260. številka.
Ljubljana, v petek 13. novembra.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja VBak dan sveder, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejoman za avstri j sko-ogerske dežole za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 10 kt. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbc leto 13 gld. za ćotrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meseo, po o kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Čo so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvolč frunkovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni.štvo je v Rudolfa Kirbisa hiši, „Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Pamflet nemškega društva v Celovci.
Iz Koroškega.
III.
Danes hočemo pokazati, kako plitvi, ničevi in neosnovani so „dokazi" nemškega društva.
Takoj na prvi strani tožijo, da je v nevarnosti deželni mir. Slovenski svet že ve, kakšen „mir" imajo ti ljudje v mislih: da se Slovenec brezpogojno pokori povelju nemških hegemonov, to je njih idealni „mir". Resničnega miru pa ne bo, dokler Slovenci ne dobijo svojih narodnih pravic. Kdor je tedaj v resnici za mir in pokoj, naj dela na to, da se izvede resnična ravnopravnost!
Na 3. in 4. strani pravijo, da ljudska štetev po škofijskem šematizmu ui zanesljiva, ker ga so-stavlja strankarsk slovensk mož (g. kanonik Lam-bert Einspieler). To je pa jako ničev ugovor. V šematizmu ne stoji, koliko je v kateri fari Slovencev in koliko Nemcev, ampak stoji samo, koliko je duš in kateri jezik se v cerkvi rabi. Število duš pa naznanjajo župniki iz krstnih bukev. Tu ne more biti zmote. Število Slovencev v šematizmu ni navedeno, le v slovenski brošuri se je to število povprek izračunilo tako, da se je seštelo prebivalstvo vseh slovenskih in polovica prebivalstva namešanih far. Čeravno je v nekaterih slovenskih farah tudi nekaj Nemcev, treba je pa pomisliti, da je še ve č Slovencev v takih farah, ki se štejejo za trdo nemške.
Ako pa nadalje trdijo, da se katoliška cerkev nič ne ozira na potrebe ljudstva in da pusti še nadalje slovenski pridigovati, čeravno je ljudstvo že ponemčeno, mora se to naravnost 1 a ž n j i v o in smešno imenovati. Čeravno namreč slovenski kmetje na meji skoro vsi znajo nekoliko nemški, vendar to znanje ni tako, da bi zadostovalo za celo duševno življenje. Oni znajo vsakdanje izraze „guten Tag; vvie geht's? wobin denn? was kostet das? ftinf Gulden" itd.; toda abstraktnih nemških izrazov ne poznajo in ne razumejo; oni ne vedo, kaj je „Furcht, Hass, Tugend, Griind-lichkeit, Vielseitigkeit, Begriff, Ermessen, Wahn, Idee, Vorstellung" itd., da ne govorimo o latinskih, grških in francoskih besedah, ki jih v nemščini vse
mrgoli. Zato pa nemških knjig ne razumejo in tudi nemške pridige ne. Saj so se ž e n a več krajih pustili po nemškutarjih pregovoriti, da so župnika prosili, naj nemški pridi-guje, pa povsod so koj po prvi nemški pridigi spet prišli k župniku in rekli: „Gospod, koj po slovenski pridigujte, nemške pridige nesmo nič razumeli".
Na 6. strani pravijo, da so Slovenci že od nekdaj pošiljali svoje otroke mej Nemce, da bi se nemški naučili. To so pa pozabili dostaviti, da so tudi Nemci pošiljali svoje otroke mej Slovence iz ravno tistega namena.
Na isti strani pravijo, da je koroška sloven ščina uboga in z nemškimi besedami močno na-mešana. Vsak pameten Človek bi iz tega sklepal: ravno zato je treba slovenskih šol, da se jezik s čisti in da se otroci navadijo izrazov, ki so na Koroškem že skoro pozalpjeni. Ne pa tako koroški „pedagogi". Oni pravijo s^venskim kmetom: „Čemu vam bo slovenska šola, ^aj slovenski znajo otroci že tako!"
Će pa pri takem zanemarjenji slovenščine koroški Slovenci mnogo starih lepih slovenskih besed pozabijo ali pa z germanizmi nadomestijo, potem pa vpijejo ti „pedagogi", da je koroška slovenščina uboga in z germanizmi nainešana! Najprej slovenskega konja izstradajo, potem pa porogljivo kažejo na njegova suha rebra!
Predrzno pa pretiravajo, ko pišejo na isti strani, da je koroška slovenščina „ein durch slo-venisehe Anhiingsel corrumpirtes Deutseh"!
Smešna je trditev na 7. strani, da se koroški Slovenec ložje nauči nemščine, nego nove slovenščine. Nemščino jim osem let ubijajo v glavo, pa kmetje še ne razumejo nemških knjig, nasprotno se pa slovenščine nikjer ne učijo, da, niti slovensko brati ne, in vendar ima družba sv. Mohora na Koroškem 2768 družbenikov, „Mir" pa lfiOO naročnikov, nekoliko pa tudi drugi slovenski časniki. Ali je verjetno, da se bo revni kmet ; naročil na časnik, katerega ne razume V
Kot dokaz, da koroški Slovenci sami ne ma-. rajo za slovenščino, navaja nemška knjižica tudi to, i da so se slovenske občine le pičlo oglašale za s 1 o-
venski zakonik in za slovensko prilogo kmetijskega lista. Zastran kmetijskega lista se lahko odgovori, da koroški kmetje nemajo toliko denarja, da bi se naročevali na strogo strokovne liste. Zraven gospodarskega pouka hočejo tudi kaj imeti za kratek čas, zvedeti hočejo tudi dnevne novice in kaj malega iz politike.
Zastran slovenskega zakonika je pa tako: Ker se na Koroškem vse nemško ur adu je, in ker slovenski župani sami ne znajo dovolj nemščine, zato imajo navadno nemške ali pa nem šk u t ar-ske, za nemščino vnete tajnike, kateri opravljajo vse p i sari je. Taki nemški tajniki so se ve da rekli, da jim slovenskega zakonika ni treba. Nemško u rado vanje okrajnih glavarstev s ploh hudo tepe koroške Slovence. Marsikateri pošteni slovenski možak se županstva samo zato brani, ker ne zna dovolj nemški, potem pa volijo takega, ki zna, in tak je navadno že ves ponemčen ter nasprotnik slovenskih teženj!
Na 12. strani pravi knjižica, da postane nemščina učni jezik še le s 3., 4. ah 5. letom. S tem so se pa sami ujeli. Ako se morejo otroci žo v 3. letu poučevati po nemški, kje so se pa naučili toliko nemščine, če ne v 1. in 2. letu V Resnica je, da se nemški pouk začne že v prvem letu in da so šole v Celovški okolici sploh čisto nemške.
Na 17. strani pravijo, „dass es den Lehrern gclingt, mit der deutschen Unterrichts.sprache das Lehrziel zu erreichen". Nam se pa od verodostojne strani zatrjuje, da otroci, ki so 8. šolsko leto dovršili, še slovensko brati ne znajo, nemško pa znajo brati, — toda ne razume) o nič.
Zdaj naj pa vsak pogleda v šolsko postavo, kaj je naloga ljudske šole in koliko ter Česa bi se morali otroci naučiti, — in potem naj sam sodi, kaj mu je misliti o tej izjavi nemških koroških pedagogov !
Na 18. strani so mislili, da so prav dobro posekali koroške katehete. Pravijo namreč porogljivo: „Kateheti so se pritožili, da ne morejo učiti krščanskega nauka, ako otroci ne znajo brati slovenskega katekizma; na konec leta pa so vendar
LISTEK.
Rip Van-Winkle.
(Iz W. Irvingove „knjige črtic' poslovenil Vinko.) (Dulje.)
Na jednoj takšnej dolgotrnjnej klatnji lepega jesenskega dne bil je Hip prišel najednega najvišjih delov Kaatskillskih gora, da sam ni vedel kako. Stregel je svojej najljuhšcj zabavi, lovu na veverice, in tiha samota je odmevala od pokanja njegove puške. Zasopljen in uspehan vrgel se je pozno po-poludne na zelen, z gorskimi zelišči obrasten grič, ki je bil na zgornjem robu brežine. Skozi jaso mej drevjem pregledati je mogel vse nižavje, mnogo milj bujnega lesa. Videl je v daljavi divni Iludson, daleč, daleč pod njim tiho, a veličastno tekočega svojo pot, v katorej jo odseval bagren oblak ali jadro počasi naprej polzeče ladije, zdaj pa zdaj počivajoče na kristalnih prsih njegovih in nazadnje gubeče se v višnjelkastem gorovji.
Na drugoj strani glodal je v globoko gorsko brezdno, divjo, samotno in grudasto. kojega dno, s kosi previsečih skal napolneno, je bilo le slabo raz-
svitleno od odseva zahajajočega solnca. Nekaj časa ležal je Rip vtopljen v ta prizor; čo dalje bolj se je mračilo; gore so pričele metati svoje dolge modre sence čez doline; izprevidcl je, da bode dokaj prej tema, predno bi mogel dospeti v vas. Težak vzdih izvil se mu je mislečemu, s kako jezo ga bode obsipala gospa Van Winklova.
Pričenjajoč lezti navzdol začuje iz daljave glas, ki ]e klical: „Kip Van-Winkle! Rip Vau-Winkle!a Ozre se, a druzega no more opaziti kot vrano, samotno letečo tja čez goro. Misli si, da se mu je le zdelo, in zopet jamo doli lezti, kar začuje isti krik, glaseči se skozi tihi večerni vziluh: „Uip Van-AVinklc! Rip Van-Winkle!" Za jedna se Volku zježi dlaka, tiho zarenčavši stisne se tik svojega gospodarja ter plaho gleda v brezdno. Rip čuti, da ga obhaja nekov čuden strah; plaho pogleda v isto mer ter ugleda čudno postavo, ki počasi pleza po skalah gori, uklanjajoča se pod težkim tovorom, katerega nosi na hrbtu, čudil sc je, da je na tem zapuščenem, neobiskovanem kraji našel človeško bitje; a misleč, daje iz soseščine kdo, potreben njegove pomoči, biti doli pomagat mu.
Približavši se, se še bolj začudi čudnoj podobi Uijčevej. Ril je nizek, čokat dedec, gostih ku-
štravih las in sive brade. Obleka njegova bila je starinskega holandskega kroja — suknen jopič, pre-pasau okolu telovnika, več parov hlač, zgornje široke, ob straneh okrašene z vrsto gumbov, in na kolenih trakovi. Na plečih nosil je težak sod, oči-vidno poln žganjice, in dal je Ripu znamenje naj pristopi ter mu pomaga držati breme. Ce prav se je Rip precej bal tega novega znanca in mu ni zaupal, vender ga uboga s svojo navadno dobrodušnostjo; vrsteč se pri nošnji, lezla sta navkreber po ozkem jarku, ki je bil očividno izsušena struga gorskega potoka. Mej potjo slišal je Rip zdaj pa zdaj na dolgo bobneči bruni, kakor daljno grmenje, ki se je zdel, da prihaja iz globoke jame, ali bolje iz špilje mej visokimi skalami, kamor ja je vedla neugodna pot. Za jeden hip je postal, a spomnivši se, da utegne biti šum mimogredoče nevihte, ka-keršna cesto nastane na visokih gorah, stopal je dalje. PrišedSi onostran globeli, došla sta do jame, jednako majhnemu aniliteatru, obdane od vrtoglavih strmin, čez katera so z robov visefia drevesa zapletala svoje veje, tako da jo bilo skozi oje videti le azurno-modro nebo in svetle večevnu oblake. Ves ta čas stopala sta Rip in tovariš njegov molče* dalje; kajti če prav se je Rip jako čudil, čemu V to divjo
skoro vsem dali dobro spričevalo." Ali pa ti „pedagogi" ne vedo, da so šolska spričevala le relativna? Če ima učenec prve latinske šole iz la izvrstno, iz tega še nikakor ne sledi, daje zdaj latinščine tinščine že popolnem zmožen, ker potem bi se mu je ne bilo treba več učiti; ampak spričevalo hoče le reči, da se je dečko v tem času iu pri teh okoliščinah dosti naučil.
Tako mora tudi katehet v poštev jemati, da je krščanski nauk poučeval le po dve uri na teden, in da so otroci imeli premagati hude ovire, ker neso mogli rabiti slovenskega katekizma. Ko bi torej prav malo znali, katehet mora jim dati vendar dobro spričevalo.
Tudi to skušajo opravičiti, da zastran učnega jezika ne povprašujejo več občin, ampak deželni odbor.
§. G. šolske postave tolmačijo namreč tako: „Učili jezik določujeta deželni šolski svet in tisti, ki šolo vzdržuje. Šole pa uzdržuje dežela, deželo zastopa deželni odbor, ergo . . .
Ali je pa to pravo razlaganje?
Dežela plačuje le učitelje, šolske hiše pa morajo občine same staviti. Ob jednem pa občine uplačujejo tudi v deželni zaklad, kajti deželni odborniki ne plačujejo učiteljev iz lastnega žepa, pa tudi ne iz kakega starega deželnega zaklada. Nadalje je treba pomisliti, da dva deželna odbornika že tako sedita v deželnem šolskem svetu in da torej ta svet tako pozna mnenje deželnega odbora in ni treba, da bi ga še povpraševal. Knjižica sicer pravi, da je deželnih odbornikov pet, in da sta le dva v šolskem svetu, da toraj večina deželnega odbora ni zastopana v šolskem svetu. To je pa abotno dokazovanje. Na Koroškem so vsi deželni odborniki nemški l.beralci. Ko bi prav hoteli, ne morejo druzega odbornika poslati v šolski svet ko nemškega liberalca; smešno pa bi bilo misliti, da bosta ta dva drugače govorila, kakor želi večina deželnega odbora.
Ako to obvelja, potem postane član 19. državnih temeljnih postav neveljaven za manjšine po vseh deželah. Kjerkoli je deželni odbor nemško-liberalen, odločil se bo za nemške ljudske šole!
Da hodo pa take interpretacije zanaprej nemogoče, tre it a je pred vsem, da se ij. G. šolske postave tako spremeni, da hov Djem jasno izrečena naša pravica do narodnih ljudskih sol.
To bodi zdaj našim poslancem prva skrb in najboljši odgovor na pamflet nemškega društva v Celovci!
Politični ra/igled.
Notranje dežele.
V L j u b Ij an i 13. novembra.
Katoliška-patrijotična kazina v Linzi sklenila je peticijo na ilr/.avni zbor, da bi se upeljalo strogo praznovanje nedelj. Peticija polemizuje proti dr. Mengerjevemu predlogu in priporoča, da bi se cerkveni nauki o lastnini in delu upeljali v veljavo. Z nedeljskim počitkom naj bi se združilo tudi po-svečevanje nedelj.
goro vlečeta sod žganjice, bilo je vender na tem neznancu nekaj čudnega in nedoumnega, kar je navdajalo s strahom in odvračalo od vsake zaupljivosti.
Ko sta vstopila v amfiteater, pokazale so se mu nove čudežne stvari. Na gladkem mestu v sredi kugljala je družba čudnih ljudij. Bili so oblečeni v nenavadno tujezemsko opravo. Jedni so nosili kratke kamižole, drugi jopiče z dolgimi nožmi za pasom, večinoma pa so imeli velikanske hlače jed-uakega kroja, kakor jih je imel vodnik. A tudi njih obrazi so bili kaj posebnega; jeden je imel veliko glavo, široko čelo iu majhne svinjske oči; drugemu je bilo lice videti, kakor da je vse jeden sam nos, in pokrivalo ga je belo, sladkorjevemu klobuku podobno pokrivalo, ki je bilo olepšano z rudečim petelinovim perescem. Vsi so imeli brade različne oblike in barve. Jeden izmej njih je bil videti njih poglavar. Bil je to jak star gospod ogorelega lica; nosil je z motvozi olepšano kamižolo, širok pas z obramnieo, visok, špičast klobuk s peresom, rudeče nogo v ice in čevlje z visokimi petami in rožicami. Vsa skupina spominala je Itipa podob na liamskej sliki v sobi čestitoga gospoda selškega župnika Van-Schaicka, ki je bila sem prinešeua ob času naseljevanja iz IloJaudije. ^^Ije pii|hJ
Kakor je tudi hudo zadela razsodba v Kra-ljevodvorski aferi CVlie, vendar tudi Nemcev ni kakor ni zadovoljila. Ko bi bili vedeli, da bode izid tak, bi cele stvari najbrž ne bili spravili pred sodišče, ampak bili bi mirno potrpeli. Poka/alo se je, da Nemci neso tako nedolžni kakor so trdili nemški listi. Obsojeni so namreč tudi Štirje Nemci' zaradi javnega nnsilstva. Krivda je torej bila na obeh straneh in niti Čehi niti Nemci ne morejo drug drugemu kaj očitati. Kako je potila ta razsodba Nemce, kaže izrek dr. Schmevkala v „Nemškem društvu", da odbor tega društva zmatra to razsodbo za zadevo nemške stranke ter bode stopil v zvezo z zagovorniki nemških zatožencev in porabil vsa pravna sredstva, da bi se razsodba pri kasacijskem sodišči uničila. To se bode pa Nemcem javaljne posrečilo.
V nanje države.
Konferenca je v ponedeljek imela tretjo sejo. V tej seji so veleposlaniki podpisali protokol, da priporočajo ustanovljenje status quo ante. Ta protokol podpisal je tudi angleški veleposlanik mr. \Vbite, toda s pridržkom, ki nare]a ves protokol iluzoričen. Izrekel je, da angleška vlada sicer priznava, da je v teoriji uvedenje prejšnjih razmer v Vzhodnji Rumeliji najboljša rešitev, v praksi je pa neizvedljiv;«. — Rusija je neki voljna prepustiti da turške čete zasedejo Vzhodno Rumelijo, a to se mora zgoditi pod evropskim nadzorstvom. Zoper tako nadzorstvo sta pa Anglija in Francija, kateri mislita, da naj bode Turčija za postopanje turških čet le sama odgovorna Zaradi teh nasprotstev pa najbrž Turkom konferenca ne bode dovolila zasesti Vzhodnje Rumelijo. Zategadelj se pa že tudi govori, da Rusi, ali pa Rusi in Avstrijci združeni zasedejo Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo. — Anglija je neki popustila svoj predlog, da bi se Vzhodno-rumelijci s plebescttom povprašali za svoje mnenje, predlagala je pa nekda, da se odpošlje v Plovdiv posebna evropska komisija, katera bi poizvedovala želje in potrebe prebivalstva Na podlagi poizvedovanj te komisije bi se še le ivsilo vzhodno-rumelj-sko vprašanje. Ta čas bi se pa v Vzhodni Rumeliji upeljala začasna vlada, katera bi vodil posebni komisar, katerega naj bi imenovala Turčija. Sploh pa imajo vsi dosedanji ukrepi in nasveti le bolj aka-demiČno vrednost.
Vsa bolgarska vojska, na meji zbrana, pri segla je zopet kuolu in sicer sedaj, da hoče verna ostati zastavi zjedinjene Bolgarske. Kakor se govori, mislijo v Bolgariji nabrati še novih vojakov. — Dunajski dopisnik „Pokroka" imel je na Dunaj i pogovor z bolgarski!'.! izrednim diplomatiškim poverjenikom Gešovom. ko se je ta vračal iz Londona in Pariza. Gešov bil je prvi predsednik vzhodnje-rumeliJBkega narodnega sebrauja leta 1879 Pozneje bil je upravitelj vzhodnjerumelijskega finančnega oddelka in 1884 postal je guverner narodne banke v Sofiji. Gešov je razložil dopisniku uzroke državnega prevrata v Plovdivu. Dopisnik misli, da je Gešov baš zato potoval v London in Pariz, da je angleški in francoski vladi razložil, kaj jo bilo povod prevratu. Diplomat, ugovarja, da bi bil v Parizu skušal dobiti kako posojilo. Prevrata ni prouzročila bolgarska vlada, ampak le slabo narodno gospodarsko stanje v Rumeliji. Ta pokrajina je največ trpela v zadnjej vojni in zato bi se bilo moglo posebno gledati na njo, da si opomore njeno narodnogospodarsko stanje. Vzhodnjorumelijski statut so velevlasti izdelale, ne da bi bile kaj vprašale kakega Vzhodnjerumelijca. Zategadelj pa ta statut ne ugaja razmeram dežele. Ustanovili so velik uradniški aparat, ki napravlja deželi velike stroške. Ker Turčija sme ugovarjati vsem zakonom, katere sklepa vzhodnorumelijsko sebranje, zadnje ni moglo nič storiti za zboljšanje narodnega gospodarstva. Turčija ni dopustila, da bi bila dežela vzela pet milijonov na posodo za podporo kmetijstva, ravno tako je ovirala grajenje železnice Jamboli-Burgas in odpravo carine na izvoz vina in spirituoznih pijač. V Avstriji nekateri prav nič ne poznajo razmer v Vzhodnji Rumeliji, ker sicer bi delegat Dumba ne bil mogel trditi, da v tej deželi ni večina prebivalstva bolgarska. O Srbiji je rekel ta diplomat, da je s prva nameravala napasti Turčijo. Ko je kralj prišel v Niš, so ga pozdravili sklici: „V Makedonijo, v Makedonijo!" Ko so pa Srbi videli, da so Turki postavili dosti vojakov na mejo, so pa začeli misliti na Bolgarijo. V onih bolgarskih okrajih, katere si hočejo prisvojiti Srbi, ne biva noben Srb. Ko bi si Srbija res prisvojila te okraje, bode si le povekšala število nezadovoljnežev. Diplomati se še vedno motijo o Vzhodnji Rumeliji, kakor so se leta 1878 in 1879. Prebivalci te dežele se pa ne bodo več podvrgli vladi, katera jih je izsesavala poslednjih sedem let. — Onih tri sto Srbov, ki so mejo prestopili, je, kakor se iz Sredca poroča, še vedno na bolgarski zemlji. Ker je pa srbska vlada ofici-jalno izjavila, da njena vojska ni prestopila meje, je bolgarska vlada izdala ukaz, da se s temi Srbi, kakor z roparji postopa. —V Srede i in v Plovdivu so konzuli tujih vlastij razen angleškega pretrgali občevanje z bolgarskim knezom in vlado. DrŽavi primanjkuje denarja. V prometu je pa baš sedaj nenavadno veliko angleškega zlata. — Na rumeljsko-turško mejo odposlali so zopet več vojakov. Poslednje dni je tja odšlo pet polkov reservistov in 2 polka redne vojske.
Srbska vlada zaukazala je, da mora policija posebno paziti na prihajajoče tujce, zlasti na Ruse m Bolgara, Gostilničarji morajo takoj obaviti vse došle tujce. Ta naredba jasno kaže, da v srbskih vladnih krogih vlada velik strah, da bi se narod ne uprl in ne vrgel kralja s prestola. Rusov in Bolgarov se pa zlasti zaradi tega hoje', ker bi ti najprej utegnili narod nahujskati proti kralju.
Novovoljena francoska zbornica je v torek se otvorila. Mnogo naroda se je pri tej priliki zbralo pred Bourbonsko palačo, željno pričakujoč otvorenja. Na galerijah se je zbralo mnogo poslušalcev mej njimi mnogo dam iz višjih krogov in diplomatov. Vsi poslanski sedeži so se hitro napolnili. Monarhistom se je videla zadovoljnost na obrazih, da jih je tako veliko število. Od ministrov sta bila navzočim Brisson in Goblet. Ob 2. uri popoludne je starostni predsednik Pierre Blanc otvoril sejo, in z lepim govorom pozdravil zbornico. Omenjal je, da je Francija pri volitvah izjavila, da hoče ostati republika. Castitam republikancem, rekel je, da so popustili politiko mejsobmh prepirov in se sporazumeli in združili. Delo zjediuenja je končano ; da pa bode naše delo plodovito morajo vsi republikanci podpirati močno in energično vlado, katera predstavlja republiko in Francijo, katera bode varovala pravice vseh in izvrševala narodno voljo. Mi, ki nam je dežela dala mandate, storimo najbolje, Če se trudimo z zadevami dežele same. Francija je bogata, kar se tiče slave, in želi blagostanja vsem svojim otrokom. Naša najslavnejša misija bodi, da osrečimo Francosko s svobodo, mirom, pravičnostjo in delom. Veliko reformatorsko delo nas še čaka. in mi ga bomo s pogumom in marljivostjo dovršili. Najprej bomo skušali povzdigniti obrtnijo in poljedelstvo, potem bomo gledali, da zboljšamo stanje delavcem, preorganizujemo upravo, pravičnejše razdelimo davke, upeljemo občno vojno dolžnost in prikrajšamo aktivno \ojno službo. Odločno moramo dalje Stopati, da francoskej revoluciji postavimo krono na glavo. Prišel je čas resnih in radikalnih prememu. Ustanoviti moramo kaj stalnog i. Zavarovati moramo republiko proti vsem napadom. Ko se poprimemo socijalnih reform, moramo pokazati, da smo pravi naprednjaki Dežela seje izrekla o kolonijalni politikj, na njen glas se bode oziralo. Vedno se bomo ozirali na narodnostno čast in korist. Leta 1792, klicalo se je pred narodno zbornico: „Mi pridemo k tebi, Francija, ker pomen jaš svobodo." Danes pa kličemo: „Ljubimo te, republika, kakor svojo mater. Služili ti bomo kakor materi, katere nečemo več zgubiti." Ta nagovor bil je z velikim veseljem vsprejet. Potem je bila volitev predsednika in podpredsednikov. Voljeni so Floipiet, predsednikom, Anatole dela Forge in Blanc pa podpredsednikoma. Ravno tako je v isti dan se otvorilo novo zasedanje senata. Predsednik Lerover je v svojem nagovoru se toplo spominjal. 4 umrlih senatorjev. Senatova seje so se udeležili ministri Frevduet, Campenon in Deinole.
Angleški konservativci se nadejajo, da slavno zmagajo pri volitvah, ker liberalci neso jedini mej seboj. V jednem poslednjih govorov je lord Salis-bury posebno napadal Chambe/laina in radikalce zlasti zategadelj, ker hočejo premeniti zemljišne zakone, in državni cerkvi odvzeti njen državni značaj. Ckamberlain je odgovoril na te napade kratko, a temeljito. Rekel je, da ima državna cerkev velikanska posestva, 200 milijonov funtov šterlingov vredna. Ta kapital porablja se v korist duhovščine, tedaj v korist manjšine prebivalstva. Koliko več bi ta glavnica koristila, ko bi se porabljala za izobraženje vsega naroda. Še bolj jasno je pa dokazal Cham-berlain, da je treba premeniti zemljiške zakone. Sedaj ima 523 osob jedno petino zemlje in 4500 osob pa več nego polovico zemlje v Angliji in Walesu, Na Škotskem so pa razmere še slabše. Tam ima 24 osob nad četrtino in 1700 osob voč vego devet desetin zemlje. Te številke gotovo jasneje govore, kakor najdaljši govori.
Dopisi.
Iz Zagreba 12. novembra. [Izv. dop.] (NaS položaj.) — Ni dvombe: Madjari hočejo se nam maščevati za leto 1848. Moč imajo v rokah in zato hočejo, da naš narod, ki je leta 1848. pod povelj-ništvom slavnega bana Jelačiea poslal v boj proti njim hrabre svoje sinove, občuti sedaj vso pezo njihove jeze in osvete. Od one strani, za katero so osodnega leta 1848. plapolale na čelu hrvatske vojske belom odrorudeče zastave na madjai'Bkih ravnicah in pred Dunajskimi zidovi, pa so nas prepustili popolnem našej usodi. In tako bb moral hrvatski narod izpiti kelih trpljenja; — ali dO dna — kedo to ve?
Leta in leta, posebno pa od tedaj, ko je odstopil ban Ivan Muzuranič delajo Madjari v to, da bi nas pripravili še ob ono samostalnost, katera nam je ostala vsled falsiiikovane nagodbe; sedaj pa jo vlada Tiszina zavihtila sekiro svoje oblasti tako, da se o srečnem udarci mora ob tla zvaliti močno že izpodsekano deblo hrvatske samouprave. Da
bode ta udarec srečen, zato bode skrbela saborska večina.
Ko se je v začetku tega meseca sešel zopet sabor hrvatski, predložila mu je namreč vlada načrt o preustrojstvu uprave Ta načrt pretresa sedaj odbor trinajstorice, izmej katerih pripadajo opoziciji samo trije. Ker pa se ova člana stranke prava ne udeležujeta razprav, more posamičnim določbam načrta ugovarjati le član neodvisne narodne stranke Zorić. Poudarjati pa mi ni potreba, da so vsi ugovori brezvspešni in da večina vsprejema vse vladine nasvete brez spremembe in brez vsacega daljšega posvetovanja in uvaževanja. Še celo v stilističnem ozira se pri vladinem načrtu ničesar ne iz-premeni; — dokaz, da je posvetovanje v odboru gola komedija
A oglejmo si natančneje upravo;-s katero hbče osrečiti madjarska previdnost našo domovino. l'o novem tem načrtu razdeljena bode 'odslej vsa dežela v osem županij, katere bodo osnovane isto tako, ko su županije madjarske; z jedinim razločkom, da v županijskih skupščinah in v upravnih odborih narodu ne bode prepuščeno toliko upliva ko na Mad-jarskem. Hrvatske županijske skupščine sestavljene bodo tako, da bode v njih vlada povsod in vsekdar imela večino; v upravnih odborih pa bode veliki ŽUpan — mali bog, pravi pravcati madjarski bog. Res je, da je sedanja uprava pri nas jako slaba in da potrebuje reforme; ali reforma, katero nam na-prtuje sedaj oholi „magvarorszag" je poprava in pejus. Ta reforma prestavlja na hrvatska tla one madjarske n-iprave, o katerih je grof Aponvi dejal, da so madež na telesu Madjarije, da so prave azijatsko naprave.
In zakaj vse to ? - Zato, da razlika v upravi čez par kratkih let ne bode Madjarom več zapreka za popolno državnopravno aneksijo Hrvatske. To vidi pri nas že vsako politično dete. A vendar se nahajaj i še ljudje, kateri so drzni dovolj, da jim ne zalije rudečica obraza, ko kopljejo z glasovanjem za nove zakonske osnove grob samostalnosti s.oje domovine.
Da so mej temi tudi naši bratje Srbi, to nas peče in to nas boli.
Z novo zakonsko osnovo nameravajo Madjari ustvariti tudi prejudieo za konečno rešitev Reškega vprašanja. Kakor znano se doslej Reke ni hotela odreči nobena politična stranka hrvatska; še celo pri najintimnejših svojih prijateljih v sedanjej na-rodnej stranki ni Tiszina vlada glede tega nič opraviti mogla. Sedaj pa je lokavi Tisza stvar zasukal drugače. Jedino samoupravno hrvatsko oblast, ki je doslej imela svoj sedež na Reki — županijsko oblast — prestaviti hoče po novej zakonskoj osnovi v Ogulin ter obrazlaga to s tem, da bo Ogulin središče nove županije. Ni dvombe, da mu pojde saborska večina na led in potem bode imela Reka — „magyar tenger" in dosojena bo prej ali slej konečno Madj ariji. —
Iz PoNtojiiie 10. novembra. (Cerkveno petje.) Odkar se zavedam, imel sem posebno veselje do cerkvenega petja. Petje o božičnih, velikonočnih in Marijinih praznikih napravilo je na mene nanavaden utis, zato sem radostnega srca poleg bratov in sester korakal v cerkev, niti jedne nedelje nesmo izpustili.
In ko smo drugi dan, utrujeni od teškega dela, Bedeli na prostem pri skromni j užini, zapeli smo pesem, katero Bino čuli prejšnjo nedeljo v cerkvi.
Lepo petje nam je ublažilo um in srca toliko, da smo cerkvene zapovedi spoštovali iu da danes koristimo človeštvu.
Jasno je torej, da na mojo osobo (kakoi čujem tudi na druge) petje v Postojinski cerkvi tako žalostno upliva, da sem pričel službo božjo zanemarjati. Kakšno pa jo to petje?
Misli si, častiti bralec, starčka okolu 80 let starega, ki nema niti jednega zoba. Morebiti, da je bil ta častitljiv mož pred 50 leti še dober pevec, a ko zdaj zapoje, oblije te kurja polt. Ker je ta starček ponosen na svoj glas, zato sedaj pri velikih mašah „solo" poje, misleč, da ustreza pobožnemu občinstvu. A temu ni tako, kajti v današnjem času, ko cerkveno petje vrlo napreduje, smemo v Posto« jini nekaj več pričakovati, kakor petje slabotnega starčka.
Jaz se le čudim ponosnim tržanom, da nemajo boljšega okusa do petja. Pri nas imamo več rojenih pevcev, če bi se ti le nekoliko izobrazili, lahko na vsakem koru vspešno nastopijo.
Torej potrudite se nekoliko vi, poklicani, in priredite boljše petje v cerkvi. S tem činom boste veliko duš cerkvi pridobili, sebi pa postavili neven-ljiv spomin.
Okrajna učiteljska konferencija za Ljubljansko okolico
bila je letos dne 11. t. m v šolskem poslopji pri sv. Petru v Ljubljani. Udeležili so se je vsi učitelji in učiteljice tega okraja, izvzemši gosp. Rezka, kateri je bolehen.
Še pred 10. uro otvori g. V. Levstik, c. kr. okrajni šolski nadzornik zborovanje s prijaznim pozdravom na zbrane učitelje in učitoljiee ter se zahvaljuje tudi g. Jaborniku, c kr. okrajnemu komisarju, kateri je zastopal po bolezni zadržanega in za šolo jako unetega c kr. okrajnega glavarja gospoda Mah koto, za čast, katero je s svojo navzočnostjo zbranim .»kazal. Gospod nadzornik omenja dalje tudi smrti pokojnega g. Raj minula Pirker-ja, kateri je nad dvanajst let z nenavadno natančnostjo opravljal imenitno službo deželnega šolskega nadzornika in ga je neizprosljiva smrt preselila v 22. dan septembra 1884 v boljši svet.
Za svojega namestnika izvoli si gospod nadzornik gospoda Fr, Pa p le r-j a, nadučftelja v Borovnici. Kot zapisnikarja bila sta izvoljena gospoda Pire in Pavlin.
Gospod nadzornik v jako zanimivem, stvarnem in skrbno sestavljenem obširnem poročilu naznanja o stanji šol ter pravi, da je bilo v okraji 24 siste-mizovauih šol in 3 šole za silo. V 15 šolah bil je, pouk poludneven, v 7. celodneven, na večraz.iedni-cah pa nekaj celo- in nekaj poludnevnega. Izmej šol bile so: 1 čveterorazrednica, 1 trorazrednica, 5 dvo- in 17 jednorazrednic. Po narodnosti bili so učenci na teh šolah Slovenci, izimši G Nemcev in 2 Laha. Soiska poslopja v tem okraji svojim namenom takole zadostujejo: 6 prav dobro, 13 dobro, 4 srednje, 2 slabo. Posebno toplo tudi priporoča g. nadzornik, da naj učitelji skrbe za snažnost šolskih prostorov in pa da se šolske sobe zadostno prezračajo. Z učili in učnimi pripomočki so šole v nekaterih krajih dobro, v drugih manj dobro preskrbljene.
Vseli učencev v tem okraji od G—12 leta bilo je 8006" in pa 3G učiteljev; v 3 šolah za silo pa 217 učencev, katere so poučevali duhovniki.
Šolsko obiskovanje bilo je v 8 šolali zelo redno, i v 9 povoljno, drugod pa neredno. Šolska disciplina | bila je povsod dobra, le na štirih šolah nepovoljna; tudi šolski spisi so na 20 šolah polnoštevilni in uzorni.
Vspehi šolskega poduka bili so v G šolah prav dobri, v 10 povoljni in v 8 pomanjkljivi.
Gospod Brega r, učitelj iz Št. Vida, imel je praktični poskus in sicer, kako se ima zemlje-pisje učencem nižje, stopinje razlagati in je svojo nalogo prav povoljno rešil. Tudi skrbno sestavljeni referat - o gosdodinjstvu in ženskih ročnih delih — gospodičine Ahčinove, učiteljice iz Preserja, napravil je dober utis na navzočne in gotovo bi bil še z večjo pohvalo vsprejet, da ni bil — nemški.
Poročilo g. Adamiča o učiteljski knjigarni se brez debate vsprejme in računi odobre; baš tako se vsprejme tudi g. Pod krajška nasvet — katere knjige naj se nakupijo v prihodnje za bukvarno.
V knjižnični odbor bili so izvoljeni gg. Adamič, Podkrajšek, Bregar in Črne, v stalni odbor pa gospodje Papler, Govekar, Bregar in Kermavner.
Ob 1. uri zaključi g. nadzornik konferencijo, zahvaljuje se učiteljstvu za vestno zanimanje pri obravnavi, kakor tudi referentom za njihov trud; zahvali se g. c. kr. okrajnemu komisarju, ki je zbor počastil s svojo navzočnostjo, ter s trikratnim „slava in živio-klieem" presvetlemu cesarju sklene zborovanje, na kar zbrani učitelji naudušeno zapojo cesarsko pesem. Ko se še g. nadučitelj Papler v imenu učiteljstva zahvali g. nadzorniku, da je tako vrlo in nepristransko vodil zborovanje, razdelil je g. c. kr. okrajni komisar učiteljem potnino in učitelji podali so se k skupnemu obedu k Ferlincu, kjer so bili ceno in dobro postreženi.
Domače stvari.
— („Klub pisateljskega društva") bode imel spet jutri, 14. t. m. svojo zabavni večer ob 8. uri v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske. Nadaljeval bode g. profesor Vi ho ve c svoje čitanje: „Ljubljana pred sto leti14. — Z več
stranij smo zvedeli, da so nekoji rodoljubi se izrazili, da bi radi pristopili npisateljskemu podpornemu društvu", toda ne mogd, ker neso pisatelji. Istim, kakor vsem Slovencem se naznanja, da društvenik pisateljskega podpornega društva lehko postane vsak, kdor le 2 gl. na leto plača, in da ni nikakor potrebno, da bi tudi bil sam pisatelj.
— (Podil ružni ca) družbe sv. Cirila in Metoda ustanovila se je preteklo nedeljo v Trstu. Predsednik je g. Fabris, župnik pri sv. Jakobu; podpredsednik g. Sever, kaplan pri sv. Jakobu; tajnik in denarničar g. Vari, koperator pri sv. Antonu; odborniki: L. Seražin, hišni posestnik v Trstu, B. Baša, mehanik, J. Mavric, pisar pri Llovdu, A. Hrvat in, posestnik, J. Bunc, maga-cinski nadzornik in J. Primožič, nadzornik pri Llovdu.
— (Za višjo obrtnijsko šolo v Gradci) dovolilo je učno ministerstvo pet ustanov učencem velike realke v Ljubljani.
— (Čitalnica v Šiški) priredi besedo s plesom na Martinovo nedeljo dne 15. novembra t. L v prostorih Koslerjeve zimske pivarne. Vspored:
1. A. Fdrster — „Slava Slovencem", moški zbor.
2, Weber „Euriante", ouvertura za glasovir, 4ročno igrata gg. Sohor in Pribil. 3. F. S. Vilhar „ Pobratimi ja" moški zbor. 4. Berilo o „mističnih prikaznih človeškega duha," spisal dr. J. Vošnjak. 5. Mendelsohn — „Jesenska", za ženske glase, a spremljevanjem na glasovirji. 0. Rodo — VII violin-koncert, svira g. A. Sohor, spremi j uje na glasovirji gosp. Pribil. 7. E. S. Vihar — „Bledi mesec", mešani zbor. „Zamujeni vlak", vesela igra v 5 dejanjih. Besedi sledi tombola in potem ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Častiti druStve-niki so ustopnine prosti.
Odbor Šišenske čitalnico.
— (Z v e z a s 1 o v e n s k i h p o s o j i I n i c.) Občni zbor tega društva bode prihodnjo nedeljo tj. 15. t. m. ob B. uri popoludne v čitalnični pred-dvorani v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo načelnika o stanji društva. 2. Poročilo o časniku „Zadruga". 3. Pogovor o predrugačenji društ venih pravil. 4. Volitev načelnika in odbora. 5. Razni nasveti. Vsaka posojilnica ima po §. 11. pravil poslati vsaj jednega pooblaščenca k občnemu zhoru. Udeležiti občnih zborov se pa smejo tudi drugi zadružniki v zvezi stoječih posojilnic in pa tisti, ki se za razvoj naših denarnih zavodov, ustanovitev novih posojilnic itd. zanimajo. Opozorujemo tudi mi vse posojilnice in posamične prijatelje posojilnic, sploh vse tiste, ki se zanimajo za razvoj naših domačih denarnih zavodov, ki so steber vsega narodnega napredka, da se udeležijo v mnogobrojnem številu tega občnega zbora.
— (Kresnico) videla sta včeraj gg. Bol-tavzer in Milavec na „Kodelovem" pod Ljubljano.
— (Železnico II r p olj e-T rs t) začeli so ta teden delati mej Ricmanji in Borštom. Delo prevzel je, kakor piše „Naša Sloga" neki Bianchi iz Italije, a odstopil vsa dela poilpodjetnikom in delavcem, ki se vsi iz italijanske kraljevine. In tako bode tudi pri tej priliki dobiček in zaslužek imel tujec, domačini pa smejo gledati.
Telegrami „Slovonskemu Narodu":
Vipava 18, novembra. Bivšega predsednika krajnega šolskega sveta Laha Deperisa popolnem odstranili. Predsednikom voljen dekan Krjavec, namestnikom dr. Kenda. Živeli narodni Vipavci!
Dunaj 13. novembra. „Politisehe Cor-respondenz" brzojavlja se Niša: Nečuvena bolgarska izzivanja, katera "imajo že značaj neposrednih napadov na čast Srbije, utegnila bi preprečiti najboljše mirovne namene Srbije. Kralj poklical je brzojavno vso ministre v mi-nisterski sovet v Niš.
Sofija 12. novembra. SrbBka četa, ki je za-sela bolgarsko ozemlje ob meji, umaknila se je čez mejo nazaj, pustivši pri Črnem vrhu predstraže, katere so brezvspešno streljale na nekega bolgarskega častnika.
M a n c h e s t e r 12. novembra. V velikem skladišči pavole L. Bchrensa in sinov navstal ogenj. Škoda ceni se na 50.000 funtov šterl.
Bero lin 12. novembra. Državni kancelar predlagal bode v državnem zboru posojilo 3;"»'/, milijona, od katerih se bode porabilo 10 milijonu
za vojsko, 25 milj. za izredne troške za vojno bro-dovje.
Odesa 12. novembra. Od tu odhajajo vsak dan večji oddelki grških prostovoljcev na Grško.
Yb|m'hii1 /ilrii\ ilui \sprli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešuo ozdravi mazanje z M ol 1 • o v i in „ F ran co sk im žganjem". Cena steklenici 30 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (11—b)
Meteorologično poročilo.
1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krmit v mm.
12. nov. | 7. zjutraj 74o'22ann. 2. pop. j 744*10 mm. 9. zvečeri 744 10 mm. 1 4-6'C 7-6"C B'8«0 si. svz. Si. bvz. sl. vzh. obl. d. jas. obl. 000 mm.
Srednja temperatura 5*3°, za 0*9° nad normalom.
Vremensko poročilo 12. nov. Po vsej Evropi je zračni tlak jako visok iu jako jednakomerno razdeljen. Vetrovi so slabi. Vreme največ jasno, zjutraj megla. Temperatura so ni spremenila. Morje mirno. Pričakovati nobene spremembe vremena.
IDuinaoslsa "borza
dne 13. novembra 1.1.
■ Izvirim tu!.-grafično poročilo.) Papirna renta.........
&u 0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London . ......
Srebro........... •
Napol. .....
(! kr cekini ......
Nemške murke .... 4°/0 drŽMuie srečke iz I, 18.r>4 250 gld. Državne srečko iz 1 1 Hti l 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/« . . . . . „ papirna renta f> , . , . .
6*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig. . . Dunava reg srećke "v . 100 gld. Zemlj. obe avstr 41'," , dati zast listi . prior. oblig Eli'/ahetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke ... 100 gld.
Rudolfov e srečke.....10 „
Akcije singlo-«»'8t,r banke 120 „ Trammway-društ velj 170 gld a. v. . .
82 gld. 35
82 tf 85
109 ff 25
99 ti 90
866 n —
2^2 n 30
125 n 65
9 n 9 98
5 p 94
61 t 7&
126 t 50
172 n —
97 n 95
90 n 50
104 9 —
116 H 75
125 60
115 n 25
106 n 50
176 n
17 ti 80
97 n 25
187 t 50
kr
Zahvala.
Za častno mnogobrojno udeležitev p. n. občinstva pri pogrebu mojega ranjc-ga iskreno ljubljenega soproga, potem za darovane mnoge in krasne vence, kakor tudi za ginljivo perje gg. či-talniških pevcev izrekam podpisana najiskrencjšo zahvalo
(679
V Ljubljani, dno 12. novembra 1885.
J. Cblals,
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
ataro in novo lilitgo, prodaja mi drobno iu d belo
WAGNERt posestnik žganjarnice v Modemu na Ogerskem* (624—7)
Hiša št. 22 v Kamniku
po domačo 9»pri Kri*lol'u*4, kjer jo že sko/.i 80 lel vedno hotel In restavracija, tedaj pripravna za oitirja, se
\\i za več let v u.j jeni. — Hiša ima spodaj 6 sob, veliko kuhiDJO, kamrico, veliko vežo, velike kleti, v prvem nadstropji B Bob, dve kuhinji, veliko vežo; pri biš; veliko dvorile*, veliko gospodarsko poslopje, vrt In polje; v hiši se it nahajajo vse oStirju potuhne p.ipra\e, na pr. mize, klopi, Btuli itd.
Natančneje pove gosp. Franee EU*ler, iiieseuu v Kamniku. (GG/—3)
Več izvoženih voz
se po jako nizki ceni produ (;» posreb-renje kovinskih stvarij. Vsakdo jako lahko s tem pozlati ali posrebri vsako stvar. Cena steklenici 1 gld. Proti gotovemu plačilu (tudi v pismenih znamkah) ali proti povzetju so dobiva pri L. Foith-u ml. v Brnu (Moravsko). (681—1)
■ mm m ■ _■
iz pivovarne
bratov liosler jev
(6—44) priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva
j trgovi
na s pivom v steklenicah v Ljubljani.
i
t
(Umrli so 2
8. novrmbra: Apolonija Pavlic, ki rjačeva žena, 52 let, Reber st. 9, za sušico.
10. novembra: Ana Malija Kožoa, knndukterjeva Sena, 87 let. 8v. Petru cesta št. 51, za mrtvoudom. — Ignacij Forstnor, bivši črev-Ijar, 65 let, Grradiioe št. 11,
za rakom.
11. novembra: Vincencij I Viher, dninar, 28 let, Po-
i nasip št. 50, za vnetjem sapnika.
V deželnej bolnici:
5>. novembra: Neža Ri-
bar, gostija, i)5 let, za bslab*
ljenjom moči.
lo. novembra: Marija
llovar, gostija, 70 let, za pljučnim edemom.
HasjBjBJBtJBJHBJU^
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se R zaupanjem na (517—11)
noJattareJAo iti*n-;ii<» firmo asa sukno
Meler po 2—7 gld. MOEITS BUM v BENU. Ustanovljeno 1822.
WMMW
Mr. S|irani{t»p-J|«»v€»
kapljice za aelodo©,
Tajni medielnskl in dvomi sovetnikdr. Bueking. me ilicinski sin cinik ilr. Cobn, dr. Slunnlng in mnoge druge idravniftke avtoritete mi je preskusile In Je za izvrstno
domače (ne tajno) sreds:\o | :•:;«>.i.,'.:jo proti vsem želodčnim
in trebušnim boleznim. Pomag Jo takoj proti migreni, krtu v ftelodei, omedleviei. glavobolju, Irebuhobojju, taslizenju, zi'idiicne; kislini, vidigovanju, omotici, koliku, ikrofeljriom itd., proti zlatcj žili, Mpretfu, Hitro in brel bolečin meće in povrnejo slast do ledij. Poskusite samo z malini in prepričajte se sami. Jedna stoki 50 iu 80 kr.
Pri gospodu lekarji Bvobodi, pri Klaleni orlu, ua 1'rt'širuoteiii trgu« (716 81
Za ziDisto zdravljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
DORSCHC«
A V A V
n
Pristno in jako zdravilno. 1 Iteklenio* 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674 - \)
LEKARNA TRNKOC2Y
zraven retorža v Ljivuloljarj.!.
FRAN DEZMAN,
1» n j i-o\vi. v lij ubijani, Htari trg si. 24,
ima Še v zalogi in priporoča kakih 300 knjig:
„Glasi domorodni", ik*n Lovro Toman,
89, 140 stranij. — Da bi se knjigu hitreje razprodale, znižal je ceno od 60 kr. na l*r. 1677—1>
Učiteljica
srhskega in ruskega jezika
poučuje ta dva jezika po praktični metodi po nizki ceni. — Ude ežitel.ji naj se oglasijo najdalje do nedvlje pri upravniHtvu „Slovennkega Naroda". (678 — 1)
4h
A7ALA & C0'
tilavna zaloga v li|ubl)ani pri
Varstvena znamka. g. PETEK I. VSS\tli-ii.
Marijinceljske kapljice za želodec,
liHpivsežuo Izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepreseznn zoper neslaat do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdooo sapo, napihno-nje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v žolodol, zgago, da se ne nareja pesek lu pseno In slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da g.'ava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krc" v že-lodol, preobloženje želodca z Jedjo aH pijaco, črve, znper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
<;iii vna ssalojpat Lekar €. Itritd.v% Kremaicr, Moravsko, dedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Z/S" ti kr. -»s;
Prave ima samo: V LJubljani) lekarna G'ihriel Piccoli, na Dunajskej cesti j lekarna Josip S vol) od a, na Prefiirnoveui tr^.i. Vr Novem mestu: lekarna Dom. U iz t oli, lekarna .losi p
Bergmann. v Postojnis Anton Leban. V Gori oh lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Miohfte! ftuglfelmo. V Oelji: le!:ar J. K u p (C rac hm le (I, V K ta n j! lekar D r a g .^a v n i k. V K a umiku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Robi e k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel VČrnoinlji: lekar Ivan Hlažek. V Škofje j Loki: lekar Karo I Fabiaui. V Reki: lekar A nt. Mi zznn.
WT Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnetnlje in ponareja, zato prosimo, naj se
kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah In pazi naj
se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo Imeti V sklenico vtisnem: besede: Echte Mariazeller Ifagentropfen — Bradjr &
Dostal — ApotliOKer, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem Je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe ntlsneuo sod-nijsko spravljeno varatveno /.nnuicnje in zavoj mo.ii hiti sanečttten S našim viirNlvt'iiiiu aiiic-lijem. Izdelki podobne)fH ali Istega imena, ki no-majo teb snakov istinitosti, naj so zavržejo kot po-nareje.'ii in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-enanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci (90—40
3
c-- . ,:.:^LT^-.,.:j-;;;;:sg2
I
H
EUSTEIN-ove
pos/luđlcorjene
ERI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE.
Svarjenje!
lzdur.el in odgovorni u niluik; Ivan Žele /ni k ar.
I i on .., topel
telesno £atwetje9
Kt.tovi vir vhoIi Imli'/.iii.j. Ker mi jioHliiilkurjono, uživajo rudi tudi otroci. To ]iilo bo odlikovano z jako
OMtaiin plitnoin dvornega evetttfka 1'iHm.
9UF tlim ahntljieit h 1'» jiilami rrlju IS /,»•. — Zavit');, onem .iktttljir hI.ujhiJ, l!SO pil, vrlin
HHHUI 1 Ut,t. „. v. "SJB (589 — 6)
Vlaki Skiitljlea, ki nfma firmo : ApOUUđtt hiiliijrn ieOVOtd iO D» '/.ii.liijcj «tr.ini nnnr rarslvr-ie znamke, j<> jamtirejrun, tor b varimo, naj io no ku|.......
1'asStl ne vmvit tltihvo, tlfi kilo đoM tlabegOi netii>liv-uriju ali erhi sknilljiviyti izilrlkil. Vankilo naj izročilo zabtova z' i Tketitteiiineili k'/i:nbrllnili jiil, to imajo mi zavitku ter navoililu
za rabo poleg ttpJtH podpit.
Glavna euIokii "*» I>unnji: Apotheke .,/.uni liei!i-«n Leopold" des rii. Neaateln« Kindt, Itake «i«•*■ Planken« uud Bplegelgasse«
V ii'. ! ani se d .bivajo pri gospodu lekarji <«ul>ri)ol 1'iccoli. ItCaalBIMMMMsam^a^
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".