rtflmima pavSanrana. teto V., Stev. 83 LJubljana, sobota, 5. aprila 1924 _ Cena 2 Din Izhala ob * «)utra). Stane mesečno 20-— Din ža inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Upravnlfitvoi L|ubl|ana, Prešernov* ul. it. 54. Telef. it 8ft Podružnici t Maribor, Barvarska ul. t/ Celje, Aleksandrova o. Itačun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Ljubljana, 4. aprila. Zemijoradniki niso v opozlcijonal-,iem bloku. Zato imajo pač nekoliko manj predsodkov v pogledu na občo situacijo in jasnejše občutijo smer razvoja, nego gg. čeli bloka. Zavedajo ie da se nevzdržno bližamo volitvam in'so že skovali svoj prvi volilni manifest, katerega glavno vsebino smo danos objavili. Glavno važnost polaga njihov proglas na ustanovitev ene ve like zomljoradniške stTanke. Gosp. T.a-7.ieu in drju. Jovanoviču so očividno dopadajo lepe oči gosp. Predavca in drja. Mačka in Radičevo limanice se jim zdijo državniški projekti . . . Oni hočejo s tako stranko »paslti naš narod in se izrecno pozivajo na Bo'ga-rljo. fire za poskus obnove pokreta, ki ja jeta 1921. pričel z mnopo obetaiočiml uspehi, ki pa je Izgubil velik del svoje mor.ilične in formalne sile. Zemljo rudniška stranka v Jugoslaviji je danes zelo šibka. V parlamentu šteje z irosp. Pucl.iem vred le 11 poslancev, komaj četrtino od števila poslancev. Iti jih je imela že v konstituanti. Sla bost pokreta pa nl le numerična. nje-irnt nedostaje trdno notranje osnove. Zeinljoradniška politika je danes v rokah gospodov, ki so jim parkoti palač na Terazijah v Beogradu mnogo Mlj tisrurpn teren, nego njive in paSnikl juproslovenskega seljaka. Zato je nji hova politika tudi tnko nestalna in pre mnogokrat iz ekstroma v ekstrfm. Nekaj časa so bili srbski zomljoradniki pravcati agrarni boljševikl, nozneio so krenili zopet v oportunist.ične smeri, sedaj zopet, čujemo o poskusih priili- K|uu ftnja Radičn. Ta konee,pelin vsebuje Lkuga 0 - INTERVENCIJA ŠEFOV OPOZICIJE. - FANTASTIČNE VESTI O NAMERAH BLOKA. — SITUACIJA JE ČVRSTO V ROKAM VLADE. fantastično kombinacijo, da bi opozicija mogla konferenco pretvoriti v »pravo narodno zastopstvo« in pomeniti začetek »nove borbo za domokracijo in parlamentarizem« Vlada jo imela nocoj sejo, na kateri so je uvodoma nadaljevala razprava o političnem položaju. Vo seji je izjavil edon od ministrov Vašemu dopisniku: »Položaj se razvija povsem tako, kakor smo predvideli. Vlada jo odločena, da spro-vedo 6voje namere in je sigurna, da ji bo to v polnem obsegu uspelo«. Velik del poslancev jc že zapustil Beograd, med njimi tudi precej opov.icio-nalcev, zlasti radičevcev. Klubi so prazni. V muslimanskem klubu so ves popoldne igrali karte, dr. Korošec pa je kibi-ciral... Nov dokaz, da jo situacija čvrsto v rokah vlade, je dejstvo, da jo kralj s princom Pavlom v spremstvu ministra Vukičeviča nocoj ob 10. uri odpotoval za več dni v Belje, kjer se vršijo veliki lovi. Senzacije o avdijenci drja. Korošca in colo R radičevcev, ki so jo napovedovali dve rmasnl eventualnosti: ali sn j« no Mi Radič kot taktičnega sredstva za razširjenje in poglobitev svojegt razdiralnega. dela-, ali pa bi. če bi Kalili,* res mosrl in hotel opustiti svoi dr-Ijavnopravni program, celo gibanje mo?!o preiti v smer. ki ie v Rolgariji vodila do kratke agrarne diktature ter nato do nadvse žalostnega zloma | in do opasne reakcije. Slovenska SKS je nekaj mescev I nem bistven del Srbsko zemlioTadni-ške stranke. Njen volilni proglas je podpisal tudi gosip. Pucelj. Zanimivo in značilno je. da igrajo voditelji SKS v prizadevanju za zbližanje z >r. Padi tem še separatno ulogo. Tz Maribora nam poročajo, da je povsem istinito naše včeraj priobčeno poročilo, da se hk«nonent SKS v deželni vladi. Bili .-"o ]rfl baje če tudi drneri gospodje iz ze-llene generalitete. ki =o šli Radlču za-ltr'evat svojo vdanost in ki so sopara-Idstičnemn emigrantu na Dunaju za-Itrievali. da so v vsakem oziru pravzaprav enakih nazorov s Stjepanom Rn-|tii'em . . . Ze lani, ko je JDS zaman klicala z |pla=om VTiiiočega v nuščavi po naprednem bloku, je SKS z ošabno ge-Isto zavrnila skupno delo. Mnoco je s Item prioomo<:1a zmagi ST,S, sobi pa ie lpcvlkopala tla. Po volitvah je SKS Itvojn odurno politiko nadnlievaH. \1S lidej in idealov, snmo sovraštvo in cep-■Ijenif>t Začelo je kolebanjo. Enkrat z Itarlikali, n.i drugi strani na tihem z iRadifem, Vso samo — da se spasl Imandat ... Te dni smo priče enakih lantinatičnih delani SKS. Kriči na de-Imnkrate, hvali blok, ki bi spravil kle-palce na vlado, obenem pa noie bo-bno radi preobrata v »Kmetiiski |lnižbi». Ta- zavod bodo naprednim Wtom rešili lo demokrati, a SKS jih (Mče p0 obrazu! Vodno ista prikazen: defekt, v značaju. Leta 1920. smo jim prganizirali stranko, uredili asritacijo, otem pa so na nas pljuvali. Taka popiha mora vesti v prepad! Če so bili doslej že močni razlogi, M so govorili proti «zoleni generalite-fi», so odslej še hujši. Poskus združit,-s hrvatskimi republikanci, kojih ,()tlia z Dunaja strelja na obstoj Jugoslavije, nas loči tudi v onih načelnih Mirih, kjer smo bili doslej edini. SKS tem stavl.ia v dvom svoje stališče s'inrnm monarhiji in državnemu edin ttvu. Ona v tem oziru gro celo preko ^LS, potem ko je tri lpta pobijala sta-te stranke. S temi koraki se v temeljih potrese dosedanja ideologija pKS. Vidi se, da so zmagali oni elementi, ki na papirju in pri kavarniških tizah sanjajo o neki federativni »za-pnižni* državi, v kojo bi radi preme-Hi Jugoslavijo. S tem se še bolj poglobujo prepad, ki nočejo slediti republikan-f«m fantazijam, naj pazijo, kam jih Folijo neodgovorni ljudje. Beograd, 4. aprila, p. Parlament jo od-goden. Podpredsednik Dragovič jo sporočil klubom, da Narodna skupščina pred Veliko nočjo ne'bo imela sejo. Kdaj so bo vršila prihodnja soja, še ni znano. Verjetno je, da šole srodi maja. Dopoldno so šofi opozicionalnega bloka posetili skupščinskega predsednika ter mu izročili pismeno zahtevo, da se takoj skliče seja parlamenta. Predsednik je vzel njihovo pismo na znanje ter je z njimi razpravljal o pomonu čl. 0. pari. poslovnika, ki po njegovem mnenju velja lo za dobo konstituiranja Narodne skupščine. Na posebnem sestanku so se šefi bloka posvetovali o nadaljnjih korakih. Sklenili so, da naj ostanejo poslanci bloka zaenkrat v Beogradu in liajo nameravajo po čl. 2?. poslovnika zahtevati sklicanje parlamentarno konference. Po tem členu ima namreč 20 poslancev pravico zahtevati sklicanje take konferenco, ki je nekaka tajna seja Narodne skupščine vendar brez pravice kakršnegakoli sklepanja. Kaj namerava opozicija s tako konferenco, katero bi so vlada in njeni poslanci očividno niti ne udeležili, doseči, i opozicionalni krogi, so utonile, ni jasno. Nocojšnje »Novosti« objavljajo ' -— Obrambni proglas Davidoviceve grupe DAVIDOVIČEVCI SO IZDALI PROGLAS, KI PA JE MESTO OBTOŽNICE PROTI PRIBICEVICU SLAB OBRAMBNI SPIS LASTNE NESREČNE TAKTIKE. Proglas ponavlja neresnično trditev, da jo glavni odbor demokratske stranko na seji od 1. aprila (ki je ni bilo!) sklenil, da izključi iz stranke Svetozara Pribičo-viči in 15 njegovih tovarišev. Kot razlogi se navajajo, da so vslod nasilja korupcijo in terorja radikalne vlade bili zastopniki demokratsko stranke prisiljeni določiti političen načrt, da se strankarska in knrnpena radikalna vlada obori in postavi rožim zakonitosti in poštenja. Pribičcvič in tovariši so ta posel vršili z enako borbenostjo in nepomirljivostjo kakor ostali njihovi tovariši. Kar se je jasno videlo iz njihovega odločnega postopanja na sejah demokratskega posla-niškega kluba, i/, njihovega borbenega stališča na šojah Narodne skupščino in v javnosti. Izgledalo je. da Pribičevič pristajo na to politiko. Ko pa je bila vržena radikalna vlada, jc Pribičevič s svojimi tovariši zapustil klub in dal Pašiču na razpolago svoj glas in svoj politični ugled. Na ta način jo Pribičevič s tovariši postal odgovoren sodelavec vlade. On in njegovi tovariši so s tem napravili dvo pregrešiti: zapustili so svoje prijatelje in omogočili so Pašiču razcep-ljenje naroda ter dovedli v vprašanje državno in narodno edinstvo. Radikali se trudijo, da popolnoma preprečijo parlamentarno delo. Bivši člani demokratskega kluba se z njimi solidarlzirajo ter pomagajo na ta način ogrožati osnovne ideje demokracije, parlamentarizma in enakopravnosti. Zato je demokratski klub sklenil, da so prenehali biti člani kluba. Proglas izraža nado, da bodo vsi člani demokratske stranke ostali pri stranki, ki bo čvrsto in neomajno čuvala program stranke. Podpisani so: predsednik Davidovič, podpredsednik Pera Markovič in oba tajnika. Beograd, 4. aprila, p. Davidovičev klub je danes izdal proglas, s katerim utemeljevati svoje postopanje nroti gosp. Pribičeviču in tovarišem. Proglas ne predstavlja mnenja celokupnega Davidovičcvega kluba in je značilno, da ni podpisan od vseh poslancev, kakor ie običaj pri takih prilikah, temveč le od predsednika, pt.d-predsednika in dveh tajnikov. Zve se, da so mnogi člani Davldovičevega kluba izražali najtehtnejše pomisleke proti besedilu in argumentaciji manifesta. Značilno je. da se proglas uvodoma poziva na sklepe seje glavnega odbora. ki je nikdar ni bilo, nn konkretno očitke Pribičevlčeve grupe odgovarja Ir s splošnimi frazami, preko dejstva, da so Pribičevič in tovariši lojalno ves čas opozarjali, da pozitivno sodelovanje s federalisti v vladi smatrajo iz načelnih razlogov za izključeno. I je poskušal z Radičem pogajati goso. i prehaja proglas z očitkom »izdajstva* |Dobnik. bivši narodni poslanec in ;n niti z eno besedico ne more splavi- ti s sveta dejstva, da je politika gosp. Davidoviča in tovarišev bila v rsed-nem momentu po padcu radikalske vlade v direktnem naspi otstvu z veljavnimi skleni vrhovnih ••r.iaukinih. instanc. Davidovičev manifest ima zato bolj značaj obrambnega spisa nego obtožnice. To je tudi naravno, ker so bili in so Pribičevič in tovariši tisti, ki se držijo strankinega programa in strankinih sklepov. Sentimentalne besede o »bratski ljubavi* so napisane ali iz nedostatka konkretnih idej ali pa da zakrijejo žalostno resnico. da je napačna taktika gosp. Davidoviča bila na najboljši poti privesti do moči in zmage baš one elemente, ki jim je sovraštvo do bratov osnovna črta vse politike med našim narodom. Mussolini v konfliktu z Macdonaldom RIMSKA POLICIJA ARETIRALA IN IZGNALA ANGLEŠKEGA NOVI- NARJA, MACDONALDOVEGA OSEBNEGA PRIJATELJA. I.onilon, 4. aprila, j. Dopisnik no in praktično rešitev rcparacijskcga problema. Obremenitev nemškega bud« žeta, kakor jo predlagajo strokovnjaki, je po mnenju informiranih krogov zelo zmerna in prilagodena gospodarskemu položaju. Strokovnjaki sami pričakuje« jo od svojih predlogov dejansko gospo« darsko stabilizacijo, ker sc jc Nemčiji prvič sporočilo v številkah, kaj ima pla« čati. Važno jc tudi. da bodo v bodoče odpadle razlike med dajatvami v naravi in v gotovini. Z uvedbo absolutne zlate valute jc za nemško gospodarstvo ena« kovredno, čc mora plačevati v natura« lijah ali v gotovini, ker mora nemška vlada tudi naturalijc plačevati nemškim industrijalcem v zlatu ali zlati valuti. Vendar pa poročilo strokovnjakov nc bo navajalo, kako dolgo bo treba vršiti v predlogih navedena plačila. Berlin, 4. aprila, j. V berlinskih po« učenih krogih smatrajo iz I.ondona pri« bajajoča poročila o vsebini poročila stro kovnjakov o končnovcljavni rešitvi rc-pnrncijskcga problema za popolnoma pri merna. Prčakovati je, da bo memoran« dum strokovnjakov izročen nemški vladi denem ozemlju. Pod nadzorstvo naj bi že v prvih dnevih prihodnjega tedna. 1 bili stavljeni posebno bivši nemški čast« Menijo, da bo imela državna vlada tudi | niki, ki so se aktivno udeležili vojne. Poincare opušča rulirsko politiko? ZAUPNICA V NOČNI SEJI PARLAMENTA. - SOCIJALISTI IN RE-PARACIJE. — POVRATEK K BRIANDOVI POLITIKI? Pariz, 4. nprila, s. Pri razpravah o, javil, da je že na mednarodnem kongresu osnutku zakona glede civilnih in vojaških v Hamburgu govoril o obveznostih Nem- posehnimi zastopniki v rcparacijskl komisiji. Rim, 4. aprila, c. Službeno se javlja: «Glasovi o skorajšnjem sestanku pre« mijerjev zavezniških vlad, na katerem naj bi sc pretresla poročila, ki jih v kratkem podajo izvedenci reparacijski komisiji, sc dosedaj nc potrjujejo v di« plomatskih krogih. Kakor jc znano, bl poročilo izvcdcncev morala pretresti rc« paracijska komisija, ki naj bi presodila, kateri zaključki izvedencev eventualno prekoračijo njihovo pristojnost. Pretres s strani vlad bo sledil šele po pretresu poročila s strani rcpar^cijsl.e komisije. Jasno jc torej, da sc ho sestanek pre« mijerjev vlad, če ga bodo vlade smat« ralo za primernega in potrebnega, vršil šo Ic kasneje. To pomenja, da jc z ozi« rom na sedanje stanje dejstev prezgo« daj, da sc govori o sestanku prvih mi« nislrov v stvari reparacij.« PROTI ROVARF.NJU NACIJONALI. STOV V PORUHRJU. Pariz, 4. nprila. s. Francoski nadkomi« sir Tirard jc stavil porenski komisiji več predlogov, da sc zatrejo nemško« nacijonalno tajne organizacijo v zase« laročajte „JUTRO"! Prometna pogajanja z Italijo Beograd, 4. aprila, p. Danes dopoldne je bil v finančnem ministrstvu sp-stanek finančnega in prometnega ministra z našimi in italijanskimi delegati ter z našimi železniškimi strokovnjaki Avramovičem, Panlčem in Deroko. Popoldne jo bila seja tretje sekcijo naše in italijanske delegacije, na kateri °e je začela razprava o jadranski tarifi, odnosno o tarifi za naš izvoz in uvoz preko jadranskih pristanišč. Razprava so bo nadaljevala, v pondeijek. Nato je bil sprejet sporazum glede onega dela bivše Južne železnice, ki toče n.i reškem ozemlju. Dalje se jo ra',rrnv-ljalo o doslej nerešenih vprašanjih konvencijo o tranzitu. Sprejeti so bili vsi členi, izvršile pa so se nekatere manjše stilistične izpremembe. KRVAVA STAVKA V POLJSKIH RUDNIKIH. Varšava, 4. aprila, s. Stavkovno gibanje v poljskih rudnikih je nespremenjeno. V poljski Gornji Šleziii vlada mir. V Sosnovicah le prišlo med policijo in delavci do spopada, ker so delavci zahtevali predujme. Od policije je bilo ranjenih 19, od delavcev pa 14 mož, med njimi 2 smrtno. Nočne doklade za policijo v Sloveniji Beograd, . 4. aprila, p. Na nocojšnji seji ministrsk. sveta so bile rešene razne tekoče zadeve. Med drugim jc bil odo« brcn kredit 170.000 Din za policijo v Sloveniji za doklade v nočni službi do 1. nprila. OGROMNE TAKSE ZA POTOVANJE IZ NEMČIJE. Berlin, 4. aprila, h. Državna vlada je izdala naredbo, da jo treba za vsako potovanje v inozemstvo plačati pristojbino BOO zlatih mark. Ta odredba je vzbudila med prebivalstvom izredno razburjonje. Prebivalstvo razume, da hočo vlada preprečiti izvoz velikih vsot rentne marke, ker to ogroža njeno stabillteto. Uporabljeno sredstvo pa se ne označuje za pravo, ker so ravno oni krogi, ki znesejo največjo vsote rent.nih mark v inozemstvo in s svojim razkošnim življenjem škodujejo Nemčiji, ne bodo dali zadrža-vati vsled plačevanja visoke pristojbine. Naglaša se, da bodo morali nasprotno baš' oni, ki hočejo potovati vsled študija, trgovine aH umetnosti v inozemstvo, ta potovanja opustiti. Tudi gospodarski krogi imajo pomisleke proti tej odredbi. Državne železnico bodo s to takso občutno prizadete; tudi posestniki hotelov JJMestirsio j-trgti tej neumestni odredbi. pokojnin v zbornici je slavil na včerajšnji nočni seji zbornice finančni minister nasproti spreminjevalnemu predlogu, po katerem naj bi bili deležni ugodnosti znko-na tudi delavci v državnih obratih, vprašanje zaupnice. Proti vladi naperjen predlog je bil nato s 383 proli 131 glasovom odklonjen. Na seji je vzbudil veliko zanimanje ludi prepir radi stališča francoskih socijali-stov v reparacijskem vprašanju. Poslanec Varenne je med drugim izjavil, da so sn-cijalisli vedno naglašali pravice Francije glede reparacij. Nemčiji je znano, da je vojno zgubila in da ni nikogar med nami, ki bi mislil na to, da se Nemčiji poklanjajo darila. Na medklic, nli govori govornik v imenu vseh socijalislov, je odgovoril Varenne pritrdilno iu dostavil, da francoski socijalisti ne vidijo v Nemčiji države, ki je bila po vojni premagana, temveč v prvi vrsti državo, ki je za vojno odgovornn. Nn drugi medklic, ali je teh nazorov tudi socijalistični voditelj poslanec Blum, je povzel besedo ta sam in Iz- fije in poudarjal, da tc obveznosti no obstojajo vsled lega, ker je bila Nemčija v vojni lepena, temveč vsled principa, da mora oni popraviti škodo, ki jo je napravil. 1'aria, 4. aprila, s. Čeprav je prejel Poincare na včerajšnji nočni seji zbornico močno večino, se vendar številni ugledni, vladi naklonjeni listi izražajo zelo nepovoljno o domnevani [remeni stališča Poincarcja v ruhrskem vprašanja. Izjavo Poincarcja sc tolmačijo tako, da namerava sicer vzdržali omejeno vojaško zasedbo, na drupl strani pa ,io odločen opustiti direktno izkoriščanje Ponihrja in vzeti namesto lokalnih garancij take, ki bi bile razširjene na telo Nemčijo. Spre-jom Lmielirurja in oslalih levičarskih politikov v vlado jo očividno pripravljen za to, da krij« umik Poincarcja v ruhrskem vprašanju. Levičarsko časopisja se izjavlja danes zo'lo zadovoljivo o spremembi Ironto Poinearejo in govori celo že o obnovi Briaudovo politike. SPOPADI NA BESARABSKI MEJI. Bukarešta, 4. aprila, c. Tri oborožene čete so predsnočnjim na treh krajih u« drle iz Ukrajine čez Dnjcstcr na rumun sko ozemlje v Besarabiji, kjer so napa* dale prebivalstvo in tudi zažgale dvč vasi. Namen tega vdora jc pač, da bi se povzročali nemiri, dasiravno sc ti čc« taši izdajajo za roparje. Po večurnem boju z rumunskimi orožniki in mejnimi stražami so bili napadalci odbiti. Vc« liko sc jih je utopilo v Dnjestru. RUMUNSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO. Dunaj, 4. aprila, s. Rumunska dele« gacija sc pogaja z avstrijsko vlado o vrsti vprašanj glede priklopltve Buko« vinc Rumuniji in drugih spornih točk v mirovnih pogodbah. Protokoli o teh po« gajanjlh šc niso gotovi. Uspeh pogajanj bo danes ali jutri od pododbora ugo« tovljcn; nakar bo predložen plcnumu delcgacijc, da stori končnovcljavnc skic« pe. ZAMOJSKI ODSTOPI. Varšava, 4. aprila, h. Kakor sc čuje, namerava zunanji minister Zamolskl v kratkem odstopiti. V oolltičnih krogih potrjujejo tp vest ODMEV NEMŠKEGA VOJSKOVANJA. Nemški general obsojten in contu-tnaciain na smrt. Pariz, 4. aprila, s. Tc dni je bila končana pred vojnim sodiščem XX. kornc-ga poveljstva in contumaciam razprava proti bivšemu guvernerju trdnjave Melz generalu v. Ovenu. General je bil obtožen, da je v avgustu 1914 pri zavzetju vasi Jarny dal z nemškimi četami vas upoštošltl In prebivalstvo poklatl. Vojno sodišče je v. Ovena obsodilo na smrt KONVENCIJE Z AVSTRIJO RATIFICIRANE. Beograd, 4. nprila. p. Kralj je pod p v sal konvencije, sklenjeno z AvBtrijo. Jutri so bodo izmenjale ratifikacijske listine. NEMIRI V PALESTINI. Pariz, 4. aprila, e. Iz Bejruta sc br-zojavlja, da so v Palestini Izbruhnili novi nemiri. V noči od 27. na 28. marca so bili na poti med Jeruzalemom in Jaf-fo ubiti trije 2idjc. V večjih palestinskih mestih so se Zldje In Arabci obstreljevali z revolverji. V Jeruzalemu so roparji napadli samostan domlnlkancr.v, Nemška poparjenost (Dopis s severne meje.) Zdaj po par dneh, ko se je enkrat temeljito razčistila situacija parlamentarne borbe dveh front, nacijonalno-koaliciiske proti mešani destruktivno-©pozicfjski, se vedno bolj opaža po-parjenost slovenskega nemštva in nem&kutarije, ki jo iz doslej varnega vladnega zavetja postavljena na hladno. Skica bi bila v marsičem vrodna satiričnega foljtona, povedati pa je treba par resnih stvari, ki zdaj tem ostreje izstopajo. Poparjen ost Štajerske nemškutarije se da skoraj primerjati oni po prevratu. A kolikor je tokrat manj vidna, je toliko pomembnejša. Slovenska naci-jonalna popustljivost po prevratu je »Nemcem* naglo omiljevala položaj. Kdo se je takrat brigal za izgubljeno ovce! S pomilovanjem smo pozabili njihove stare grehe. V ogroženih šta- i"erskih postojankah, mestih in trgih, :jer je germanizatorstvo uganjalo blazne orgije, je ob prevratu povodenj osa-mosvojitvo sicer odplavila Sulferajn-stvo in stidmarkovstvo. ni pa prečistila diibd. Renegatstvo, vzgojeno in. . , . ...... vzdrževano po večini od privandrane ankete za brezposelne. Socijalisti so Industrijske kaste, si ie nadelo masko |;>PfOrarjaU m načelo se je glasno pre-staroslovenstva», a že pri prvih volit- rekanje. Besedo je povzel še obč. svet, ... ■. i,. « ■ u Da«1,X 1 - i , /. it a rvA/Hnm !• a« «,li v Frančiškanski ulici. Podrobnosti pogodbe Se niso jasne in se je v interesu stvari javna seja takoj prekinila. V nadaljni tajni seji so sklonili stvar odstopiti pristojnemu odseku, da pogodbo do prihodnje seje podrobno izdela. Po zopetni otvoritvi javne seje pa je pričela običajna burja in prepiri, ki ne dolajo posebne časti mariborskemu občinskemu svetu. Duševni vodja SLS obč. kluba dr. Jerovšek jo najprej zahteval, da se progrupirajo odseki tako, da imajo socijalisti po 3. ostali klubi pa po 2 zastopnika. (NSS zadnji ča« ni bila zastopana, odkar je stopila v opozicijo; sedaj se priglaša zopet k rednemu delu), Zupan najprej nl hotel pristati na ta predlog, češ, da jo proti poslovniku. Končno se je vdal in imajo sklep Izvesti klubov! načelniki do prihodnje seje. Nato je prešel dr. Jerovšek zopet v ofenzivo proti županu Grčarju, kateremu je očital, da zadržuje cclo vrsto aktov že po več mesecev, celo čez eno leto v svoji miznici v škodo meščanov, mesto da bi jih izročil odsekom in spravil pred občinski svet. Svojo župansko čast pa da izrablja za demagogijo kot n. pr. zadnjič s sklicanjem vah je našlo najkrajšo pot pod rdečo zastavo »interna eijonnle». Vživljena v strankarsko razdrtje slovenskega el«- cijonalna, šo manj popustljiva. Kompromis sc zdi nemogoč. Moskva zahteva plebiscit. Toda znano je, kako si sovjetski možje zamišljajo plebiscit. Prvio jc zelo mogoče, da bi večina bc> sarabskega prebivalstva zares glasovala za Ruse, zakaj tudi Moldovani za Ru« mune niso bili navdušeni. Drugič pa je Ruaom sovjetski »istem edino pravilni tolmač resničnega ljudskega razpolože« nja. Verjetno je tedaj, da bi oni skušali najprej sovjetizirati Besarabijo, kar bi se izvršilo takoj po odhodu romunskih čet, nato pa bi seveda ne moglo biti dvoma o izidu ljudskega glasovanja. — Ista ie bil« taktik« v Kavkaziji, ista v Finski pred nemško invazijo, . in ker Rusi a priori odklanjajo vmešavanje vsakršnega tretjega, bi napram Rumu« niji pač mogli prakticirati isto metodo. Rusi pa so šli za korak dalje. Načeli so vprašanje — Bukovine, na podlagi fakta, da je tamkaj večina prebivalstva maloruake narodnosti. To je izrazita afirmacija ruskega naoijonalncga stali« šča, kar predstavlja prvovrsten kažipot za premotrivanjc bodočo ruske politike na zapadnl meji, onstran katere niso ostali Malorusi samo v Bukovini... „U;v--v .,<*• iz Turčije RogliČ, ki je na podlagi konkretnih slučajev očital županu, da izrablja žu- _____________ .. pansko mesto za samolastno postopa- menta ie nemškutariia naglo začela ri- v i™™ mesta. Gosp. RogliČ jo bariti v kalnem, so" znova krepiti na j glasno protestiral proti absolutizmu, račun slovenskih žuljev in poprijemati jk' ?a uganja župan v vsem župan-vloge »izbrancev* med slovenskim! poslovanju. Tu.H občinska seja »rovtarstvom*. NemSkutarski rodoljub ! rp'a dva meseca nl bila sklicana, par v kakem štaierskem trgu je tip zase: ll,ni pred sejo pa zmeče župan refeTen-podjetje mu florira. njegova beseda ;fcf>m cele kupe aktov, ki jih ne morejo streže najbolj pesimističnim nazorom :n? hitro predelati in občinski svet tu-slovenskega kmeta, on jo ugleden ka-, 'h ne. kor svoje dni in živ krst mu ne more I Zupan je hotel repi i čira ti iu pri tem skriviti lasu, smatra se za — »narod-' označil dr. Jerovškovo izvajinje z t nosi.no manjšino*, o kateri govore ce- j'blebetanje*. To je seveda dr, JeTO*-lo miro\-ne pogodbe. razkač.ilo: skočil je s klopi proti Ob lanskih volitvah jc bila štajerska j županov! mizi in zahteval zadoščenja. eemškutarija že toliko rehabilitirana, pipan j« začel dokazovati, da ji dr. _________ _____________________ tla se je lahko mirnega srca okanila Jerovšek pravzaprav res blebet si. 1 o morju nasproti Cipru do mesu Samsu rdeče barve in zajadrala v tabor jugo-!pa je izbilo sodu dno. Razburili so «o j na „„, Črnem morju. Armenci, ki bivajo slovenskega nemštva. Pa šc kako so so I tudi NSS obč, svetniki, v kojih imenu v prepovedani coni bodo izgnani in njih tan.io potegovali poedini vladni ekspo-jje predlagal g. Rogiič. da občinski ;n^t.jo konflseirano. če je vest v tej ob- Angorska narodna skupščina jo te dni sklopala o turški pomorski politiki. Značilno je, da jo povišala po vladi predlagani kredit za mornarico v proračunu v višini treh milijonov turških lir na šest milijonov. S to vsoto naj se popravijo nekatere dosedanje ladjo ter se nabaid nova podmornica. Začetek jo sicer skromen, ali kaže, da je Turčija zares odločena, opomoči si tudi na morju. Nadalje so poroča iz Angore, da Jo vlada sklenila stroge odredbe proti oni duhovščini, ki je pričela propagando v korist kalifatu. Vlada v Aagori nadaljuje z ostrimi odredbami tudi proti ueturškim narodnostim. Tako je sedaj prepovedala Ar-moncem, da bi bivali vzhodno od črte, edeče od Sclcvkcje na Sredozemskem renti in ji ponujali nečuvene koncosi- »vet izreče Županu grajo za neparla-[e, ki jih ie k sreči preprečila JDS. Na-1 mentarne Izraze. Socijalisti so prote-ravno pa je radi »nemškega* mandat.? ! »tirali in se med splošnim kreganjem 3,i Štajerskem mora', propasti rdeči j odstranili iz dvorane. Seja je postala fcandid;.;, in poslanec Sehaucr so j« : nesklepčna in dvorana re je polagoma t>rMruŽil nemški sedmorici, ki je ob spraznila. Dr. Jerovšek pa je županu homogeni radikalski vladi sedla naivnost. k egiptovskim loncem. Priznali je treba, da je v oportunist.ični nem-iki politiki tekom celega leta bil posl. schauer -ilnejš; od silnih: zavaroval je i voje volite« bolje k "kor pri kaki an-Jlefki zavarovalnici za življenje, čast., torpeda vskt; koristi. Izzivalno priredit-re kakih -Gesang-vereinov* jo čuvalo >ko po--tave, nemškutarstvu na ljubo ie je razpuščala Orjuna. Nemci so za-feli uspevati celo z zadevami, ki ro jih )i upala lotiti doma nobena oblast: direktnim pote,m so pribavljali našo državljansko pravico poedinim avstrij pri odhodu javil, da bodo prihodnjič r. istim predlogom pričeli sejo. Demokrati se v spor niso vmešavali. županovega postopanja pa tudi oni nc odobravajo. K rusko-rumimskem razdoru Neuspeh rusko«rumunske konference na Dunaju je sicer samo en člen v pre« cej dolgi vrsti brezuspešnih poskusov, doseči spor-zum med obema sosedoma. Vendar je očitno, da je pomen diplo« ikim državljanom, ki jim je prijal naš I matskeg« neuspeha topot večji, nego " ,, ' 'doslej; konfcrenca *6 je pripravljala z .'mešani eldorado, In pri tem se je nemška gospodar-tka moč silno krepila Marsikatera na-tijonalizaoija je šla rakovo pot in na paši severni meji je nemštvo danes (opet ekonemsko najjačji element,, ki je, zavedajoč se svoje politične moči tot zaveznik režima, postal zopet, pre-irzen in agresiven. Nova nacijonalna koalicija v Beo-rradu pomenja za nemško ekspanzijo »ud udarec. Instinktivno so Nemci preSli v ostro opozicijo in se pridružili kot pomočniki gg. Korošcu in Ra-iiču. Na tej strani so bile njihove simpatije že od nokdaj. Ml tu tia severni meji bl mogli mnogo povedati o nemško-klerikalnih simpatijah. Sedai na) bi dobili, če bi bilo pri-tlo do vlade bloka, še ministra rojaka! To se pravi z drugim: besedami, politika nemških privilegijev naj bi se nadaljevala in kmalu bi bilo tako, daleč da bl se sme! vrniti gospod Orrilgg ter zo-det organizirati svojo glasovlto štajerci-(ansko stranko! Vsi narodni elementi na meji pozdravljajo, da so vse te kombinacije padle v Podo in pričakujejo, da bo vlada narodne koalicije posvetila vso pažnjo našim razmeram. Nikdo ne zanika Nemcem državljanske enakopravnosti, toda koncc mora biti politiki, kl ie mirno trpela in Eledala kako si nemštvo osvaia privile-jlrane pozicije med našim narodom ter |e sistematično nemško akcijo še podpirala... Mariborski občinski svet Zopet prepiri. Eksodus socijalistov. Maribor, 4. aprila. Sejo pričenja župan s poročilom o >rošnji Jusroslovenske Matice za pod->oro v akcijt" v korist vvcstfalskim 5Iovencem. Odobri se 10.000 Din. Na-K) poroča župan obširno o pogajanjih ia večje posojilo mestni občini, kateri indi Pokojninski zavod tri milijone di-tarjev hipotečnega posojila proti 12 % »brestovanju in polletnem odplačeva-ijn po 250.000 Din od 1027. leta dalje, posojilo bi občina porabila za razšir-«>nje električnega oimrežja, da s tem tlasti zadosti svojim obveznostim na-»ram Faluki elektrarni. Pokojninski »vod pa se zaveže, da bo zidai v Ma-Iboru veliko poslopje, če bi občina !ovolila stavbišče po ugodni ceni. V loštev bi priSel prostor ob državnem lostu in DA sa mestnim ookoiialižčeni.U».«uaa maka daljšim in mnogo bolj povdarjenim u« vodom; z ruske strani so se priobčevali številni članki o besarabakem problc« mu, sc prirejala velik« zborovanj« v svrho manifestacije nepopustljivega sta« lišča. Josno sc vidi tendenca s strani sovjetske vlade, vplivati na javno mne« nje, dom« In v tujini, tor povdariti po« membnost pravde za Besarabijo. Tudi to je gotovo, da se nahaja Ru« sija glede Bcsarabije vedno bolj v olen« živi. Vendar, da bi mislila sovjetska vlada že sedaj preiti v odločilen uda« rec z vojaško silo, ni verjetno. M«la antanta sicer glede rumunske vzhodne meje ni vezan« in n« našo pomoč v Bukarešti poč ne morejo r«čun«ti. Ven« dar ne more biti v našem interesu, da se Rumunija predčasno oslabi z ruske strani, ker je znr.mi vred ang«žlr«na n»< pram Madžarski in napram Bolgariji, tako da bi oslabljenje rumunske pozi« ciie nikakor nc bilo v našo korist. Prin« cipijaino mi s slovanskega stališča ne moremo stati na romunski strani v pravdi za Besarabijo, toda zdi se nam, da še ni prišel moment, ko bi ta ozir v polni meri prišel v poštev. Zakaj Rusija še ne vodi take politike, na kakršno bi se mogli naslanjati mi, in dokler v tem pogledu nc nastopi odločilen pre« obrat ne moremo želeti ruske invazije preko romunskih zemlja. Z« mejo napram Rusiji ima Rumu« nija garancije samo s poliske strani. Kajti pritrditev aneksiji Besarabije s strani zapadnocvropskih velesil v seda« njem položaju pač ne more imeti zna« čaja kakih vojaških garancij. Ce je polj skoTiimunski jez danes zmožen zadržati oziroma odbiti eventualni ruski vojaški naval, je morda dvomljivo, aH zdi se, da vseeno še verjetno. Se važnejši pa jo razlog, da sovjetska vlada, ki si jc komaj nekoliko opomogla s svojo novo gospodarsko politiko, ne bo tirala stvari znova v kritično vojno ostrino, kl bi brezdvomno bistveno ogrožala njeno nadaljno ekonomsko konsolidacijo in obnovo. Bilo bi tedaj sklepati, da bo Rumuniji vendarle zadoščali zveza a Poljsko, da mora vztrajati na svojem stališču, vsaj za sedaj. Vsaj za sedaj! To je zelo pomemben prlstavek, rak«j vse kaže, d« se bodo pozneje rumunske šanse bolj ln bolj slabšale. Ako boljševlška vlada danes ne mira resignirati na Besarabijo, bo hotel* to tem manj storiti poineje; vsa« liki točna, pomeni najhujše nasilje nad Armenci in mora povzročiti konflikte z ovropsklmi državami. A tudi proti drugim narodnostim nastopa angorska vlada. Arabci se ne »moja naseljevati ob mejah Sirije in Mezopotamije, Georgijci ne zapadno od črte Kars - Ardahan. Grkom naselitev sploh ni dovoljona drugje kakor v Carigradu. V nobeni pokrajini število prebivalcev nobeno manjšinske narodnosti ne smo presegati 10 odst. celokupnega prebivalstva. TURČIJA ODVZELA PODPORO BIVŠEMU KALIFU. Angora, 4. aprila, e. Narodna skupščina jo sklenila na predlog ministrskega predsednika, da se odvzame bivšemu kalifu Abdul Mcdžidu dovoljona podpora zaradi proglasa, ki ga je izda! in v katerem protestira proti izgonu in izjavlja, da ee ne odreka svoji pravici do kalifata. + Poslednja bilka. Naš kolega v Kopitarjevi ulici Jc silno iznajdljiv. Ko Je bila Imenovana nova vlada, je iz »absolutno poučenega* vira poročal, da bo v dveh aH treh dneh zopet padla. Nastop g. Pribičeviča ic dva meseca pripravljal s tem, da Jc priporočal, da sc naj njegovo grupo vrže Iz demokratskega kluba. Ko pa Je Pribičevič izstopil, spet ni bilo prav. Ko nova vlada niti v 3 dneh n! padla, se Je »Slovenec* zatekel k »zaupnim Informacijam« o stališču krone. Tc informacije so sesali iz prstov kot mazilo za »Slovenčeve* teličke. Krona ne zaupa vladi, tako so se tolažili. Šc več, vojska je tudi na strani Radlča! Ko to n! držalo, Je prišel na vrsto g. Ljuba Jovanovič. Ves je lz sebe, tako poroča glasilo SLS, da ni prišel opozicijski blok na vlado ln da ni mesto njega izvoljen £e drug predsednik. Odstopil Je In kra-Uu priporočil, da se pozove druga vlada. Tako sc je nova dva dni tolaži! »Slovenec«. A glej tudi to ni držalo. Zdaj je na vrsti g. Nastas Petrovič in končno so prišli na poslednjo bilko — ig. Peleša. O. Pclcš, kl Je s krepko roko uničil re sort socialne politike, je v milosti pri •Slovencu*. Kadar dobro kosi, veliko govori, a »Slovenec, malo zavije in potem ie Pelcšu žal. Skratka g- Peleš — ki ni postal minister — tudi ni zadovoljen z novim stanicm. In zopet se »Slovenec* tolaži... Danes ie bil še povsem siguren, da niti krona niti g. Liuba Jovanovič ne dovollta, da se skupščinske seje odgode. In promptno, komaj se je črnilo posušilo, žc so seje skupščine odgodene. Klerikalni poslanci, kl so cel teden čakali v Beogradu, peljejo zdaj domov velikanskega črnega mačka aH pravzaprav •— tigra. + «SIoven5ev» Jurlš na dr. Žerjava. Kdor se hoče Izvrstno zabavati, naj si izjemoma kje Izposodi »Slovenca* in člta, kako besne klerikalci. Tiger, kl si mu rep odsekal, no renči boli glasno. Resne polemike v tem duševnem stanju SLS nl zmožna, Ljuba, Jovanovič, Peleš, Nastas Petrovič so nove zvezde vodnice, a le za par dni. Včerajšnji »Sloven-čev* uvodnik je v Stilu Boltatovcga Pe-peta, Mnogo se upa »Slovenec*, ker mu Je za enkrat odgovorni urednik še poslanec. Ali nl g. Kremžarja sram, da z Imuniteto krije Iopovsko častlkrajo v to, da je posodil svoje ime, da se more brez kazni krasti čast političnemu nasprotniku? AH res »katoliški* denar ubija vsak čut dostojnosti? + Nesramnosti g. Puclja. O. PucelJ je podpisal skupaj z zemijoradnikl volilni oklic zemljoradniške stranke. Ml bl mu to prav radi privoščili, če bi med drugim ta oklic ne vseboval nesramnega napada na g. Pribičeviča. Imenuje ga »državnega kačaka* t. J. razbojnika, češ da je korupcionlst. O. PucelJ bl bil bolje storil, da take nesramnosti nt podpisal. O. Pribičevič je kristalno čist značaj In g. PucelJ nl vreden, da mu, kar sc poštenja tiče, odveže jermene na njegovih čevljih. Jamnikov kompanjon bl lahko bil toliko oprezen, da ne hodi na solnce. SIcer bomo morali začeti zbujati Legvar-tov spotnln Iz groba, da se dožene, kdo Je »državni kačak*... + Glasilo »Jadranske banke«, ki v Ljubljani še vedno Izhaja pod Imenom «Narodnl dnevnik*, je zavetišče raznih ptičev, ki nanj ležejo .kukavičja jajca. Mi sc prav nič ne razbujamo radi pisave političnih mrtvecev ln napadov na vlado In JDS vendar moramo za pouk In kratek čas konstatiratl, da Je glasilo »Jadranske banke*, ki je danes le še fl-Ilalka »Srbske banke* oz. »Podunavske-ga društva*, včeraj Imelo zemlioradnl-ško rcvidlvo. Konfuznih besedi kratki smisel Je namreč, da treba delati za zem-ljoradniško grupo Lazič-Radlč. + Glasilo kegUaSkega kluba NSS, »Nova Pravda*, Ima tokrat med ostalim sledeče glavne prispevke: Izpod peresa1 znane šifre F. B. brsteč uvodnik o federalistični pomladi, tajnikov dveurnl rc- j lerat o proictarskl fronti, nato pet dra- i gocenih kolon kegljaštva proti slovenskim demokratom —, končno nadaljevanje »Tajinstvcnega morilca deklet.* Ob vsem tem pogrešamo le znamenito keg-IJaško himno: »Sup sem, šup tam...* 4- Radičevski nemški list v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da začne tam izhajati tc dni radičevski list v nemškem jeziku. Radlčeva stranka upa, da dobi med vojvodinskimi Ncmci dosti privržencev. + Ponesrečeni klerikalni manevri. Z veliko reklamo so klcrikalci raztrosili vest, da poide dr. Korošec h kralju in da bo SLS dovedla tudi 6 radičevcev v dvor, da pri kralju zahtevajo, naj sc vlada poveri njihovemu bloku, V tem oziru se nain poroča, da se je prilikom ostavke res tudi g. Korošec javil v avdl-Jcnco, a ni bil pozvan ter so tozadevna poročila pomotna. Tudi nadaljne vesti o avdijencah g. Korošca oz. radičevcev so Izmišljene. + O porazu opozicije obširno razpravlja »Ljudski tednik* z nekaterimi izdatnimi razmisleki in ugotovitvami: Prišlo je, kakor smo domnevali. Vlado Je prevzela koalicija Pašič-Pribičcvič. Koalicija večje številke (bloka) je propadla proti koaliciji skupne ideje, aritmetični blok proti idejnemu. Vse frakcije opozicijskega bloka so s posebnim povdar-kom razglašale, da so v vseh temeljnih državnih vprašanjih popolnoma needlne in naravnost diametralno nasprotne, pridržujoč si proste roke za najodločnejše uvcljavljenjc svojih diametralno protlv-nih In Izključujočih sc strankarskih programov! Kateri resni politik je mogel v takih razmerah smatrati za mogoče, da taka politično amorfna masa dobi mandat za sestavo vlade? To so mogli pričakovati le politični otroci ali fantasti. Če hoče opozicija priti do kakega pozitivnega uspeha mora predvsem izpopolniti to praznoto, sestaviti skupen državni program, močnejši številki dodati skupno pozitivno idejo. Tako je opozicijski blok vnaprej bil obsojen na poraz. Njegova politika Je bila zadostna za nepoučeno publiko, gostilniška omizja, za politične otročaje in kanegisarje — popolnoma nezadostna pa za ves politični svet. In povrhu še njegova skrajno nerodna taktika, ki ic zagrešila vse napake, ki so sploh bile mogoče. G. Korošec si je v svojih listih prisvojil zaslugo opo-zlclionalne taktike. Si tacuisses...! Da ubijejo Pribičeviča, so klerikalci z Markovim protokolom vzpostavili Pašiča; da pobijejo Istega Pašiča, so vzpostavili' Pašiča in Pribičeviča s tistimi najodloč-ncjšlmi demokrati, ki so Jih generali SLS ?.e prav pred kratkim proglašali za politično mrtvece... Velika kriza šc ni dc-llnltivno rešena. Nl pa dvoma, da se začasnost v doglednem času spremeni v definitivnost, če bodo opozicijsko voino z odločujočim glasom vodili šc nadalje genijalni generali, — kl so bili še vselei tepeni. Skoro bi rekli, končuje »Ljudski tednik«, da ic računati z dolgotrajno dobo sedanje vladne kombinacije. Fram: ob pol 9. dapoidne javen shod pri Spuraju. Krčevina pri Mariboru: ob 10. dop, zaupni sestanek pri Treh ribnikih. Ptujska Gora: ob 8. dopoldne javen shod pri Klemenčiču. Osluievci pri Vel. Nedelji: ob 3. pop, javen shod pri Ferd. Korparju. Sv. Jurij ob j. ž.: ob pol 9. dopoldne javen shod pri Kianjšku. Slivnica pri Celju: ob 9. dopoldne jtl ven shod pri M. Zurmanu. N« vseh shodih in sestankih bodo na, stopili govorniki iz Maribora in drugih mest. Po svetu — RazpuM delavske stranke na Bol-garskem. Vrhovno kasaeijsko sodišče v Sofiji jo proglasilo komunistično, stranko, vbo njene institucije, kakor tudi novo delavsko stranko, ki so jo ustanovili komunisti, za protizakonite in jih je razpustilo na podlagi zakona o zaščiti države. Imetek stranke bo konfiscirnn. — Ohranitev smrtne kazni v angleški armadi. Angleška spodnja zbornica je i 207 proti 136 glasovom odklonila predlog delavske stranke, ki zahteva odpravo smrtne kazni v armadi, pač pa t 193 proti 120 sprejela nadaljnji predlog, s katerim se vsakemu na »mrt obsojenemu pripadniku armade dovoli pravica, di prijavi proti obsodbi vzklic. Borza \z demokratske stranke SESTANKI V MARIBORSKI OBLASTI. V nedeljo, dno 6. t. m. se vrše sledeči sestanki in javni shodi JDS.: Sv. Barbara v SI. Gor.i ob 3. dop. ja« ven shod pri Kramarju. Gor. Duplek: ob 3. popoldne zaupni' sestanek v gostilni Rud. Partljiča. Dravograd: ob 9. dop. javen shod v hotelu Pošta. Vuhred: ob 12. uri javen shod v go« stilni Sfierm. Zg. Vlžinga: ob 3. popoldne javen shod v gostilni Fr. Pogorevšnlk. Rdeči breg: ob 10. dopoldne javen shod v gostilni Vollmeiss. Pod Velko: ob 4. popoldne javen shod v gostilni K6gl. Trbonje: ob pol 11. dopoldne javen shod v gostilni pri Brajntku. _ Vuzenica.Muta: ob 5. popoldne zaupni dohl jusehal za dijake. Danes, v soboto umevanje oporno umotnosti. Povsod, v popoldne ob 4. se vrši v ljubljanski drami jdvo — posebno v šesterospevih — so jo dijaška predstava pri znižanih cenah, pri: virtiiozno prilagodila moči naših pevcev kateri so uprizori Shakespearejeva žalo-lin šole v samospevih pokazala popolno igra «Hamlet». K predstavi vabimo di- dramatično moč svoje pevske kulture, ki Z neprisiljeno igro je stopila ga. De- jo z otvoritvijo opere vzbudil med nami jaštvo, pa tudi ostalo občinstvo. Zvečer je drama zaprta. Ga Debicka v Mariboru Maribor, 4. aprila. Mariborsko gledališče jo še vedno v krizi. V proračunu so mu pustili le 200 tisoč Din. Sedaj upajo, da najde prosvetni minister kak fond in reši Maribor kulturnega škandala. V teh dneh skromnega upanja pa je gledališko vodstvo z mariborsko publiko vnovič sijajno izkazalo potrebo in upravičenost dobrega gledališča v obmejnem Mariboru. Gostovanja dunajske oporne pevko go. Debicko je oba večera privabilo toliko občinstva, da je bilo gledališče razprodano. Včerajšnja UBažPiiter. .»Traviate* cotaoni vs jo dosegla vrhunec v briljantnih kolori-tih. Občinstvo je pevki često žo pri odprti sceni burno aplavdiralo. Po končanih dejanjih jc sledilo nepopisno navdušenje. Tudi domaČe moči so bile na svojem mestu. Posebno pohvaliti je to pot Skri-vaniča in Govorova, kl je bil boljši v petju kot v igri. Priznanje zasluži gosp. Urvalek. Tudi ostali sodelujoči so bili sinoči mnogo boljši kot običajno. Zbor je bil od začetka nekam zmeden, proti koncu pa je dosegel neobičajno izvrstno formo. Zasluga, da smo dosegH s tem večerom gotovo največji umetniški uspeh sedanjo sezone, pa gro soveda dirigentu Mitroviču, ki se je znal spretno prilago- smisel za glasbeno izrazno plese. Gospodična Vavpotičeva in gdč. Wisiakova jih gojita šele nekako štiri leta; kot plesalka pa je gdč. \Visiakova starejša. Pred kratkim je zopet nastopila s popolnim uspehom in prav simpatično gdč. Vavpotičeva, hi se je posvetila tudi gledališkemu baletu. Samostojni plesni smeri pa so je uda-la gdč. Wisiakova, gojenka inolerauskega, svetovno znnnega plesnega instituta. Njen sinočni plesni večer je znova dokumentiral njeno izredno umetniško sposobnost, tehnično visoko spretnost, tenkočutno mu-zikalnost in izvrstno ritmičnost. Nekatere točke je podala s pravo umetniško dovršenostjo. Izvajala je v dveh delih osme-ro točk jako pestre vsebine, s kntero je posvedočila v popolni neodvisnosti ene od druge plese svojo bogato raznoličnost v izraznih sredstvih. Zn idiličnim Češkim plesom, ki ga je izvajala prav graciozno v kostumu po Bucikovem načrtu, jo sledil Mozartov Menuet. Godbi in dobi primerno bi sl želeli morda drugačno preciozno izvajanje in drugačen ženski kostum; a plesalka Je pač hotela biti originalno. V vsakem oziru je bil izvrsten Sukov «Ve- diti internretaciii odličnem. »Mfc.to..«»>-««»» dast.fc »e .docela jjfcB«. Apartna je bila Debussyjova v impozantnem kostumu bojne vile in že znani ljubki Grio-gov Metulj, ki je bil izvajan nežno, čustveno in s poetično gracijo. Debussyjeva «llabanera>, nam doslej neznana piesa, v povsem moderno zamišljenem slikovitem kostumu, je bila podana eksaktno, la v nekaterih momentih še nekam mrzlo, vendar pa je vsekakor samosvoja kreacija. Gounodov do sita znani valček iz m€(j drugimi tudi bogatega Amerikanca. ki. V četrtek so odšli na posestva če- ' ških kmetov, kjer se bodo prpktlčno vež-bali v modornem obdelovanju zemlje. Kasr.oje so otvori zanjo tudi poseben kmetijski tečaj, da sa jim nudi istotako prilika za npoznarije kmetijske teorijo. Češki listi jako toplo pozdravljajo mlado jugoslovensko seljako in naglašajo, da ho imela ta akcija zelo blagodejen vpliv na vzajemno temeljite upoznanjo obeh narodov. • Izloti po našem Jadranu. Podružnica sebno zalo pripravljeni Jahti ter sc bo moglo naenkrat udeležiti potovanja samo 24 oseb. Cena vožnji in celokupni oskrbi jo samo 180 Din na dar,. Obenem opozarjamo interesente, da imajo udeležniki teb izletov 28 odst. popusta po naših železnicah. Vse podrobnejše dajo podružnica v Ljubljani, kjer se tudi sprejemajo obvezne prijavo. Oglejte ei ln videli boste, d* inu največjo izbero ISM-a oblek za gospode in najbolj poceni vendarle 3. teh, Ljubljana, niekaaadroifs cesta IZ Posebni oddelek: otroiko nalete, rtSko perilo u— Koncert. Danes v soboto se vrši v kavarni »Evropa« koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Koncert. Vsak dan v restavraciji eksplodiral strel in je pri tem kamenje in kavarni »Tratnik« koncert salonske odletelo na delavca Jerneja Potočnika, I kapele od 8. do 1. ure ponoči. — Vstop * Smrtna kosa. V četrtek popoldne Je umrl v Ljubljani po težki bolezni g. Matija Deržaj, krojač na Gosposvetski cesti. Pokojnik je bil ljubezniv človek ter odločen naprednjak in narodnjok. Svoje sinove, ki so marljivi društveni delavci, jo vzgojil v narodnem duhu. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne iz Gosposvelskc cesto št. 0 na pokopališče k Sv. Križu. — V LooniSču jo umrla včeraj dopoldne v starosti 75 let ga. Franja Eberl, rojena ITauptmaa. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz Leonišča. — Včeraj je umrla gdč. Emmy Triller, poštna uradnica v p. v Skofji Loki, sestra ljubljanskega odvetnika g. dr Karla Trillorja. Zemski ostanki *e polože v nedeljo ob 3. popoldne v rodbinski grob na starološkem pokopališču. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Ostavka na državno Službo. Ernest Pratuž. tajnik ITI. razreda pri okrožnem cgrarnem uradu v Mariboru, je podal ostavko na državno službi). * Generalni konzul Grlsogono v Beogradu. Naš generalni konzul za južno Ameriko g. Ivo Grisogono, ki je te dni prispel v domovino, jo bil predvčerajšnjim pri kralju Aleksandru sprejet v po-sobni avdijenci. Kralj so je pri tej priliki živo zanimal za položaj naših naselbin v južni Ameriki. * Prevedba učiteljstva v Sloveniji. Dekreti o prevedbi učiteljstva v Sloveniji so pri oddelku zn prosveto v Ljubljani urejeni in jih v najkrajšem času prejmejo opravičenci polom okrajnih šolskih svetov. * Znanstvenemu drnšlvo ia humanistične Tede r Ljubljani, k! reprezentira jedro akademijo znanosti, so v zadnjem času darovali: Jadranska banka v Ljubljani 1000 Din, g. E. Lovšin 1000 Din in ki jo bil težko poškodovan. Pretresel si je možgane. Potočnik jo bil prepeljan v mariborsko bolnico. * Falzlfikator dinarskih bankovcev pobegnil. V Beogradu je bil prod tedni aretiran Ivan Golom, ki jo osumljen, da jo ponarejal in ra/psčaval 10-dinarske bankovce. Falzifikatorju so jo te dni posrečilo pobegniti iz sodnih zaporov. * tlom t davkarijo r Slbenikn. Pred nekaj dnevi so vdrli vlomilci v davčni urad v flbeniku, odnesli s seboj okoli 70.000 Din, n« mestu vloma pa ostavlli zn spomin vso vlomilsko orodje in električno svetiljko. ZlikovcI so morali vedeti, dn je ravno dan poprej prišlo iz Splita 1 ml- I lijon 500.000 Din za uradniško plačo. Svo-1 Joga plena pa se niso veselili dolgo, ker jih jo policija nrctiroln žo naslednjega dno nn postaji v Gročncu. Vlomilci so trije Italijani, ki so osumljeni, dn bo izvršili tudi znani vlom v rimsko banko fBaneo di Sconto». DINARSKI DAN. Danos se vrši v Ljubljani In Mariboru »Dinarski dan». Občinstvo prfi-slmo. da daruje za vestfalske Slrv-vence vsa! po en Dinar. Naša dolžnost je eeljske trgovine. Poravnalno postopanje se je uvedlo pri trgovini R. Kollenza, steklarja v Gosposki ulici v Celju. Iz Maribora a— Sokolsko društvo ln Slov. čitalnica v Mariboru proslavita 100 letnico roj« itva B. Radlčevlč« danes, v soboto v Narodnem domu z govorom o B. Radi« čeviču in njegovi dobi, recitacijami ne« katerih njegovih pesmi in raznimi kon« ccrtnimi točkami sokolskega orkestra. Po proslavi je pfosta zabava s plesom. a— Cerkvena vest li mariborske ob« lasti. Stolni kanonik Franc Časi, bivši župnik v Trbovljah, je imenovan za nadzornika lavantinsk. Marijinih družb. a— Mariborska policija je aretirala o priliki kontrole tujcev v hotelu »Pri čr« nem orlu« nekega Karla Majorja, mizar skega pomočnika, pristojnega ▼ Walbin> gen na Niirnberškem. Hotel je prekora« čitl mejo brez dovoljenja. Ker se je policiji zdel sumljiv, ga je pridržala v zaporu in se Informirala v Novi Gra« diški, odkoder je aretirani prišel, ali nimajo kaj sumljivega proti njemu. Iz Nove Gradiške so sporočili, da Je Ma« jer res ukradel svojemu delodajalcu zlato verižico, zlat prstan, dva dukata, nekaj srebrnih kron in nekaj dinarjev. Izročili so ga okrožnemu sodišču. a— Nesreča. Kamnoiomskomu delav« cu Josipu Rovšku se je včeraj sprožila razstrelna patrona. Rovšck je dobil tel« ke poškodbe po glavi, vratu in obeh nogah. Izgubil je tudi levo oko. Prepc« 1J ali ao ga v bolnico. Iz Primorja • Samomor 14 letnega dečka. V četrtek popoldne si je pri Sv. Jakobu v Trstu iz malenkostnih vzrokov komaj 14 letni mesarski vajenec Anton Cunjar vzel mlado življenje. Gospodar ga ie namreč osumil, da mu je izmaknil dve uteži, kar ga jc silno potrlo. V razburjenosti se je podal doma takoj v spalnico in sc obesil na kljuko od vrat z robccm. Mati ga je našla žc mrtvega. Samomor jc zbudil po mestu precejšnjo senzacijo. Iz Ljubljane u— Lovski zabavni večer ss vrši danes v Kazini. Pričetek ob osmih zvečer. Na sporedu so razni komični lovski prizori, petje in ples. K obilni udeležbi so vab« ijeni vsi lovci in tudi nclovci, vsi ki se hočejo zabavati v lovski družbi. Vstop« nine ni, obleka športna ali promenadna. Slov. lovsko društvo. u—Uradne ure pri ljubljanskih pošt« nih podružnicah. Pri poštnih podružni« cah Ljubljana 4 in Ljubljana 5 se je po« četkom aprila uvedlo zopet tudi popol« dansko uradovanje. Uraduje se od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne. u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljeni opozarja abonente, da porav« najo vse zaostale obroke najkasneje do 10. aprila 1924, da sc izognejo nadaljnim opominom. u— Živinski in konjski sejm v Ljub« ijani. Ker je izbruhnila v Ljubljani sli« navlfa in parkljevka in sicer v enem dvorcu tik sejmišča, jc prepovedal me« stni magistrat živinski in konjski sejm, ki bi so imel vršiti preteklo sredo, dne 2. aprila. Kakor jo pričakovati, se bo dala bolezen najbrže lokalizirati in hitro Edino pravi in zanesljivi pccivni prašek in vanllin-sladkor znamko 9 nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ma- j dal tri zbirke svojih pesmi. Podlegel je tlčni knjigarni, od 2. ure dalje pa pri tuberkulozi. koncertni blagnjni pred Union3ko dvorano. Ravnotam se dobiva tndi tiskani spored. III. koncert jugoslovanske komorne Lchar v Rima. Znani operetni skladatelj Lehar se mudi že delj ba3a v Italiji. V Rimu Je osebno dirigiral stoto uprizoritev svoje oporoto «Frasqita>. Občin- glasbe v Ljubljani so vrši v ponedeljek i stvo mu je prirejalo ob tej priliki velike 7. t. m. ob 20. Vsem posetnikom priporo- ] ovacije. Tudi Mussolini jo sprejel kom- čamo, da si v svrho lažjega razumevanja omislijo tiskani program, nn katerem sta podrobneje obrazložena oba jugoslovanska kvarteta, ki se prvokrat izvajata v Ljubljani. Mladino ljubljanskih srednjih in strokovnih šol ponovno opozarjamo na X. muzikalno predavanje, ki se vrši jutri v nedeljo ob 11. dopoldne v Filharmonlčni dvorani. Slovenska gostovanja v Zagrebu. Kakor smo že poročali gostujeta te drit v Zagrebu dva slovenska operna pevca, basist' Julij Betteto in tenorist Josip Rijn-vec. Nastopila sta sinoči v «Mlgnon», v nedeljo zvečer bosta pa v tSevilskem brlvcuv Kakor je razvidno lz zagrebških listov, vlada med zagrebško publiko za gostovanje naših rojakov veliko zanimanje. G. Rijavec je pel žo tudi v kot Jose. Kritika poudarja, da jo bil sijajno disponiran ln da je zvenel njegov glas krisJslnočlalo. Smrt mladega srbskega pesnika. Pred tednom dni Je umrl v Vel. Bečkoreku mladi srbski pesnik Dušan Vasiljev. Pokojnik ie bil v prvi vrsti lirik tn le I*- ponista, ki mu je povedal, da dela sedaj na novi opereti, Člje libreto je posnel po življenju mojstra Paganinija. tZona Zamtlrova* je znana povest odličnega srbskega pisatelja Stevana Sremca in slika življenje v južnih krajih naše domovine, ko so tam gospodarili še Turki. To povest, ki jo mod srbskim plemenom skoro tako popularna kakor pri nas rani«ml>e- o wijenja m Vremenske nepriJifee fia Slovaškem vode padajo, v Nemčiji viharji in sneg. Roka Lnturvee na vjhodnom Slova-Jkcm. ki je zadnje dni povzročila ogromna opustošenja, je včeraj pričela naglo padali. Sele sedaj si jo mogočo napravili natančnejšo sliko o strahoviti Škodi. 1,1 jo ie napravila povoden). Na vzhodom Slovaškem je bilo skupno okoli (10 tisoč oralov zemljo pod vodo in so ro-gevalna dola So sodaj močno otežkočena, jier je do pnsnmeznih nličin mogočo priti le s splavi in je fe to spojeno z velikimi tožkočanti. Iteka I.otorvco ie poplavila vasi .Solnočko, P.odrogmezO in Battvan. Polovica Solnočko vasi jo uničena: S" hi? ie poškodovanih, 14 poru-Henih, 7 jih je v nevarnosti. 38 rodbin js prlJlo ob vse imetje, v Uodrogmezfl je popolnoma poniSenlh 22 hIS, ostale pa io hudo poškodovane. Nad 150 oseb se je moralo tako naglo izseliti iz svojih stanovanj, da niso mogli ničesar rešiti. V vasi Battvan je uničenih 18 hiš, v vali Zeteny 20. V vasi Rad je ostalo farno župniSče. Skoda so Se ne da preceniti vendar je mnenje strokovnjakov, da je napravila povodenj samo na poslopjih najmanj R milijonov čeških kron škode. V celem je poškodovanih 12 vasi. Pr! vasi Rad je razlita voda 13 km široka. Občinstvo, vojaštvo in orožnlStvo dola t nadčloveško silo, V vasi Zolenv Je utonil kmet, ki |e hotel no splavu rešiti kravo. Tudi neko ženo pogrešajo. Vendar pa voda žo upada In .ie upati, da se katastrofa ne poveča, ako ne pride novo deževje. V NemčllJI divjajo ponekod viharji, drugje zopet je zapadel sneg. V Berlinu te je vreme v četrtek izpremcnilo čez noč. Čez dan je bilo deževno, ponoči pa je sneg pobelil vse ceste in ga je bilo po strehah več centimetrov na debelo. Tudi včeraj je šc snežilo. Na VViirtcm« berškem so divjali zadnje dni strahoviti viharji in nevihte, ki so napravili mnogo (kode. V Italiji se je v napoljskem zalivu v četrtek popoldne ob obrežju Amalfija utrgalo zopet več oblakov in so morali prebivale! letoviškega mesteca in sosed« r.jih vasi zopet zapustiti svoja bivališča. Udrli so se tudi novi plazovi, ki pa k sreči niso napravili večje škode. V va« sici Traiano so se pojavili vroči stu« denčki, tako da se sedaj splošno dom« neva, da je zadnjo katastrofo, ki Je za. htevala 150 človeških žrtev, povzročilo potresno gibanje ob tamkajšnji obali. V Sibiriji, v okolici mesta Irkutsk, je po poročilih iz Moskve zmrznilo 32 po« lltičnlh kaznjcncev, do katerih radi sil« rih snežnih žametov niso mogli pripe« Ijatl živeža. Kaznjenci so skušali pri« (peti zato v Irkutsk, a so se na potu zgrudili onemogli na tla ln zmrznili. I vo naprej in nazaj, se pomiril In zaspal, j Skoro Istočasno z nastalim kataleptič-! nim stanjem sc je pojavil nu pozlačeni j konici modrikast tresljaj. Bil je to le ne-; kak odsev, a popolnoma jasno videti. Odsev na konici pa sc jc kmalu pove-| čal in raztegnil v dolg plamen kakor pri Bunsenovi svotiljki in je postal moder. Pri tej prikazni pa ni ostalo. Na mizi pred medijem se je pojavila grmadlca slabotnih plamenčkov, kl so plesali kakor vešče po travniku. Tresli so se in se nekaj časa vrteli ter se bližali mediju — in ko so bil nekako en meter od njega oddaljeni, su naglo preskočili na njegovo telo in kakor bi trenil z očesom je zaplapolala vsa površina telesa v modri zarji. Najsllnejšl žar je bil seveda na konici, potem na odstajajočih delili obraza, na nosu, ušesih in bradi ter se ic dvigal tudi okoli ramen. Pred menoj na mizi je ležal zavojček, v katerem sta bili dve Ocisslerjevl cevi, dolgi 20 do 50 cm. 2c ko smo jih odvili, > smo bili presenečeni: 20-centlmetrska cev j se Je svetila jasno zeleno. Vzel sem dru-i go, daljšo, vstal od mize in se bližal mc-| diju. V oddaljenosti dveh metrov je za-j čela slabotno svetiti, potem pa se je jas-■ no razgorela In v bližini kakih 10 cm od j prsi medija je zagorela tako Intenzivno | v zeleni luči, da sem podlegel sugestiji, i da me peče v prste. Ko sem sc oddalie-! val, se jc pokazalo, da se je neznana j električna napetost ozračla še stopnjevala — ccv jc svetila povsod, celo v naj oddaljenejših kotih. Isto je bito opažati tudi na mediju. Njegove prsi so kar zagorele. Modri svit je ostal le na konici na glavi, ostalo telo se je svetilo zelenkasto, dočim so prsi žarelo belo. V tem hipu pa je začela svetloba pojemati, postala jc zelena in slednjič jc žarela le še konica. Naenkrat je bila porušena katalepslja medija — njegove ro-' ke, kl so doslej brez moči počivale v | naročju, so se dvignile In se nad mizo ( razklenile. Sele sedaj je konica popol-I noma ugasnila, medij se je začel prebu-| jati In istočasno jc zaplapolala jasna luč ! lestencev. Zadnje presenečenje nas jc j čakalo. Na mizi jc ležala riba, kl jc padla pred trenutkom Iz rok medija. Dihala ie In zato smo dali prinesti posodo z vodo In jo dali vanjo. Nc morem popisati utiša, ki ga je napravila ta prikazen na vse navzoče. Med tem ko je medij mirno slačij svoj triko, smo gledali neverno drug na drugega, ravnatelj Instituta pa je rekel: «Oospod-]c, napišite vsak svoje vtise, potem jih bomo primerjali.* Razšli smo se, napisali In primerjali. Opisi so se točno ujemali. Zbrali smo se okoli posode, a zaman smo se trudili, da bl uvrstili čudno ribo v kak znan razred. Odkod je prišla ta riba? Nismo mogli ovreči domneve dveh gospodov, ki sta trdila, da ie to tvor drugega planeta. Slišali smo že često o prlnosu neznanih cvetlic — toda živa stvar se doslej še nI nikoli pojavila v scanci. Strmeli smo.« Fenomenalen pojav Ves Pariz govori te dni o senzacijo-nalnlh pojavih, ki so se dogodili nedavno v pariškem zavodu za metafizično vedo. Pri poskusih Jc bila kontrola tako stroga, da je vsaka mlstifikacija docela izključena. Ore za neki medij Iz Italije, ki ga je pozval ravnatelj zavoda nalašč zato v Pariz. Medij ie preprost človek, kmečki vinski trgovec iz male vasice pri Napolju, močne postave, okroglega obraza. V vsej njegovi pojavi ni niti sledu o tajinstvenih silah, ki so v tem človeku. O eksperimentih poroča neki zdrav-nik-očlvidec z odobrenjem ravnatelja metafizičnega zavoda sledečo: Pred prlčetkoin poskusa je medij mirno pokadil cigareto, nato se slekel, ob. Iekcl triko, kl ga Je zakril od koncev prstov na nogi pa do temena, kjer je ostala neznatna odprtina. Na tem mestu Ima medli glavo obrito in postavili so mu nanj srebrno deščico s 3 cm visoko pozlačeno konico v obliki malega strelovoda. Na roke si je oblekel gumijaste In črez še debele boksarske rokavice, napolnjene z azbestom. Sedel je nato na Izoliran stol, poklmal nekollkokrat z gla X Prve banke. Prvi menjalci različnih denarjev so Imeli po trgili klopi, za katerimi so sedeli in menjali tujcem denar. Tako je po klopi (banca) nastal bankir. Spočetka srednjega veka je bila obrt menialcev še malo razvita; šele v 12. veku, ko so laška mesta postala središče vse evropske^ trgovine, so postali menjalci denarja zares potrebni. V Florcncl, kl je imela po svojih velikih nianulakturah zvezo z večino evropskih dežel, je nastala prva zasebna bonka. Prva javna banka pa je bila ustanovljena 1. 1157. v Benetkah. V Barceloni so I. 1350. suknarji z dovoljenjem aragon-skega kralja ustanovili prvo špansko banko. Toda založiti so morali veliko kavcijo. V Oenovi je nastala banka 1. 1407. In se je zvala po sv. Jurju. Nato so se banko razširile po vseh velikih mestih in danes že ni večjega kraja brez bančne filialke. X Usoden kostum. V Amicnsu v Franciji sc je pred kratkim pripetil grozen slučaj. Štirje veseljaki so sc za neko zabavno prireditev oblekli v eskimske kostume, ki so bili napravljeni iz bom-bnževlnc. Na svojem potu so obiskali tudi gostilno. Fdcn izmed četvorice sl ic v veseli družbi prižgal cigareto. Po nesreči se mu Je vnela obleka. Ogenj sc je prijel še drugega In tretjega tovariša. Ljudje so se bali priti blizu in tako jc prvi nesrečnik zgorel na mestu, ostala dva pa sta zadoblla tako težke opekline, da jih bosta pomnila cclo življenje. X Težave francoskih kritikov. Francoski literarni kritiki so ugotovili, da se natisne v Franciji vsako leto nad tisoč romanov. Kritik, ki bi hotel v polni meri vršiti svoje dolžnosti, ki moral prečltati dnevno tri romane in bi se nc smel zanimati za nobeno drugo vrsto literature. Tako čitanje bl ga seveda zelo utrudilo. Ako pa upoštevamo, da jc polovica teh romanov povsem popularnega značaja, so naloge kritikov seveda manjše. Vesten kritik pa Ima seveda še vedno mnogo dela, ako sc hoče temeljito bavlti tudi z ostalimi romani. X Žlčarji. Pri našem današnjem razširjenem telegrafskem in telefonskem omrežju žice ni moči pogrešati. V starih časih ljudje o kakovosti naše žice še poj ma niso imeli. Žica je bila nekako »sestavljena« iz podolgovatih koščkov navadne pločevine. O prvih žlčarjih sc je čulo v Aiigsburgu I. 1351. Navadno pripisujejo iznajdbo za izdelovanje žic Niirn beržanu Rudolfu, čeprav je ta lc nekoliko Izboljšal ustroj žice. Francozi so se priučili te veščine od Nemccv In so kmalu znali Izdelovati pristno zlato In srebrno žico, tako fino lu tanko, da so jo lahko vpletali med svilo. Poslednjo umetnost je Francoz Fournlere 1. 1570. zanesel v Ntirnberg. Anglež Wollaston pa jc prvi izdeloval tako tanke žice iz zlata In platine, da se jih sploh nI moglo med prsti občutiti In skoroda tudi ne videti. I — ■■linmHHMIIMIMimMIMMIl Ne ugibajte, kam? Dokazov dovolj, da honto tudi Vi zadovoljni izvrstno prilegajoče sa obleke, ako ti jo nabavite pri £ Drago ScM), Ljubljana, f X Kobilice kot vzori za zrako. plovstvo. Neki član francoske znanstvene akademije jc leta in leta opazoval kobilico in proučeval ustroj njihovega letanja po zraku. Naposled je prišel do zaključka, da sc ljudje od kobilic ! sto-pinjskega žganja). Pri tem je brez pomena, ali se je odvzelo žganje zaradi prodaje ali zato, da se bo doma porabilo. Kdaj se mora plačali trošarina na izne-sens ali odvzeto žganje, v točki 124. troš. prav. ni predpisano, vendar po splošnih določilih o državni trošarini ne more biti dvoma, da so mora trošarina na to žganje plačati, še preden se iznese ali odvzame in da so mora v ta namen vsak iznos ali odvzem vsaj 8 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Če se iznese žganjo v prostore, ki so ločeni od prostorov, kjer so drugo pijačo (n. pr. stanovanje) ali se neposredno proda, se vpiše lak iznos samo v »register o žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka?, če se pa iznese žganje v prostore za točenje ali prodajanje pijač alt če se vzame v teh prostorili izpod pečata finančno kontrole, so mora vpisati poleg tega še v »register o nabavljenih, pro-trošenih ali prodanih količinah žganja?. Oni, ki so dobili dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, morajo imeti to žganje shranjeno zopet v prostorih, ki so popolnoma ločeni od prostorov, kjer se hranijo pijače za točenje ali prodajanje, in prostorov, kjer se hrani ostalo žganje lastnega pridelka. Točilci in prodajalci alkoholnih tekočin, ki imajo dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, morajo imeli torej v gotovih primerih žganje kar v treh ločenih prostorih: v prvem žganje, ki je namenjeno za prodajo in že zatroša-linjeno, v drugem žganje, ki je skuhano doma iz snovi lastnega proizvoda in je še nezatrošarinjeno, v tretjem pa žganje, ki je skuhano doma iz snovi lastnega proizvoda in je puščeno za domačo potrebo trošarine prosto. V primeru, da ni dovolj popolnoma ločenih prostorov na razpolago, se sme hraniti žganje, ki ni puščeno za domačo potrebo trošarine prosto, v prostorih, kjer so ostalo pijače, čo jo pod uradnim pečatom, nikdar in pod nobenim pogojem se pa no smo v takih prostorih hraniti žganje, ki ostane nezatrošarinjeno za domačo potrebo. Kako naj bodo prostori, kjor se hrani žganje, med seboj ločeni, ni v členu 116. trošarinskega pravilnika posebo povedano, zato so mora tn okolnost soditi po splošnih določilih. Kot cloi-sni prostori? so smatrajo torej prostori, ki niso mod seboj niti z vratmi, niti okni ali drugimi odprtinami neposredno zvezani. Kdor hi ne hranil za domačo potrebo določenega trošarino prosteg:' žganja ločeno od drugega žganja, se kaznuje po točki 135. g) člena 110. s 500 dinarji, kdor bi pa no prijavil proizvodenega žganja oddelku finančno kontrole, ali bi vložil napačno napoved, ali hranil proizvodeno žganje v prostoru, kjer ro pijačo, namenjene za prodajo ali bi iznesel žganje, predno je plačal trošarino, so kaznuje radi tihotapljenja poleg plačila redne trošarino še s 100 dinarji za vsr.ko hektolitrsko stopinjo alkohola (40 dinarji za liter 40 stopinjskega žganja). Tržna poročila Novor.ndska blagovna borza (I. t. m.) l'šcnica: baška, 79 do 81 kg, 1 do 2 odst,, duplikat kasa, 320 do 322.5. Turščica: baška, stara, 230; duplikat kasa, 230 do 235: za april, duplikat kasa, 235; za april—maj, duplikat kasa. 240; za maj« junij, 244 do 250. Moka: baza «0», 500; «6", 325: «7», 280. Otrobi: v iutinih vre« čah 210. Prometa preko 250 vagonov, največ v turščicl. Tendenca nesprcmc« njena. Svinjski sejem v Mariboru (4. t. m.) Dogon: 500 svinj in 5 koz. Povprečne conc: prasci 5 do 6 tednov stari 150 do 250; 7 ilo O tednov 300 do 350; 3 do 4 mesece 500 do 625; 5 do 7 mesecev 850 do 950; 8 do 10 mesecev 1050 do 1150; c no leto 1400 do 1900 Din za komad. K<; žive teže 17.50 do 20, mrtve teže 22.50 do 27.50 Din. Koze 200 do 300 Din komad. Kupčija dobra. Prodanih 205 komadov, največ ziznih prasccv. Kupci so bili iz Kranjske in Dravske doline. Trg 7. jajci (4. t. m.) Nova produkci« ja je že znatna. Nakupne cene na dc« želi se gibljejo na Štajerskem in hrvat« skem Zagorju povprečno med 0.75 do I Din komad. Sem in tja so cene tudi za malenkost višje. Izvoz jajc i.: Slove- | nije jc preccj.šcn. Izvoz zadnjih dni iz Slovenijo preko Ljubljane je znašal 2 do 3 vagone dnevno. Iz drugih pokrajin države jc baje izvoz manjši. Podoba pa jc, da bo izvoz zopet padel, ker Anglija ima dovolj lastne produkcije, Švica pa kupuje v Italiji, kjer jc ccncjšc blago. Kot živahen nakupovalcc jajc nastopa Ic šc Nemčija. Trg z umetnimi gnojili (4. t. m.) Cene so v glavnem nespremenjene. Kupuje sc malo. Zelo slab nakupovalcc jc Srbi« ja. Povprečne ccnc: 12 do 15 odst. kajnit 70 do 75 Din z vrečami; 17 do 18odst. Thomasova žlindra 155 do 160 Din bru« tto za netto, z vrečami, franko železni« ška postaja naročnika; 40 odst. kalijeva sol 150 do 155 Din z vrečami; 16odst. superfoofat 125 do 130 Din za 100 kg, z vrečami, brutto za netto. Trg 7. vinogradniškimi potrebščinami (4. t. m.) Vinska kriza ovira razvoj ži« vahnejše kupčije. Nekaj več povpraše« vanj« je v Srbiji. Hercegovini in južni Dalmaciji. Pri nas so bile zadnje dni na« stopne povprečni cone: bakrena galica (96 do 99 odst.) 10.5 do 115 Din; žveplo 3—3.75 Din; natrijev triosulfat 6.5 do 7 Din; galun 5.5 do 6 Din; rafija 10.5 do 11 Din. Celjski trg (1. t. m.) Govedina: v mes« nicah 25, na trgu 22 do 24. Tclctina: I. 30, II. 25, jetra in pljuča 22. Svinjina: I. 35, II. 30, slanina I. 38, II. 36, mast 31, amerikanska 34, šunka 45, prekajeno meso I. 45, II. 40. Mleko 3.50 do 4, su« rovo maslo 60, čajno 88. Jajca 1 do 1.25. Moka: t00» 6.10, «0» 6, «2» 5.60, «4» 4.50. ajdova 6.60. Špecerijsko blago: ka« I va Portoriko 68, Santos 48, Rio 40, slad« kor v kristalu 21.50, v kockah 23, riž I. 11, II. 10, namizno olje 30, bučno 38, testenine I. 18, II. 12, milo 17 do 20. — Žito: pšenica 370, rž 320, ječmen 330, oves 280, turščica 300, fižol 600 do 700. Krma; sono 50 do 100, slama 50. Krom. pir 1.25 Din. nov. Slednjič se pa ni mogla več upirati klicu — odpotovala je . . . Da je grajska sluznični no bi spoznala, si je zastrla svoj obraz z gosto kopreno. kar ni bilo treba, ker ga skoraj ni bilo mogoče spoznati med visoko zapetim ovratnikom potnega plašča in globoko v oči priitisnjenim klobukom z zvonastim Tobom. Sicer je bila pa njena previdnost, nepotrebna. Niti vratar, ki ji je odprl vrata parka, niti služabnik, ki jo je sprejel na pragu stanovanja, nista bila ista kot nekdaj. Služabnik jo dejal: — Gospod grof so odhajali na sprehod. Vrnili se bodo šele k večerji, če želite gospa morda govoriti s tajnikom? — Ne, hvala, rajši počakam. — Gospod grof sprejemajo samo ljudi, ki so jih dali poklicati. Odvrnila mu je: — .Tnz sem dobila od njega poziv. Pokazala mu je ovitek pisma. Služabnik je zmignil z glavo, kot ne bi dosti verjel in ji odprl govorilnico. V tej na pol prazni, hladni sobi, kjer .Je irraščak sprejemal ljudi, e katerimi je i mol posla, je kot v polenu prebila pol ure, tri četrt ure. Naenkrat je žačula z dvorišča peket konjskih kopit, in sgftela se ie tresti no vsem telesu. Takoj nato so se vrata odprla, in pokazal se je prejšnji služabnik, toda kot bi bil ve« spremenjen, tako jo bil ponižen. Globoko se je priklonil in dejal: — Gospod grof bodo milostivi v trenutku na razpolago. Izvolite, prosim, mi slediti. In vede! jo je skozi celo vrsto sob in soban v nekdanji budoar, v katerem se od takrat ni ničesar, spremenilo, razen morda krasnih šopkov cvetlic, ki ro stali okoli njeno sliko pred zrcalom. Bila je. to njena mladostna slikal Ko se je videla td-ko, nekdanjo krasotico — so je skoraj onesvestila. Dejala si je: — To sem bila jaz, danes sem samo še senca tega! In po desetih dolgih letih si upam spet stopiti na to mesto! Groza, sram in strah sta ji stisnila grlo, bežala je, kar so jo nesle noge, niti vrat ni zapirala za seboj, tekla je skozi park, tekla preko mosta, skozi vso dolgo mosto in naprej do kolodvora. Nočni vlak je bil ravno pripravljen 7,a odhod. Vrela se .je v prazen kupč ia blazno biilila skozi okno v noč .. , . , ■..... — Nadprodukcija mleka v Sloveniji. Prošli mesec je Imelo Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico občni zbor, na katerem sc jo razpravljalo tudi o nadpro-dukciji mleka, ki so pojavlja od lansko jesoni in grozi izpremeniti se to spomlad v krizo. Občni zbor je bil mišljenja, da se moro kriza preprečiti lo s tein, da -o organizira uspešen izvoz mleka in mlečnih izdelkov, kolikor preostane nad domačo uporabo. Zato apelira občni zbor na vlado, da z ugodno carinsko in transportno politiko olajša izvoz mleka in mlečnih izdelkov ter podpira snovanje ia delovanje mlekarskih zadrug v krajih, ki : o oddaljenejši od Ljubljane, ki naj rile-ko in njegove izdelke izvažajo, a ljubljanski trg piepuste producontom bližnje okolice. Pri' današnjem stanju se obeta znaten padec eon. = Izvoz inšega lesa v Španijo. Iz Beograda poročajo: Kakor je znano, jo španska vlada izdala odredbo, po kateri so morajo za blago iz dežel p slabo valuto uporabljati povišane carinske postavke. Ta odredba velja tudi za Jugoslavijo. zaradi česar je izvoz lesa iz Jugoslavije v Španijo skoro onemogočim. Iz tega vzroka, je minister trgovine in industrijo dr. Kriznimi potom našega zunanjega ministrstva in našega konzulata v Madridu podvzel pri španski vladi korake, naj se za uvoz blaga Iz Jugoslavije ne uporabljajo povišano carine. — Sodelovanjo francoskega kapitala pri jugoslovenskem denarstvu. Z Dunaja nam poročajo: V tukajšnjih finančnih krogih je vzbudila mnogo pozornosti vest, da jo bila med Bancpie des pays de 1'Europe centralo v Parizu ter Sla-vensko banko v Zagrebu, odn. v Ljubljani podpisana pogodba, po kateri so Bampie des pava z znatnim zneskom udeleži predstojoSega povišanja glavniec Slavonsko banke. — Banque des pavs de l'Europo centralo jo prejšnja dunajska Lttnderbanka, katera jc po prevratu prešla v francosko roke. Od njenega kapitala, ki znaša 100 milijonov frankov, se nahaja približno 80 odst. v posesti francoskih delničarjev. S posebnim zakonom je Avstrija morala dovoliti, da so je sedež zavoda prenesel v Pariz. Z udeležbo Banquc des pavs pri Slavonski banki bo ustvarjena močna zveza med jugosloven-skim in francoskim gospodarstvom. — Podružnica Državno hipotekarue banke v Zagrebu. Na predlog ministra trgovine in industrijo dr. Krizniana ;c ministrski svet to dni sklenil, da so otvori v Zagrebu podružnica Državne liipo-tekarne banko. Industrija v naši državi. Po statističnih podatkih jc bilo v letu 102!). v Jugoslaviji 7972 industrijskih podjetij (napram 7679 v letu 1922.). Od teh podjetij jih jo 28, ki imajo zaposlenih preko po 1000 delavcev. Pri 41 podjetjih je bilo zaposlenih po 500 do 1000 delavcev, pri 110 podjetjih po 200 do 500 delavcev, pri 114 podjetjih po 50 do 100 delavcov, pri 1355 podjetjih po 10 do 50 delavcev in pri ostalih industrijskih podjetjih jo bi lo zaposleno manj nego po 10 delavcev. = Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica v Trstu. Iz Trsta poročajo: Pripravljalni odbor omenjene zbornico je izdelal pravila, ki bodo predložena v odo britev občnemu zboru dno 15. aprila. Namen te zbornice je pospeševanje razvoja trgovinskih in sploh gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo. Zbornica bo v to svrho med drugim vodila seznam jugoslovanskih trgovcev in industrijcev, bivajočlh v Italiji ter italijanskih, bivajo-čih v Jugoslaviji. Nadalje bo zbirala in menjevala 8 trgovci in denarnimi zavoui oboh držaj- vse podatke, ki bo važni za razvoj trgovine in industrije ter bo dajala in dobivala od vlad, zbornic in jbla^ sti gospodarske informacije. Poleg drugega bo nadalje izdajala perijodično propagandno - informativen list ter reševala prijateljsko ali potom razsodišča spore, nastale med italijanskimi in jugoslovanskimi trgovci ali člani. = Dobave In prodaje. Direkcija šum v Ljubljani odda potom pismenih ponudb hrastov les v Krakovem pri Kostanjevici. Ponudbe je vložiti do dno 24. aprila do 11. ure dopoldne pri kr. direkciji šum v Ljubljani (Križanke). Natančnejšo v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofortalno licitacijo na 23. aprila za dobavo večje množino raznih vTSt, orodnega jekla. Pogoji pri ekonomskem odelenju direkcijo državnih žolsz-nic v Ljubljani vsak delavnik od 10. do 12. ure. -- Gospodarska razstava v Pragi. V dneh od 15. do 20. maja priredi Zemodel-ski jednota československii gospodarsko razstavo v Pragi, ki je ena izmed najbolj znanih to vrsto v Evropi '.or je razdeljena na nastopne skupino: 1.) splošno kmetijstvo (iznajdbe, instrukcije, literatura, statistika itd.); 2.) produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pesa, -vino, sadje, hmelj); 3.) lesna produkcija; 4.) živinoreja; 5.) kmetijska, industrija (mlekarstvo, sladarstvo, mlinarstvo, pivorarni-štvo, destilacija, Badne konsorve itd.); 6.) gospodarski stroji (motorji, plugi, vse vrste mlatilnlh. sejalmb .sirojeji kon5.no novo iznajdbe te vrste); 7.) profesija in kmetijski izdelki v obrti in industriji; 8.) kmetijska udruKenja; 9.) kmetijsko stav-beništvo. Opozarjamo na to pomembno strokovno razstavo našo kmetijstvo ter ostalo zainteresirano kroge. = Velesejeni v Londonu in Blrming-hamii. Britanski industrijski veiosojem te bo vršil v Londonu od 28. aprila do 9. maja, v Birminghamu pa od 12. do 23. maja 1924. = Amerjški kredit za Belgijo. Po vesteh iz Londona se je dosegel med Belgijo in skupino newvorških bank sporazum, po katerem dobi Belgija večja posojilo. = Zlata pariteta v srednjeevropskih državah znaša: v Nemčiji: 1 zlata marka =1 bilijon papirnatih mark; v Avstriji: 1 zlata krona = 11.400 papirnatih avstrijskih kron; v Češkoslovaški: 1 zlata krona = 7.03 papirnato češkoslovaško krone; v Jugoslaviji: 1 zlati dinar = 15.82 papirnatega dinarja; v Poljski: 1 zlatnik (zloty) = 1,800.000 papirnatih poljskih mark; v Madžarski: 1 zlata krona = 16 tisoč papirnatih madžarskih kron; v Ru-muniji: 1 zlati loj = 37.37 papirnatega leia; v Italiji: 1 zlata lira r= 4.0 papirnate liro. Sokol Zgradba sokolskih domov in telovadišč Tako je naslov knjigi, ki jo je sestavil stavbeni odsek COS., izdala pa ČOS. Skoda, da nimamo tudi mi Jugosloveni take knjige, zakaj marsikatero sokolsko društvo bi imelo mnogo koristi od tako knjige, posebno pa še ona društvu, ki se pečajo z mislijo, da bodo zidali telovadnice in domove ter'letna telovadišča. Ker pa ni upati, da bi v kratkem dobili tako strokovno delo ali prevod iz češčine, naj bi si ona društva, ki si pripravljajo na novo zgradbe, naročila vsaj to češko knjigo, ker bodo že iz priloženih slik in načrtov mnogo pridobila. Ker Je vsebina obsežne knjige zares zanimiva, podajamo v sledečem njen pregled. Kot uvod prinaša zgodovinski članek iz lota 18S7., ki opisuje kratko zgodovino telovadbe in postanek Sokolstva na Češkem. Drugi članek vsebuje nasvete v pripravljalnih delih za stavbo sokolske-ga doma, in siccr o stavbenih odsekih in o finančnih teh organiznčnlh pripravah. Tu so tudi pravila društva za zgradbo sokolskcga doma iu poslovnik stavbenega odseka. O stavbišču. Telovadnica: oblika, mere, utone, strop, Ua, vrata, okna itd. O telovadnem orodju: vrsta orodja, število, razmerje in razvrstitev; nekaj primerov iz čeških telovadnic. Shramba za telovadno orodje. Oblačilnice in omaro v oblačilnicah. Stranišča, kanalizacija. Vodovod, kopeli, prhe. Prostori za hišnika. Prostori za prosvetno delo: knjižnica, čitalnica, gledališki oder. O vnanjosti in arhitekturi. Tehnične priprave za stavbo: stavbeni program, načrti, proračun, oddaja dela. Stavbeno nadzorstvo, sodelovanje članstva pri stavbi. Uporabno dovoljenje, kolavdacija itd. Letno telova-dišče. Telovadišče za javne nastope, zle-tišče, arena in stadion. Iz navedene vsebine je razvidno, da so v knjigi obravnavane vso prilike, ki pridejo v poštev pri graditvi, telovadnic, sokolskih domov in letnih telovadišč. Tudi podjetnikom in inženjerjem, ki imajo posla pri teh stavbah, bo ta knjiga dober pripomoček. Knjiga se naroča pri ČOS. v Pragi in stane 20 ICč. Jugoslovenski Sokol, čigar tretja številka je izšla kot priloga šesli številki Sokolslcega Glasnika, prinaša nadaljevanje razprave od br. Ambrožiča: Sokolska vzgojna metodika. V tem delu- obdelava vsestranost in raznovrstnost sokolske metode, dalje postopanje od enostavnega do sestavljenega in pravilno obvladanje discipline. Članek Sokolski domovi od brata Švajgarja pa razlaga na kaj je treba gledati pri stavbah sokolskih domov. Obsežno poročilo je o delovanju češkega Sokolstva, kateremu sledi popis zimske olimpijade v Cbamonixu, ki ga je sestavil udeležnik pri tekmah br. Zdenko Švi-gelj. Tudi o delovanju Unije francoskih gimnastov in Belgijske gimnastične federacije so v tej številki izčrpna poročila. Pod rubriko Književnost je naštetih lepo število sokolskih časopisov in knjig iz naše jugoslovenske sokolske literature in iz češke. Sokol I. v Ljubljani. Prosvetni odsek priredi danes ob 8. zvečer v društvenih prostorih predavanje dr. F. Čadeža: «0 skrivnostih elektrike?. Šport Nedeljske tekme v LJubljani. Jutri so vrši odločilna tekma za olimpijski pokal Jugoslov. nogometnega saveza. V fina-le sta prišla po zmagah nad Prlmorjem oziroma Iiermesom SK. Ilirija In SK. Jadran. Tekma sc vrši na Igrišču PrU morja ob pol 2. url pop. Zatem nasto, pita SK. Primorje In SK. Hermes ln kot zaključna prireditev se igra prijateljska tekma Lask : Ilirija rez. Za Ilirijo so tu. di ostali klubi izrabili čas za intenziven trening, tako da se more računati na zanimive In napete tekme. Sportnlkl-plavail v Ljubljani. Pia. valke in plavačl klubov včlanjenih v Ljublj. Pllvačkem Podsavezu, Imajo sestanek v pondeljek 7. t. m. ob 6. v re. stavraclji »Novi svet«, v svrho dogovo. ra o skupnem nastopu pri olimpijskem dnevu 13. t. m. S. K. Jadran v Ljubljani poživlja vse aktivne člane na sestanek danes ob pol 20. v gostilni Lozar. Udeležba brez-pogojno obvezna! Tajnik II. Klub kolesarjev in moloclklistov lil. Xija v Llubljanl. Vsi dirkači in kolesarji se opozarjajo, da se zanesljivo udeleže setanka nocoj ob 20. v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Gre predvsem za udeležbo na olimpijskem dnevu 13. t. m. — Odbor. Klub kolesarjev "Danica« na Jeiicl vabi člane in članice na redni občni zbor 6. t. m. ob pol 11. dop. pri tov. G. Peč-niku v Stožlcah. — Odbor. 1'redprodaja vstopnic za cup-flnale Ilirija : Jadran v trafiki Sever, Šelenbur gova ul. Znižane karte za dijake se izdajajo samo v predprodajl. Stanje prvenstva Splitskega nogometnega podsaveza. 1. Split (2 zmagi, razmerje golov 8 : 0, točk 4), 2. Hajduk (1 zmaga, razmerje golov 10 : 0, točki 2), 3. Borac (1 zmaga, 1 neodločena tekma, razmerje golov 3 : 4, točki 2), 4. Uskok (dve Izgubljeni tekinl, razmerje golov 1 : 8, točk 0). Stanje cup-tekem: 1. Hajduk (dve zmagi, razmerje golov 2t : 0, točke 4), 2. Split (1 zmaga, 6 : 13, točki 2), 3. Borac (1 Izgubljena tek-ma, 3 : 6, točk 0), 4. Uskok (1 izgubljena tekma 0 : 11, točk 0). Olimpijske vesti. Ob priliki olimpijade se vrši v Parizu od 13. do 15. julija mednarodni kongres športnih novinar jcv. — Od meseca maja do julija bo otvorjena v Parizu športna razstava, na kateri bodo razstavljeni predvsem izdelki športne industrije. Bolgarija bo zastopana na olimpijadi s svojim nogometnim moštvom ter s svojimi atleti. Olajšave za udeležence na olimpijadi. Vsi udeleženci na olimpijadi (športniki, novinarji in prijatelji športa) bodo imeli 50 odstotkov popusta na vseh železnicah (n. pr. Ljubljana-Parlz in nazaj). Vsi oni, ki nameravajo na svoje stroške oditi v Pariz na olimpijado, se poživljajo, da javijo to najkasneje do 13, aprila »Izvršnemu odboru za 8. olimpijado«, Zagreb, Nikoličeva ulica 14. Tej prijavi je treba priložiti fotografijo ter osebni opis prosilca v francoskem jeziku. Potni list si mora omisliti vsak sam. Dan odhoda bo najbrže 10. maja. Vse* kakor se bo to javilo 10 dni pred odhodom. Nogometna moštva na olimpijadl. Dosedaj je prijavljenih IS nogometnih moštev, in siccr nastopnih držav: Švedska, Holandija, Belgija, Finska, Francija, Luksenburška, Španija, Jugoslavija, Italija, Bolgarija, Egipt, Turčija, Madža^ ska. Češkoslovaška, Poljska, Letska, Ar-gentlnlja in Amerika. Prvo glavno kolo se prične 25. maja. Mojstrski turnir v New-Yorku. Z XII. kolom je pričel drugi del tur-nirja in so bili otvorjeni revanžni boji. Aljehui in Capablanca sta končala remis že po 18 potezah. Tudi partija Maroczy-dr. Tartakovver je bila remis. Yates je porazil Edvarda Laskerja. Izvajal je s tem svojo drugo zmago in potisnil svojega nasprotnika na zadnje mesto. Reti je porazil Bogoljubova, partija dr. Lasker-Ja-nowski pa je bila po osemurnem boju prekinjena. Položaj glavnih konkurentov se je izpremenil v toliko, da Je Reti dohitel svojega neposrednega prednika Aljehina ln potisnil obenem Capablanco nazaj. Stanje po XII. kolu: dr. Lasker 7 ln pol (1), Aljehin in Reti 7, Capablanca 6 in pol, Maroczy 5 in pol (1), dr. Tarta-k0\ver 5 in pol (1), Bogoljubov in Mar-shall 5, Jano-vvski 8 in pol (1), Yates S in pol, Edvard Lasker 3. 'Vi' Od četrtka na petek jc prenočilo v Ljubljani 139 tujcev in sicer v hotelu: UNION 35, med njimi: Becr Roman, potnik, Dunaj; Bergmann Maks, tovar« nar, Zvvittau; Engci Pavel, bančni dir., Dunaj; Horovvitz Fcldman Kari, trgo« vec, Dunaj; Hilbcrt Oto, trg., Dunaj; I\vkov Danilo, trgovec, Stapar, Bačka; Kurz Robert, trgovcc, Miinchen; Cala« mai Michelangelo, industrijalec, Reka; Mazzuccato Ivan, trgovec, Padova; Fr. Pcycr, trgovec, Salzburg; Radinger Na« tan, trgovcc, Dunaj; Rosmann Franc, trgovec, Trst; Rucili Bccio, trg., Zagreb Schulmeistcr Hary, trgovec, Trst; Maks Wcigl, potnik, Koniginhof. SLON 35, med njimi: Teutsch Fric, potnik, Dunaj; Damboritz Maks, trgo« vec, Dunai; Fcstncr Karol, trg.. Trst; Hasscnteufel Josip, inženjer, Dunaj; P. Kovcsy, potnik, Dunaj; Martinovič Ko« ča, trgovec, Skoplje; Noppes Friderik, trgovec, Dunaj; Patriacco Alfred, trg.* Tarccnto; Recar Štefan, trgovec, Trst) Stcinfeld Josip, trgovec, Dunaj. JUŽNI KOLODVOR 12, med niimtf Caputo Ivan, lesotržec, Trst. ŠTRUKELJ 13. LLOYD 5. SOČA 11. TRATNIK 3. Poleg tega v gostilnah: De Schiavfl 5( Kovač, Lozar, Arocrlkanec In Stari ti« šlar po 4. Lastnik in Izdajatelj Komore!) . Odgovorni urednik Fr. Broiovli. Tisk Delniške tiskarne, d. d. y LiubUaul« Btana nik! hoaada N »m. •» JMplmuJr la AaKn* M raSuoa rnki boasda 1 DUl — Prlobčajajo u la mali oclasl, kl w plačani v napraj Plat« aa lahko tudi t snamkah. N« vprašanja odgovarja oprava la, ta Ja vprašanja prllolaaa aaamka •a odgovor tar ataalpulacljaka prlsujklaa 0 Din). Kot sostanovalec v sredini meata ne sprejme gospod r celo oskrbo. Naaiov pove uprava „Jutra". 7075 Moderno stanovanje j obstoječe 1: S sob In prltlkllu I ae zamenja za večjo Uomfort-i no ln solnčno. Ponudbo nasloviti na upravo ..Jutra" pod ,,HolnCno stanovonjo". 7081 Slike ia legitimacijo l-deluje najhitreje fotoarar Ilugon H 1 b t o r, LJubijnna, Valvasorjev trg. S04 V najem se odda t Kamniku stara aeklma kovačija s vodno močjo. Voč v upravi ..Jutra". 6923 Mesnica odda na prometnem kraju. Naslov pove uprava ,,Jutra". 6881 (d obe) Lesni strokovnjak Jikušen, se Išče ia nakupovanje igllčastega okroglega lesa za takojšnji nastop v stalno službo. Tonudbe iu upr. ..Jutra" pod ..C". 8070 Prodajalka mlaji« moč, Išče mesta v trgovini z mešanim blagom. — Ore ludi 1 mesec brezplačno. — Ponudbe prosim pod šifro ,,Poštena" na upravo .Jutra' Dve gospodični Iščeta mesta vzgojiteljice ali 1 uradnice. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Marljive". SM1 Nova hiša Okusna oprema iničua uganka in dobro blago Tsa ta svoj-stva i m* Na hrano ln stanovanje I ■ 3 sobami in verando, proda. Stanovanje takoj pro- s« sprejme kot sostanovalec sto. Cena in naslov „Jutra''. upr. gospod, event. tudi Brednjo&o-6935 Naslov pove uprava ..Ju-___Itra". 7091 PisarnlSko službo v Ljubljani, karBnokoli, I88e reduciran uradnik. — Naslov povo uprava „Jutra", 7052 Samost. knjigovodkinja t dobro prakso išCs službe, i CenJ. prnudbe pod ..Dvojno i knjigovodstvo" na upravo ,,Jutra". 7090 BARviT MELU^ 1115/» U Železninar Dobro gospodinjo veščo kuhe, Šivanja ter vseh f inih del, staro 30—40 let, t. llče k drutlnl 4 članov. Naslov pova uprava ..Jutra". 6993 UradniSko moč (uradnika ali uradnico na za-■pnam mestu) aprojme ljublj. tdvetnlška pisarna. — Pogoji |ako ugodni. Začotnlkl Izklju-teal. Naslov ln zahteve pove uprava „Jutra". 7039 ' starejla moč, llče mesto po-sloTOdJe-flUJalke ali kot potnik, skladllčnlk ali allčno i kake tu ali Inozemske voliko ! Industrijske trgovske tvrdke. : Ponudbe pod „Vodllna moč" na Aloma Company, Ljubija-. na. 7032 »1# T« Kopalna banja In peč aa proda t Rodni ullol 1171, levo. 69S0 2 zavaroval, akvizlterja "__ Dva povrSnika skoro nova, se prodasta po ugodni ceni. Naslov pove upr. ..Jutra". 6948 PlStolo «Steyr» ra osem nabojev s talko ln munlcljo, prodam za 600 Din. Naslov pove uprava ,,Jutra". 7011 Cešnovlh plohov 40, 60, 60, 80, 100 mm Ima za oddati večjo množino P. Jeglič, Trebnje, Dolenjsko. 7080 Prodam hiSo „.„„„„. na lepi solnčnl legi Gorenj- j , , „, ake zelo pripravna za loto- v novi lilll, 2 sobi In kuhl-vlSČarJe. upokojence ali po- nja, se vzame lakoj v najem, karja, ker v bllilnl nl nobe- Plačam dobro. — Ponudbe na nega. — Cena 80.000 Din. — upravo ..Jutra" pod ,,Dobro Ponudbe na upravo „Jutra" plačilo". 7087 pod ,,Takoj", 7031 i —-------- ------------- j Sobo Pritlična nova vila s posebnim vhodom oddam v za eno druilno, pri kolodvoru sredini mesta, kdor plača par v Polzeli (vrt In njiva 1000 meecev naprej. Naslov v tn1), se proda za 105.000 Din upravi. 7083 — Sonlčar, Maribor, Sokolska St. 5. 6928 Priporočamo knjigo: Stojanouič 9., Rumanovsha bitka. Popis bitke in njen pomen i dvema zemljevidoma. Knjigi velja • poStuiuo vred Din 31— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Nekaj srebrnega denarja K 1, 2 in 5 K, prodam. — as lov pove uprava „ Jutra". 7060 h sprejmeta proti stalni plati io visoki proviziji. Predpogoj praksa in dobro poznan-rtvo. — Pismene ponudbo nn „L' Union ', francoska zavarovalna družba v Ljubljani, Kolodvorska ulica Št. 34/11. 7043 Spalno opravo is mehkega lesa, kompletno, prodam takoj po nizki ceni. Naslov pove uprava „Jutra". 7072 PoMBtvo dobro ohranjeno, kompletna Hiša v Grazu blizu glav. kolodvora, prosto stanovanje, vodovod, vrt, eno-nadstropno, so proda za Din 140.000. Proda so tudi samo pol radi odpotovanja. Pojasnila daje Ivan Stanger, trgovec, Mostlnje, p. Podplat. 7003 Izolirano skladišče iščem zunaj mesta ali v okolici. — Ccnjone ponudbe pod ..Krasno" na upravo „Ju»ra" 0979 Išče se družabnik s 125—250.000 Din za dobro trgovino v lepem mestu Slovenije, na zelo prometnem kraju. Reflektantl naj pošljejo ponudbe pod: Maks Vrtafi-nik. podružnica ,,Jutra" v Celju. 8987 Kot trgovski potnik iščo mesta za takoj, vsestransko naobražeo samski gospod, event. vstopim tudi kot družabnik v kako trgovino. — Ponudbe pod fcifro „50.000 Din" na upravnlštvo ,, Jutra". 7002 Vsakovrstno MOŠKO PERILO po znižani ceni priporoča Tovarna perila »TRIGLAV" o. VOJSKA & DBUO Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8 (nasproti hotela Štrukelj). 70!)a Dvojni anaatigmat (Enemann) 4 ln pol X 6. se spalnica, miza ln stoli lz tr prods. Poizve so pri Solakem dega lesa. se takoj proda po voditelju v Ukl vasi, polta ugodni ceni. Naslov pove Ig-Studenec. 6916 . uprava „Jutra". 7078 Lokal srednje velik, za takoj ali pozneje, llče podjeten, 2e 20 let v LJubljani, dobro vpeljan trgovec s manufakturo. Ponudbe pod ..Manufaktura" na upravo „Jutra". 6992 Okrajne zastopnike sprejme za Kranj, Kamnik, Logatec, Kočevje, Črnomelj, ped zelo ugodnimi pogoji ,,L' Union", francoska zavarovalna družba v LJubljani, Kolodvorska ulica It. 31/11. 7044 Dober postr. zaslužek ss nudi uradnikom, kl so dobro vpeljani v trgovini In Industriji. Ponudbe pod ..Dobre iveze 51" na Aloma Compa-tr, LJubljana. 7050 Lovcem, turistom, šoferjem, nudi po najnlljlh cenah oblaka la lodna ln angleškega honoes- punn, gumlrane delne plašče, pelerlue ln rokavnlke Iz vel-blodove dlake, konfekcljaka trgovina J. Maček v Ljubljani na Aleksandrovi renti It. 12. 6629 Pestunja k 2letnemu otroku, aa llče za line hllo ▼ Zagrebu. P030J: zdrava, zanesljiva, starost od 15—86 let. Ponudbe v LJubljano. Aleksandrova cesta 2, II. nadstr. 7051 Konjskega hlapca MoSka zimska sttknla sa proda za 800 Din. Naslov pove uprava „Jutra". 68S5 Drva odrezkl od parket In žage, bukova ln hrastova, dolga po 25 Din 100 kjj, kratka po 80 Din 100 ku In laganje od trdega lesa po ugodni ceni, oddaja dokler traja zaloga Ivan Slika, tovarna parket ln parna 2aga, Ljubljana. Metelkova ulica 4. 68G6 Mizarski skobelnik proda. Lepa pot 6, klet. 7077 Veverične polhove koto In od vas druge divjačine, kupuje za Inozemstvo v vsaki množini D. Edravifi, trg. uanja. Ljubljana, Sv. Florljana ulica 9. 4(9 4000 dinarjev 1 mesečne renta plačam gospe ali gospodični, katera posodi na dobičkonosno trgovino 78 tisoč dinarjev za dobo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod šifro .Trcskrba" na upravo ..Jutra". 6979 Lokal z vsem Inventarjem vred. pripraven za obit in trgovino, se proda. — CenJ. dopise na upravo ,,Jutra" pod Šifro ..Gorenjsko". 7032 Gospod Trgovina sedeB v nedeljo v operi balkon levo II. vrsta, 5. sedež, ae naproša, da pošljo naslov na upravo „Jutra" pod filfro „Levo". 6903 Dopisovanja z dvema blondlnkama (17 do 20 let) želita dva prljntrlln. I — Ponudbo s sliko pod „Riko i 23, Tomo 24" na upravo Jutra". Tajnost. 7061 Čobro priporočenega, sprejme takoj Odon Koutny, trgovina : orodjem in tebn. potrebščinami v Ljubljani, Aleksan- 1 cesti 11. drova cesta 7. 7001 Stavb, trdega kamenja veft voz ln neknj tisoC stare r.ldne opeke, se proda pri I Jluparju, gostilna na Tržaški 6792 Kontcribtinja Izkušena zanesljiva moč, vajena dobro strojepisja, se s 1. msjera sprejme. Začetnico Itkljufieno. Vajene manufak-turne stroke Imajo prednost. — Ponudbe s navedbo dosedanjega službovanja ua pofttnl predal 160. 706S Spretna prodajalka Inanufakt. stroke, se sprejme. Batno najboljšo mod naj poS-ljejo svoje ponudbo s popisom dosedsnlega PluSbovanjo »a poštni predal 160. 7069 «Blagajničarka^ Mftsto blagajnlfiarke pod Šifro •.Manufaktura" je že oddano. 7074 (iSčejo) Službo išče gospodična a 6 mesečno pts. prakso, vešča slovanBMne ln nomSčlne, stenografije ln strojepisja. Naslov pova upr. »Jutra". 6960 Osebn auto ,,Puch", Tip VIII., SO P. S., nov |n le ne rabljen, veliko moderne koroserlje, se radi selitve po nizki ceni prode. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0740 Temeljne krede za sobosllkarje ln bnrvnrje le neknj vagonov lz skla-dlščn v Kranjski gori, lmnm za oddati. A. Janciič, Bled t. 6001 Moško kolo TVerthelm, pls&či rooSke In ženske rabljene obleke, nolcaj poblltva, se proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 6673 Velikonočne ln razne druge razglednice, šolske potrebščine na debelo, najceneje pri L. P e v a 1 e k, trgovina papirja, LJubljana, SSIdovaka ulica. 5730 «PIanln9ke vestnlke« nevezane letnike 1908—1914, 1921-1923 In Ljublj. Zvon" letn. 1917—1921, se proda. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Planinski". 7040 50—60 rabljenih stolov (kavarniških ali gostilniških) kupim. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Stoli". C937 Štedilnik dobro ohranjen, se kupi. — C.' Oašporln, Mojatrana. 6932 Kupim: Jftvorovih plohov, 50—SO mm. 2'60 m naprej — okrogel smrekov In Jelkov les, 0 do 8 dolg —več vagonov desk, S5 mm IU 16 cm naprej. 13-15-20 m>n III 14 cm naprej, tramov 8/8, B/7, 4—10 m. Ponudbe pod ,,Bols" nn npr. ..Jutra". 6802 na dobrem prometnem mestu s celim Inventarjem, se zelo ugodno proda. — Ponudbo je poslati pod: Ivanka Rozgor-šek. podrulnlca „ Jutra" v Celju. 6930 Prostore 1—2 sobi za krojaško obrt iščem. — Ponudbe na upravo ,,Jutra' pod ..Krojofitvo". 6952 Dva skupna lokala vsak s posebnim in skupnim vhodom, najprlpravnejla za engrosslste, v centrumu Ljubljane, so oddasta takoj ali se zamenja za stanovanje. Ponudbe pod ..Ve!(I- pro-n,- " •„ upravo ,,Jutra". 707S Anica! Dvicnltc pismo v upr. .Jutra' — C. 7012 «Sama» Dvignite pismo danea. ,,Bnm" 7065 Znamenita elektrotehnična tvornica išče najnovejša iznajdba i Broi li varjenja blaga k« mtfino snatenje ia vsako vrstno barvanj« obl«) Anton Boc Ljabljana. ^elenbnroova al.fl I. nBdstr. 4 w/a Biines-Vlč 411 Brasimc v Celju britve, škarje, nože itd Za delo jamčimo. Novi .,Električna brusarna' Frešernova ul. 19. 1678 za tukajšnji trg Ob ugodnih pogojih urejujemo konsignacijsko skladiiio. Samo dobro znani roflektanti ln strokovnjaki noj izvolijo poslati tvoj naidov pod Šifro ,.SvJetaka kn6a. II-I-48" Interreklam d. d. Zagreb, Paluiotičeva ul. 1M. Prodajo se štiri stavbene parcele v skupni izmeri 3266 m'. Prodajo se posamezno ali skupno. Poizve so pri lastniku Antona Kramarju ali pri gosp. Jožetu Seidlu, Ljubljana 7, Celovžka cesta 2. 1571/a Gospodična stara 25 let, neomadelevano 1 preteklosti, leli radi pomsnj- I kanja prilik, znanja v svrho, poznejše molitve. — Ponudbo pod ..Bodoča sreča" na po-drulnlco ,,Jutra" v Celju. 7029 Igralni avtomat se proda radi opuatltve gostilniške obrti. Pojasnila daje .. . Jože 2elrznikar, posestnik v , se odda s hrano ali brez nje, IU1 po6la ig.gtudenec. 1 ali s Boupornbo kuhinje za- ■ 6906 konsknuu paru ali 2 dama- i ma. Kje, pove upr. ,,Jutra". JžžSfiffl^'^ 6938 riStSI,' »J Opremljena soba Raznovrstne deske ln trame vseh dimenzij, kupim. V prvi vrsti rabim 20 ln 25 mm smrekove. — Naj-nUjo ponudbo franko postaj* v Sloveniji na upravnlfttvo ,,Jutra" pod ..Dobro blago". Plačljivo taJtoJ, 6891 Vsako množino desk 20, 45, SO, 40, 50 mm, III. veste, kupim. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „TakoJ-Snje plačilo". 6909 Lepa soha z dvema posteljama, elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, event. s hrano, se takoj odda. — Naslov povo uprava ..Jutra". 6870 Lepo stanovanje na deželi, obstoječe lz treh sob z elektr. razsvetljavo, vodovodom ln vrtom, pol ure z vlakom od LJubljane — se zamenja s stanovanjem v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod ..Stanovanje I." na upr. ,,Jutra '. 6849 Sostanovalec se sprejme takoj. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 7053 Moške obleke Spalno opravo Iz hrasto".etra lesa, polUlrano, novo is Ce"avntce, prodam sa 6250 Din, Naalov pove upr. „Jutra". 7000 Kontorlstlnja •notna slovenske stenografijo I _„.,.„.__..__„„,„„ 1; Strojepisja, želi atopltl v 1° službo kot začetnica, neknj Iv«» a*.<'.iub:ljua. čssa tudi brezplačno. Naslov Star' trg Bt 8 « 10-lS odst. I»ve uprava „Jutra". 6958 popusta. Solidna poatrež^ Izurjena stenografinja ilovensko-nemška strojepiska, < mnogoletno prakso v notar-»kih ln odvetniških pisarnah, »Ce mesta. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod ,.Mnogoletna praksa" na upravo .Jutra' 6983 Kot učenec Hll vstopiti v kako trgovino fctek, zdrav, močan, a par llmn. razredi. Pogoj .tnnova-»le in hrana v hiši, četudi proti odškodnini. Ponudbe na °Pr. „jutra" pod Itev. 6904 Knjigovodja J trpovsko-eksportno, bančno Ja tovarniško prakso, vešč •lolllanSflne, francoščine In »»Kleščine. leli premen Iti me-"" Iz drullmklh razlogov lo » Ljubljani. — Ponudbe pod i,Porfekt 30" na upr. ,Jutra'. ' 6546 Dramatičnim odsekom! Dober minira« Ig.alae, «ls-D tom dram. Bole, llče urad-»Isko slulba. Prosti čas po-«v«tl lahko dramatiki. Ponudbo pod ..Agllau 10a" na ^>ravo ..Jutra", «870 Rapid stroj za stopati lito Bt. 2 ali podobnega, rabljenega, kupim takoj — Naalov pove uprava ,,Jutra". 706;. Pisalno mizo In veliko e.-ebc-o skrinjo, oboje v dobrem stanju, prodan. — Naalov pove uprava ..Jutra", 6990 Raznih vrtnic eem prejel ravnokar večjo množino Izsivetovnoenane drevesnice Teechendorf Iz Dres. dens. — Dobijo se vsaki dan pri Ivanu Brecelniku, Ljubljana. Vel. čolnaraka ulica It. 81. 7059 Srebrno «Omepta» uro prodam za 500 Din. Naslov pove uprava ,,Jutra". 7010 Ceno se proda: 1 pisalni stroj znamko Re. Jeilce kupi tvrdka Josip Renko, Sevnica ob Ssvl. Povzorjene ponudbe opremite z množino ln ceno. 7028 Hiša s 3 orali zemlje v Sv. Ilju v Slov. gor., se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 7065 • Lepa priložnost se nudi gospodom In len J lr-jem, stavbenikom ln ksplts-llstom. z nakupom novega podjetja. Pismena vpralanja s znamko za odgovor na naalov : Drago Krepek, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48/1. •6851 Hiša z dobro vpeljanim mizarstvom, pripravna tudi za drugo obrt ali trgovino, ob okrajni cesti v Ttbovljeh, na nojbotj prometnem kraju, se proda. — Več pri lastniku: Jurij Ferenc, zidarski mojster v Trbovljah. 6787 Hišico t vrtom v Rožni dolini ali v okolici, mlngton, 2 pisarniški mizi a kupim. Plačam takoj. — Po 4 predali, 1 mizica za pisalni nudbe v zaprtih kuvertah r. V najem prazna soba e predsobo v poslovne nsmene v sredini mesta. Josip ti a J e, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. • 6991 Sostanovalca se sprejme na hrano ln stanovanje v sredini mesta. — Cena zmerna. — Naslov pove uprava ..Jutra", 7062 Stanovanje 7. 2 sobtima in kuhinjo, so !Sfc T stari ali novi hial. — Plačam za eno leto naprej. — Naslov pova uprava „Jutra". 7006 Opremljena soba event. s souporabo kuhinje, se odda. — Naalov pove uprava „Jutra". 7025 Dve prazni sobi v sredini Ljubljane z elektr. razsvetljavo, so odda takoj. 1 Za reflektant«. kl bl bili pripravljeni skleniti daljfto po- i godbo s predplačilom mnogo i Ugodnejša cena. Ponudbe pod ..Separlrani sobi" na Aloma Company, LJubljana. 7056 Kurja očesa odstranim brez bolečin! Garancija 4—5 mesecev. — Zalokarjeva ulica št. 18. nrl-tličje, levo. 7070 Prostov. javna dražba pohištva, kuhinjske oprave in opreme zn brivce ln kroječe se vrli dne 9. t. m. ob 0. uri dopoldno. Prisojna ulica 1. pritličje.' 707» Veliko noč fo ravnokar do&li damski in dekliški slamniki po najuižiih cenah. Prevzemam tudi vaa popravila. Minka Horvat modistka SM/a LJubljana, Stari trgal. Izšel jo ▼ knjigi Taksni in pnstojbmski pravilnik Kdor plačnje takse Jn pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pravilnik. ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43'50 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prefiernova ul. 54. Najceneje edino Iz Trboveljskega revirja PREMOG vetje In mil* množine tudi v vrečah dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. Petrfič, Bosposvetska cesta 16/1. I Telefon 343. 46fi/i arhitekt OllKo. Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. Izvriujo privatne in Industrijska itavbe, proračune, načrte, cenitve, poBebnl oddelek in arhitekturo Diesel-motor 19 PS 15R8/I skoraj nov, malo rabljen se jiki ugodno prcila. Intorcseuti naj se pinnicnin potom obrnejo na tvrdk« „ZOBA", Ljublj,-na. Kralja Petra trg 9. Kdor bočo kaj prodali | Kdor boče kaj kopiti Kdor liče složba itd. I i na) inserlra i „]ulru" s Tovorni avto enotonski 16 šopkov in cvetja. Šo posebna zahvala pevskemu zboru za gaul|ivo žalostiuko in sorojakn g, V. Jurmanu Zi ganljiv poslovilni nagrobni govor. Zahvaljujemo se vsemu mnogobrojuemu občinstvu, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, LJubljana-IdrlJa, dno 4. aprila 1924. Rodbini PetMefe-Hejc. Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube našega iskreno ljubljenega in nenadomestljivega očeta, strica itd., gospoda Alojzija Šprager-ja bivšega strojnika in paznika Btali ob strani s tolažilno besedo iu dejanjem, ga spromili na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu, izrekamo tem pbtem najprisrčnojšo zahvalo. Posebna zahvala bodi izrečena p. n. Udružonju rudarskih in plavžarskih namo-Bčencov za Bosno iu Hercegovino, poverjo-niStvLi v Zabukovci, godbi za v srce segajoče godbeno spremstvo, vsem darovalcem vencev ter sploh vsem tovarišem in drugim, ki so kakorkoli nepozabnomu pokojniku izkazali zadnjo čast in nas tolažili ob toj bridki izgubi. Zabukovca, dno 1. aprila 1924. Rodbini Spragep in Hovač. Gospod, trg. naobražen, pošten in agilon, žoli pristopiti kot družabnik k kakšnemu dobičkanosnemu podjetju ali trgoviui l 50.000 Dln ia osebnim sodelovanjem, oziroma pre* zamo odgovorno mesto proti dogovorjoni mesečni plail iu naložitvi kapitala proti osiguranju. Cenjeno ponudbe pod „Trgoveo 38" na upravniSt« „Jutra". 16951 Prva slov. zidarska zadruga v Ljubljani regislr. zadruga z omejeno zavezo Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta it. 2 TohniSko vodstvo z oblastveno-avtorlzlranlm gradbenim Inženjorjem. Projektira In IzvrSul« vsa v stavbeni in Inženjersko stroko spadajoča deln. Delo solidnol Cene konkurenčno! LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanje vlog, naknp ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi ln krediti vsako vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in Inozemstvo, safe-deposita itd. Itd. Brzojavke: Kredit Idnbljsna mam Telefon 40, 457 in R48 t- siJL 411/a.,