51. Številka. Prst, v petek mana 1S99. ,,Edinost" ichfjft dvnkrNt mm dun. numii ne T. nri. O ponedeljkih in po praznikih kirnju oh 9. uri zjutraj. Naročnina /iihAH : Obe izdan ji na leto . . . fl«l. tfl'— Za »anio večerno izdanje . ., 12"— Za pol leta.četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Xa na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljke zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata'po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. S70. 4 nvč. V edinosti Je mimč ! Tečaj XXIV. Oglasi *e računajo po vr*lith v (»etilu, /.a večkratno naročilo * primernim nopiiatom. lVtulima. osmrtnice in javne zahvale, do-rnuči ouIhmi itd. se računajo po pogodbi. Vai dopisi nai *e (H>Siljajo uredništvu. Nelrunlcovniti ilopirti se ne sprejemajo. Kokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o^la*e spre-jeina upravništvo. Naročnino in nglnse je plačevali loeo Trat. I redništmi in tiskarna *e iialiajaia v ulici t'ariutia stv. 1"2. I pnivništvo, »ol-pravništvo in >prejemauje Insemtnt v ulici Molili piccnlo Hv. II. II. nndatr. „✓/"iN, Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Budimpešti! 2. Deželni zbor narodne stranke je sklenil jednoglasno, da vstopi ista v liberalno stranko. Budimpešta 2. Baron Banftv jo mesto umrlega grofa Sztfpi(ry-a imenovan višim dvornim hišnikom, h tem je baron Banffy postal členom magnatske zbornice in je radi tega odložil svoj dr-žavnozborski mandat. Rilii 2. Komora je nadaljevala razpravo o predlogah politiških zakonov, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega. Pariz 2. Komora je sklenil« da je interpelacijo Counoda o nezakonitosti zadnjih hišnih preiskav odložiti za jeden mesec. Na to je komora nadaljevala razpravo o proračunu. Pariz 2. Preiskovalni sodnik Paquet je danes popoludne nadaljeval zaslišanje Deroulfede-a. Zatrja se, da vlada nameruje razpustiti različne »lige«. RilU 2. Poročilo, izdano ob 6. uri zvečer, pravi: Papež je preživel dan, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega in brez bolečin na operova-nem mestu. Papež je večkrat na dan zavžil hrane z dobrim tekom. Prebavljanjc normalno. Temperatura 37'7, sopenje 23, žila 78. Podpisana sta dr. Maz-zoni in Lapponi. Rim 2. Oficijelno poročilo iz Vatikana, izdano o 11. uri 10 minut predpoludne pravi: 10. ura predpoludne. Papež je po noči spal kakor navadno. Od Časa do časa je Sv. Oče zaužil nekaj hrane. Delovanje sapnih in prebavnih organov je normalno. Obvezo so premenili. Na mestu, kjer se je izvršila operacija, ni opaziti nič posebnega. Gor-kota trupla 37.5, žila 72, sopenje 22. Podpisana sta dr. Mazzoni in dr. Lapponi. Rim 2. Ko sta ga danes zjutraj obiskala zdravnika Mazzoni in Lapponi, jc bil papež prav dobre volje. Na vprašanje nekega zastopnika »Agenzie Štefani« sta izrekla zdravnika, da pričakujeta za gotovo, da ozdravi papež. Rim 2. Papež se počuti trajno zadovoljivo. Rana seje počela celiti. Madrid 2. ( lenerala Torrala zapro baje danes radi zatožbe, ki je naperjena proti njemu radi kapitulacije Santiago de Cuba. Javni shod pol. društva »Edinost« dne 2<>. februvarja 1899. v Šmarjah na Pomjaii&lni. (Zvršetek) Predsednik M a n d i e : Preidimo torej k drugi točki, k poročevanju o dogodkih v deželnem zboru istrkem. Govornik je načrtal na kratko, kako se je deželni zbor preselil iz Poreča v Pulj, S tem so so bili hrvatsko-slovenski poslanci zadovoljni, v nadi, da se jim bode v Pulju bolje godilo, nego se jim je v Poreču. Varali so se: v Pulju je bilo še huje, nego v Poreču. Naprosil je svojega tovariša, gosp. d r a. M a t k k a Trinajst i d a, da bi sporočil o zadnjem zasedanju rečenega deželnega zbora. Dr. M a t k o T r i n a j s t i č je govoril bistveno tako-le: V prvo Vam se moram zahvaliti na posebnem zaupanju, ki ste mi jc skazali s tem, da ste me izvolili svojim poslancem, pokoreči se narodni disciplini in ne da bi bili zahtevali, naj vam poprej razvijem svoj program. No, naš program jo jako priprost in jednostaven: to jo borba za ž i v 1 j e n j e ! Zlo, ki nas tare v prvi vrsti, je krivični volilni red, po katerem že na 8000 meščanov pri- P O D L I S T E K. Drobiž. -« Pise Poluka. y- I. Na ulici sta se srečala — oče in hči. .. Ona lepa, mlada, elegantno opravljena s ponosno vzdignjeno glavo, z smehom na polnih ustnih . . . On star, bled, z sivo brado v stari, ogoljeni, zamazani, raztrgani obleki, s palico v rokah, uklonjen in tresoč se . . . Srečala sta se . . . Medle oči sivega starca so pogledale za trenotek v nje mladi, sveži obraz in vela ustna so mu zadrhtala . . . Jo je-li spoznal? . . . Kdo vč, kdo vč!? . .. In umaknil se ji je s trotoara. Noga mu je spodrsnila ob kamenu in skoro bi bil pal pred njo . . . A ni pal, stegnil je roko od sebe . . . proti njej ... in obdržal se je v ravnotežji. In ona? • Pogledala ga je za hip, hladno, malomarno, kakor se gledajo . . . berači . . . Pogledala ga je in zaiskrilo se je nekaj v njenih temnih očeh in smeh ji je zginil z usten. Lehna senca zadrege legla ji je na obraz in noga se ji je hotela ustaviti. . . Starec je omahoval. Njegova suha roka se je stegnila proti njej in njegovi koščeni prsti so se skoro dotikali njenega krila . . . Vsklonila se je . . . ponosno . . . mrzlo . . . Na ustnih se ji je zopet pojavil nasmeh in oči so se zasvetile: »Kaj mi mar, ne poznam tel» ... Trdo je prijela krilo z roko, skomiznila z ramami in . . . srečala sta se! . . . Ona je lehno stopala mimo visocih, »vitlih steklenih oken trgovskih razloži), koketno pogledovala se zdaj pa zdaj v gladkem steklu, ki je odbijalo nje visoko junonsko postavo je malomarno, odzdravljala ponižnim pozdravom svojih znancev, v nasprotno smer pa je korakal počasi ob palici siv, upognjen starec — on ... berač in ... nje oče... Na ulici sta se srečala — oče in hči . . . II. Jesenska megla se je plazila po ulicah in ovijala hiše v svoj vlažni sivi plašč. Izpod neba je polagoma naletaval dež, po mokrem blatnem trotoaru pa so hiteli ljudje in izginjevali v megli. Temnilo se je, megla se je zgoščala in dež je pral cestni tlak. Električne svetilke so se užgale, odbijale svoj lesk v velicih kalnih cestnih lužah in njih mrtva svitloba se jc mešala s pojemajočo svit-lobo dneva. Luči v prodajalnicah pa so ugašale druga za drugo in zapiranje težkih železnih vrat n rožljanje ključev je odmevalo v megli. haja po en poslanec, »ločim imajo 2f>000 kmetov tudi samo enega poslanca. Od toda prvlgj^n, jja smo v znatni manjšini v deželnem zboru sSffifm, a v eksekutivnem organu v dež. odboru, gospodujejo le somišljeniki nam nasprotne stranke. Hude borbe smo imeli za pravice našega jezika v dež. zastopu. Grozili so se nam, pljuvali na nas z galerij, tla bi nas ustrašili in nas primorali, da !>i se ne posluževali svojega jezika. Potem, ko so videli, da z grda ne opravijo ničesar, poskušali so z lepa in so nam obljubovali izpolnitev naših zahtev, ako se bodemo posluževali italijanskega jezika. Seveda nismo hoteli mi tudi za tako ceno izdati svojega jezika. Saj je prva naša zahteva ta, da priborimo ravnopravnost svojemu jeziku. In tudi to smo vedeli, da Italijani ne bi držali svoje besede. Potem je prišel znani predlog poslanca tira. Bartolija, da se italijanski jezik proglasi jedinim razpravnim jezikom v deželnem zboru istrskem. Večina je seveda vsprejela ta predlog. Nam pa tedaj ni preostajalo druzega, nego da smo zapustili deželni zbor v slovesen protest proti takemu nasilju. Ko pa je cesar nemudoma odrekel svoje po-trjenje temu sklepu, smo se mogli zopet častno povrniti v deželni zbor. Znano vam je, da je bila italijanska večina vsprejela zakon za uveden je šolskih taks. Mi smo se z vsemi silami upirali tej krivici, a vendar je italijanska stranka trosila nesramno laž, kakor da smo mi — manjšina - uveli ta nesrečni zakon! Hoteli so odvaliti od sebe odgovornost na takem, ljudstvu škodljivem početju svojem. Nadalje vam je morda znano, tla je državni zbor sklenil zakon, po katerem se dajejo brezobrestna posojila onim vinogradnikom, katerim je trtna uš uničila vinograde, toda še le potem, ako se je tudi dežela obvezala za posojila v jednaki meri. Deželni zbor istrski še do danes ni sklenil takega Naročil jc hlapcu, ko je zapiral okna in vrata velike elegantne prodajalne njegove, naj gre k njemu na dom in pove, da ga nocoj ni treba ča-kati z večerjo, ker ima še važnih opravil. Gledal je še, kako je odšel hlapec, stal nekaj časa zunaj na ulici, da mu je mrzel dež rosil obraz, potem pa se je okrenil, odklenil zadnja vrata na dvorišču, ki so vodila v njegov komptoar, pri vil električno luč in sel k veliki pisalni mizi, po kateri je bilo vse polno trgovskih knjig, računov in pisem. Vzdihnil je, na licu se mu je pojavil izraz morečih skrbi in roka se mu je skoro tresla, ko je pregledaval listine in pisal številko za številko. Že par večerov je ostal sam v komtoaru. Ko so njegovi ljudje že morda snivali doma, je on še slonel nad pisalno mizo in strmci v dolge vrste števil. Ta števila, ta števila ! Skoro ni mogel verjeti, tla so istinite, tla trgovina res tako propada, kakor mu kažejo te trezne, suhe številke. In potem je zopet vzel držalo in zopet se je vrstila vrsta za vrsto števil. Iz predala je vzel nekaj menic. Razložil jih je pred-se in si zapisal termine. In potem je šel k blagajni, preštel denar, zapisal svoto na novo polo papirja ter pregledaval še debelo glavno knjigo in gledal nekaj časa v število. In na to je izpisal svote menic in čelo se mu je omračilo. /akona in to je najbolji dokaz, kaka prijateljica je italijanska stranka našemu kmetu. Nličen kričeč slučaj imamo na šolskem polju. Vaščani v Plavjah so si iz lastnega nagiba, iz lastnega žepa in z svojimi žulji sezidali šolske jm>-slopje, (MigovaijajoČe zakonskim predpisom v vsakem oziru. To je gotovo sila redek slučaj požrtvovalnosti in ljubezni do omike, ali glej, še do danes niso mogli doseči zistemiziranja one šole in ne morejo dohiti učitelja. Lepo poslopje, sezidano od žuljev naroda, stoji 'prazno. V mnogih krajih so ^ole sieer zistemizovane, na — papirju, ali otvoriti jih nočejo. Železnica Trst-Poreč hode stala deželo in občine vsega ukupe nad milijon. Vlada je tirjala garancijo za 700.000 gl.; od tega zneska naj hi prevzela dežela sama polovico, drugo polovico prizadete občine. Pozneje pa so se prvotni načrti premenili v toliko, da je ta svota gotovo prenizka :n hi dosegla 1,200.000 gld. Sprememba je v tem, da hi se imela zidati tudi železnica Poreč-Kanfanar. Nadalje smo predlagali v razpravi o proračunu za šolstvo, da ho izreče dež. zbor za osnovo slov. vseučilišča v Ljubljani in pa za to, da bodo spričevala vseučilišča zagrebškega veljavna tudi v tej polovici države. Imeli pa smo tudi slučaj, ki je kazal, kako italijanska stranka mrzi našo cerkev. Koje namreč v minolem letu sveti Oče praznoval jubilej svojega mašništva, predlagali smo mi, naj bi tudi deželni zbor istrski — kakor ho storili vsi drugi deželni zbori — čestital poglavarju cerkve katoliške. 8 prvega italijanska večina ni hotela ni čuti o tem. Pozneje pa, ko sc hc vendar malo bali, da bi jih to kazalo v grdi luči, so vendar sklenili čestitko, ki pa je bila sestavljena tako, da ui proslavljala papeža, ampak le Rim kakor središče italijanstva. Ta čestitka je bila torej bolj pojav irredente, kakor teži sploh vse delovanje njihovo tjakaj čez morje — v Italijo. Mi pa hočemo braniti svoj obstanek svojo last in geslo nam bodi: proč z irredeuto! (glasno odobravauje in živio-klici). Predsednik Mandič je pozval zborovalce, naj se oglasijo, ako ima kdo kaj pripomniti k temu govoru, ali ako ima kdo izraziti kako željo do svojega poslanca. Prvi se je oglasil I v a n H a l> i 6 iz Marezig. Priporočal je poslancem, naj se zavzemajo: da se popravi pot iz Lazareta preko Marezig v T ruške, da bi se namestil poštni sel, ki bi nosil pošto po vaseh po 2 krat na teden, in da hi se prihodnje volitve za novo občino Marezige ne vršile v Po-mjanu, ampak na katerem kraju nove občine same. Glede prvih dveh želj je odgovoril posl. dr. Trinajsti«*, da prva skrb bodi ljudstvu, naj se izvoli poštenih mož v občinski zastop in bodoči «Ne pojde več dolgo tako naprej*, je vzdihnil a vendar računal in računal, še ko je zunaj že davnaj potihnil vsaki šum. In naposled je ustal, zaklenil vrata in odšel. Ozrl se je zunaj na svojo prodajalno in to visoko zaprto okno, ta z železjem okovana vrata so pri medli svitlobi poulične luči tako mrzlo, tako tuje zrla vanj in zdelo se mu je, da je na vratih prilepljen bel list. . . «Konkurs!» je zašepetal mej zobmi, zavil se tesneje v plašč in brzih korakov zginil v gosti megli mrzle jesenske noči . . . III. Visoko se je dvigal tvorniški lim in izginjeval tam pod sinjim nebom v daljavi. V veliki obsežni tvornici pa so vrveli stroji, sopar je puhtel in sto in sto pridnih rok se je gibalo v ogromnem skupnem delu. Kako je to migljalo pred očmi, ta velikanska vrteča se kolesa, ti široki vedno se gibajoči jermeni, ti veliki valjarji, to neštevilo velicih in malih strojev. In vmes je šumela voda, ki je izpirala tuje substance in čistila blago, »vitli kovinski deli strojev svetlikali so se v vednem gibanju, delavci pa so pazno in jednakomerno opravljali svoj posel, tiho in marljivo stregli strojem in vse to delo, to obračanje koles, vrtenje valjarjev in kretanje delavcev so je vršilo redno in natančno, kakor funkcijoni-ranje velikanskega avtomata. Zdajci je krik, krik strahu in groze, prerezal župan naj predloži prošnjo cestnemu odboru oziroma poštni direkciji. Poslanci bodo potem radi podpirap ti prošnji, (»lede tretje zahtevke je zagotovil poslanec Manditf, da stori pol. društvo »Edinost« potrebne korake. Ivan Ha bič iz Bah,čev je pripovedoval, kako so si vaščani sami zgradili vodnjak, ki je stal 14»4M> gbl. Toda zastonj so vse njih prošnje za kako podporo od strani dežele. Deželni odbor je gluh za to. Posl. dr. Trinajstih je priporočal, naj obnove svojo prošnjo, toda ne na deželni odbor, ampak na deželni zbor, kjer bodo naši poslanci radi podpirali to prošnjo. Župnik Milko kašelj je predlagal na to, naj se dež. poslancu d.ru T r i n a j s t i d u izreče zahvala in zaupanje. Ta predlog je bil vsprejel soglnsno in oh splošnih živio-klicih. Zahvalivši se na izraženem zaupanju, je pozval dr. Trinajstic zborovalce, naj izrečejo danes jasno in slovesno, da li pritrjujejo temu, da ne hrvatski In slovenski poslanci v deželnem zboru istrskem redno In dosledno poslužujejo svojega materinega Jezika?! V tem hipu je uprav zagrmelo med zhoro-valci: Da, da, le r slovenskem in hrvatskem Jeziku! Župnik Tomšič, utemeljeval nustopno resolucijo: »Javni shod, zbran v Šmarjah dne 26. fe-bruvarja 181)0, prosi slavno c. k. okrajno glavarstvo v Kopru, naj imenuje v komisijo za reševanje reklam glede volilnih lint, pravične in poštene može, in sicer v jednnkem številu iz obeh strank«. Resolucija se je VHprejela soglasno. Ćlon dosedanjega upraviteljstva občine, A n-ton Glavina je pojasnjeval, kako se je prejšnji občinski zastop branil prevzeti garaneijo za istrsko železnico. Poterri pa je došel neki gospod, ki jo grozil, da bode občina prisiljena prevzeti garancijo za rečeno železnico. Te grožnje se je upravitelj-stvo ustrašilo in je prevzelo garancijo. Govornik bi torej želel vedeti, da-li je res, da se more ob-občina silili v tako garancijo. Dr. Tri naj stid je rekel, da je njegovo prepričanje tako, da upravni svet ni imel pravice prevzemati garancije. Dr. Laginja pa da meni eelo, da tako siljenje bi bilo opravičeno le tedaj, ako bi imeli poseben dež. zakon za to. In kor ni takega zakona, da bi se moralo popred povprašati občinarje in sicer bi se morali izreči */« istih za i garancijo, da bi bilo to obvezno. Odvetnik dr. R y b a f je razjašnjeval razmere na naših oblastih in se je še posebno skliceval na dva najnoveja kričeča slučaja na okrožnem sodišču v Rovinju in na dež. sodišču v Trstu, oziroma na nečuveno postopanje dveh italijanskih bra-niteljev, katera Hta zbežala iz dvorane iz golo sovražnosti do našega jezika. jednakomerno tvorniško bučenje. Delavcem je zastala kri. Nesreča! Kje ? . .. Komu ? !. . . In stroji so ropotali in jermenje je rezalo zrak, tam pa je veliko gigantsko kolo vrtilo krvaveče truplo človeško z seboj. Oh bližnjo steno ob tla in široki jermen, ki je tekel ob osi kolesa je kazal velike rudeče liso . . . In delavci so bledih lic hiteli na prizorišče. Grozno! Grozno! . . . «Vsaki na svoj prostor, da se ne pripeti še kaka nova nesreča!« je zakričal paznik in delavei so odhiteli, le nekaj jih je ostalo. Pri hi tel je ravnatelj, prihiteli šo drugi izmed osohja . . . S trudom so ustavili kolo in odvili jermen. Kri je curljala s kolesa in delala mlake na tleh, na steni prilepili so se možgani s koščekom temena in las, mej stroj zaplelo se je nekaj zmečka-nih udov in raztrgane krvave obleke, na tleh pa so ležali krvavi, še kadeči se kosi človeškega telesa. G rožica je tresla gledalce, ostrmeli so in otrpnili. Oni raztrgani, razmesarjeni in razmečkani kosi njih sobrata, oni leskeči s krvjo obliti kovinski deli pa so jim govorili, pretili jim : Varuj se, varuj se, morda tudi tebe doleti ta osoda! . . . Zunaj pa se je mirno dvigal tvorniški dim in visoko pod sinjim nebom izginjeval v daljavi . . . Iz teh dveh slučajev je tudi razvidno, kaki prijatelji so nam Italijani. Toda krivi smo res tudi mi sami, da nas tolčejo, krivi zato, ker nastopamo premalo samozavestno. Govornik je povdarjal so-sebno, da bi morali bolj energični* nastopati proti nastavljenim uradnikom, kajti oni so plačani za to, da služijo vsem, in so tu radi nas in ne mi radi njih. Mi se jih ne smemo bati in se siliti govoriti žnjimi po italijanski. Marveč tirjati moramo pov-sodi, naj govore z nami v našem jeziku. Žalostno je, da vlada nastavlja takdi uradnikov, ki ne umejo ali nočejo umeti našega jezika. Predlaga torej resolucijo, da se poživlja slavna vlada, n a j poš i 1 j a v to k r aj e, ki so po veliki večini slovenski, le takih uradnikov, ki poznajo fn umejo slovenski jezik! Ta resolucija se je vsprejela soglasno. Ker se ni ni kdo več oglasil za besedo, zaključil je predsednik zborovanje s ponovnim pozivom do navzočih, naj stopijo v volilno borbo z vso samozavestjo, in s trikratnim živio-klicem do presvetlega cesarja, kateremu klicu so se zborovaloi navdušeno odzvali. # * * Po zborovanju smo se še zbrali v prijateljske pogovore v tamošnjih dveh gostilnah. Vrstili so se navdušeni govori, n v naše najveseleje iznenađenje so nas vrli domači mladeniči razveseljevali z lepim, pravilnim slovenskim petjem. To je bilo res nepričakovano veselje. Ćaat gospodu pevovodji, hvala mu na njegovem trudu. Ponavljamo še enkrat, da se je to godilo v istem Šmarju, kjer je bilo še pred par leti pre-žalostno. Naj bode torej materijalni vspeh prepotrječih volitev tak ali tak, to jedno je gotovo, da se tudi tu bližamo osamosvojenju z orjaškimi koraki. Bratom na Pomjanščini prisrčen pozdrav in prisrčna hvala na prisrčnem vsprejeinu! Politični pregled. TRBT, 3. marca 1899. Še enkrat o dopolnilni deželnozboraki volitvi V Gorici. Mi smo že povdarili, da goriški Lahoni nimajo prav nobene pravice do posebnega triumfovanja na volitvi naslednika grofu Franu Coroniniju. Mi smo tudi uvorjeni, da Italijani ne čutijo v resnici onega »zadoščenja« v srcu, kakor je kažejo na jeziku in po — laških listih. Po takem ne moremo pritrditi tudi onim, ki govore o groznem porazu laških konservativcev in o totalni obnemoglosti istih. Naše prepričanje nam pravi drugače. Tudi če so res postavili kandidata, vendar je za nas gotova stvar, da niti mislili niso na zaresno borbo. Za to menonje govori že fakt, da so postavili kandidata Še le v zadnji hip, ko niti ni bilo več možno kaj storiti! Naj se misli o laški konservativni stranki, kar se hoče, ali tega naj nam ne pripoveduje nikdo, da ta stranka nima mej voliloi goriškimi več nego 4 pristaše! Taka trditev je nezmi-selna, absurdna. Saj je gotovo le laških duhovnikov 20 do 30! Zato trdimo mi vedno in vedno in ostajemo pri tem, da se laska konservativna stranka sama in h o tč obsoja v obnemo-g 1 o h t! Da ne stori ničesar, ker noče storiti, ker sočutstvuje z laškimi liberalci, ker jim noče delati neprilik v njih borbi proti vsakemu narodnemu pravu Slovencev ! Nimalo neverjetno se nam ne zdi torej domnevauje, ki nam je je izrekel jako razsoden mož, domnevanje namreč, da se laški konservativci se svojo v zadnji hip proglašeno kandidaturo le hoteli vzbuditi in vzdramiti laške volilce, da so jim postavili le nekako strašilo — da so torej hoteli le koristiti italijanski stranki. Zakaj pa niso prišli na volitev ? Kako naj si tolmačimo dejstvo, da niti laški duhovniki niso prišli glasovat za konservativnega kandidata Baubello?!' Ako bi ne bilo Slovencev, potem bi seveda že bilo prask med njimi, ali ker so Slovenci tu se svojimi težnjami, pa so Lahi v sovražtvu do nas — vsi jednaki! To njih sovražtvo se visoko dviga nad vse — konservativno prepričanje. Carinaraka zveza med Avstrijo in Nemčijo. Misel na tako zvezo roji neprestano po glavah onim, ki bi raje danes nego jutri podrli vse mejnike mej obema državama in z mejniki vred tudi zadnjo sled samostojnosti naše države. Jeden takih čestileev bodoče Hlave vsenemške i«leje in — vazalstva avstrijskega je tildi moravski poslanec in znani dolgogovornik v taboru obetrukcijskem, dr. Fjecher, ki je zopet na zadnjem ljudskem shodu v Opavi menil, da naj Avstrija v Nemčiji išče tržišča za svoje produkte. Ne treba praviti, kakov ne-zmisel je to že z ozirom na razvoj trgovine in industrije v Evropi. Nemčija sama išče po vsem svetu, sosebno na skrajnem V z tok u in v Afriki, novih ktipovaleev za svoje izdelke, a mi naj bi iskali kupovaleev v isti Nemčiji !! Ondno se vrte misli v glavah teh pangermanov, ali vrte se okolo velikonemško ideje. Lo-tej bi se morali podrejati vsi interesi: gospodarski in oni državne samostojnosti. Carinarska zveza med Avstrijo in Ogersko značila bi gospodarski polom za Avstrijo, kar prav plastično opisuje dunajska »Information«. Citn bi padli earinarski mejniki, ki ščitijo našo industrijo, udu-šila bi poslednjo nemška industrija popolnoma. Leto ne bi minolo po začetku earinarske zveze med Avstrijo in Nemčijo in ugasnili bi */., avstrijskih plavžev in zaustavile bi se a/t koles po naših tovarnah. Investirani kapital pa, v kolikor ne bi bil zgubljen, bi romal preko mej države. In kaj bi se zgodilo še-le iz d e 1 a v e e v ? To jedno je torej gotovo, da bi za to polovico monarhije earinarska zveza z Nemčijo značila — brez primerno k a t a -s t r o f o ! Na posl. Lecherju, ki je, ako se ne motimo, celo tajnik neke trgovinske zbornice, imamo žalosten izgled, kako je nemški fanatizem udušil ne le avstrijski patrijotizem, ampak tudi najelementarnejo obzirnost do lastnih vitalnih interesov gospodarskih. Domače vesti. Na z n n nje. Politično društvo » Edinost« je za Trst in Istro važna trdnjava. Od tu prihajajo impulzi za narodne politiške akcije, v tem društvu se izdajajo navodila za volilne borbe; n e 1 e za m o r sf 1 n o podporo se zatekajo ljudje naše stranke v to d r u š t v o, a m p a k p o v s e g a d r u z e g a, česar ne more pogrešati nobena stranka. Kdor ve, kako težko je gada loviti z — golo roko, ta nas ume, kaj smo hoteli reči. Tega pa no treba praviti, da društvo no more dajati, ako — ne dobiva. Pred vsem mu treba mnogo udov. Bodi torej hitro povedano: v razmerju se svojo važnostjo ima naše društvo vse premalo udov. To neveselo dejstvo in pa neizogibna potreba, da so društvu pomnože dohodki, sta prisilila odbor, da je na zadnjem občnem zboru predlagal tako preuredbo členarine, da pristopi lahko vsakdo, da se tako število pomnoži vsaj na 500. Ta številka pa bi bila še vedno prava malenkost za preko 200.000 Slovanov, bivajočih v Trstu in Istri. Olenarina je razdeljena tako-le: Za I. razred 6 gld., za II. razred 3 gld. in za III. razred 1 gl. Ta razredba morda ne ugaja temu ali onemu, toda po našem skromnem menenju je popolnoma prav, da je Blavni občni zbor stvar tako ukrenil, kajti to ni bilo primerno, da sta priprost delavec in imoviteji razumnik dosedaj plačevala čisto jednako svoto, Apelujemo torej do patrijotizma vseh rodoljubov naših, naj našemu društvu ne odrečejo prepotrebne podpore, blagovoljno uvažujć fakt, da potrebe, neizogibno spojene z našimi politiškimi in narodnimi borbami, neprestano in sedaj Še posebno trkajo na vrata društva, Še enkrat torej, dragi rodoljubi, prosimo Vas, uvažujte: od vseh strani se zatekajo v naše društvo in mnogo in mnogo je slučajev, ko pomaga ono, na tihem, ne da bi znal kdo za to, ali tudi njemu se slednjič razbija vsa dobra volja ob trpki ali goli resnici, da, kdor ne dobiva, ne more dajati! Da se olajša upiso vanje v to društvo, je odbor naprosil uradnika »Delniškega podpornega društva«, ulica Molin pieoolo, naj tudi on vsprejema člene, ter naj istim izdaja začasne pobotnice. Delajmo, dokler je še čas za to, da se nobo-demo kosali, ko bode -— prepozno. Laško gospodarstvo. Govorč o gospodarstvu prejšnje laške uprave v občini Boljun in o sklepu sedanjega zastopa iste občine, da se rezultat izvršene revizije predloži državnemu prnvdništvu v Rovinju, opaža «Naša Sloga* povsem umestno: Vi, gospoda Italijani, ki krstite Slovane z barbari, poglejte malo okolo sebe, povprašujte in videli bo- dete, da-li je v jedni sami občini, nahajajoči se v naših rokah, možen sklep, sličen temu! Ali'pristoji izraz «barbari» nam, ali vam? Vi, ki prirejate sestanke v Trstu in v drugih mestecih, pa se posvetujete, kako bi istrskega Slovana izbrisali iz knjige živih; vi, ki na teh sestankih delate sklepe, da nas po geslu : «Ejieiamus eos foras» vržete iz dežele; vi, ki nam — zaslepljeni po strasti — kratite vse ono, kar uživate sami že davno, dasi ste v manjšini, vi, položite roko na prsa in odgovorite nam: ali bi ne bilo pametneje in koristneje, ako bi prirejali shode in se posvetovali o «poštenem upravljanju* z občinskem imetjem; ako bi razpravljali o tem, kako bi ozdravili gnilav, ki se nahaja v vaših občinah; kako bi prišli v okom sleparijam, ki se dogajajo v vaših upravah?! Vi, ki imate v svoji sredi vsakovrstnih doktorjev, morali hi se posvetovati, da bi našli leka proti tej kužni in nalezljivi bolezni! Za danes naj zadošča, drugi krat vam hočemo priporočiti recept, čeprav nismo doktorji. Ako se boste hoteli poslužiti tega recepta, ozdravite gotovo nekatero občine svoje od omenjene bolezni. Naslednikom pokojnega dr«.Costantlnlja v deželnem zboru istrskem je določen njega sin, odvetnik Konstantin O o s t a n t i n i. «Piceolo», ki ve vse in najbolje, zatrja, da sin prevzame vso politiŠko dedščino očeta. Mi verujemo sicer do pi-čice, da to jabolko ni padlo daleč od drevesa, ali glede politiških dedščin moramo vendar pripomniti, da hodijo ista včasih svoja posebna — čudna pota. Zlasti v skupini Pazin-Labinj-Plomin bi se utegnilo zgoditi v nedaljni bodočnosti, da srečnemu dediču smukne dedščina iz rok. Dva Stipendija iz ustanove Ravnikarjeve sta razpisana z začetkom drugega semestra šolskega leta. Pravico do teh štipendijev imajo v prvi vrsti mladeniči iz škofije tržaško-koperske, ki se hočejo posvetiti duhovskem stanu. Poznani prijatelj! Pišejo nam: Vaš poznani prijatelj je bil na pogrebu nepozabnega župnika Oerne-ta tako razburjen, da ni mogel več prenašati soparne (in to po zimi!) temperature! V obližju pokopališča se je razsrdil celo nad c. k. redarji, menč: »Ste guaidic no fa altro che confu-sion« (!) Gotovo je menil, da ga,v Barkovljah nikdo ume, ali — i tu je bil nekdo, ki je razumel »il dolce del si« in tako je gospod Jurioa —pardon : poznani prijatelj, zopet enkrat prišel v toli zoperno mu »Edinost«!! Kaj pn naj bi naredili redarji, ako je masa ljudstva taka, da se mora zaustaviti vsaki promet — tramway, vozovi itd. — kar so je dogodilo o rečonem pogrebu ?! Masa je masa, naj bodo slovenska ali laška in proti takemu morju ljudstva se ne da kar zapovedovati, tudi ako bi kričal gosp. Jurca sam! Ob 2. uri in pol že so ljudje drli v voze traimvaja, tako, da nI bilo mogoče dobiti prostora! Istotako se jo godilo z omnibusi, ali vso je bilo premalo, in velika masa je morala hiteti peš, ako je hotela prisustvovati sijajnemu sprevodu moža : du-hovnika-narodnjaka! Vprašal sem bil sprovodnike trarmvava, so-li vedeli kaj o tem pogrebu, a odgovorilo se mi je, da — ne! Škodo so trpeli društvo tramway in ostale tvrdke; in vse to, ker ne čitajo — »Edinosti«. Čitajte torej »Edinost«, kakor jo čita naš poznani prijatelj! Drugi poročevalec. I/ SV. Antona nad Koprom nam pišejo: Izpolnjena je naša želja. Prišel je zaželjeni dan, ko so pričeli v naši vasi zidati novo šolsko poslopje v spomin f>0-letnice vladanja našega previtlega cesarja. Danes, dne 27. februvarja lH9i>., seje postavil temelj. Blagoslovil ga je naš veleč. g. župnik Ivan Pipan. Na tej slavnosti, spojeni se sv. mašo, so bili navzoči vsi občinski zastopniki. Šolsko mladino je spremljal učitelj iz ccrkve na mesto, kjer se bode zidalo šolsko poslopje. Dovolite, da nekaj pripomnimo tu ! Leta 1865. smo sezidali malo šolsko poslopje za silo. Izročili smo je, kakor prvemu učitelju našemu, gospodu I. Sohlunderju. Ta gospod je bil pri nas tri leta. In sedaj je isti gospod Schlunder zopet pri nas. V pokoju je sicer, ali vendar poučuje našo mladino. Otroci ga ljubijo in spoštujejo. Želimo, da bi mu bilo dano, da bi še mnogo let vzgajal naše otročiče. Da se povrnemo k slavnosti blagoslovljenja temeljnega kamena novemu šolskemu poslopju! Ko je bilo blagoslovljenje dovršeno, je spregovoril go- spod Župnik: »Z Bogom začni vsako tlelo, da bo dober vspeh imelo! Tako želim, da bi se godilo tudi s tem poslopjem«. Vsi pričujoči so vzkliknili : »Bog daj!« Bog daj, da bi to delo bilo koristno našim potomcem. Saj nas ho stalo obilo truda in troškov v teh revnih časih, v teh slabih letinah. Slednjič se jo obrnil g. Andrej Koterle do šolske mladine: Kar ste videli sedaj in kar se jo godilo pred Vašimi očmi, to nas bode stalo veliko truda in denarja. Nikar ne pozabite te lepe slavnosti. V poznih letih vaših še, ko nas že ne bode več med vami, naj vam hode v spominu! Tišina je vladala ob teh besedah in vsem se je videlo na obrazih, da so ganjeni do srca. Koroški novinar. Dne 22. m. m. je gorelo v vasi Gorje. Pogoreli so trije posestniki. Požar je napravil mnogo škode. Svojo sestro je ustrelil na pustno nedeljo 1 (»-letni sin lovca Rantnika v Dolih nad Celovcem. Fant si je proti volji svojega očeta bil kupil revolver. Oče mu ga je vzel in ga shranil v omaro. Omenjega dne pa je pustil omaro odprto in fant je vzel revolver, hotč ga pokazati sestri. O tem pa se je orožje sprožilo in kroglja je zadela njegovo lastno sestro, ki je bila takoj na mestu mrtva. Nesrečni oče je zblaznel, ko je zagledal svojo ustreljeno hčerko. Na dopolnilni volitvi za koroški deželni zbor iz skupine velikega posestva je bil 18. februv. izvoljen štrassburški župan Garton, zagrižen nemški nacijonalec. — Pri Labudu se jo obesil 16-letni pastir Tomaž Urak. Zoper železnico Sinčavas — Železna Kaplja se je pričelo močno gibanje. Na nekem shodu so sklenili, da se na Dunaj odpošlje deputacija, ki bode pro-testovala proti gradnji te železnice. — Razpisana je do 10. marca služba šolskega voditelja v Železni Kaplji. „Marameo". Po Gorici se še vedno prepeva hujskajoča in za Slovence žaljiva pesem »Marameo«, d a - s i j o j e že prepovedala policija. Ali še ne bode konca temu lahonskemu ščuvanju ? Brzojavna postaja v Zdravilni. Dne 1. marca t. 1. se je odprla v Zdravščini, političnem okraju Gradiška, nova samostojna brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Zgorela. Iz Žetal v Ptujskem okraju na Štajerskem pišejo: Pred nekaj dnevi je osemletna hčerka gostilničarja Krušiča pasla svinje na pašniku blizo domače hiše. Pastirji so si kurili. Slučajno je prišla deklica tako blizo ognja, da se ji je vnela obleka. Nesrečni otrok je bil na krat ves opečen in v dveh urah je v neizrečenih bolečinah izdihnil svojo mlado dušo. Zapuščena — zblaznela. Zakonska C. sta bila šla v Aleksandrijo (v Egipet) iskat kruha. Tam pa je on našel «drugo» in se zgubil žnjo «Bog ve kam«. Zapuščena žena si je vzela stvar tako k srcu, da se jej je jolo mešati v glavi. Včeraj so jo doveli v Trst ter jo oddali v bolnico na opazovanje. ti-Ietna deklica v plamenu. Kmet Alojzij Sabčič od sv. Marije Magdalene Zgornje se je bil nekoliko oddaljil iz svoje hiše, pustivši tam svoje tri otročiče. Hkratu je začul grozen krik in jok. Hitel je v hišo in — o groza — videl je, kako se mala deklica valja po tleh in v plamenu. Prestrašeni oče se je vrgel na otroka in posrečilo se mu je, udušiti ogenj. Ali otrok je bil že grozno opečen. Pa tudi oče se je opekel. Oba so odvedli v bolnico. Za očeta ni nevarnosti, otrok pa je umrl v groznih bolečinah. Različne vesti. Milijarda minut. Radi bližnjega začetka 20. stoletja se opozarja na neko okolnost, na katero pač misli malo ljudij. To je namreč dejstvo, da se v tej dobi dovrši p rva mil i j a r d a m i n u t od početka našega računanja časa. Po površnem računu se to izvrši 1. 1SM)2 dne 80. aprila o 10. uri in 40 minut zvečer. Leto 1900 v poštnem pečatu. Znano je, da je navada na poštah vseh dežel, da se rabijo v pečatih dve poslednji številki letnice. Leta 1900 nastane vprašanje, kako številko naj rabijo v pečatu, ker sta zadnji dve številki te letnice — ničli. Na posebno vprašanje na kompetentnem mestu se je pojasnilo, daje bilo to vprašanje rešeno že 1. 1S97. na mednarodnem poštnem kongresu v \Vashingtonu. Na predlog odposlancev iz Nemčije se je namreč določilo, da se l*xleti obe zadnji številki rabili z dvema črticama. Prihodnjega leta bodo torej vsi poštni pečati imeli kakor letnico številki oo". Ženski volilni odbor. V Lvovu bodo kmalo volitve v občinski zastop, Vsled tega se je tam sestavil volilni odbor, v katerem so same ženske. Ta odbor je izdal volilni poziv, ki z gorečimi besedami pozivlje na »ukupno delovanje«. V Lvovu je nič manj nego 17 žensk, ki so davkoplačevalke in imajo volilno pravico. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadijje vesti.) Dllli a j .'b V današnji seji deželnega zbora so predlagali antisemitski poslanci, naj se prepove poročevalcu »N. Fr. Presne« prihajati na tribino novinarjev. Deželni maršal je izjavil, da tega predloga ne more dati na glasovanje. Liberalni poslanci so zapustili dvorano. Itlidlmpcšta Današnja zbornica poslancev se je vršila mirno. Več opozieijonalnih govornikov je izjavilo, da odstopajo od svojih predlogov, stavljenih za časa prejšnje vlade. Na to se je vršila razprava o proračunskem provizoriju. Rečeni provizorij se je vsprejel tudi v podrobni razpravi. KI lil 3. Papež je spal danes do f. ure. Zdravniki so izdali sporočilo,da je splošno stanje dobro Hranjenje je zadostno. Papež je v najboljem dušnem razpoloženju. Ker sta mu zdravnika očitala, zakaj je včeraj ustni, ju je zavrnil: »8e svojimi prepovedmi postaneta se moja tirana«. Ko je dr. Lap-poni zapuščal Vatikan, je zaukazal strogo, naj ne puščajo nikogar v sobo papeževo. Niti njegovim vnukom ni bil dovoljen vstop. Danes so bili zaprti vsi cerkveni uradi, povodom obletnice kronanja. Brzojavk je došlo toliko, da mnogo istih niti niso odprli. Papež je ganjen, zlasti na zanimanju od strani vladarjev za njegovo osebo. Dunajska borza dne 3. marca. vOeraj danes Državni dolg v papirju . . 101.25 101 .HO „ v srebru . . 101.05 101.05 Avstrijska renta v zlatu . . 120.20 120.15 v kronah 4% 101.55 101,50 Kreditne akcije..........369.60 369.25 London 10 Lsr............120.45 120.45 20 mark.......11.78 11.78 Napoleoni ....... 9.55 */» 9.55Vj, 100 italijanskih lir .... 44.25 44.20 Najnoveja trgovinska yest. \e>V-York 2. marca (Izv. brzojav.) Pšenica 857», za marc 83Vi, za maj 77V«, za juli 75fi/», za marc 43. Koruza za maj 41*/8. Mast 560. g TEODOR SLABANJA srebrar ulica Morelll 13 y GORICI ul,oft Morolli 12 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blaQ0 popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jiin to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! M. Aite Razprodaja vso (prej Aite & Zadnik) 1,laK° v zalogi po Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. zni*anih URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznaAalee „Edinosti" in vratar, VU Solitario It. S. r^r^mJ^mJ^J^rn-J^fJ^mJ^m Jfm w t" s o e« s" tJ^ neb vreflmetoT za pomlad in lefo volneno blago, perkal za obleke in srajce, efir in oxford, lawn-tennls, satinets gladki, tiskani in mrežasti, sakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor ipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovlc Iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila doliva se v mannfakturnej zaloti JAKOBA KLEMENCA V TKSTr, - ulica sv. Antona Siv. 1. - V TRSTU Na zalite vanje e dopošljejo ne uzorci z dotičnimi cenami pofitnine prosto „Hotel Nazionale" v Trsta v ulici Vienna St. 4. se nahaja v bližini kolodvora južne že-leznice, pristanišč, poStnega in brzo-iavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. fS Postrežba najtočnej*. Govori ae slovenski in hrvatski. } »»uit/ ie ilnluiutiu^lci Hrvat. Za obilni obisk se priporoča, uiiniii * Josip Sord&rovič. Pserhofer-jeva lekarna „Pri zlatem državnem jabolku" _nn IHmaju ISingerstraHHr štev. 15._ J. Pserhoferjeve čistilne krogljice so davnoskušeno, laiikooisiilno od već zdravnikov občinstvu priporočano domaće sredstvo. Te krogljice ho iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve kričistilne kro-gljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku*', Dunaj I, Singerstrasse št. 15. Teli krogljie Htanc: jedna škatljica s 15 krogljicami 21 nć.f jeden zavitek z 6 škatljicami 1 gld. 5 nč. Ako »e znesek predplača, stane h poštnino vred: 1 zavitek krogljie l gld. 25 nČ.,2 zavitka 2 gl. 80 uč., 3 zavitki .'1 gl. 35 nč., 4 zavitki 4 gl. 40 nč.. 5 zavitkov 5 gl. 20 nČ., 10 zavitkov !) gl. 20 nč. (Manje od jednega zavitka se ne pošilja.) Prosimo, da se Izrefno zahteva »J. Psorhoforjove M stilne kroffljice«. 1» | ki/.i ti J», lin lina pokrov vsaki flkatljlcl isti podpis J. Paerhofer v rudeolh pismenih, katerega .i« videti mv imvmlilu y,a porabo. 1 poso-diea 40 J. Pserhoferjev balzam za ozebline, ul., pronio poAtnlue «5 nfi. J. Pserhoferjev trpotčev sok, T^S^Zl J. Pserhoferjev balzam za goltanec, V*": pofttuine prosto «5 nf. Stoll-ovi knla-nrpnarati l*l»oriio krepllno sredstvo lili OlUM UVI ftUld-prepdrd.il, *„lodec in Jivoe, 1 liter kola-vlna ali ellkslrj« :i p„l litra 1 gl. 00 nč., četrt litra 85 ni. J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec (prej imenovana iivljenska esenca). Kalilo razstopljajoće »retl- srvo, ki upliva krepilno na želodee pri zubutiaiiju, 1 hoOica S2 ui., i ducet a J. Pserhoferjevo mastilo za rane, JotovK J. Pserhoferjeva tanokininska pomada poHpufiuje ruMt las, jeilna Akatijieu 3 kM. Ratinpolni nhlirr ,M' ('"k- prof. 8teudel-a, 1 loufek 50 t>£. ndllUtiCIlll UIIIIZ 1>riwt„ pontnlne pa 76 Universalna čistilna sol slabe proliavu, jjden omot 1 gl. __ Razven imenovanih izdelkov ho deloma v zalogi v»e v avstrijskih listili napovedane tu- in inozemske farmaeevtične specijalitete. Na zahtevanje jioskrbuje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče se blago po nizki ceni. Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veća naročila tudi po poštnem povzetju. Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju. A. W. Bullrioha ilomaie sredstvo proti posledicam