-vi'. ki naj bi naši podeželski duhovščini služil kot vzor. Taki govori blažijo napete razmere, nas vodijo k slogi in skupnosti, ne pa. kar se je dogajalo zlasti pred 6. januarjem, da so cerkveni govori razvnemali politične strasti in netili sovraštvo med občani Iz Kamnika Ne ovir a f te prometa! Ponovno ao m že ču-le pritožbe, da je cesta ob skla* dišeih lesa od kolodvora do prelaza vedno zatrpana z vozovi Delavci naj bi vozove, ki stoje večinoma po več ur na mestu, po* maknili ven s ceste na skladišče, pa bi bila cesta vedno prazna za promet. ka— Pokvarjena mladina. Pretekli teden so zlobni otroci pobrali iz velikih oken tw kaišnie tiskarne sveži kit Ugotovila so Se imena petih fan+ov, za katere bodo morali dajati starši odgovor. Iz Lifiie f— Sestanek ptaninarjev. Za nedeljo 24. t. m. vab SPD Litija vse litijske, zagorske rn trboveljske plan in ar je v kočo na Sv. Planfno. kjer se bodo reševale važne planinske zadeve. Vabljeni so tudi gostje od drugod. Na tem setanku se bo tudi rešilo vprašanje prireditve smučarskega tečaia na Sv. Planini Želi se zato tudi udeležba s strani smurarjev. i— Za sklad Vladimira Gortana. V ne» delio bodo prodajale litijske gospe in gospodične razglednice pokoinega mučenika Vladimira Gortana. Uporablja it e za pisarje same razglednice s sliko Gortana. V v^ako h;So naj pride pokoinikova slrka. ki jth ie založila v korist Gortanovega sklada Jutvjstovenska Matica. Prva slana. V noči od torka na sredo je padla temperatura nenadoma pod ničlo. Z infra i je pokrivala zemljo slana, ki vse dopoM^e ni izpinila. Na mostu so zmrzni le maihne mlakuže. i— Predavanje o Panevroni bo drevi ob 20. v litijskem Sokolskem domu. Vstopni* na prosta. It n— Zahvala. Lepo je 16. t. m. uspela proslava Napoleonove Iliri ie Zavedno ob« Činstvo vseh slojev je nanolpilo slavnostno dvorano. Jug.-sslovenska Marica, ki je proslavo priredila, se toplo zahvaljuje rado« volmiim rzvaialcem sporeda slavnosti rn ne mani tudi ude!ežn''kom za moralno zaslom-bo in za materijalno pomoč v prid narod« no-obrambnim namenom. Iz Šcsltania St-— Davčna uprava v SoStanju poziva davčne zavezance za pTecfložitev davčnih prijav dohodkov od zoradb za odmero zgradarine za leto 1930 Rok za predložitev prijav je do 20. decembra t 1. Tiskovine za prijave se dobijo pri gornji davčni mvravi za ceno 1 Din. Natamčneiša navodila za izpevtrcievanje prijav so nabita na obs;nskih tablah za razglase, dobiio se pa tudi med uradnimi urami pri davčni upravi I? I,infojiwa Tj— Obrtno gibanje G. Alojz Stiblar je ©tvoril trgovino s perutnino vseh vrst. Nadejati se je, da bo podjetje v našem okraju, ki ima mnogo perutnine, dobro uspevajo. Ii— Pretep. V nedeljo 17. t. m. je v gostilni g. Alojza Stibleria sedelo nekaj obrt« nikov m kmetov. Iz pogovora se je menda pod vplivom novega vina razvil prepir, ki se ie končal s nretenom. Pri tem ie posestnik Ivan Rudolf iz Cezarjev cev dobil s sto* lom tako krepak udarec po glavi, da mu je počila lobania. Udaril ga je čevljarski moister A'0'2 Kova"'č. ki ga je orožni štvo z niegovim blatom Martinom vred odvedlo v zapore tudcaišnie^a sod;3č.a. Ranjenec je bil naiprej v domači oskrbi; ker pa se je njepovo stanie n-oslabšalo, so ga v torek prepeljaB v bolnico. \ Šport ASK Primorje : SK Amater 8:1 (5:1) Prošlo nedeljo se je odigrala v Trbovljah prijateljska nogometna tekma med rezervo Pnnorja in SK Amaterjem. Zasluženo so zmagali gostje, ki so se v celoti pokazali kot dobri tehničari in ustvarjali s svojo bitko kombinacijo skrajno napete situacije. Domačini so nastopili brez svojega sred« njega napadalca in desnega branilca, v ka-term imajo svoje najboljše moči Na polju so bili enakovredni nasprotniki ter izvedli nekoliko lepih in opasnih prodorov, manjkalo jim je pa odločnosti pred golom, ker so imeli večkrat priliko, da bi izboljšali rezultat Najboljši mož na polju je bila desna zveza, po kateri je padel tudi častni goL Števitoa publika je mirno sledila poteku igre, katera je bila ves čas zelo zanimiva. Sod ti g. Marin dobro. Nedeljska program Hermesa Hermes, ki je v izvrstni formi je postal na mah popularen, posebno s svojim mojstrskim triom, je prejel v zadnjem času več laskavih ponudb za gostovanja z raznimi zunanjimi klubi, tako za nedeljo 24. t m. v Celju in Mariboru. Ker razpolaga Hermes sedaj z dvema izvrstnima moštvoma. tako prvim kakor prvim B timom, bo go* stovalo prvo moštvo v Mariboru proti Železničarjem, prva B garnitura, ki ne zaostaja skoro nič (posebno v kombinaciji) za A garnituro, pa gostuje v Celju proti Oliro« pu. Hermes, ki je posebno v zadnjih zmagah tako nad celjskimi Atletiki z 8 : 2, kakor tudi nad celjsko reprezentanco v Ljub« ljand s 6 : 0 dokazal, da je njegov sloves popolnoma upravičen se lahko s ponosom meri z našimi najboljšimi klubi Vmacher šo. V. : SK. Ilirija Pb dolgem presledku bomo imeli v Ljub; ljani zopet mednarodno tekmo. Jesenski prvak Ilirija je povabil v goste moštvo ViUacher Sportvereina, bi v Ljubljani nd neznan. Prejšnja leta so bili Beljačani dokaj inferioren protivnik in so odhajali do« mo vedno visoko poraženi V zadnjem času pa ima moštvo zaznamovati velik napredek, kar je pripisati dunajskim trenerjem, ki so mnogo povzdignili koroški nogomet. Spominjamo samo na zadnji poraz Ilirije v Celovcu in pa naravnost neverjeten de-bakl ljubljanske Svobode v Beljaku. Vil« Iacher S. V. je dosegel visoko zmago 8 : 0, kar najboljše dokazuje njegov napredek. V ostalem je največja zasluga VSV, da je reprezentanca Koroške dosegla v zadnjem času velike uspehe. Porazila je v Celovcu ljubljansko enajstorico ■> 6 : 3, v Mariboru je premagala tamošnjo reprezentanco s 4 : 3 n solnograško celo z 8 : 3. Zelo .časten je tudi izid s Štajersko v Gradcu 3 : 5. V teh reprezentancah je bil zastopan VSV s 7 do 8 igralci Zadnji rezultati VSV so proti KAC (Celovec) 4 : 2, Rapid (Clovec) 8 : 2 in Rapid (Maribor) 3 : 1. Ti rezultati pričajo, da bo Ilirija naletela na enakovrednega protivnika, kar bo seveda dalo igri več zanimivosti. Tekma bo na igrišču Ili« rije. Drobiž iz Švedske Športniki severnih držav se stalno pritožujejo, da njihovo podnebje ovira razvoj tkzv. letnih športnih panog. Zima 3e dolga, pomlad in jesen sta deževni in hladni in, če traja poletje tri mesece, je res že prava sreča. Kakor se splošno trdi je njihovo tarnanje odveč. Skoraj gotovo ie namreč, da morajo imeti športniki v milejšem ali celo toplem podnebju mnogo več energije, če hočejo neprekinjeno in z nezmanjšano intenzivnostjo gojiti vse športne panoge. Kljub vsemu jadjkovartju pa bo švedska športna sezona v prihodnjem letu zelo bogata, in sicer zimska in poletna. V februarju bodo desetič organizirane severne igre z vsemi zimskosportnimi konkurenca-mi, tako da bodo po obsegu enakovredne severni zimski olimpijadi. Vsi boljši smučarji in drsalci Švedske, Norveške in Finske so se že prijavili; razen njih bodo povabljeni tudi številni zimsko-sportni prvaki iz Poljske, Češkoslovaške, Švice, Nem čije in Italije, tako da bodo v dnevih od 10. do 21. februarja zbrani na severu vsi zastopniki evropskih narodov, ki se vsaj nekoliko laliko merijo v zimsko-sportnih panogah s severnjaki Takoj po severnih igrah se bodo pričele tekme za državno prvenstvo, katerih se bodo 1. 1930. smeli udeležiti tudi inozemski tekmovalci. Za temi se bosta vrstili še dve znani veliki smučarski prireditvi, in sicer tradicionalne tekme v Holmer-koIIu in grandiozni Vasov tek, na katerem so ostali evropski smučarji do sedaj nastopali še vedno samo kot gledalci Švedska pa tudi poleti ne bo brez športne prireditve. V juliju (20. do 27.) se bodo vršile tkzv. stockholmske igre, ki Imajo na programu lahko atletiko, nogomet, plavanje in \vaterpo!o. Lahkoatletski miting na tej prireditvi bo brez dvoma prvovrsten, ker je že danes zagotovljen start najboljših atletov iz Nemčije. Finske. Italije. Francije, Norveške in Poljske. Iz Amerike bo prispelo 7 atletov, ki so letos odnesli državna prvenstva. Glede nogometnega turniria je znano toliko, da bodo na njem sodelovali državni prvaki iz Švedske. Danske in Anglije. Razen tega hočejo Švedi videti še tri bolj VREMENSKO POROČILO Bfeteorološki savod v LJubljani 20- novembra 1929. Višina barometra 808.8 m Krai Ca s Baro«. Temper m « - Opazovanja «5 a: Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. /71 1 /70-2 770-1 771 3 (68-5 i 3 6 6 8" 100 v0 75 Skopllt 7. Solh 7627 11 50 Smer vetra in brzina v m . io S 3 W 3 mirno mimo ESE 2 ENE 12 «> •8 2 n , 5 i O 6 7 3 9 10 9 1 Padavine Vr*»a Dež r a»m 7 r»v oddaljena moStva, Id jih bodo najbrže izbrali med Cehi Avstrijci in Italijani Turnir v waten>olu bodo absolviraia najboljša ivaterpolo-moštva. In sicer belgijsko, nemško, madžarsko in domače. V plavanju bo moral seveda pokazati svoje znanje Arne Borg. ki mu bodo pripeljali nekaj novih plavalnih zvezdnikov z zadnjih olimpijad in državnih prvenstev. Pot na Švedsko je precej dolga, toda čudovito lepa! Amsterdamski zmagovalec v metu kopja Erik Lundquist, ki je tekom preteklega leta izboljšal svoj svetovni rekord na 71 m In se polagoma, toda vztrajno bližal divni znamki 80 m, je letos izginil z zelenega polja. Dečko Je star šele dobrih dvajset let in je res škoda, da ie njegova slava tako naglo zašla. Erik Lundauist je postal žrtev športa oziroma žrtev publike, ki ga Je oboževala. Ko ie odnese' na olimpiadi zmago, je bil preprost mladenič: množica ga je dvignila v narodnesa heroja in vrstili so se banket za banketom, slovesnost za slovesnostjo, dokler ni Lundquist pozabil na šport in svojo disciplino. Ko Je letos parkrat nastopil, se Je mogel povzpeti le še do 65 m! Lepo, toda za njega premalo' Izguba Lundauista je za Švedsko tem bolj občutljiva, ker Je metanje konja tamkaj narodni šport, ki ga ne dajo iztr-srati. Poleg treh velikih »L« (Lemming, I indstroem. Lundquist). ki so nosili za Švedsko državno prvenstvo v tej panogi, imajo še 50 atletov, ki mečejo tn orodje okoli 60 m daleč S tem materijalom bodo lahko našli mnrebitneea naslednika za Lundquista! Njega samega so poslali za leto dni na odmor. ŽSK Hermes. Danes važna seja centralnega odbora ob 20. pri Nikotu. Vsi odborniki naj se zanesljivo udeleže in refe« renti naj pripravijo referate. V petek 22. t m važen sestanek prvega A in prvega B moštva ob 20. pri Nikotu Vsi igraici naj se zanesljivo udeleže. Vabijo se tudi go- spodje RrenrS«. Orehek, Pleš lo žargi Sestanek strogo obvezen zaradi nedeljskega gostovanja. SK Jadran. V soboto ob 20 članski sestanek v Narodni kavarni Zimska trening, razdelitev opreme. SK Ilirija (hazenska sekcija) Danes ob 18. trening v telovadnici. Redno ki točno. TKD A t ena (hazana sekcija) opozar« ja vse članice na redne gimnastične vaje, ki se vrše vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20.30 v telovadnici Iiceja. Vaje so za vse članice strogo obvezne. SK Ilirija (plavalna sekcija). Redni trening za vse članice bo danes ob 18. ▼ telovadnici. Vsem, ki bodo izostali od tre« ningov se bo zabra/nil vstop v zimsko kopališče. Nepotrebno ploskanje Znani sinfonični orkester v Filadel-fiji je igral Beethovnovo V. sinfonijo. Poslušalci so bili tako navdušeni, da so pričeli ploskati med izvajanjem in ni bilo več slišati glasbenikov. Dirigent Leopold Stachowski se je ves besen ozrl in za vpil: »Gospoda! Pustite bedasto tleskanje! Nima nobenega pomena. nas moti!« Trenutek je bilo vse tiho. Potem so planili vsi navzoči na noge in besno zaploskali divjemu dirigentu! Francozi in nasa govorica Zanimivo bi bilo natančneje raziskati, koliko besed1 je zapustil kratkotrajni francoski režim v govorici slovenskega ijudstva. Nekaj jih je ostalo v našem besedišču. Tako n. pt. kanton in kan-tonska oesta. parlzar, fronki in fronka-rija. Ne pozabimo še žandarjev, ki iih je maš narod pod Francozi najprej spoznal, zakaj Avstrija jih je uvedla šele sredi 19. stoletja. Gospodarstvo Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3.2, najnižja —1.3. Sobice vzhaja ob 7.4, zahaja ob 16.26, luna vzhaja ob 20.32. zahaja ob 12.19 Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Rretežno jasno vreme z jutranjo slano me^rlo. V nižinah podnevi mila M Vprašanje isvoz* lesa v Španijo. Kakor znano bodo v kratkem, čim bo špansko-jusoslovenska trgovinska pogodba ratificirana in uvel iavljena, odpadle velike ovire, ki so doslej onemogočale neposreden izvoz našega lesa v Španijo. Sicer je tudi doslej šlo mnogo našega lesa v Španijo, ki je v veliki meri navezana na uvoz. toda zaradi pomanjkanja ugodne trgovinske pogodbe le s posredovanjem italijanske trgovine, kar ni bilo na Škodo samo naši lesni industriji, temveč tudi na škodo našim domačim pa-roplovnim družbam in luškim delavcem. Ker imamo ie druge proizvode, ki bi jiti la^ko izvažali v Španijo in ker bi tudi od tam lahko marsikaj uvozili, postaja zelo aktu-elno vprašanje uvedbe redne direktne paro-olovne zveze med našimi in španskimi lu-kami. V pričakovanju ugodnega razvoja novih trgovinskih zrvez s Španijo pa so v zadnjem času lesni industriji povzročile brigo vesti o prizadevanju španskih lesnih indu-strijcev za omejitev uvoza lesa. Kakor sedaj poroča i o iz Barcelone, se je tam med 14. in 20. oktobrom vršil kongres španskih lesnih industrijcev in treovcev. na katTem se je obširno raznravljalo tudi o zahtevah španskih industrijcev glede omejitve uvoza lesa. Na kongresu se ie izkazalo, da more španska domača produkHia lesa zadovoljiti le potrebe lastne industrije papirja m celu oze. Večina udeležencev kongresa se je na podlagi iznešenih referatov izjavila proti tej zahtevi in se je postavila na stališče svobodne trgovine in uvoza. Udeleženci kongresa so korporativno posetili naš pavilion n^ svetovni razstavi, kjer ie ob navzočnosti 1200 interesentov predaval del^eat našega trgovinskega ministrstva inž Pavle Vufie-tič o kaoaciteti in pomenu naše lesne Industrije. Njesovo usoelo predavanj« bo gotovo v veliki meri pripomoglo k propagandi za naš les. = Vprašanje izvoza svini. Nedavno se je v nali državi mudil nemlki industriiec Konstantin Hausmann iz Dresdena, eden naj-prominentneiših predstavnikov nemške mesne industrije, ki je proučeval možnosti razširjenja noslovnih zvez z našo državo in izvoza naših prašičev. Iz izjav ki iih je našim izvoznikom mesa in "živine, bi naša država lahko v znatni meri izvažala prašiče v Anglijo, zlasti v obli V-i mesa in konzerv. Nemčija izvaža v Anglijo velike količine konzerv, kakor tudi svinjsVoga mesa posebne vrste, ki ima malo slanine. Po teh vrstah sviniskega mesa, nazvaneera »ba-con« vlada teko živahno povpraševanje, da Anglija uv^zi vsak teden okrog 700 000 komadov takih svini v zaklanem ftanju (brez glave in nos, težkih okrog 65 angleških funtov). Za te vrste svini so cene v Angliji izredno visoke (26 do 27 Din za kg, fco. AngMja). Kakor znano, vladajo pri izvozu lal,l filovne zveze. To bi bilo zlasti važno za Slo-veniio. ki ne gnil pitanih svini in je zaradi povlšmia av«triisVe uvozn® carine na mesne prašiče naibolj prizadeta. Tudi v Francijo in Efldpt bi 6e lahko organiziral izvoz, zlasti če bi se uvedle stalne pa ropi ovne zveze med našimi In^ami in osWmi svetovnimi lukami e posebnimi ladiami. ki imaio naprave za hlajenje. Kakor sp zatrhije. 6e velike nemške paroplovne dnižbe že interesi-rajo za ureditev takih stalnih zve*. = Načrt novega zakona o gospodarskih za-druzah. k Be"o®r®d'3 poročajo, da se ie te dwi vršila v terrceft;'Jiskem mimsbrsta-in konferenca, na kateri se fe raapravfliaite o vprašanji emo*ne«a zaJacma o gospodarskih zaidmagah. FV> vsestranski dfsflouisnsH Je naifro ministrstvo z maHuna s*wetne»n-bami aswfiSo proJeJdt zaikoina, bi ga j« todefe.1 Glatvmfl zadružna saHa, hi*.. Bosak ta Sarama ter testom&i inetustrit-skl^i nritinžemj. =¥= Tarifne olajšave rn iivoz žita. Generalni direkcija državnih ž<»ler,nic bo v kratki) objavila odlok xa ugodnoetni prevoz pšenice, koruze, ječmena, sorscice m r® iz pozicije ŽS , in sicer od večjega števila postaj do državne meje pri Rakeku. Ta ugodnost bo veljala od L decembra pa do preklica. = Vprašanie bančnih »bornle. Te dni se }e vršila v Beogradu konferenca pokrajinskih bančnih udruženj, na kateri se je razpravljalo o načrtu zakona o bankah kakor tudi o vprašanju ustanovitve bančne zbornice. Beograjsko Udruženje baDk se zavzema za ustanovitev centralne bančne zbornice za vso državo v Beogradu, v katero bi vsako udruženje delegiralo enako število članov. Zastopniki ostalih udruženj niso soglašali e tem načrtom. Stavljen je bil med dragim tudi predlog, da ee na sedežu vsakega udruženja ustanovi posebna zbornica, v Beogradu pa centralni sekretarijat vseh bančnih zbornic. Ker ni prišlo do sporazuma. se bo 28. t m. vršila v Beogradu ponovna konferenca. — Svetovna produkcija sladkorja In cene. Mednarodno udruženje za sladkorno statistiko je 15. t m. izdalo novo cenitev letošnje produkcije sladkorja v Evropi, ki ee ceni na 5,237.000 ton to je za 224 000 ton višie nego v oktobru. Vendar bo letošnja produkcija še vedno manjša od lanske ter bo ta primanjkljaj 6kuono e primaniVliaiem ruske produkcije znašal okrog 200000 ton. Tudi v Zedinjenih državah predvidevajo letos za 65.000 ton manjšo produkcijo, dočim bo produkcija trs-nega sladkorja za 180.000 ton manjša nego lani. Navzlic tem nizkim cenitvam pa so svetovne cene sladkoriu v zadniem času zlasti v Ameriki dalje močno nazadovale, kar je na eni strani v zvezi e polomom na newyor5ki efektni borzi ter močnim padcem cen sirovi kavi, na drugi strani pa z okolno6tjo. da eo od lanske kampanje na razpolago še ogromne količine sladkoria, ki celo znatno presegajo primanjkljaj letošnje produkcije. \ i Jajnosi ie nad40lei svojim neštetim pri* j a t c i) c m o s i g j r a t i in ohraniti lepe c o b e, temelji v posrečeni sestavi, « katero se odlikuje SARGOV KAI0 Lepši zobje vrednoto: Narodna šumska 40 den., Našički 1400 den., Gutmann 185 — 190, Slaveks 91 do 100, Slavonija 155 den., Drava 320—S3f>, Šečerana 380 — 390. Brod vagon 140—150, Vevče 132 den., Isis 19 den-. Dubrovačka 430 _ 44o, Trbovlje 4525 _ 455, Jadranska 530 denar. Beograd. Vojna Skoda 438 zaklj^ za december 440 zaklj., za februar 414 — 415. investicijsko 84.5 zaklj. Narodna 8270 — 8300. Borze 20. novembra. Na ljubljanski bora je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Prago in Dunaj. Vso potrebo razen v Trstu je krila Narodna banka. Tečaji deviz dalje nagibajo k popuščanju. Dunaj je nazadoval od 7 9485 na 7-9425, Pariz pa od 222.47 na 222 86. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode po zadnji hoei nenadoma popustili za 4 do 5 točk. Ker je bila v nasprotju z zadniimi dnevi ponudba velika, je morala celo Poštna hranilnica intervenirati. Promet pa ni bil znaten ter so bili zabeleženi zaključki za aranžma po 437 in za februar ex po 412 in 414. Tržišče zasebnih vrednot je bilo zanemarjeno. Med bančnimi papirji je bila zaključena samo Unionbanka po 200 med industrijskim? papirji na je bil orom»t v Trboveljski no 452.5 — 455 in v Dubrovačka po 430 — 435. Devize in valuto. Ljubljana. Amsterd. 22.79, BerTin 13.5075 Bruselj 7.9003. Budimpešta 9.8904. Curih 10944 _ 1097.4 (1095.9), Dunaj 792.75 -795.75 (794.25), London 275.47. NewyorV 56.305 — 56 505 (56.405), Pariz 221.36 -22336 (222 36), Praga 167-05 — 167.8? (167 45). Trst 294.55 - 29655 (295.55). „ Zagreb, London 275.07 — 275-85 Ne\vori 56.30.=; - 56.505. Pariz 22136 — 22336. M' lan 294 63 — 296.63, Curih 1094 4 — 1097 4 Amsterdam 22.75 — 22.81. Berlin IS 49 25 13.5225. Dunaj 71*275 — 7- 9575, Praga 167.0T —167.85. Curih. Zagreb 9127. London 25.1325. New vork 515 45. Pariz 20.29, Milan 26 98, Madrid 71.80. Berlin 123.24, Dunaj 7252, Pragr 15.2775. Bukarešta 3.0775. Budimpešta 90.12 Sofiia 372125, Varšava 57-845. Dima). Beograd 135725 — 12.S12SL BerFn 1G9.75—170.25. LoflKtoo ^4.6175-^4.7175, Mite ti 37.155—37.256, Newyo*k 709.6&—17-1246, Prag? 21.035—21.116. Ounib 137,60—-138.M. — Dfciarf 125525—125626. Efpkti. Linbljana. Celiska 170 den„ LfabliansV kreditna 123 denar, Prašt=dioTia 905. Kred'' ni fcavod 170 denar Ruše 250 — 260. Vev če 130 denar. Stavbna 50 den., šešir lor denar. Zaereb. Državne vrednote: Voina ško'' aranžma 4^6 — 438. kasa 435 — 438. aa d cember 443 blago, za februar ex 412—41 investicijsko 85 — 85 25: bančne vredaotr Praštediona 905 — 910, Union 200 — 20" Jugo 83 — 84 Ljubljanska kreditna 123 Narodna 8200 den., Srpska 157 den.. Zemil ska 129 — 131, Poljo 16 — 17; industrijska Blagovna tržišča Žito '-f Žitni trg (20. t t.). Na ameriških kakor tudi kontinentalnih borzah je razpoloženje zopet zelo čvrsto. Na chicaški borzi ss je včeraj decemberska pšenica okrepila od 120 centov na 123% do 124 centov. Pod vtisom okrepitve ameriških« cen so se danes dvignili tudi tečaji na budimpeštaaski terminski borzi, in sicer za marc na 23.72 in za maj na 24.48. Tudi pri nas je kupčija oživela ter so se eene dvignile za nekaj točk. Baška uzančna pšenica stane že 18750 Din I fco. nakladalna postaja. Prav tako so ee dvignile cene koruzi, tako da stane umetno sušena koruza 137.50 Din, času primarno suha pa 120 Din. Zadnje dni so bile preko Dunaja in Budimpešte nakupljene večje količine pšenice za izvoz v Bolgarijo in Grčijo. -f Ljubljanska borza (20. L m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaklj. ni nilo. Nudi se pšenica (si p., ml. tar., plač. 30 dni): baška, 79 kg 240 — 242.5, baška. 78 kg 287.5 80 kg 2375 _ 240, sremska, 77 kg 230 do 2325, slavonska 77 kg 220 — 2225: rt: baška, 72/73 kg 200 — 202.5; moka: >0«, fco Ljubljana 355 — 365; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerijo suha s kakovostno garancijo 170 - 175; činkvantin: baški 245 — 2475; o res: baški, 63/64 kg 195 — 1975 Din za 100 kg. + Novosadska blagovna borza (20. t m.). — Tendenca ftvatmeJSa Promet: 1« vagonov pšenice, 43 va«. koruze in 9 va«. moke. Pšenica: baška 77 k« 180—1®: 78 fcz 18250—1S7.50: sreansfca 77 kg 177.50—TS250. Oves: bažki 13750 do 14250. Ječmen: baški 120—125. Koruza: baška ni sreunsika 10250—107.50; s kakovostno ge-ranerjo 110—M250; za december-iamair 115 13750. Moka: baška »Og« 295—300; »2« 265 6« 190—300: »7» 150—160. Otrott: baSbi 975—1025. -f Dunajska bona za kmetijske proizvode C19. t m.) Pod utisom mirnega razpoloženja na budimpeštan6ki terminski borzi. _ so bili kupci na dunajski borzi bolj rezervirani in ee je promet gibal v ozkih mejah. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Po-dunavska koruza se je za marc - april nudi-'a po 100 Kč ex slep Dunaj. Uradno noti^ >o vključno prometni davek in carina, fco r»unaj: pšenica: domača 31 — 31.75. madžarska potiska S6 25 _ 87.25; rž: mareb-•eldska 25.5 — 26; koruza: 25 — 255. Les 4- Ljubljanska borsa (20. t m.). Tendenca •"espremeniena. Zaključen je bil 1 vagon leobrobljenih hrastovih plohov in 1 vagon rastovih podnic. Povpraševanie je za "000 -omadov hrastovih pragov (2.60 X 25 X 14 11/12), za 2000 komadov hrastovih pragov 2.60 X 24 X 14 X 11/12), za ca. 3000 kub. ti kratic, smreka - jelka (1—350 m, >d 10 ■m šir. navzgor, media 13/14 cm. debelina '2. 18 in 24 mm) ter za 2000— 3000 kub. ra Mikovih testonov (2.25 m, 20 mm, 10—25 ■m). Žlvfna -I- Ljuhlianski živinski sejem (20. t m-)-\'a današnji sejem je bilo prignanih 206 onj, 49 volov, 60 krav. 15 telet in 177 pra-ifikov za rejo; prodanih pa je bilo 24 lv">nj, 9 volov, 26 krav. 13 telet in 120 prašičkov, 'ene volom so za spoznanje popustile. Do-on je bil slabši kakor pred 14 dnevi in tudi upčija ni bila znatna. Za kg žive ♦eže se ° plačevalo (v oklepajih cene zadnjega sej-^a): voli T. 10.25 Din C10 50), voli TI. 950 'n (9 50). voli TTT. 8 50 Din (850-9). kra-debele 6—7 Din (6—7). krave ki^basa-'•e 350—5 Din (4—5), teleta 13—14 50 Din 13—14.501. 4- Duna5ski sviniski sejem (19 L m.) Do->n: 14509 komadov, od tega P41o iz ,Tutr«. Petek, 22. novembra LJUBLJANA 12-30: ReprodnjciTaaa efasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13JO: Porodila i2 dnevnikov. — 17.30: Koncert radiio-orkesjtra. — 18.30: Morzejevi zrnato (g. POvše). — 19: Delavska ura. — 19-30: Italijanščina. — 20: Glasbeno predavanje (dir. Čerio). — 20JO: Varietesm večer. — 21: Koncert klasične gdasbe. — 22: Najpoved časa m poročala. ZAGREB 12JO: Keproducarana glasba. — 17J0: FVjpoddanskj koncert radic-ontoestra. — 20 J5: Večerni koncert. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — 18: Prenos koncerta cz kavarne »Mostova«. — 20: Prenos opere iz nar. giedafi-Sča. Vmes poročite. — PRAGA 16JO: PopuMaa*. aki koncert. — 19: Koncert orkestra in solistov. — 20: Lahka glasba — 21: Koncert moderne akKfce. — 22.15: Lahka godba. — BRNO I6J0: Koncert komorne glasbe. — 19-30: Prenos iz gte-daiišča: Offemtoaotiova opereta »Orfej v podzero-ftn«. — 22: Prenos koncerta ia Prage. — VARŠAVA 19-25: Koncert lahke gilasbe. — 20.15: Koncert polfuske in madžarske gilasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16JO: Glasben« akademija. — 20: Koncertni večer. — 22: Koncert sodbe za ples. — BERLIN 16.30: Popoidan- j koncert. — 17JO: Lahka godba orkestra. — 20: Po#ud«n oopra)vila. ponSr®an>e, Lakiranje. OTON ZEMELROK, Ljubljana, Marijin trs št. 8. Cerriki franko! Plačilne oiaijSa've! STAVBNA OBRT! Za postopek pri izsuSevanju stavfo D. R. P. in taozemslke patente po katerem se s stroji nove stavbe v treh do štirih dneh izsušujejo, oddamo monopol za Jugoslavijo. Nov in popoln uspeh! Sijajno preizjkušem v vseh delih Nemčije in inozemstva. Nekateri stroji v Jugoslaviji že obratujejo. Nad 4 milij-mi kubičnih metrov v glavnem za državne in občinske oblasti izsušeni. Velika priložnost za zaslužek. Resni in kapitala zmožni interesenti, ki so dobro vpeljani pri oblastih in v stavbni stroki, naj se obrnejo na »DEUBA«, HannOver, Stiivesstr. 7, Nemčija •trudi v mrazu, ako malti primešate »ANTIFREDDIN« morete Dobavi Vam ga • . j. Ljubljanska komercialna Zidati dražba Ljtrfjliaua, Bleiwetsova 18. O bi. koncesijoairana t oferska Soka GOJKO PIPE^BACHER| Ljubljana, Dunajska cesta 15 Pisarna hi informacije: Rutarjeva 9 Zahtevajte prospekte! KLAVIRJI! Tovarna klavirjev Sester. Nemčija, ustanovifema k 1S40. fed-elirje prvovrstne Instrumente, nepre-koslrrve v glasil ki izdelavi. Zastopstvo R. WARBINEK, tovarna te Izposojevalnica klavirjev, Ljubljana, Gregorčičeva S, Rimska cesta 2. 14209 Cetrtefe, 31. X!. 1929 CENE MALIM OGLASOMi Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 da mm mu postim pe posti nas tov aK GaGo dru$o informacijo tičoco mm matih aK GaGo drufo informaci, oglasov naj pritoii v unamGah sicer nm ho prmjel odgovora t * CENE MAUM OGLASOM: Zenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. G *i Dobro moč a «iatjta» knjigovodstva fa hrvaščine, iSe«ao za t»-Icoiaan nastop- Suroj«p*> m TOAnje eae stenografije oreitoogoj. Ponudb* M >J-i; I^Ti Kaamik. «531 Dva čevljarska pomočnika aa Jstrw. 41923 Poštenega učenca t i i e ttgovee s me4a,nim blagom, v letov®; am kraju ca Gorenjskem. 0«krt>a * biS Poštenost m prednost je predpogoj. Učenci * deiel«. i Enaujean nem-Sfkw imajo predno«.. Na-fiov pore oclasni oddelek »Jntra«. 41930 Natakarico 4sbre tecrjeoo. star« »d *>—® let sprejmem takoj t kavarniške restavracijo. Tariov t »gis»a«m oddelku ikjinia«. 41032 Kis—i? a Mko hal ma Akviziterja ta s prakso, u erfbisk privatnih strank iščemo < fiksno plačo. — Ponudbe pod »Praktik« na oglasni etMsIdk »Jiitra«. 41960 Kontorfstfnfo tadmsir., začetnico f^od Robnikom v na^leinS! le^rf. ptanovvi feka, vrt, parket. elnVtrika ln vod o vrvi. r>f* neodno nanrrvdal. PotireKna polorvieo kmnine. V*.lov t oglasnem od,uir-r »Jutra«. 42nor Mufk t ^ l.fi irtf 20% ne kron. bone k n p n j r Pu5k» Stediona 0«ljek- 23," Vsakovrstno zlato kupuje pe najvišjih eenah Černe — Juvellr Ljubljana, Wolfova alica 3. Spalnico kombinirano ix jeteoovega leta m cvetličnega jesena, poiitirano zuaaj a) znotraj, solidno izdelano v modernem slogu, prodam — postavljeno v Ljubljano ali bližnjo postajo. Cena Din 12.000. Na ogled pri mizarju Josipu Stolla, Kraioja. pošta bokoviea. — Ugodna avto zveza z Adamovičevim avtobusom irored Figovca. 41906 Trg. kredenco dolgo 2.70 M in visoko 2.10 m prodam v Slomškovi ttfied K 1/B — desno. 41988 Pohištvo nsntvataik z marmor. j}delek »Jutra« pod Šifro »Točen piačtift 80«. 410SO Stanovanje sobe in kuhinje oddaš e L decembrom nrfmi strao-fei. Nai«v v oglasnem oddelka »Jutra«. 41062 Lepo stanovanje S sob, tahtaje la pritiklin, v Kotna dolini oddam takoj ali s 1. decembrom. — Naslov ▼ »glasecm oddelku »Jutra«. 41991 Stanovanje dvosobno. 1 vsemi prMhfl-nami, »lotoo to solnčno takoj oddam. Pojasnila aa Vodovodni cesti ttev. 4. 41990 Stanovanje S sob, kuhinje ta IIS en za takoj al4 s 1 decembrom. — Ponudbe na oglas, odiddrf: »Jutra« pod »Mirna in snaSna«. 42022 Dve osebi Iščeta sobo e štedilnikom. Pismene pomudbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasli«. 43008 7?ms7m . Boa »Mtrasi«, rujava, je bila izgubljena včeraj popo'due Proti nagradi jo jc oddati eev'a.-nem oddelku Jutra. 420O6 Pisalni stroj lepo urejen, ta 1200 Dia naprodaj na Mirju, Groharjeva ulica 25, pritličje. 41956 r57 a l Dvignite pumo. — Tajec. 41949 »Slovenska kri« Dvignite pismo. 41950 »Poljska« Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 419«? sJllllLL" Klavir (Stntzfltlgel) dobro shra-njea, 1 angleško mehaciso proiam Naslov T oglas, oddelka »Jutra«. 41775 Klavirji in planini svetovnih tvrdk po aniia-nih cenah ▼ zalogi — tudi na obroke! M. Ropaš, Celje. Popravila, aglaševa-8 je. 4063-1 Planino kupim Ponudbe z aavadbo tvorni-5ke znamke in eene na og-las. oddelek »Jutru pod šifro »A. R.s 41962 Planino Ladhsfger-Gk«, »ev agSohnau.zer-Rude«, majhen, kratkodlak, a aoamko 1199 se je tagurblL IVotf nagradi ga vrniti ▼ Tarrčarjevi uttcd S/L 41976 Pes pssms, či as barvs, na prrib rutjavKast, a nara-ko ljublj. magistrata 564. ki »Uši na itnjg Arge, se je Izgrrtil. Najditelj aaj to l/atrovoli sporofiti Butar-jeva alica 5. 41967 Psiček bel 1ftfe«, ki sHffl aa tat Bnf, se je licnbi! na Kar- IcvvSd c Prti 18. Oddati ga je proti nagradi ist/otam. 419K! Izgubil se )e pinč ki sli&i na ime »Topsv«. — Posten" najditelj naj ga odda v »Akademskem kolegiju« penzijonjut« Gonrjra. 41997 Lovski pes jazbečar-brak, ruja/ve barve, s dolgimi učeš, ki sliši na ime Orlak, se je z;»ubil. — Komur je mano kje ee nahaja, aaj javi sa naslov: Matija Perico, ma-zairska tvornica, Ljubljana VIL — Teiefoa it. 2372. 48002 Preklic! podpisani Aston Merbar. posestnik ta Prlgorioe i*-90, prekliče® vse laljive besode, ki se« jih govoril proti Karla Merhar iz Kota B. 8, legiemu trgovcu in ga smatram aa pošte-njafra, ter ee ma zaitvaijn-jsa, da je sd eodbijekeea pos*<^«ain}a edstepil. Dol. vas, dne 12. nov. 1969 — Anton Merhar. 41957 Prst, opeka ln kamenje je aa odvozlti. PojamAa daje Sbopek, ASkerčova ai. (naaprou sbrtae šole). 4S005 Rsmt! Rorestl železna služlnska Brozovi£« patent postelja zlo2> Jiva, s tapeciranim ma« racom, zelo praktična za vsako hiio. hotele, prenoti&a, nočne služba in za potujoče ose* be stane Din. 450.— Ras pošiljam po po5t» nem p o vi e tja Oliri} a Nič NE POMAGA! CentrsU za .^".oSso gram*-fonajo b« nahaja t a m o r palači Pokojninskega zavo-da sa Miklošičevi eesti 34 »Gramofon« A. RASBERGER Ljubljana direktno U - Tovarne .oz. tov skladiiča ieinefčJfereCdl \j>tari5or št lOi-Aj Lesena patent postelja zložljiva, s tapeciranim madracom, cele praktična stane Din. 8Stt — Trodelnl t volno poW meni madraci sunejo Dm. 750.- StroB Kompletno mehani&s« delavnica: stružnica, lepking vrtalni stroj, škarje za pločevino, stroj aa fr«i»nja železa, polaut. stružnica, patrono, brusilni sliroj ip stroj za rezanje žice po ugooni eeni prodam. Na- slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 418S1 Potem mara veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje Kg po D 130.— In čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blaga . L BROZOVIC Zagreb. (Uca 82. iflifitu šeoGs Dmrajska e. 44. Telefon 28-2S LLLJULLOJUUULILJUI Jože Gregorln prvovrstna krojaika obrt, M priporoča goepodom ln damam Mirmontcva alica St. IS - Mirjn. S5771 PeiagajU------- so postr«R» ta ne postita ss preslepiti po r a S n i k dvomljivih ponudbah. Ljubiteljem ta poinarvaJesaa lepe godbe in petja nudimo kom p leta« oparse »Caroetrelec«, »UAengrtns, aVesele ženska vlndzos-ake«, »Trubadur«. »ScvilJ. brivec«, »Hlnsd a. Greti«, »Car ia tesar«, »Ajda«, *lM Bohfema«, »Tristan ta I*o14m »La Travlati«, »Carmeo«. Izdaja nadaljzifc epsr slsdl Vsai epernd poraetak ot» stoji ta f tirih velikih ploSS, ki as sfcranjeme v ekrane tedeianem albumu. NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO za osebe finega okusa Vsakdo si lahko pri aa« nabavi primeren gTamcfoai ia plošče po Izrednih eenak in ugodnih plačilnih pogr>;Va NAJB0LJA! Dokazano Za jugoslovanski patent št. 3087 od U avgusta 1924 na: »Ležalni metali i postupak za njih izradu« (»LagermetaHe imre jramoAotie rao- rati tilačaii vei tisočesv r-•ke in slaščičarske stroge oa^mo*