GLAS LJUDSTVA Kjer, je razum, je zlahka tudi sporazum. Hrvaški pregovor m Številka 16 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 19. aprila 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST NSKS pri Schiisslu in Thalerju. Prvič je avstrijski zunanji minister sprejel zastopnike koroških Slovencev pred (današnjim) obiskom v Sloveniji. V pogovoru z delegacijo NSKS pod vodstvom Nantija Oli-pa (preteklo sredo) je Schussel poudaril, da je Avstrija zelo zainteresirana nad pristopom Slovenije k EU. Koroške Slovence pa je sprejel tudi minister Thaler, kjer je dr. Sturm odklonil manjšinskopolitično vmešavanje Slovenije. Precejšnje zanimanje Bele krajine za koroške Slovence Strani 2/3 i M i 1!F '""n |te. j ■i. !J L Skocijanska mladina pridno vadi za jubilejni v'9redni koncert, ki bo v soboto, 20. aprila (ob 19.30 v dvorani Kassl). Koncert je namenjen 20-letnici uspešnega kulturnega delovanja škocijanskih otrok in mladine. Kot je znano, ima za to največje zasluge učiteljica Helka Mlinar. Sicer pa vas mladi škocijanski kulturniki prisrčno vabijo na jutrišnji koncert - in ne bo vam žal, če se boste vabilu tudi odzvali. Slika: Fe ra GOSPODARSTVO 2veza slovenskih zadrug je Pretekli ponedeljek imela redni občni zbor. Odslej se tudi uradno imenuje Zveza Bank. KULTURA KKZ je organizirala koncert .Akademskega zbora Mihail Glinka". Navdušenje je bilo nepopisno. Strani 10/11 ŠPORT V soboto, ob 15.30, na celovškem stadionu SAK - Spittal, ali derbi odprtih računov in množičnega obiska. Strani 4/5 Stran 19 2 Politika Politika 3 Franc Jožef Smrtnik Namesto KOMENTARJA Veliko zanimae Belokranjcev za koroške Šimence „Bodimo vrtnarji, ne drug drugemu grobarji11 (Valentin Polanšek) Teden koroških Slovencev v Beli krajini, ki ga je prejšnji ponedeljek odprl predsednik NSKS Nanti Olip, je deležen zelo velike pozornosti. Jutri in v nedeljo ga bodo zaključili s političnimi pogovori in koncertom globaške „Pece“. Zbrali smo se danes v Železni Kapli, da se spomnimo tistih težkih časov druge svetovne vojne, v katerih je veliko naših sorodnikov, znancev in prijateljev moralo pustiti svoje življenje. Ob takih priložnostih se marsikdo vpraša ali celo kritično pripomni, zakaj morajo te stvari, ki so se dogajale pred več kot 50 leti, vedno znova pogrevati? Ali niso take prireditve ..provokacija" za naše sodeželane? Mar s takimi proslavami ogrožamo celo sožitje? To so vprašanja, na katera je zelo lahko odgovoriti. Naši padli in ubiti občani zaslužijo vsaj to, da se jih enkrat na leto spomnimo in da tudi mladina zve za krivice, ki so se dogajale z našim slovenskim prebivalstvom. Vsi, ki so bili umorjeni, so morali pustiti življenje zato, ker so bili Slovenci. Njihova narodna zavest in zvestoba do materine besede jih je privedla v taborišča, in nenazadnje v gozd k partizanom. Kajti le tako so se mogli upreti okupatorju, se boriti za narod in svobodo. Trenutna situacija v slovenski narodni skupnosti pa nikakor ni razveseljiva. Zakaj? Danes se nahajamo v položaju, ki je po moji oceni odločilen za nadaljnji obstoj naše narodne skupnosti. Ne izrekam se proti sožitju, ne izrekam se proti sodelovanju z večinskim narodom. Izrekam pa se proti političnim konceptom, ki hočejo slovensko narodno skupnosti zreducirati le še na turistično atrakcijo. To se pravi, Slovenci naj bi samo še malo prepevali, plesali, politično pa naj bi bili vezani v večinskih strankah, o katerih pa vemo, da nikakor niso naklonjene narodni skupnosti. Če bi to bile, bi danes imeli že vse pravice. Naklonjene so nam samo tedaj, kadar potrebujejo slovenske glasove - za ohranjanje svojih pozicij, to je pred volitvami. Predsednik SRD Zarja mag. Jože Blajs je na zadnjem občnem zboru izrazil globoke besede, katere so mi dale precej misliti. „Dejal je: ..Jezik ni samo pravica, je predvsem tudi dolž-nost“. Dragi prijatelji, to je ključ- no vprašanje v naši narodni skupnosti. Brez našega jezika nas ne bo več. Naša identiteta je slovenski jezik. Naš jezik bo preživel samo, če bomo nanj ponosni, ga učili naše otroke, ga uporabljali na občini, pošti, v trgovini, pri zdravniku itd. Kdaj in kje pa ga uporabljajo naši tako imenovani strankarski prijatelji? Niti napisa za Železno Kaplo nam ne dajo, in to naj bi bilo dobro sožitje in sodelovanje. Se izgovarjati na nek zakon, katerega pa nočejo reformirati tako, da bi predvideval dvojezičen napis, je premalo. Vedno se samo lepo govori, rezultatov pa je presneto malo. Kdo preprečuje že mnogo let sprejem TV Slovenija na Koroškem in s tem tudi v naši občini? Zakaj še do danes in še dolgo ne bo odprto Pavličevo sedlo? Zakaj? Povem vam, zakaj. Ker so v naših strankah še vedno ljudje, ki nočejo, da bi se otroci učili slovensko, ki nočejo, da bi več Slovencev prišlo preko meje k nam. Nočejo pa zato, ker je v njih še vedno tisti nemškonacionalni duh, ki so ga naši rojaki pred 50 leti krvavo občutili. Zato drage rojakinje in dragi rojaki, bodimo ponosni na našo materino govorico. Zavedajmo se dolžnosti, ki jo imamo do jezika. Pustimo naše svetovne nazore in osebne interese v ozadju in skušajmo vsaj v bistvenih narodnopolitičnih vprašanjih naše narodne skupnosti govoriti s skupnim slovenskim jezikom. Na odprtju v Metliki so poleg Nantija Olipa spregovorili državni sekretar dr. Peter Vencelj, župan Branko Markovič, Vlado Starešinič (predsednik regionalnega odbora SKD, ki je s strani Belokranjcev soorganizator in glavni pobudnik Tedna), mag. Andrej Beličič (SKD Metlika) in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. Dr. Janko Zerzer je v Semiču imel tudi nadvse odmevno predavanje o dvojezičnem šolstvu. Zanimanje in obisk belokranjskih šolnikov je bilo zelo veliko. Enako velja za odprtje razstave o ziljski noši v belokranjskem muzeju; nošo in njen pomen je predstavilia dr. Marija Makarovič (inštitut Urban Jarnik), glasbeno pa je Belokranjce pozdravila Janja Kassl. Preteklo sredo so spored tedna oblikovali slovenski gospodarstveniki in kmetje (več o tem oz. o Tednu v naslednjem NT). O pomenu Tedna koroških Slovencev pa smo se pogovarjali z Vladom Starešiničem. Naš tednik: Kaj je bil povod za Teden koroških Slovencev v Beli krajini? Vlado Starešinič: Ta želja se je v našem odboru porajala že kar nekaj časa. Po ureditvi demokracije v Sloveniji sem osebno spoznal nekaj zelo prijetnih ljudi, ki delujejo v javnem življenju slovenske manjšine. Tako so nastajale možnosti, da se pričnemo kot pripadniki istega naroda. Seveda pa želimo V spomin Francu Pasterku-Lenartu Preteklo nedeljo je bila na pokopališču v Železni Kapli spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Le-narta in v spomin na padle borce iz kapelških grap. Prireditelj je bila Zveza koroških partizanov, spregovorili so Franc-Jožef Srmtnik, dr. Marjan Sturm, inž. Peter Kuhar in predsednik „KZ-Verbanda" Gernot Nischelvvitzer, s kulturnim programom pa so jo oblikovali recitatorji in domači lovski pevski zbor. Dr. Marjan Sturm je poudaril široko zasnovanost partizanskega boja, v katerem so sodelovali borci osmih narodnosti. Sicer pa je predsednik ZSO izrazil prepričanje, da Jahko samo konstruktivno sožitje prepreči vsako zaostrovanje manjšinskega vprašanja". Zelo jasne so bile besede Franca-Jožef a Smrtnika, člana ka- pelškega občinskega predstojništ-va (beri ,.Namesto komentarja"). Spominske svečanosti se je udeležil tudi podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik. vsem, ki nas ste in boste obiskali-širše predstaviti posebnosti Bele krajine. Konkreten povod za organizacijo tega „Tedna“ pa je bilo naše skupno druženje z vodstvom Narodnega sveta ob praznovanju Slovenskega kulturnega praznika * Novi Gorici. Ob tem pa seveda iskrena želja, da se čimprej pobliže spoznavamo. Mene pa je Koroške ob mojem prvem obisku v srednješolskih letih osebno zelo prevzela. Kaj konkretno pričakujete od tega tedna? Vsekakor začetek trajnega sodelovanja med obema regijama ne čim več področjih. Nadalje krepite* zavesti do slovenstva na obel1 straneh državne meje, ki nam j6 včasih tudi primanjkuje. Prva tak® kompleksna predstavitev dela le življenja naše narodne skupnost na Koroškem pa naj bi rodila velik6 direktnih izmenjav kulturnikov, gospodarstvenikov, šolnikov, politiko* in v končni fazi posameznikov, k1 bodo želeli biti v medsebojnem stiku na takšen ali drugačen način Lahko se razvijajo posamezF poslovni stiki ali sodelovanje te1 osebno prijateljstvo. Kako ocenjuješ dejanski odnos slovenskih državljanov dc koroških Slovencev? Po mojem mnenju velika večin6 slovenskih državljanov s simpatijami spremlja življenje in delo lastnega naroda. Posebej pa v našit) prizadevanjih, da se oba naroda, k' živita na tem prostoru, medsebojn6 bogatita in ne nasprotno. Večinsk6 razmišljanje pa gre v to smer, d6 sta si kulturi in način življenja avstrijskega in slovenskega že tak6 in tako zelo blizu. Ocenjujem, daj6 takšno razpoloženje v večini tud med večinskim narodom. Simpatij6 v pravem pomenu besede pa so sf povečale predvsem po demokratičnih spremembah v Sloveniji. Od takrat imamo tudi veliko več medsebojnih informacij. Slovenija se po ustavi čuti odgovorna tudi za svoje zamejs ke rojake. Kako naj bi se to izražalo v konkretni politiki? Predsednik NSKS Nanti Otip je slavnostno odprt Teden koroških Slovencev v Beli krajini. Najbolj primerno se bi mi zdelo, e bi slovenska država s svojim °dnim odnosom do Slovencev v zamejstvu delovala v smeri čim ecje homogenosti znotraj manj-'ne. Seveda si to predstavljamo pod predpostavko upoštevanja vseh demokratičnih principov, ki eijajo v sodobnem svetu in seda-jem času. Po drugi strani s krepit-'J° Pozitivnih, diplomatskih odno-v z uradnimi državnimi oblastmi r s !em Posredno do manjšinskih J,odov- Slovenski državi to s so-o Avstrijo v določeni meri že uspeva. Enotnost in demokratičnost ■ n)sine Pa je osnovni pogoj za *-no bogatenje, napredovanje in rod S S PriPac*niki večinskega na- 7v°je največje želje na naslov koroških Slovencev? Koroškim Slovencem iskreno želim, da bi uspevali v ohranjevanju in krepitvi lastne identitete. Želim, da bi uspeli v vseh prizadevanjih za izpolnitev temeljnih pogojev in želja v sobivanju z večinskim narodom. Predvsem z vsem srcem podpiram prizadevanja manjšine za stalni poslanski sedež v koroškem deželnem zboru. Vsekakor ste koroški Slovenci ponosna narodnostna skupnost, predvsem pa je država Slovenija lahko ponosna na vse vas. Posebej vam želim, da bi še naprej na tak in še bolj uspešen način dokazovali, da skupaj pripadamo veliki evropski družini. S tem pa boste najboljši ambasadorji slovenske države v republiki Avstriji, na kar se bo morala Slovenija vedno pozitivno odzivati. Janko Kulmesch Sodelovanje ob popolni avtonomiji v cejšnji teden sta bila mag. Rudi uk in Bernard Sadovnik izvoljena m ,ezelni forum koroškega LiF. V hijih so to tolmačili tako, kot da bi fiem EL postala član LiF oz. se v L|F integrirala. . ,° so zanikali tako EL kakor pred-eanik koroškega LiF Uršula Kuess FriJuZavnozborski Poslanec LiF dheim Frischensschlager. Fri-sm »schlager v izjavi za tisk: „EL k a,rarno kot samostojno stranko roških Slovencev, ki sodeluje v LiF Popolnoma avtonomno." Tudi Kues-°Va I® Poudarila, da o ,.članstvu EL ejnore biti govora". *a pa EL in LiF dopolnila partner-o. pogodbo iz lanskega leta z nas-o nllm dogovorom: Čeprav Karel °lle ni bil izvoljen v parlament, bo n ~.°b upoštevanju sleherne avto-171'i® - kljub temu zastopana v poslanskemu klubu LiF; ima t. i. kon-zultativni status. Njen zastopnik bo Karel Smolle (namestnik mag. Pipp). Tako bo EL imela pravico preko poslancev LiF vnašati v parlament svoje zahteve. Poleg tega bo Karel Smolle zastopan v sosvetih vseh narodnih skupnosti. Zasedal bo mesto, ki bi po zakonu pripadal LiF. In kaj pomeni partnersko sodelovanje EL z LiF za občinske volitve? Predsednica koroškega LiF Kuess: „Tudi v tem primeru velja, da gre za sodelovanje dveh popolnoma samostojnih strank in da ne bo ena stranka škodovala drugi. Naš interes velja predvsem okrajnim in večjim mestom." Bernard Sadovnik: „EL bo nastopala kot samostojna stranka. Obstajajo pa primeri, kjer si lahko medseboj pomagamo." t Generalni konzul Ciril Štern Prerana smrt velikega rodoljuba Bil je velik prijatelj mladine, še zlasti SAK. Bil je tesno povezan s slovenskimi rojaki na podeželju, še zlasti v šentprimški fari. Bil je globoko veren, vedno prijazen in dostopen za vsakogar, še zlasti za tako imenovanega malega človeka. Sedaj ga ni več med nami. Ni imel milosti, da bi premagal zahrbtno bolezen. Vsemogočni ga je pretekli ponedeljek, 15. aprila, odpoklical k sebi - vse prezgodaj, starega šele 62 let. Zaspal je v Bogu, doma v Bikarji vasi. Tam si je gradil tudi novo hišo, vendar kruta usoda ni dopustila, da bi lahko v njej užival jesen svojega življenja. Rajni generalni konzul Ciril je izhajal iz Plesnikarjeve družine v Kortah. Rodil se je 5. julija 1933 kot drugi najstarejši otrok od šestih. Gimnazijo je obiskoval na Plešivcu, maturiral je v Celovcu. Po maturi je šel študirat v Rim, leta 1962 pa je nastopil službo na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Večji del svoje službene dobe je preživel v inozemstvu kot priznan diplomat avstrijske republike. Bil je v Pragi, Jakar-ti, pri Sv. sedežu v Rimu; v Ljubljani je bil sedem let konzul (1980-1987), nato šest let generalni konzul na avstrijskem veleposlaništvu v Beogradu, zadnji dve službeni leti pa generalni konzul na avstrijski ambasadi v Pragi, kjer je s 30. junijem 1995 zaključil svojo diplomatsko kariero in šel v zasluženi pokoj. Toda, kot že rečeno, ni mu bilo usojeno, da bi ga lahko užival skupno s svojo ženo Marijo v njenem rojstnem kraju Bikarja vas. Žalost je neizmerna - tako v družini, kateri je bil vedno dober mož in oče, kakor pri številnih sorodnikih, prijateljih in znancih. SAK je z njim izgubil velikega podpornika, saj mu je predsedoval od leta 1983-1988 in se je SAK v njegovi predsedniški dobi uveljavil v koroški ligi. In kako tesno je bil povezan s Št. Primožem, je bilo mdr. opaziti lansko leto; povabil je šentprimški cerkveni zbor v Prago, preden jo je dokončno službeno zapustil. V Št. Primožu je našel tudi svoje zadnje zemeljsko počivališče. Pogrebna svečanost je bila preteklo sredo; vodil jo je domači župnik Anton Rozmarič, ob asistenci petih sobratov. S pesmijo so se od njega poslovili domači cerkveni pevci in kvartet bratov Smrtnik, ob odprtem grobu pa sta spregovorila poslovilne besede dr. Zdravko Inzko in predsednik SPD „Danica“ Stanko VVakounig. Mdr. se je pogrebne svečanosti udeležil tudi podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik. Generalnega konuula Cirila Sterna bomo ohranili v častnem spominu. Vdovi Mariji, otrokom Barbari, Mihaelu in Petru pa izrekamo naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch 4 Gospodarstvo REKU SO Naša udeležba pri Slovenski zadružni kmetijski banki v Ljubljani še naprej obstaja. Za poslovno leto 1995 bo izplačana lepa dividenda. Tudi pri naši udeležbi Obir v Železni Kapli se ni kaj bistvenega zgodilo. Dodatno k temu, da v vseh letih naše udeležbe tam nismo dobili nobene dividende, je zdaj nastal še problem nadaljnjega poslovanja pri tem hotelu, ker 60-odstotni lastnik ne kaže več posebnega angažmaja pri vodenju tega hotela. Tudi pri naši udeležbi Regional Radio Korotan se ni ničesar bistvenega dogajalo. Poročam samo lahko, da se ta družba še naprej trudi za radijsko frekvenco. Za reklamo in pospeševanja smo izdali 3,0 mio. šilingov - polovico tega zneska za SAK in KIS. MIHA ANTONIČ (predsednik upravnega odbora) Zveza rabi učinkovitejši upravni odbor. To lahko doseže samo z zmanjšanjem števila č/anov UO od 13 na pet ati sedem, nadzorni odbor pa naj se razširi od sedem na 11 ati 13. INŽ. FRIDL KAPUN (predsednik nadzornega odbora) Izgubo blagovnega oddelka je v prejšnji dobi v celoti nosila zveza; stroški poslovanja Center Tra-de pa naj bi se po nekem ključu razdelili na člane družbe. V kolikor danes poznam scenarij poslovanja pri Center Trade, bivšem blagovnem oddelku ZSZ, vem, da bodo poslovni stroški najmanj dve teti še tako visoki, da jih članice družbe same ne bodo mogle no-sti. Do tega časa bo morata zveza stati dejavnosti Center Trade ob strani. INŽ. FRIDL KAPUN S pomočjo zadružne zveze je uspelo ustvariti optimalne okvirne pogoje za uspešno poslovanje skoraj v vseh blagovnih zadrugah. Temu mora sedaj slediti nova zvezna ofenziva Zveze - šolanje oz. izobraževanje kadrov. Kajti samo dobro izobražen in visoko motiviran kader bo zagotovit poslovni uspeh ter bo kos izzivom časa. VALENTIN KUMER (Zadruga Market Center Trade) Uspeh slovenskega zadružništva je izraz volje do samostojnosti slovenske narodne skupnosti. Politika se mora zavedati: če gospodarstvo ne uspeva, tudi narodna skupnost ne more preživeti. MAG. RUDI VOUK Opozarjam na to, da so posojilnice in zadruge kompetenten partner domačega gospodarstva. Pozivam politiko, da pomaga pri ustanovitvi sklada za pospeševanje gospodarstva. MAG. JOŽI PICEJ (tajnik SGZ) REDNI OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU Z ZVEZO BANK v tretje tisočletje Na sedežu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu se je pretekli ponedeljek vršil občni zbor, na katerem so bili predloženi in potrjeni poslovni rezultati za poslovno leto 1995. Sprejet je bil tudi sklep za spremembo imena saj se osrednja zadružna ustanova odslej tudi uradno imenuje Zveza Bank < kakor je to prej bilo uporabljeno na reklamnem področju. Na sedežu zadružne zveze v Celovcu je predsednik upravnega odbora kom. sv. Miha Antonitsch pozdravil številne častne goste, med njimi generalnega konzula Republike Slovenije J. Jeraja, zastopnika Zadružne zveze Slovenije L. Freliha, direktorja Slovenske zadružne kmetijske banke M. Kneževiča, predsednika Raiffei-senove zveze Štajerske H. Jauka, glavnega direktorja Raiffeisenove zveze Štajerske H. Vollmanna, direktorja podružnice Avstrijske narodne banke v Celovcu J. Fuhrer-ja, R. Vouka kot zastopnika Narodnega sveta koroških Slovencev in M. Sturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij. Prav tako je pozdravil tudi številne zastopnike slovenskega zadružništva na Koroškem. S pevskim prispevkom so olepšali občni zbor Vaščane iz Bilčovsa. Predsednik upravnega odbora je v svojem poročilu orisal poslovanje preteklega poslovnega leta in podrobneje razložil nekatere bilančne številke. Bilančna vsota Zveze slovenskih zadrug se je zvišala za 4,1% na 2,9 mrd. avstrijskih šilingov (ATS), vloge strank so narasle na 1,04 mrd. ATS, od teh pa so hranilne vloge, ki so se zvišale za 4,1% v primerjavi s poslovnim letom 1994, znašale 682 mio. ATS. Glavna postavka bilance so medbančne vloge, ki so znašale 1.7 mrd. ATS, velik del od teh pa so vloge Posojilnic pri Zvezi Bank, ki kot centralni inštitut Posojilnic skrbi za denarno izravnavo in za upoštevanje zakonskih predpisov. Posojila Zveze slovenskih zadrug so znašala 1,022 mrd. ATS in so tako kakor lansko leto presegla višino ene milijarde šilingov. Obratni uspeh se je od 30 milijonov povišal na 35 milijonov ATS ali za 18,0%; predvsem je k temu prispevalo, da so se povišali obratni donosi za preko 5 milijonov ATS in da so obratni stroški ostali na isti ravni kakor lansko leto in so se celo nekoliko znižali. Bilančni dobiček je dosegel višino 2.8 milijona ATŠ, in je bil namenjen v rezervni sklad. Lastna sredstva so se zvišala za 16,4 mio. ATS in sedaj znašajo 193,6 mio. ATS, kar znaša 14,3% od osnove za izračun lastni sredstev. Zadnjič je bil v bilanci ZveZč slovenskih zadrug upoštevan bla' I govni oddelek, ker je bil z 31. 1? j 1995 ukinjen. Vse poslovanje ič bilo prenešeno na Zadrugo-Maf : ket Čenter Trade GmbH, ki je bil3 ' od Zadrug-Marketov ustanovljen3 ' za upravljanje dveh regionalni s skladišč, v Šmihelu pri Pliberku i Št. Jakobu v Rožu. S tem je bil3 f končana reorganizacija blagovne' j ga sektorja slovenskega zadruž' ‘ ništva, ki naj bi v bodoče orno- . gočila povsod pozitivno poslovi * nje. * Blagovni sektor slovenske 5 ga zadružništva, to so vse Zadre r ge-Marketi, je ustvaril skupno 2f tj mio. ATS prometa, in se je zviš3 za 2,7% nasproti 1994. v. Tudi na denarnem področja ' (Posojilnica-Bank) je poslovanje | letu 1995 bilo uspešno. Skupnj v bilančna vsota Posojilnic se jj 2 zvišala od 2,4 mrd. na 2,7 m P 2 ATS. Celotne vloge, ki jih imaj1 r' stranke pri Posojilnicah, so * zvišale za skoraj 300 milijone' ATS na 2,53 mrd. ATS, kar dok3 s Gospodarstvo 5 2uje povečano zaupanje strank v slovenske denarne ustanove. Tudi obseg posojil se je povišal in znaša sedaj 1,51 mrd. ATS v primerjavi z 1,30 mrd. ATS v letu 1994. Na izvozno-uvoznem pod-r°čju je Zveza slovenskih zadrug sedaj še večinska lastnica podjetje Karanta na Dunaju, firma Ca-nmPex v Celovcu pa je bila prodaja poslovodji. V zadevi podjetja pR v Žitari vasi pa je g. Anto-nitsch povedal, da bo cel kompleks kupila Zveza slovenskih za-dru9 in zanj skušala najti kupca ali Hajemnika. . Nadaljevala se je modernizacija zadružnih ustanov, kar je važ-n° za nadaljnji obstoj slovenske-9a zadružništva tudi v prihodnjem tisočletju. Vsekakor pa se zveza slovenskih zadrug ne bi smela primerjati s slovenskimi Političnimi in kulturnimi organiza-Cl)ami, ki upravljajo razna proračunska sredstva in jih razdelju-|el°’ ker morajo podjetja, s tem tudi Zveza slovenskih zadrug, svoje oglase in svoja sponzorst-Va Plačati iz donosov. Miha Antonitsch se je zatem 2ahvalil sodelavcem, odbornikom, Poslovodjem, revizorjem in obrat-n®mu svetu za zavzeto delo v Poteklem poslovnem letu in jih Pozval, da delajo tudi v bodoče v mteresu zadružništva, ker je po-rebno tudi v prihodnje večati za-mžno imetje ter si zagotoviti močno gospodarsko pozicijo. 23 nadzorni odbor je podal ^čilo predsednik nadzornega odbora inž. Fridl Kapun, ki je po-®oal, da se je poslovanje vršilo v skladu z zakoni in s pravili. Za na-sljnji razvoj blagovnega sektorja P.a je dejal, da se Zveza slovens-eZe m zadrug tudi v bodoče ne more Popolnoma umakniti iz blagovne-Pa Poslovanja, ker je zaradi tesne je reditne povezave zavezana, da ,jf- vojim zadrugam krepi hrbtenico, pile ahvalil se je vsem sodelavcem en« J|rn izrekel svoje priznanje za Inj1 s,0rjeno delo v letu 1995. u.f ^ revizijskem poročilu, ki ga je bik Podal OR dr. Spanberger, je bilo mf 7 ravnavano poslovanje in stanje rU? iQoZe slovenskih zadrug v letu mo 2 . Povedano je bilo, da je >va' 'fez' Bank uspelo vse bančne ri-ustrezno zavarovati in tako ;ke rbeti za čimbolj varno poslovati, J®- Bilanca je bila s strani Avstrij-28, uKe Raiffeisenove zveze potrjena fižj brez Pridržkov. uP.bPni_ zbor je soglasno potrdil °cll 1 m računski zaključek za leto ije; 95 in sklenil, da se dobiček v Pr‘ ^'Slni ATS 2,8 mio. nameni v reli znrVn' s^lad- Upravnemu in nad-rnemu odboru je bila podeljena Tll'4 G KWV.X-.jV-.,V. na| ietQrean'ca za preteklo poslovno >n°' , ^ Poslovanju v tekočem po- ok °vnem letu je občnemu zboru Poročilo nadzornega odbora ZB je podal predsednik inž. Fridi Kapun, direktor dipl. trg. J. Habernik je poročat o poslovanju v tekočem letu, revizijsko poročilo pa je podat dr. Spanberger. Predsednik upravnega odbora Zveze Bank Miha Antonitsch je orisal poslovanje v letu 1995. Na predlog Posojilnice-Bank Podjuna je bil kot naslednik dr. Pavla Apovnika v UO izvoljen dr. Matevž Grilc. poročal poslovodja dipl. trg. J. Habernik. Prvi vmesni rezultati za letošnje leto kažejo, da se poslovanje razvija zadovoljivo. Doslej je uspelo povišati tako obseg hranilnih vlog kakor tudi obseg danih posojil. Na občnem zboru so bile sklenjene tudi spremembe pravil, ki jih je bilo potrebno prilagoditi zakonu o bančništvu. Bistvena pa je tudi sprememba imena Zveze slovenskih zadrug, ki se bo odslej imenovala Zveza Bank, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, Bank und Revisi-onsverband, registrierte Ge-nossenschaft mit beschrankter Haftung. V nadomestnih volitvah enega člana upravnega odbora je bil v upravni odbor Zveze izvoljen dr. Matevž Grilc. O evropski gospodarski in denarni uniji in uvedbi nove valute „Euro“ je v kratkem referatu zelo nazorno predaval direktor podružnice Avstrijske narodne banke v Celovcu Fuhrer, ki je orisal bistvene zahtevke za uspešno gospodarsko in denarno unijo. V zvezi s tem čaka banke veliko dela, saj imajo ob spremembi valute važno vlogo pri informaciji svojih strank, ker je treba z močno informacijsko iniciativo ljudem jemati strah pred spremembami. Navedel je argumente, ki govorijo za skupno valuto, katera bo po njegovih izvajanjih gotovo enako trdna kakor avstrijski šiling in nemška marka. Do tega zaključka da prihaja predvsem zaradi tega, ker bodo to skupno valuto uvedle najboga-tešje države sveta, ki bodo s svojo nadaljnjo gospodarsko politiko gotovo skrbele za trdnost valute. Prebivalstva zaradi spremembe valute po njegovem ne bodo bremenili nikakršni stroški, ker bodo ti prizadeli predvsem podjetja in gospodarske ustanove, ki morajo svoje računalniške sisteme prilagoditi novemu denarju. Po zamenjavi se bo treba navaditi na novo valuto, ki bo veljavna šest mesecev paralelno s šilingom. V zvezi s tem pa ne sme in ne bo prišlo do zvišanja cen in do goljufij. Vsekakor pa je Fuhrer prepričan, da bo uvedba nove valute imela pozitivne efekte za gospodarski razvoj, predvsem zaradi nižjih transakcijskih stroškov in zaradi preprečitve valutnih špekulacij. Mag. Rudolf Urban RAT DER KARNTNER SLOWENEN NARODNI koroških vabi na KRAJEVNE SESTANKE s predsednikom NANTIJEM OLIPOM za območje občine Bistrica v Rožu: sreda, 24. april 1996, ob 20. uri GALERIJA GORŠE v Svečah za območje občine Žitara vas: petek, 26. april 1996, ob 20. uri POSOJILNICA Miklavčevo za območje občine Galicija: nedelja, 28. april 1996, ob 20. uri pri URANKU, pd. Kavhu v Encelm vasi Dobrodošli vsi, ki se zanimate za narodnopolitična vprašanja ali želite razpravljati o krajevnih zadevah. 6 Iz naših občin KANALIZACIJA V Pliberku teče podpisna akcija Nonča vas. Prejšnji petek je prišlo v gostilno Edelbauer skoraj 200 občanov na zborovanje o kanalizaciji. Vabile so vaške ORE skupine iz Doba, Vidre vasi, Čirkovč, Nonče vasi in Blata. Po zelo zanimivem informativnem referatu Pepeja Po-totschniga se je razvila pod vodstvom urednika Našega tednika Silva Kumra zelo pestra diskusij-ja, katere pa so se udeležili le trije občinski mandatarji, namreč ek. sv. Fric Kumer, m. sv. Hans Jurz in Blaž Kordesch. Drugih ni bilo, kar so navzoči občani vrednotili tako, da se pač bojijo odprte diskusije. Proponenti ljudske iniciative proti centralnemu kanalu Foltej Podgornik in Erich Rudolf iz Vidre vasi sta pozvala pliberške občane, naj sodelujejo pri podpisni akciji, ki je za iniciativo le začetek upora proti centralnemu kanalu, ki bi bo mnenju gvornikov iniciative pomenil preveliko finančno breme za posameznika. Tako naj bi stal priključek za povprečno 130 m2 veliko hišo do 106.000,- šil., letna uporaba kanala pa 12.800,-. Kot cilj si je pliberška ljudska iniciativa proti centralnemu kanalu zastavila, da ovrže prepoved o ponikanju in da dobi na podeželju vsako gospodinjstvo možnost, da zgradi tehnično biološko ali rastlinsko čistilno napravo. Iniciativa želi po §55 splošnega občinskega reda doseči, da mora župan sklicati na to temo občinski sejo in obravnavati prav te točke. Če podpiše 5% občanov, mora župan sejo sklicati. Ker podpisno akcijo podpirajo ORE skupine Dob, Vidra vas, Čirkovče Nonča vas, Blato, Replje, Pliberk in Vogrče se lahko s tem računa, da bo ljudska inciativa uspela. Železna Kapla: 44,2 mio. za izgradnjo kanalizacije Občinski svet je soglasno sklenil pristop k zvezi za zaščito klime (Klimaschutz-bundnis). Nadalje so mandatarji razpravljal o kanalizaciji obrobnih krajev v občini. S tem, da so kapelški občinski možje sklenili, da pristopijo k zvezi za zaščito klime, si mora Železna Kapla prizadevati, da do leta 2010 za 50% zreducira snovi, ki vsebujejo FCKVV. Nadalje si mora Železna Kapla prizadevati, da ne kupuje tropskega lesa. V diskusiji je bilo enotno mnenje vseh občinskih odbornikov, da je pametno, da vstopi Železna Kapla v to zvezo. Železna Kapla želi biti zgled v vprašanju zaščite okolja. Letni proračun 1995. Podžupan Engelbert Ojster (SP) je poročal tudi o zaključku letnega proračuna. V lanskem letu je občina Železna Kapla v rednem in izrednem proračunu zaključila s preostankom 13,297.945.- milijona šilingov. Letni zaključek je občinski svet soglasno potrdil in ob tem izrazil izredno zadovoljstvo nad finančnim poslovanjem v občini. Predsednik kontrolnega odbora Lado Hajnžič (EL) je povedal, da kontrolni odbor pri pregledu računov ni našel nobenih pomanjkljivosti. Župan dr. Peter Haderlapp (SP) je povedal, da bo Železna Kapla morda prva kneippovska vas v Avstriji. Za poživitev turizma in gospodarstva bi bilo to izredno pozitivno. Kanalizacija. Občinski odbor je razpravljal tudi o oddaji projektnih del za odseka 07 in 08. V odseku 07 so vključeni Suha, VVoschit-zov in Kunetov potok, odsek 08 pa tvori zahodni del Železne Kaple. Odborniki EL (Franc Jožef Smrtnik, Lado Hajnžič in Stanko Podbregar) Rekli so na občinski SEJI „Sem zato, da se v Železni Kapli senslbilizira vprašanje zaščite okolja. “ Adolf Welz (VP) „Če bi vsak delal, kar bi hotel, bi bilo lahko." Župan dr. Peter Haderlapp (SP) „ V odseku 07 bo priključek na kana/ stal za eno hišo 350.000.-.“ Franc Jožef Smrtnik (EL) „ Predlog EL se mi zdi pameten." Adolf Welz (VP) „ V času varčevalnega paketa moramo povsod varčevati - tudi pri kanalu." Franc Jožef Smrtnik (EL) so vložili spremenitveni predlog, da pri oddelku 07 upoštevajo decen-tralne naprave. Ta predlog je občinski odbor odklonil s tremi pr°' tiglasovi (EL). Skupno bosta odseka 07 in 08 stala 44,2 milijona šiliP gov. Gradbena dela za kanal naj bj bila zaključena do leta 1998. " občinskem odboru so se dogovorili, da bodo še bolj intenzivno informirali prebivalstvo o kanalu. Igor Roblek Agrarni komisar EU Heinz Fischler (levo) sije na 3. evropskem kongresu o obnovi vasi v Baden VVurtenbergu ogledal tudi razstavišče občine Železna Kapla. (Na sliki s kapelškim županom Haderlapom - tretji z leve). OBČINA DOBRLA VASJMA VISOKE IZDATKE Letos 13,8 mio za samostan, 82 mio. za kanal OBČINSKE VOLITVE '97 Milan Blažej novi glavni kandidat Galicija. Po želji šefa gališke EL Jožeta Uranka je frakcija že leto pred občinskimi voltivami določila novega glavnega kandidata, za katerega so soglasno izvolili Milana Blažeja, ki vodi Mohorjevo tiskarno v Celovcu in je že skoraj 20 let blagajnik SAK. Na minuli občinski seji je občinski svet soglasno potrdil letni obračun za 1995 v višini 121 mio. šilingov v rednem proračunu, pri čemer je občini preostalo še 1,27 mio. šilingov. V izrednem proračuni pa manjka kar 9,9 mio. kar je povzročila draga gradnja kanalizacije. V letu 1996 bo občina izdala za gradnjo kanalizacije spet zelo veliko denarja, namreč 82 mio. šilingov. Županu Pfeifferju pa je v Celovcu ponovno uspelo iz- tržiti precej denarja tudi za izgradnjo samostana, ki bo v letu 1996 saniran za nadaljnjih 13,8 milijona šilingov. Ker v Dobrli vasi v letu 1996 pričakujejo višje dohodke v viši-ini 9,9 mio. šil., je EL predlagala, naj se ta denar nameni višji podpori pri nakupu merjascev (od 40% na 50%) ter za boljšo oskrbo občinskih cest, ki so v nekaterih delih občine dejansko v zelo slabem stanju. Iz naših občin V 1 i i i r j i l 1 da ; rije ro- ;e- in- bi V )ri- or- j 3 5 - i, - d v pouka ob - sobotah naj bi na Slovenski gimnaziji od šolskega leta 1996/97 ne bilo več, če bo šlo po želji združenja staršev, ki je pretekli teden vabilo na informacijski večer o tem vprašanju (glej desno). Neki r ■ j / 9 'm Jj j \\ Železnica 2000: zdaj informirajo župane Do konca aprila bo „Hochleistungsstrecken AG“ o gradnji visokohitrostne že-lezr|ice podrobno informirala vse župane prizadetih občin. Načrti za gradnjo visokohitrost-ne železnice skozi južno Koroško Postajajo očitno vedno bolj kon-„Hochleistungsstrecken . > ki je poverjena z načrtovan- JejTi proge, je ta teden šla v medijsko ofenzivo in poroča, da bo do onca aprila zaključila pogovore z Vsem' župani prizadetih občin. SOS RoŽ.“ To je potrdil v Pogovoru z Našim tednikom tudi v°dstvo projekta pristojni mag. erhard Harer, ki pa je tudi naja-V| ■ da se bo družba po teh obiskih Povezala tudi z rožansko iniciati-j/° »SOS - Rettet das Rosen-al/Rož", katere govornik je boro-Jjjski odbornik mag. Peter Wald-auser- Mag. Harer je zagotavljal, a se brez pristanka občin, se Pravi sklepov občinskih svetov, ne bo zgodilo nič. Po občinah naj bi prišlo do jav-jj"b informativnih prireditev. Do 0r|ca naslednjega leta želi Hoch-l6|stungsstrecken AG predložili Poizkus glede skladnosti z nara-y° (Umvveltvertraglichkeitspru-,Un9), proti kateremu občani lah-0 18 mesecev dolgo vložijo ugo-0r-_ Stroški za ta preizkus naj bi ^našali 180 mio. šilingov, gradnja 'Sokohitrostne železnice pa naj D| Požrla 20 mrd. Podjuna. Medtem ko je v Rožu prebivalstvo zaradi aktivnosti iniciative SOS Rož že zelo sensibilizirano za to temo, se bo protest v Podjuni verjetno šele začel. Tako so govorniki pliberške ljudske iniciative pretekli teden najavili, da se bodo zdaj lotili tudi te teme, saj gre precejšen del proge skozi občino Pliberk. V Rožu je iniciativi uspelo prepričati večino županov, proti gradnji pa je podpisalo že 20.000 Rožanov. Prav zaradi tega je „Hochleistungsstrecken AG“ v načrtovanju tega dela proge postala previdna in želi iniciativi ponuditi možnost sooblikovanja. Silvo Kumer Obrtni park Pliberk se predstavil na Hrvaškem Delegacija iz Pliberka je v Zagrebu predstavila možnosti naselitve podjetij. Pretekli teden je bila delegacija iz Pliberka v Zagrebu, kjer je predstavila podjetnikom možnost naselitve podjetij v obrtni coni Pliberk-Drveša vas. V delegaciji so bili med drugim župan Raimund Grilc, m. sv. Štefan Vi-sotschnig, Jurij Mandl, zastopniki bank, odvetnik občine dr. Branko Perč in zastopnik delovnega urada Velikovec. Vabljenih je bilo 500 podjetij, od katerih se je vabilu odzvalo 29. Od teh so nekateri pokazali kon- kretno zanimanje, to pa predvsem zaradi tega, ker želijo iz Pliberka na evropski trg, kar je iz Hrvaške zelo težko. Občina Pliberk je dala izdelati tudi pet-jezični prospekt, ki informira podjetja o vseh možnostih in podporah. Predstavitev na Hrvaškem je bila prva tovrstna informacijska vožnja občine Pliberk, ki se bo v prihodnje tudi v drugih državah trudila za nova podjetja. Silvo Kumer Na kratko Celovec. Združenje staršev na Slovenski gimnaziji je 11. aprila vabilo starše in profesorje na informativni večer o možnostih petdnevnega šolskega tedna. Staršem in profesorjem so predavali ravnatelja dr. Re-ginald Vospernik in Maja Ambrusch-Hoja, dr. Franček Lasbacher in Alenka Rebula Tuta. Ker bo od šolskega leta 1996/97 urnik skrčen za vsaj dve uri, bi to uvedbo petdnevnega šolskega tedna na Slovenski gimnaziji oljašalo, na Dvojezični trgovski akademiji pa kaže, da urnik ne bo zlahka dopustil črtanja sobote. Predsednik združenja staršev na Slovenski gimnaziji dr. Ivan Ramšak je popoln zagovornik petdnevnega šolskega tedna in je dobil podporo tudi od predavateljev iz Slovenije Rebule -Tute in Lasbacherja, ki sta poročala iz prakse v Sloveniji, kjer so že pred desetletji uvedli petdnevni šolski teden. Dr. Ramšak je optimističen, da se bo v okviru šolske skupnosti dalo dobiti 2/3 večino za spremembo. Po 1/3 glasov imajo profes-roji, združenje staršev in dijaki. RoŽek. Na minuli občinski seji so OVP, FPO in EL sklenili proti glasovom SPO izgradnjo stare ljudske šole, kjer bo nastal novi občinski urad. Poslopje je bilo zidano leta 1922 in je že v zelo slabem stanju. Prezidava bo stala 9 mio. šilingov. Doslejšnjo občinsko hišo pa bo občina prodala družbi „Neue Heimat" za 5 do 7 mio. šilingov. Pošta bi s tem dobila več prostora. Sele. Selanom grozi zaprtje žandarmerijske postaje. Postaja že od letos naprej ponoči ni več zasedena, po zadnjih vesteh iz notranjega ministrstva na Dunaju pa obstaja dejansko načrt, da kot edino koroško postajo zaprejo tisto v Selah. Odločitev o tem pa vsekakor še ni padla. Pri nas doma OSEBE & DOGODKI Najlepša lepotica prihaja iz Slovenije Vrba. V Vrbi so pretekli teden v kazinu izbirali najlepša dekleta iz prostora Alpe Adria. V Casineumu so nastopile mišice iz vseh dežel Alpe Adria in pri tem je žirijo najbolj uspela prepričati 18 letni Slovenka Valentina Petravič. Drugo mesto so dodelili Nemki Heike Ruppert, tretja pa je postala Hrvatica Snježani Lemič. Najlepša Korošica Brigite Rom se je uvrstila na nehvaležno 4. mesto. Miss Alpe Adria Valentina Petravič (sredina), drugovrščena Heike Ruppert (levo) in Snježana Lemič z direktorjem kazina. Obnavljajo kulturni dom Lutka z desetimi rokami kot darilo Šmihel . Predsednik KPD Šmihel Karel Gril je pri minuli premieri lutkarjev izkoristil priložnost za zahvalo ..zavezniku11 šmihelskih kulturnikov, tajniku K KZ Nužeju Tolmajerju, kateremu je podaril lutko z desetimi rokami. Vsaka roka naj bi predstavljala področje na katerem je Tolmajer aktiven in pomaga društvenikom na podeželju. Dobrla vas. Prosvetni delavci iz Dobrle vasi so se pod vodstvom nadvse_ agilnega predsednika mag. Štefana Kramarja odločili, da obnovijo dobrolski kulturni doma nad Posojilnico. Kar je ob začetku manjkalo, so bila finančna sredstva, ki jih društveniki skušajo nabrati pri ustanovah in privatnikih. Pri tem so zelo iznajdljivi: za Jožefov sejem so pred Zadrugo imeli svojo razstavišče in so prodajali pijačo in jedačo. Na Jožefovem sejmu 1996 pa bo imelo društvo SPD Srce pred Si-enčnikovo hišo v centru svojo razstavišče. Predsednik mag. Kramar je v pogovoru z Našim tednikom poročal tudi o uspešni prodaji gradbenih kamnov. Kramar: „Celo župani iz drugih občin so že kupili gradbeni kamen.11 V obno-veljenem kultrurnem domu nastaja tudi prostor za vaje. Nova odvetniška pisarna v Ljubljani Celovec/Ljubljana. V Ljubljani sta pretekli teden odprla skupno odvetniško pisarno Mirko Silvo Tischler in Valentin Kaki. Ker je danes vedno več poslov s strankami v Sloveniji, sva se odločila za ta korak, tako odvetnik Valentin Kaki, ki se je že pred leti vzel k sebi v pisarno mladega pravnika Silva Tischlerja, ki se posebej specializiral na pravno poslovanje med Slovenijo in Avstrijo. Mirko Silvo Ti sohi er je s Foltijem Kaki o m odpri postojanko v Ljubljani. Pogovor 9 HANZI MILLONIG »Težko si predstavljam Pouk slovenščine brez Mladega roda,11 tako njegov glavni urednik Hanzi Millonig. S Hanzijem Millonigom se je pogovarjal Adrian Kert. t!a§_tednjk: Bi povedali nekaj življenjskih Podatkov in podrobneje opisali vašo izobraževalno pot? .. UanzjJJi[lonig_: Star sem 39 let, po rodu Zi-,Jan' 2c|aj pa stanujem v Svetni vasi v Rožu. judsko šolo sem obiskoval na Zilji, v Gorjanah, ~ato sem se vpisal na Slovensko gimnazijo v elovcu, po maturi pa sem šel na Pedagoško kademijo. Medtem poučujem že 15 let, trenut-n° učiteljujem na Bistrici v Rožu. 45 let je že od prve izdaje Mladega roda. °d dolgoletnega glavnega urednika To-roaža Ogrisa ste prevzeli glavno uredništ-v° tega mladinskega lista. Kaj je bil vaš nagib? Pred petimi leti sem od Tomaža Ogrisa prežel glavno uredništvo, drugače pa sem v ured-'stvu že 10 let. Kmalu po pristopu sem prevzel esto blagajnika in vodil finance. Nekega dne al'St°P- Tomaž Ogris do mene in me vprašal, I 1 ne bi hotel prevzeti glavno odgovorno nalogo tako se je začelo. Pripravljen sem bil zaradi 9a, ker me to uredniško delo veseli in ker pregosto rad delam na tem področju. Odločil pa erTi se tudi zato, ker sem v teku 15-letnega Poučevanja opazil, da primanjkuje slovenskega ne9a gradiva. Imamo sicer nekaj učbenikov, ®ndar so ti že malo zastareli. Poleg tega sem Pazil in tudi iz lastne izkušnje spoznal, da dvo-d 'eni učitelji potrebujemo tovrstna besedila in e ovne liste. Tako me veseli, kadar kaj na-Sem za šolarje in učitelje. Mtadi rod je prvi povojni šolski list, ki je bil r°jen zaradi pomanjkanja primernih učbe-mkov in čtiva v času obveznega dvojezič-nega šolstva na Koroškem. Izpolnjuje to v|°go tudi še danes, ko je na voljo neprimerno več učnih pripomočkov? Kakšna je Vasa uredniška politika? 6 strinjam se s trditvijo, da je danes dosti m Veeskega čtiva. Čtiva ni nikoli dovolj, pri-anJkuje ga predvsem za tretji in četrti razred. tod6r j6-1"65 vea umnega gradiva za ljudske šole, l^l a težko si predstavljam slovenski pouk brez otru®a rocla- To zaradi tega, ker je vse manj ki so dvojezični oz. ki obvladajo en v.er|ščino in nemščino v enaki meri. Večina je tui0je'2iČna’se Pravi> da je slovenščina zanje I Jezik in po mojem je tudi tem Mladi rod v ve-0 Pomoč. Zato se v uredniškem odboru trudi-c ’ da tudi najmlajšim, to je prvo- in drugošol-m’ nudimo primerna besedila. V prihodnje GOST NAŠEM TEDNIKU bomo v uredništvu še bolj upoštevali dejstvo vse manjšega predznanja slovenščine in z ozirom na to sestavljali in izbirali besedila. Gre to v smer dvojezičnega Mladega roda? Tudi o tem smo razpravljali v uredništvu, vendar smo prišli do skupne odločitve, da Mladi rod naj ostane slovenski šolski list. Šolarji se tega zavedajo, odvisno je od posameznega učitelja, kako si z Mladim rodom pomaga. Glede tega sem malo žalosten, da Mladi rod sicer naročajo v tretjem in četrtem razredu, kjer je subvencioniran, zelo malo pa v prvih in drugih razredih, kjer ni subvencioniran. Treba pa je reči, da cena v višini 100.- na leto ni previsoka. Odvisno je bolj od učnega osebja in volje. Nekateri učitelji se bojijo zahtevati prispevek, ker je le še dodatna finančna obremenitev ob številnih drugih prispevkih. Najboljši izhod bi bil, da država prevzame stroške za vse razrede. Kako vi karakterizirate Mladi rod? Je zvezek v prvi vrsti didaktični pripomoček učiteljem ali pa bolj berilo za prosti čas šolarjev? Dejstvo je, da se je način pouka zelo spremenil. Danes je bolj v ospredju odprto poučevanje, to se pravi da učenci aktivno sodelujejo in zato so delovni listi, pesmice in zgodbe iz | Mladega roda zelo koristne. Tako je zame argument nekaterih učiteljev, češ da se zaradi neznanja šolarjev ne splača naročiti Mladega roda, neverodostojen, posebno še ob dejstvu, da kljub temu uporabljajo gradivo iz Mladega roda. H karakterizaciji toliko: Vemo, da otroci v prostem času vse manj berejo, sploh slovensko. Zato je zame Mladi rod v prvi vrsti didaktični pripomoček učiteljem. Dodatni učinek je, da Mladi rod prek otrok prihaja v družine in tako še drugi družinski člani preberejo to in ono iz njega. Opaziti je, da so prispevki večinoma izpod peresa koroških slovenskih avtoric in avtorjev, v veliki meri učiteljic in učiteljev samih. Se na to polaga posebna pozornost? Na to smo prav ponosni, da domači avtorji objavljajo v Mladem rodu. Nekateri so prav z Mladim rodom storili prve korake v javnost kot npr. Hermann Germ, Mili Hrobath ali Dorli Ham-merschall. Važno je to tudi s tega vidika, da se avtor, ki sam prihaja s podeželja, zna v otroka vživeti in ve, kje otroku kaj manjka in kaj potrebuje. Pomen slovenščine in poučevanja tega jezika se je zadnja leta spremenil. Kako vi doživljate razvoj slovenščine na ljudskih šolah? Kakšne so vaše prognoze za prihodnost? Kakor rečeno je slovenska jezikovna kompetenca med šolskimi začetniki vedno slabša, zato zanje ne gre govoriti več o klasičnem dvojezičnem pouku, ampak je učenje slovenščine za mnoge učenje tujega jezika. Zato bo glede poučevanja treba premisliti, kako najti najboljši način za razrede, kjer je znanje slovenščine na zelo različnih ravneh oz. za razrede, kjer so vsi prijavljeni k slovenščini in za takšne, kjer niso vsi prijavljeni k slovenščini in je zaradi tega potreben asistenčni učitelj. Boljša rešitev za jezikovno izboljšanje bi po mojem bila, ko bi se namesto dvojezičnih ur uvedle čisto slovenske in čisto nemške ure. Po modelu Mohorjeve ljudske šole? Ne čisto po tem modelu, saj bi nejezikovne ure ostale dvojezične. Spremenile bi se le jezikovne ure, npr. en dan ura slovenščine, en dan ura nemščine. Seveda pa bi se morali starši s tem strinjati. Kako si razlagate dejstvo, da prijave k pouku slovenščine naraščajo, hkrati pa upada znanje slovenščine? Starši se vse bolj zavedajo tega, če več znaš, več veljaš. Tako tudi starši brez znanja slovenščine prijavljajo otroke k slovenščini, najbolj iz gospodarskega vzroka, da tako rečem. Drugi vzrok je v tem, da je Slovenija z odcepom od Jugoslavije postala odprtejša in s tem izginja tudi strah do slovenščine. Primer gospe VVedenig kot koordinatorke slovenskega jezika na Pedagoški akademiji brez izpopolnjenega znanja slovenščine je sprožil ogorčenje. Je bila izbira nesrečna ali velja kritika predvsem nepripravljenosti jezikovno kompetentnejših učiteljev/ic? Poglavitno napako sta po mojem naredili osrednji organizaciji, ker se kljub vednosti, da bo postalo mesto prosto, nista pozanimali za naslednika in nista nagovorili mogočih naslednikov. Mene npr. je nagovoril le Tomaž Ogris. Po drugi strani pa je bilo mesto javno razpisano in vsi so imeli možnost, da zaprosijo. Moram pa reči, da se gospa VVedenig zelo trudi in sam imam le dobre izkušnje z njo. Hvala za pogovor. Kultura Kultura / Žalostni vesti 11 Zborovodja SPD Rož in glasbenik Lajko MHisavijevič „Oj, tan stoji na lipa .. SPD „Rož“ pripravlja koncert ziljskih žegnanjskih pesmi v priredbi Sama Vremšaka; pleše in gode AFS „France Marolt11 iz Ljubljane. Že leta 1963 je zborovodja in glasbenik Lajko Milisavljevič zapisal obredne pesmi ziljskega žegnanja, ki so jih takrat še peli fantje pri maši in po štehvanju pod lipo ob „prvem reju“. Neštetokrat je od takrat obiskal štehvanje v vseh ziljskih vaseh in posnel obredne pesmi, da bi se izluščila čim bolj pristna oblika ljudskega petja. Zbral je zvočne posnetke v Čačah, Blačah, Čajni, Dolah, Labenčah, Spodnji in Zgornji Bistrici, Straji vasi in Zahomcu. Pristne ziljske obredne plese sta zapisala Marija Šuštarjeva in dr. Radoslav Hrovatin. Razlago narodnega običaja je prispeval rajni Niko Kiregl, ki se je najbolj poglobil v domače običaje. Da bi se pesmi in plesi ohranili kolikor se da neokrnjeni tudi za naslednje generacije in se ne bi preveč odtujili v prireditvah za turiste, se je letos odločil, da jih v priredbi S. Vremšaka predstavi širši publiki. Koncertna izvedba, za katero je prevzel Marjan Sticker scensko oblikovanje in Marica Sima-VViegele povezavo, bo v farni dvorani v Št. Jakobu 27. aprila ob 20 uri. Ponovitev v nedeljo, 28. aprila, ob 14.30. Obiskovalci bodo dobili skrbno pripravljeno boršuro, z vsemi teksti in pesmimi, da ne bo utonil v pozabo še ta dragoceni del narodne dediščine. Lajko Milisavljevič v pogovoru za Naš tednik: „lz vsega gradiva sem izbral okrog 20 pesmi iz Bistrice in Zahomca, ki obsegajo vse dogajanje okrog žegnanja, od „glihanja“ konte 14 dni pred žegnanjsko nedeljo preko sv. maše, reja pod lipo in ljudskega rajanja v gostilni do „poganjalice“ tri tedne po žegnanju. Iz prvih reakcij ljudstva, tudi iz Zilje, ugotavljam, da se večina strinja z nami, ko poskušamo tudi obredne pesmi negovati, očistiti nepotrebnih sodobnih dodatkov in ponuditi ljudem v pristni obliki. Tudi na koncertni izvedbi smo upoštevali tri elemente: ljudsko petje, narodne plese in zborovske pesmi. Zame je to velik dogodek in prijela me je kar nekakšna kreativna d raž, ki človeka žene v ustvarjalnost. Zelo bi me veselilo, če bi ljudje razumeli in dobrohotno sprejeli trud vseh pevcev in pevk, ki jim je ohranitev slovenske kulture na Koroškem srčna želja.11 ... . Alojz Angerer Hristos voskrese-ristus je vstal! Na belo nedeljo - 14. aprila, ko je pravoslavna Cerkevletos veliko noč (po starem julijanskem koledarju), je nas Rožane razveselil „Akademski zbor Mihail Clz St. Petersburga (Rusija). Na predvečer pa je navdušil tudi v Šmihelu. Ta vrhunski zbor ima že dolgo tradicijo. Njegovi začetki segajo nazaj v leto 1476 (pred 520 leti). Zbor je bil ustanovljen za potrebe Cerkve in države in je bil nepogrešljiv pri bogoslužju ter na dvoru. Prvi - bistveni - del koncerta je nam posredoval speve iz mogočne pravoslavne velikonočne liturgije. Velika noč je za vse kristjane „praznik vseh praznikov" in „je zares presrečna noč, v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom". Ko je leta 1899 doživel veliki nemški pesnik RAINER MARIA RILKE še v stari, carski Rusiji velikonočno bogoslužje s slovesnim petjem v Kremlju, v tedanjem središču ruske pravoslavne Cerkve, je bilo to zanj nadvse globoko versko doživetje, o katerem je zapisal pozneje: „Enkrat sem doživel veliko noč ... To je bila moja velika noč, in prepričan sem, da bo to zadostovalo za vse življenje." („Mir war ein einziges Mal Ostern . . . Das war mein Ostem, und ich glaube, es reicht fur ein ganzes Leben aus.“) Podobno smo tudi mi poslušalci podoživljali to rusko velikonočno bogoslužno petje. Napolnili smo veliko Marijino romarsko cerkev v Podgorjah v Rožu. Zbor „M. Glinka", ki ga vodi uspešno od leta 1974 g. Vladislav Černušenko, je predvajal verske liturgične skladbe od Grečaninova, Sviridova, Degtjareva, Čes-nikova, Bortnjanskega, Mo-kranjca (srbski pravoslavni komponist) in Rahmaninova. V krajšem drugem delu, ki je brez presledka sledil, so nam pevci-gostje in Sankt Petersburga zapeli nekaj zelo znanih in priljubljenih ruskih narodnih pesmi, med njim seveda pesem o Dvanajsterih razbojnikih in Večerni zvon. Kot poklon Slovencem, ki so zbor povabili v Slovenijo, pa smo uživali slovensko priljubljeno narodno „Pa se sliš‘ od svetga Vida zgun“. »Akademski zbor Mihail Ivanovič Glinka" iz Sankt Petersburga je dosegel pod vodstvom dirigenta Vladislava ČERNUSENKA prav visoko umetniško raven in zna ubrano zapeti najnež-nejši pianissimo in najmočnejši fortissimo. Oboje poslušalca kar pretrese in pozabi, da je še na tem svetu. Poleg zbora je treba pohvaliti posebno tudi še vse soliste in solistke: vse Tudi v Šmihelu (v farni L usil ruski Akademski zbor Mihail Glinka Domačini ne pomnijo, da bi bila cerkev tako nabito poF£ obiskalo nad 600 poslušalcev, mnogo tudi iz vrst večinskega naroda. Prireditelji so bila kulturna ' eske in pliberške občine in KKZ. Vse čast njim, posebej pa še tajniku KKZ Nužeju Tolmaierju, & ulturno doživetje! Slika: Fera base, baritone, tenorje, a!' tistko, mezzosopranistke i” sopranistke. To so seved3 sami šolani in izvežba[J' glasovi, ki znajo glas pravil' no nastaviti in držati. Iz vsa kega tona in melodije pa$e sliši navdušenost in vesel? do petja. Prav staro tratile1! jo pa imajo temni, globo!1 ruski basi, ki so vsemu svetu za ra/ed 'n ^ znai° poslušalce zača- Da so nas ruski pevci in pevke er_ solisti in solistke že kar ob začetku pritegnili in začarali in da so bili v stanju, napetost do konca oncerta stopnjevati, to je pač do-az veličine tega vrhunskega Pevskega ansambla, ki spada go- tovo med najboljše pevske zbore na svetu. Hvala KKZ (posebno Nužeju Tolmaierju), da je organizirala tudi na Koroškerm dva nastopa (v Podgorjah in v Šmihelu), hvala in veliko priznanje pa seveda zboru, solistom in zborovodji za tako enkratno pevsko-glasbe-no doživetje! dr. Anton Feinig Leteči žabon nad Šmihelom Uspela premiera šmihelskih lutkarjev, ki so uprizorili modificiran0 verzijo pripovedi Lenčke Kupper o leteči žabi. k j ■ Sl -flBp JgE Šmihelska lutkarska skupina z režiserjem Marjanom Bevkom in * Marino Bači (spredaj). šrnihelski lutkarji so preteklo nedeljo predstavili svojo naj-n°vejšo igrico »Leteči žabon", Kl je v nabito polni farni dvora-n' žela veliko navdušenega aPlavza pri otrocih, odraslih, Predvsem pa pri strokovni pu-11 k' pozitivno kritiko. V teku 18 et Je šmihelsko lutkarstvo do-Seglo zelo visoko raven, kar Se je videlo tudi na tej predsta-V|- pod režijo Marjana Bevka mladi modificirali pripoved enčke Kupper »Leteča žaba". °krat je bil namesto žabe Piavna oseba žabon, ki želi Poleteti do1 lune in planetov in Pri svojih nežabjih prizade-Var|jih poči. Morala zgodbe -kdor visoko leti, nizko pade" ni samo poučna, ampak tudi zelo zabavna. Zelo melodični in z lutkovskimi kretnjami sin-kronizirani glasbeni vložki (komponiral jih je Aldo Kumar) ter zanimiva osvetljava (Niko Krištof in Florijan Krivograd) so dali predstavi poseben čar. Lutke so izdelali lutkarji v skupinskem delu z Marino Bačar, ki je prvič sodelovala s Šmihelčani. Z voditeljico skupine Kristino Trap-Jernej pa bodo lutkarji že kmalu pri novem delu, ki ga bodo naštudirali avgusta v Fiesi. Prej pa bodo gotovo še marsikje na Koroškem razveselili otroška srca. Silvo Kumer „Nikoli ne bom prenehal biti.“ Marjanu Borisu Pinterju - 31. 1. 1976 do 12. 4. 1996 - v slovo. »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl." Te besede sta sestri Marta in Marija skorajda očitajoče rekli Jezusu. Jezus pa je Lazarja obudil iz smrti k novemu življenju. Rojstvo, življenje, smrt. Večna, nenehno se ponavljajoča skrivnost naše biti. Kdo od nas smrtnih jo bo dokončno doumel, dojel? Če umre kdo, ki je doživel polnost let, to doživljamo z razumevanjem. Je dozorel, prišel je čas odhoda. Smrt mu je ponudila roko, kakor sestra mu jo je ponudila, zanjo je prijel in sestra ga je pospremila tja, na oni svet. Kaj nas tam čaka? Ne vemo, a upanje in vera nam svetita. Če umre otrok v rosnih dneh in letih, nam je hudo, nas boli. Bol poteče, spomin ostane. Če umre človek, ki si je že odprl vrata v svet, je že storil samostojne korake v ta svet, ta svet že začel po svoje oblikovati, bolečina udari z vso silnostjo, kakršne je zmožna le narava. Kaj človeka žene v slovo od življenja? Kake muke je moral pretrpeti? Nihče od nas ne ve prave besede. Do zadnje skrivnosti se ne bomo dokopali. Kaj človeka žene v odpoved tukajšnjemu življenju? Morda še upanje na boljše, na lepše življenje tam, na onem svetu. Tudi Jezus je v smrtnih bolečinah na križu zavpil »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" Kdo bi znal besede tolažbe? »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen" pravi apostol Pavel. Od Marjana Pinterja smo se poslovili v torek, 16. malega travna, v Kapli ob Dravi. Pogrebne obrede je vodil župnik Franc Hudi ob asistenci Jožeta Andolška in patra Romana iz Sveč. Jože An-dolšek je z besedami vere, upanja in ljubezni rekel zemeljsko slovo Marjanu in skušal najti tolažbe žalujočim. V imenu Drave se je poslovila in zahvalila Helga Mračnikar. V slovo je zapel sveški cerkveni zbor. Očetu Štefanu in mami Marici pa sestrama Tamari in Natalji izrekamo sožalje. Marjan naj uživa božji mir. Pesnik Edvard Kocbek je zapisal v Molitvi: »Vse je večno, kar nastane, rojstvo je močnejše od smrti, vztrajnejše od obupa in samote . . . Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen." BAČE: Slovo od Valentina Baumgartnerja Pred nedavnim je v Bačah umrl Valentin Baumgartner. Dosegel je izredno visoko starost - 97 let. Rajni se je rodil leta 1899 pri Novinjaku v Ovčeni. Že kot otrok je moral spoznati krutost življenja: svojo mater je zelo zgodaj izgubil zaradi njene smrtne nesreče pri delu, kot žrtev prve svetovne vojne pa je izgubil roko. Toda to ni bilo vse. Ker je bil zaveden Slovenec, je po plebiscitu moral zapustiti Koroško. Svoj novi dom je našel v Tržiču, vendar se je po koncu 2. svetovne vojne vrnil spet v svoj domači kraj. V Bačah sta si z ženo Marico, ki mu je rodila štiri otroke, sezidala hišo, sam pa je delal v podjetju svojega strica, na Baum-gartnerjevi žagi. Med vojno je bil njegov oče predviden tudi za pregnanstvo, a mu je na srečo bilo prizanešeno. Svoje zadnje zemeljsko počivališče je Baumgartnerjev Folti našel na Božji njivi v Ločah. Pogrebni obred je vodil domači župnik Stanko Olip, ki ga je v pridigi označil kot narodno zavednega in dobrega farana. Naj bo Baumgartnerjevemu Foltiju domača zemlja lahka! -Kuj- 12 Rož - Podjuna - Zilja Premiera „Obiski“ na sončnih Radišah Vzljubili so gledališče in v preteklih letih tudi priljubljenega avstrijskega pisatelja Felixa Mittererja. Že tretjič so se člani gledališke skupine SRD Radiše odločili za njegovo besedilo in tokrat v soboto, 13. aprila 1996, zvečer uprizorili tri enodejanke v premierni predstavi „Obiski”. Tomaž Ogris je posrečeno prevedel vsebino iz nemškega originala v slovenščino, Nuži VVieser pa je tudi tokrat z navdušenjem dajal režijska navodila. Veselje in polnodušnost radiških ljubiteljskih gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev je gledalca ob sobotni premieri prijetno presenetila. Še v temi gledalec zasliši zvoke prijetne zabavne glasbe, občutek vsakdana, nič nenavadnega. Brž ko pa luč prežene temo, slika osvetljenega prostora prijetnemu počutju hipoma primeša grenčico neugodja. Stene s horizontalnim trakovnim muštrom na drobno režejo prostor in sprožijo neprijeten občutek stiske. Zaprti prostor z mrzlimi železnimi mrežnimi vrati gledalca neusmiljeno vklene v enolični sivi svet brez izhoda. Le močni vir svetlobe v ozadju sicer še vzbuja upanje, toda močnejši ko postaja, bolj se v gledalca reže mrzlina težkih iz neštetih štirikotnikov zvezanih mrežnih vrat. V ta odrinjeni in brezupni prostor drug za drugim stopajo pari, osamljene, vase zaprte osebe, ki jih je kdaj nekoč mogoče le povezovala toplina odkritih človeških odnosov. Zdaj se gledalcu predstavljajo vase zaprte okamenele postave v domu za ostarele, v jetnišnici in v umobol- nici, na krajih, ki jih je pripravil človek človeku. Vsakršen poskus srečanja v pogovoru se v hipu izniči in medsebojno odtujenost in osamljenost le še za korak stopnjuje. Radišani so se pogumno lotili zahtevne, zanimive psihološke karakterne igre. Izkazali so se s svojim vnetim pristopom in temperamentno - tu in tam mogoče le s preveliko zagnanostjo rojenega komedijanta - odigrali predstavo. Uspeli so dati predstavi potrebno napetost, da so v gledalcu vzbudili občutek kratkotrajnosti. Članom gledališke skupine slovenskega prosvetnega društva Radiše prisrčno čestitamo; vse priznanje si zaslužijo igralke in igralci: Ludvik Ogris, Justi Pisjak, Martin Ogris, Jasmina Ogris, Tomi Rogaunig in Leni Ogris. Milan Hrast in Nuži VVieser sta poskrbela za sceno, Niko VVieser za osvetljavo in Hannes Tolmaier za brezhibno odrsko tehniko. Predstavo priporočamo, gledališčnikom na Radišah pa želimo še mnogo uspešnih uprizoritev. Integracija - izziv ali preobremenitev Diskusijski večer o nadvse aktualni temi in s strokovnjaki v Tischlerjevi dvorani. Prihodni ponedeljek, 22. aprila 1996 (ob 19.30) bo v Tischlerjevi dvorani v Mohorjevi diskusijski večer o vprašanju ..Integracija -izziv ali preobremenitev". Iniciator večera Pavle Zablatnik je povabil štiri strokovnjake (Heinz Forcher, univ. doc. prim. dr. Georg Spiel, mag. Elfriede Grumet, univ. prof. dr. Konrad Pill-wein), ki bodo podali uvodne misli, na osnovi katerih naj bi se razvila razprava med udeleženci. Zakaj prav tema o integraciji? Zablatnik: „Že preklo leto julija smo imeli podoben diskusijski večer na to temo, to pa zato, ker je bila s tem vprašanjem soočena tako Mohorjeva ljudska šola kakor tudi otroški vrtec. Tokratni večer pa naj bi bil nadaljevanje, kjer naj bi med drugim prišle na dan tudi nekatere izkušnje in težave, ki so nastopile v sklopu z integracijo med tem časom!" Vabljeni niso le starši otrok Mohorjeve ljudske šole in otroškega vrtca, pač pa vsi, katerim je integracija - ne le prizadetih - pri srcu. Diskusija bo v nemškem jeziku, vodil pa jo bo Karl Mitterer. Med prireditelji je tudi društvo „Živopisana jadrnica", ki se še posebej trudi za združevanje. Prav o tem društvu ter o potrebi polnopoklicnega nastavljenca bo prihodnji ponedeljek, pred diskusijskim večerom (od 18.30 do 19. ure), zanimiva oddaja v živo na radiu slovenskega oddelka. j Abrahama je srečala Justi Gladek iz Spittala ob Dravi Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo vsi domači, ki kličejo slavljenki še na najmanj enkrat toliko let! V Št. Rupertu pri Velikovcu t obhaja visoko obletnico življe- 1 nja Helena VVernig. Slavljen- 1 ki prisrčno čestitamo ter želi- ' mo tudi v prihodnje vse lepo I in dobro! ' Mag. Rihardu in Loneji Jernej se je rodil sinček Filip < Srečnima staršema iskreno | čestitamo, mlademu Filipu po želimo vse lepo in dobro, -predvsem pa mnogosreče no življenjski poti. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo sorodniki in prijatelji! Osebni praznik obhaja Helena Koletnik iz Čirkovc, za kar iskreno čestitamo m želimo vse najboljše! Pretekli ponedeljek je obhajal 35. rojstni dan Rihard Pečnik iz Drveše vasi pri Pliberku. Iskreno čestitamo! Sonja Kreutz iz Pliberka j3 obhajala rojstni dan. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam Našeg3 tednika se pridružuje EL. V Bučinji vasi je preteklo nedeljo slavil 60. rojstni da3 Flori Kelih. Slavljencu ob tem lepem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, veselj3 in mnogo življenjske energije! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznil) Zofiji Majtan z Metlove, Ka,! VVohlbang iz Goselne vasi Heleni VVuttej iz Pogrč, RK dolfu Urbanu iz Gorič, Petrb Sternu iz Stare vasi, Georg3 Sturmu iz Mokrij in Helen1 Omatsch iz Spodnjih Vinar Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo n3 mnoga zdrava in sreče poln3 leta! Čestitkam se pridružuj3 uredništvo NT. Na Moščenici pri Bilčovs3 sta obhajala rojstni dan NeŽ1 in Joži Reichmann, po domače Linčijeva. Obema iskre no čestitamo in želimo vs3 najboljše,_ predvsem trdneg3 zdravja! Čestitkam se pridrU" 13 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO ti -i. /• S’ žuiei° otroci, ki se zahvaljujejo i° za vse prejete dobrote. j- at Naslednje voščilo je namenjeno obirskemu župniku Tomažu Holmarju, ki je te dni obhajal ^ rojstni dan. Ob tem visokem 3- osebnem prazniku iskreno česti-v am° in kličemo na mnoga^zdra-' 'n milosti polna leta! Čestit-,0 kam se pridružujejo farni svet in Vsi farani. "j' ^ Dvoru pri Šmihelu je včeraj P' °. najala rojstni dan Hedi Lo- 1 P'nsky. Iskreno čestitamo in ja želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Na Tešinji je obhajala osebni praznik Mici Fugger. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti zdravja in osebne sreče! Pred nedavnim je obhajal osebni praznik Mirko Janežič, po domače Lucman. Osebne sreče, zdravje in mnogo veselja mu želijo člani društva upokojencev Št. Jakob. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V domu za ostarele v Beljaku je obhajala 82. rojstni dan Roza Papala. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in veselja! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo nekdanji farani z Marije na Žili, ki se radi spominjajo nekdanje dolgoletne kuharice ter ji kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta! 80. rojstni dan je slavila Nani Ledervvasch iz Bistrice v Rožu. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! o, 13 m u- ČESTITKI TEDNA ja 'C, in b- rd li- je no ar ga do afl ob no ar Ija O1' jd- iik ati isi. IU' :rd at (O' 3ib na na jj6 'Sd eži je- re- ba 4 rJ- ss5 Visok jubilej Helene Rudolf Včeraj, 18. aprila 1996, je dopolnila 90 let življenja Helena Rudolf, po domače Rudolfova Lena z Bistrice pri Šmihelu. Poznamo jo kot zelo prijazno 'n dobro ženo, in ki se kljub visoki starosti veseli Presentljivo dobrega zdravja. Rada je v družbi, zato je vedno vesela obiskov, še posebej svojih devetih otrok. Le-ti so ji preteklo soboto storili najlepše darilo s tem. da so se vsi - čeprav razstrese-ni po celi Avstriji - zbrali °krog nje ter dvignili kozake ob tem izrednem jubileju. Bila je vesela in nadvse hvaležna, čeprav ji je bilo nato slovo zelo težko. Heleni Rudolf ob tem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo! Želimo ji obilo Božjega blagoslova, predvsem osebnega zadovoljstva in da bi se še dolgo veselila tako trdnega zdravja. Življenjski jubilej spoštovanega duhovnika i ZVestitka prihaja sicer s kraj-xzšo zamudo, zato pa toliko bolj iz srca - prof. Jožetu Ro-pitzu, ki je pred nedavnim praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Pravzaprav težko verjameš, da je slavljenec vstopil že v sedmo desetletje svojega življenja. Ostal je takšen, kakršnega smo vedno poznali, zlasti še tisti, ki smo smeli biti njegovi gojenci v Mohorjevem dijaškem domu ali ministrantje v času njegovega kaplanovanja v Pliberku: poln duhovne in delovne mladostnosti, obdarjen z zdravim humorjem in s smislom za naravne in nadnaravne dobrine. Zato tudi ni čuda, da velja njegova velika ljubezen - poleg duhovniškemu poslanstvu - glasbi in petju. Na Dunaju je študiral cerkveno glasbo, postal nato na raznih višjih šolah, mdr. na Slovenski gimnaziji in na šoli v Št. Petru, profesor za glasbo in verouk, uveljavil se je kot komponist, še posebej s svojim življenjskim delom „Reke mojega življenja", postal je škofijski kantor, poznamo pa ga tudi kot neutrudljivega vodjo Mešanega pevskega zbora Jakob Petelin Gallus. Zbor „Gallus“ je prevzel leta 1983, izdal je z njim več kaset oz. zgoščenk, obrajžal skoraj pol sveta, na primer Južno in Severno Ameriko ter Avstralijo, skratka: Bog ve, ali bi brez prof. Ropitza sploh še obstajal - gotovo je z njim uspel z neverjetnimi dosežki. glasbenika Ob vsem tem pa slavljenca odlikuje še nekaj, kar le malokdo od nas obvlada in za kar bi se morali toliko bolj truditi. Odlikuje ga predvsem tudi njegova odprtost in odkritost. Njegov pogled na življenje in družbo je sodoben, in kljub temu ni modernističen. Dobro se zaveda vrednot, ki so za tega ali onega morda preživete, v resnici pa so ljudem že stoletja bile neprecenljiva opora. Zanje se bo slavljenec vedno zavzel, neglede na to, ali je oportuno ali ne. Zato ni samo priljubljen v družbi pevcev, prijateljev in znancev, temveč je tudi nadvse verodostojen, zlasti še kot duhovnik. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo obilo Božjega blagoslova, duhovne in telesne energije ter še veliko nadaljnjih uspehov in veselja pri glasbenem, pevskem in duš-nopastirskem delovanju. Ad multos annos! Janko Kulmesch V torek bo obhajala rojstni dan Mihaela Fugger iz Podrožce. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo sodelavci v 3. nadstropju Mohorjeve, še posebej KKZ. V Selah obhajata osebni praznik Helena Dovjak iz Grabna in Zofija Male. Obema iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta! V Šmiklavžu ob Dravi je slavil 75. rojstni dan Necej Taupe. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo mnogo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! 70. obletnico življenja je slavila Apolonija Žmautzer iz Štebna pri Globasnici. Iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Zunder, ki bo v soboto, 20. aprila, stopila s svojim izvoljencem Francem pred poročni oltar. Obema že vnaprej prisrčno čestitamo in želimo mnogo skupne sreče, zlasti medsebojnega razumevanja! Čestitkam in željam se pridružujejo vsi domači, ki upajo da bosta tudi v prihodnje rada zahajala domov. V Vogrčah je obhajala 16. pomlad Angelika Polesnik. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim članom: Mihu Sadjaku iz Šmihela, Florijanu Dlopstu iz Podgore, Anki Zdovc iz Goselne vasi in Stanku Vavtiju iz Šmihela. Vsi ostali člani društva upokojencev prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Malencah se veselita rojstva drugega otroka - hčerkice Antonije - dr. Marija Novak-Trampusch in dr. Peter Novak. Srečnima staršema in bratu Gregorju iskreno čestitajo babica, dedej, teti in gotej. Mali Antoniji pa želijo vse lepo in dobro na življenjski poti. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika. 75. rojstni dan je slavila Olga Žmaucer iz Vogrč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT. E N PETEK, 19. april Kulturna obzorja. SOBOTA, 20. april Od pesmi do pesmi -od srca do srca. NEDELJA, 21. april 6.00- 7.00 Duhovna misel (Heidi Lampich-ler). Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen Karnten. 18.00- 18.30 6 x 6-Domače uspešnice. PONED., 22. april Kratek stik. TOREK, 23. april Partnerski magacin. SREDA, 24. april Domača glasbena mavrica. Večerna 21.04-22.00 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 25. april Rož - Podjuna - Žila. PETEK, 26. april Kulturna obzorja. RADIO/TV, PRIREDITVE pete' 19. aprila 19! K NEDELJA 21. april 96, 13.30 PONEDELJEK, 22. april 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Doprinos republike Avstrije k notranji varnosti na račun dobrososedskih odnosov med državama. 1 Za boljše poznavanje in krepitev sožitja: kulturni teden koroških Slovencev v Gmun-du. ■ Kar Janezek vzljubi, Janezu lepša prosti čas -„NAJBOLJŠI PRIJATELJI", sejem slovenske otroške in maldinske knjige. ■ Fizioterapija - medicinska veda, ki se ukvarja z motnjami človeškega gibanja. • Akademski zbor „M. GLINKA" iz S. Petersburga je obiskal Koroško. • Koroški derbi v 2. zvezni nogometni ligi: SAK : SPITTAL Petek, 19. april ŠT. JANŽ „Težki čas ne vrni se“ Pričevanja domačinov o dobi nacizma Čas: ob 20.00 Kraj: v k&k centru v Št. Janžu ŠMIHEL Predavanje „Žarčenje, zdrava prehrana, kislina ...“ Predavatelj: Heinrich Dickers-mann, fizioterapevt Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel Sobota, 20. april ŠKOCIJAN Jubilejni vigredni koncert ob 20-letnici mladinskega kulturnega dela v Škocijanu Čas: ob 20.00 Kraj: dvorana Kassl Nastopajo: otroški zbor, pevska skupina NOMOS, MoPZ Vinko Poljanec, cerkveni zbor Škocijan in Fantovski kvartet Prisrčno vabljeni, predvsem nekdanji, zdaj odrasli pevci in pevke otroškega zbora BISTRICA NA ZILJI Bvaži pr Žile - Fruhling im Gailtal Nastopajo: Marija Bartoloth, Višarski kvintet, družina Zwit- ter, Dvojezični zbor/Der zwei- sprachige Chor Čas: ob 19.30 Kraj: v kulturni dvorani ŠT. JANŽ Predstavitev filma .jžongler Felix“ Cas: ob 19.00 uri Kraj: K&K center v Št. Janžu Nedelja, 21. april Moderacija: Karl Mitterer-Katoliška prosveta/KBW Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli, 10,-Oktober-Str. 25/1, Celovec Čas: ob 19.30 Prireditelji: Združenje staršev LŠ, Mohorjeva, Otroški vrtec „Naš otrok", Katoliška prosveta Celovec, Arge Behinderteninte-gration Karnten, Kunterbuntes Segelboot/Živopisana jadrnica Torek, 23. april ŠT. JAKOB Koroški Slovenci in avstrijska nacija - predavanje z diskusijo Predava: univ. prof. dr. Andrej Moritsch Kraj: v Regionalnem centru Čas: ob 19.30 ŠT. JANŽ Okrogla miza „Pomen izven-šolskih dejavnosti za otroke Predavateljica: Jadranka Trošt Kraj: v k&k centru Čas: ob 20.00 Petek, 26. april KOTMARA VAS Koncert „S pesmijo v pomlad11 Čas: ob 14.30 Kraj: ljudska šola Nastopajo: mešani pevski zbor »Gorjanci11, otroški zbor ter mladinska skupina »Gorjanci11, Andi Martin - harmonika, ansambel Goritschnig, Kotmara vas, otroški zbor in instrumentalna skupina ljudske šole v Kotmari vasi, trio Luneš-nik in Danica Hanuna, dekliški kvartet Borovlje Prireditelj: SPD Gorjanci ŠT. JANŽ Teater za otroke »Jurka11 Gostovanje gledališke skupine Dobrla vas Čas: ob 10. uri Kraj: v k&k center v Št. Janžu Ponedeljek, 22. april CELOVEC Integracija - izziv ali preobremenitev Diskusijski večer z gosti: Heinz Forcher (Tirolska) - Inte-gration: Osterreich, univ. doc. prim. dr. Georg Spiel - oddelek za nevropsihiatrijo in posebno pedagogiko, mag. Elfriede Grumet - ravnateljica/Sonder-schule 3, Celovec, dr. Konrad Pillvvein - otroški zdravnik Kraj: v K&K centru v Št. Janžu ŠT. JANŽ Komedija »Maček v Žaklju11 (Georges Feydeau) Cas: ob 20.00 uri Kraj: v K&K centru v Št. Janžu Gastuje: gledališče »Dva obraza" iz Celja ŽELEZNA KAPLA Lovski ples s kulturnim programom Cas: ob 20.00 uri Kraj: Hotel Obir Nastopata: Lovski oktet .Teca-Mežica11, Lovski zbor Železna Kapla. Za ples igra ansambel »Rosa11 Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla ŠT. JAKOB Koncert „Oj, ta n stoji na lipa'1 (Ziljski žegen, štehva-nje in prvi rej) Čas: ob 20.00 uri (ponovitev v nedeljo, 28. 4.1996 ob 14.30 uri) Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož“ CELOVEC Premiera igre „Krach im Hause Gott“ tirolskega avtorja Felixa Mittererja Čas: ob 20.00 uri Kraj: v »Felsentheatru11 (vhod skozi botanični vrt na Križni gori) v Celovcu Nadaljnje ponovitve: v soboto, 27. 4. in nedeljo, 28. 4. 1996 na istem mestu ob enakem času. Prireditelja: SPZ in gledališka skupina Teater brez ... CELOVEC Pomladansko srečanje Čas: ob 20.00 uri Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli, 10.-Oktober-StraRe 25 v Celovcu Vašega obiska se veselijo starši I. A in I. B razreda, Združenje staršev in učiteljski zbor HODIŠE Igra »Obiski11- tri enodejanke Ostavitev, Zločinka, Pšenica na avtocesti Čas: ob 20.00 uri Kraj: v grajski stali v Hodišah Gostujejo člani igralske skupine SPD »Radiše11 Prireditelj: SPD »Zvezda11 v Hodišah Nedelja, 28. april ŠT. PRIMOŽ Komedija „Maček v Žaklju11 Čas: ob 20.00 uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Gastuje: gledališče »Dva Obraza" iz Celja Prireditelj: SPD »Danica11 VOGRČE Veseloigra „Poročil se bom s svojo ženo“ Čas: ob 19.30 uri Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Nastopa starejša igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: KKD Vogrče ROŽANSKA KULTURNA Vb GRED Informacijske prireditve na temo: »Železnica skozi Rož11 25. april, ob 20. uri: ktf turni dom v Ledincah Referenta: dipl. trg. Helmut Koffler, mag. Peter VValdhauser Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) Akcija: Skupno naroči sadnih dreves vigredi 96 Na željo mnogih je Kt za vigred 96 še enkrat f ganizirala skupno naroč sadnih dreves. Sadna drevesa (sortef bolka): Bohnapfel, Grave! Steiner, Jonathan, Bril nerling, Kronprinz Rude lahko naročite pri zadre Št. Jakob v Rožu (tj 04253 / 2211. Joži Seli telkopf) ali pri KIS (*! 0463/54864). Naročila najkasneje c 22. aprila! blažfcj f en tej PLIBERK Velika izbira koles no ugodni ceni! Sobota, 27. april GLOBASNICA Ljudska igra „Deseti brat11 (Josip Jurčič) Cas: ob 20.00 uri Kraj: v farni dvorani v Globasnici Nastopa: Dramska skupina kulturnega društva„Gornji grad" Režiserka: Anica Štakne Prireditelj: SKD v Globasnici ŠT. JANŽ Občni zbor Zveze slovenskih žena Čas: ob 16.30 uri Krščanska kulturna zveza v CelovciJ in Kulturno društvo Škocijan Srečanje mladinskih zborov nedelja, 28. aprila 1996, ob 14.30 v dvorani Kassl v Škocijanu Nastopajo: Otroški zbor Škocijan Pevska skupina Nomos, Škocijan Otroški zbor SPD »Danica11, Št. Primož Otroški zbor Galicija Mlada Podjuna, Pliberk Vidrinska Dekleta, Vidra vas Otroški zbor „Živ-žav“, Globasnica Mladinska pevska skupina iz Št. lija Otroški zbor SPD »Gorjanci11, Kotmara vas Mladinski zobr SPD »Gorjanci11, Kotmara vas PRIREDITVE/PISMO BRALCA I b ktf tel- et o6 )6 KI .to oč ef ve' iru' do1 dnt (tj ;h! (I! > ( I S ;U O IS -A * kulturni teden koroških Slovencev 22.-26. 4. 1996 alte burg gmGnd PONEDELJEK 2ti_4. 1996. oh IR nn uri OTVORITEV Kulturnega ledna koroških Slovencev Gospod deželni glavar dr. Christof Zernatto s Glasbeni okvir: oentjanški tamburaši, Kvartet bratov Smrtnik, Korte, Zbor glasbene glavne šole Gmund TOREK 22^4. 1996. ob M nn uri WORKSHOP z umetnico Nežiko Novak ob 19.30 uri ODPRTJE etnografske razstave lončevine k&k centra v St Janžu v Rožu Kombinirane z najnovejšimi umetninami Mežike Novak tsdvajanje dveh etnografskih filmov o plajberškem narečju in mlinih na Djekšah '■ut. Kerta Maurer-Lausegger) Glasba: družina Blažej iz Galicije SREDA 24^J996, ob ln nn uri Predvajanje filma - „ Backup" .Ob 19.30 uri .... ODPRTJE razstave 'Korja Kristijana Sadnikarja Razstava je na ogled do 2. junija 1996 dnevno °d 11.00 do 24.00 ure b “bo: Gabrijel Lipuš - bari-'on, Toni Kernjak - klavir K s 'lan Filipič - prečna flavta ČETRTEK 2&A2L996.oh innniiri Filmska predstava: žongler Feliks" . 'n senčna igra smihelskih lutkarjev Sb 19.30 uri Literarno branje Florjana Lipuša, dobitnika deželne Kulturne nagrade 1995 in Janija Osvvalda. dobitnika pospeševalne a. nagrade 1995 a*a'Ali Gaggl (Vocal), Uh Scherer (Piano, mil Krištof (Percussion) PETEK ^A-L2S6,ob 10.00 uri M°nodrama: „XY-nerešeno" -Mlorjan Hinteregger sb 19.30 liri ZBOROVSKI VEČER Sodelujejo: MePZ .Sele" iz Sel, Obirski ženski oktet y99erneinschaft GmOnd, ePZ "Gallus" iz Celovca RAZSTAVE BISTRICA NA ZILJI Galerija Druml: razstava slik Oskarja Rotovnika-Oki Kje: v Uničevi kulturni stavi Razstavo si je možno ogledati tudi pozneje po telefonskem dogovoru, telefon (0 42 56/35 23). CELOVEC Razstava Drago Valentini Kraj: Galerija pri Joklnu Razstava bo odprta do 27. 4., od 11. do 21. ure CELOVEC Razstave Jerneja Strleta Kraj: Europahaus, Reit-schulgasse 4, Celovec Razstava je odprta do 26. 4. 1996 vsak dan razen nedelje od 10, do 13. in od 15. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure DUNAJ Odprtje razstave „Tihožitje, Krajina, Portret" znanega slovenskega slikarja Sava Sovreta Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan, Albertgasse 48 Čas: 24. aprila, ob 19.00 Razstava bo odprta do 29. maja 1996 ŠT. JANŽ Odprtje razstave s podoživljanjem Južne Amerike za otroke od 7 do 12 let Čas: 27. april, ob 18.00 uri Kraj: v K&K center v Št. Janžu ROŽEK Razstava: Hugo Wulz-„Črni fofot" Odprta do 12. maja 1996, od srede do nedelje od 15.00 do 18.00 ure (tudi telefonska najava možna) Kraj: Galerija Šikoronja, Rožek V petek, 26. aprila 1996, ob 18.00 uri: Posredovanje umetnosti,.Približevanja" Hugo VVulz -Janja Zikulnig GOSTILNA/GH, HAFNER, GORNJA VAS/0BERD0RF Sodelujejo: Povsko-instr. skupina Žvabek (Rosina Katz) - OZ „Živ-Žav" iz Globasnice (Traudi Lipusch) McPZ „Gorotan" iz Šmihela (Albert Krajger) PISMO BRALCA Dober večer, Tednik! Močno smo prizadeti ob Vaši objavi, da dobivate vedno več telefonskih klicev nezadovoljnih gledalcev slovenskih tv oddaj „Dober dan Koroška". Nočemo tajiti, da tudi nas doseže kdaj pa kdaj klic nezadovoljnega. Lahko Vam pa zatrdimo, da nam je stik z našimi gledalci nadvse dragocen in važen, in da skušamo kritično pretehtati ugovore, saj je naša prva skrb, da ponudimo oddaje, ki jih vsi radi gledajo. Pri tem stremljenju bi nam Vi lahko kolegialno pomagali, če bi enkrat v Vašem listu bolj konkretno dokumentirali nelagodje občinstva in temu dodali tudi vir, se pravi imena dotičnih nezadovoljnih. V stiku z le-temi bi mi, ki se trudimo za neposredni stik z gledalci, še lažje in še uspešneje oblikovali tv-spored za vse koroške Slovence. Kar pa zadeva geslo Vaše glose „Lahko noč Koroška" samo kolegialni namig: Kdor zna pometati najprej pred svojim pragom, je zanesljivo tudi bolj verodostojen kot tisti, ki vali samo posmeh na druge. Poglejte Vašo stran 13 iste izdaje, na kateri poročate o SAK-ju. Novinarjem, o katerih mnogi celo zafrkljivo trdijo, da baje sploh prespijo v temi žoge, ki jo SAK-ovci brcajo, se pa zares ne bi smelo zgoditi, da paradnemu konju slovenskega nogometa na Koroškem odrekajo v objavljeni lestvici 2. zvezne lige kar 4 (štiri) točke (SAK jih je tedaj imel 21, ne pa, kot piše TEDNIK 17), povrhu tega pa je SAK v trenutku objave v TEDNIKU odigral že 21 tekem, ne pa 19, ki jih beležite Vi. Zato tokrat prijateljsko: Dober večer Tednik! Horst Ogris, poslovodeči glavni urednih Slovenskega sporeda ORF od 10.00 do 24.00 Vaš slovenski kotiček v Celovcu! Nudimo Vam domače in slovenske specialitete ter slovenska vina. Zdaj tudi v prijetni atmosferi na dvorišču v centru Celovca. Veselimo se Vašega obiska! od 10.00 Jiu- do 24.00 ti Za okrepitev našega teama iščemo še angažirano oz. angažiranega natakarja oz. natakarico. Nudimo prijetno vzdušje in dobro plačo! Znanje obeh deželnih jezikov je potrebno. Izobraževalna potovanja 1996: v sredo, 1. maja 1996 ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO za fare: Pliberk, Šmihel, Šteben, Globasnico, Dobrlo vas, Škocijan, Kamen in Tinje Spremljevalca: Jože Kopeinig od sobote, 4. maja 1996 do petka. 17. maja 1996 ROMANJE V LURD IN FATIMO Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt IMPRESUM ki ga TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ Oktgho o pa*a Predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10,- TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra(3e 25/IV, čredni-". raRe 25/IV. 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: ednika Sr : ma9- Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega ur- 0463 / 51 25 28 - 22. 902q r i anc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zrač- siovec, 10.-Oktober-Stra3e 25/IV. na pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. 16 petek 19. april 19jjj Reportaža Ob jubileju V soboto, 20. aprila (ob 20.00 v škocijanski dvorani Kassl), bo jubilejni vigredni koncert. Nastopajo otroški zbor, pevska skupina NOMOS, MoRZ Vinko_ Poljanec, Cerkveni zbor Škocijan in Fantovski kvartet. Ob tej priložnosti je predvidena tudi predstavitev prve samostojne zgoščenke (CD) in kasete skupine NOMOS. Imenuje se ,.Danes bo srečen dan", poleg Helke Mlinar in njenih pevk pa so k njenemu nastanku bistveno prispevali tudi mag. Bertej Logar, Jurij Opetnik in Franci Tomažič (KKZ). Krščanska kulturna zveza je mladim škocijanskim kulturnikom od vsega začetka stala ob strani. Ne samo v gmotnem, tudi v strokovnem in organizacijskem oziru. Enako velja za domačega župnika mag. Mirka Isoppa, ki jim daje na razpolago sobo za vaje. Igralska skupina na Žalost trenutno ne deluje, pa čeprav se je že predstavila s tremi uspešnimi predstavami (Mucin dom, Do tiste steze tam je moje, pravljica Svinjski pastir). Ena največjih želja Helke Mlinarjeve je, da bi se nekdo našel, ki bi prevzel gledališko delo. Helka: „Otroci bi hoteli, sama pa tega ne zmorem, tudi če bi bili dnevi daljši." „ Seveda pa bi v Skocijanu vsa dejavnost ne bila možna, če ne bi mladi ljudje bili pripravljeni vključevati se v kulturno življenje. Kot je znano, deluje poleg otroškega zbora (vodi: Mi-riam Sadnikar) tudi dekliški zbor NOMOS (Helka Mlinar). Zato velja njim največje prznanje. 20-let-ni jubilej je predvsem njihov praznik! Da bi še večkrat lahko praznovali, si želijo vsi njihovi prijatelji in to ne samo iz Skocija- n 3. .. . - Kuj - Foto: f* Skocijanska pot uspeha in perspektivnosti Dvajset let otroškega in mladinskega dela v Skocijanu, ali: de lovanje, ki je za marsikaterega od nas vredno posnemanja. Pravzaprav se je začelo 27. decembra 1976. Prvi Voglu v Št. Primožu so zastopniki osrednjih organizacij razpravljali s predstavniki okoliških društev o tem, da je treba delo z otroki bolje organizirati. Pri pogovoru so mdr. sodelovali ravnatelj Mirko Srienc, Tonč Rutar, Marija Hartmann, Helka Mlinar in Fini Kraut. Rezultat teh pogovorov je bil dvojezični otroški vrtec v Št. Primožu, ki je bil uresničen tri leta pozneje. Obenem pa je bil to tudi začetek načrtnega dela z otroki v Ško-cijanu. V SPD „Vinko Poljanec" je Marija Hartmann ustanovila skupino 25 slovensko in nemško govorečih otrok iz Škocijana, z njimi naštudirala pesmi, nastopala mdr. pri materinskih proslavah, ob otroških dnevih in na jubilejnem koncertu SPZ, pa tudi igranja in brkljanja ni manjkalo. V veliko pomoč ji je bil Šiman VVrulich - od vsega začetka pa je igrala ključno vlogo Helka Mlinar. Ko se je Marija Hartmann preselila na Dunaj in je delo z otroki za kratek čas zamrlo, se je Helka Mlinar - na pobudo rajnega Štefana Sienčnika - leta 1981 zopet lotila dela. Tokrat ji je bila v veliko pomoč veroučiteljica Hanca Rie-gelnik. Helka je imela na skrbi petje, Hanca pa organizacijsko delo. Na žalost je Hanca leta 1988 vse prezgodaj odšla v večnost; zahrbtna bolezen jo je telesno strla in iztrgala iz srede njenih ljubljenih otrok. AKTUALNI POGOVOR Naš tednik: Sodeluješ pri skupini od prve ure dalje. Kakšni so Tvoji spomini? Mirjam Sadnikar: Peti sem začela po zaslugi svoje matere. Bilo mi je zelo všeč, čeprav so bili tudi časi, ko bi najraje nehala. Ko sem bila 14, 15 let, sem še vedno prepevala otroške pesmi, želela pa bi ritmične, moderne. Ker so tudi druga dekleta bila že prestara za otroški zbor, je mama ustanovila dekliškega z bolj modernim in zahtevnim programom. Sedaj vodiš otroški zbor. Zakaj? Bil je krajši čas, ko je mama lahko delala samo z gledališko skupino. Otroci pa so želeli da- Že v času sodelovanja s Han< je Helkina skupina imela lepe ^ b pehe in bila zelo priljubljena, tat v domači občini kakor po vse1 P dvojezičnem ozemlju. Pogost1 n krat je bila gost osrednjih prirejd tev, npr. Koroška poje ali na Prf ič niku Našega tednika v BilčoVS F n to tii š, Ije peti. Prosili so me, da prevzamem vodstvo zbora. Njiho- nc vo povabilo sem rada sprejela. re' .Inn, Koliko članov ima Tvoj zbor? 22. Od tega prihaja polovica na iz nemškogovorečih družin. - Kuj- Pogovor 17 (1983). Ob odprtju Modesto-ve9a doma (1984) se je v nje-ne vrste postavil sam predsed-nik dr. Rudolf Kirchschlager. Tudi v znamenitih ljubljanskih križankah je nastopila (1985). I n še bi lahko naštevali, če bi 1 'meli dovolj prostora. Sicer pa ' s° mladi škocijanski kulturniki I °b 20-letnlci delovanja oz. za s°botni jubilejni koncert izdali 1 °°®irno brošuro, ki podobno I okumentira njihovo uspešno * delovanje. Se posebej uspešno delu-I® v domači občini. Danes je . e|kino kulturno delo priznano ^ spoštovano. V fari je bilo to °d vsega začetka, saj je skupiti na vedno bila z njo tesno podana. V zadnjih štirih letih Pa se je prebil tudi led s strani °bcine. Povabi jih na svoje javne prireditve, npr. na Kul-Urne dneve, in tako vsaj po-fl ®r®dno daje čutiti, da Helkino °lgoletno delo ni bilo zaman. Kaj motivira Helko za tako Strajno in požrtvovalno kultur-t j10 delo? Sama pravi: „Mladino I mam zelo rada. Z njo delam z I ^Sem srcem, kakor mi je pri mu slovenska pesem in be-e°a-“ Včasih se ji zdi, da so 6 I °atala dekleta zelo zahtevna n da jim strokovno ni več ved-I 0 K°s- Zato je tudi zelo vese-a’ da ji pomagata mag. Stan-r£ 0 Polzer in še posebej mag. u: Bertej Logar. at Vendar ta nista edina, ki ji ;e Pomagata. Ker poznajo Helki-s\ ri°i 'sKreno pripravljenost za eC: 6 0 v korist domače kulture, ,udi ne pustijo na cedilu -'V- ranc Starc, njegova žena Ire-a- dr. Miha Vrbinc, Inge Hro-I ti n' Kristijan Sadnikar, Mar-I 7 andel in Hanzi Kežar, ki ji e Posebej stojijo ob strani, if Ka se tega dobro zaveda in nl.,°1 ne pozabi poudariti nj|hovih zaslug. elovanje škocijanskega turnega društva je nepre-jnjivega pomena. Nepre-n|jivega pomena za ohrani-re sl°venske besede in kultu-I v domači občini, neprecen-ega pomena pa tudi za vso h J.0,dn° skupnost. Pot, ki jo 'Jo mladi škocijanski kultur-3' n Uatvarjalci, je pot perspektiv-y res '■ Uspeha - za marsikate-i. ga od nas vredna posne-oi ^anja. 0 V t |s(i,, tem smislu: prisrčne če-n ,e °b 20-letnici in čim več '8 nadaljnjih uspehov! mag. Janko Kulmesch „Doma in po svetu" -nova zgoščenka Okteta Suha V soboto, 27. aprila 1996, bo Oktet Suha v gostilni Hafner v Gornji vasi pri Žvabeku predstavil naj novejšo zgoščenko (CD) „Doma in po svetu'1, na kateri je posnetih 14 pesmi. Med drugim tudi o novi zgoščenki smo se pogovarjali s Sigijem Kolterjem, ki pri oktetu poje drugi bas. □ Franc Sadjak Kakšne so posebnosti oz. kakšne pesmi so zajete na novi zgoščenki? Sigi Koller: V prvi vrsti slovenske narodne ljudske pesmi, pa tudi nekaj pesmi drugih narodov -angleške, češka, ruska, dalmatinska in nemška. Vseh skupaj jih je 14. Med temi ljudskimi so tudi nepoznane ali manj pete pesmi ter nekaj ritmičnih priredb za popestritev programa in do spoštovanja pesmi drugih narodov. Zajetih je tudi nekaj naših uspešnic, ki so jih naši poslušalci že nekaj let želeli. Zgoščenka „Doma in po svetu" ni prva. Koliko zgoščenk in kaset pa je Oktet Suha že izdal? „Doma in po svetu" je druga zgoščenka, izdali pa smo štiri kasete ter eno - našo prvo - skupno z MePZ Podjuna in Instrumentalno skupino Zvabek. Poleg teh pa je na traku še veliko posnetkov naših pesmi pri ORF. Oktet Suha sodi med najboljše amaterske pevske skupine na Koroškem. Kaj pa odlikuje ta zbor? Naši poslušalci najbolj cenijo, da skušamo združiti staro ljudsko pesem in sodobnejše vokalne priredbe - večinoma koroških avtorjev - ter pestrost repertoarja. Pomemben je tudi dober prijateljski odnos, ki ga zelo negujemo, kar pa ni odlikovanje, pač pa prvi pogoj za uspešno delo. Naša posebnost je morda tudi v tem, da ni merodajen le okus publike, pač pa tudi identifikacija posameznega pevca s pesmijo. Kakšne pa so glavne smernice Okteta Suha? Pri vsakem nastopu se zavedamo, še posebej izven domačega kraja, da le z ubranim in kakovost- Doslej smo odpeli nad 400 koncertov, od teh tretjino zunaj dvojezičnega ozemlja na Koroškem. Sigi Kolter nim nastopom zastopamo naš slovenski narod na Koroškem ter transportiramojiašo kulturo in narodno zavest. Čepav že skoraj vsi živimo izven občine Suha, nam je le-ta slej ko prej zelo pri srcu in smo veseli spodbudnih besed domačinov. Krepiti skušamo kulturno dejavnost v domačem društvu. Oktet Suha sodi med mlajše zbore (ustanovljen je bil leta 1981). V tem času pa je žel mnogo uspehov, in to ne le na Koroškem? Doslej smo odpeli nad 400 koncertov, od teh tretjino zunaj dvojezičnega ozemlja na Koroškem. Zelo uspešno smo navezovali stike tudi na nemškem kulturnem prostoru in preko njega. Med drugim imamo redne stike z zbori iz Labotske doline, večkrat smo nastopali skupno z zbori kot sta npr. Polizeichor Villach, Karntner Dop-pelsextett in z raznimi domačimi nemškimi društvi. Peli smo skoraj po celi Avstriji, v Sloveniji in Italiji, na Češkem in v Ameriki. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem našim slovenskim društvom, ki nam omogočajo nastope po dvojezični Koroški, in poslušalcem za dolgoletno zvestobo pri naših koncertih. Pevci ste razstreseni skorajda po celi južni Koroški. Kje pa sploh vadite? Vaje imamo vsak četrtek v Celovcu na Slovenski gimnaziji, kamor prihaja tudi naš umetniški vodja prof. Matevž Fabijan iz Kranja. Dodatno pa se_ še 14-dnevno dobimo sami v Žvabeku. Po potrebi se zberemo tudi na celodnevnih vajah. Vsekakor pa najbolj oddaljeni člani okteta prevozijo za vajo blizu 100 km. Pojete domače narodne, ljudske, umetne, ritmične, spiritualne in pesmi drugih narodov, ne pa naših "klasičnih" koroških narodnih, npr. Kernjakovih. Zakaj ne? Ker menimo, da je mnogo dobrih skupin na Koroškem, ki jih bolje zapojejo kakor mi. Toda tudi tega izziva se bomo lotili. Povprečna starost vseh pevcev je komaj malo več od 37 let. Iz tega je razvidno, da se bomo še dolgo veselili nastopov Okteta Suha. Kakšni so vaši načrti za daljšo prihodnost? Vsekakor močneje zajeti slovenski prostor (tudi Slovenijo). Načrtovana pa so tudi pevska potovanja po Evropi in tudi zunaj nje. Vse pa je odvisno od časa, ki ga je pripravljen žrtvovati vsak posamezni pevec. PODLIGA VZHOD 19. aprila 199; - Bilčovs - Ruda 1:0 (0:0) Manjkala sta oba legionarja, Rajnovič in Grzič, klub temu so Bilčovščani zasluženo dobili tekmo proti Rudi. Tekma sama ni dosegla visoke nogometne ravni, bila pa je izredno borbena in hitra. Ekipa trenerja Hobla bi morala prevzeti vodstvo že v 1. polčasu, ko je Quant-schnig šel sam proti vratarju, toda ga ni znal premagati. V 2. polčasu so bile priložnosti redkejše, kljub temu je Bilčovščanom le še uspel zmagoviti gol. Zanj je v 83. minuti z glavo poskrbel kapetan Joži Partl. BILČOVS: Kattnig 4, Partl 4, Kues 3, Fister 3, Li-pusch 3, Ouantschnig 3. Andrejčič 5, Tributsch 4, Dur-nig 3 (70. VVeichboth 0), Schriefl 2, Schaunig 3; Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Haring (povprečen); strelec: Partl (83.) 1. RAZRED D Grebinj - Šmihel 0:1 (0:0) Bila je pričakovano težka tekma za Šmihelčane, ki pa so kljub globokemu igrišču pokazali nekaj odličnih nogometnih potez. Že v 5. minuti se jim je nudila prva odlična priložnost, toda Goričanov strel se je odbil s prečke. Tako je trajalo do 60. minute, preden je Krevvalderju uspel nadvse zaslužen zmagoviti gol. ŠMIHEL: Leitgeb 5, Lutnik 4, H. Motschilnik 5, A. Gros 4, Janet 5, Krevvalder 4, Goričan 3 (67. Dobnik 0), Žohar 3, Andreas Gros 3 (86. Germadnik 0), Ch. Gros 3, W. Motschilnik 3: Grebinj: 150 gled.; sodnik: Jaklitsch (povprečen); strelec: Krevvalder (60.) Globasnica - Št. Pavel 0:2 (0:1) Bil je najslabši nastop Globašanov v vigrednem delu prvenstva. Očividno je bilo, da niso bili vsi pripravljeni dati vse, temu primerna je bila zmaga gostov tudi zaslužena, čeprav so zadeli gola povsem srečno. Največja slabost Globašanov pa je manjkajoča organizacija v sredini. GLOBASNICA: Smrečnik 3, Tominc 2, Zanki 3, Li-puš 2, Tratar 2, P. Sadjak 2, Silan 3, Szabo 2 (46. Hribar 2), G. Sadjak 3, Pasterk 2, Lesjak 2; Globasnica: 50 gled.; sodnik: Otto Ebner (povprečen) Št. Andraž - Železna Kapla 1:1 (0:1) V 1. polčasu so Kapelčani presenetili domačine z napadalno igro ter jih nekajkrat spravili v veliko zadrego. V 25. minuti je ekipi trenerja Bošnjaka uspel celo vodilni gol (Kržan po lepi soloakciji). V 2. polčasu pa so igrali le še domačini ter iz 11 -metrovke zasluženo izenačili. ŽELEZNA KAPLA: Kohlvreis 4, Baloh 5, S. Schor-li 4, F. Lipusch 4, Kaschnig 4, Sporn 3, Schurtl 3, E. Schorli 4, T. Lipusch 3, F. Ošina 3, Kržan 5; Št. Andraž: 300 gled.; sodnik: Kaimbacher (odličen); strelec: Kržan (25.): Labot - Sele 3:1 (1:1) Selani so tekmo pričeli zelo slabo, kar so domačini takoj izkoristili za vodstvo. Nato se je ekipa trenerja Radosavljeviča bolj trudila ter v 41. minuti zasluženo izenačila (Travnik). V 2. polčasu pa je bila napaka vratarja Magiča usodna, saj je omogočila domačinom drugi gol. SELE: Magič 2, Božič 5, Fl. Draže 3, D. Draže 2, M. Dovjak 2, Travnik 3,1. Kelih 2 (55. Fl. Dovjak 2), M. Mak 2, Gorenšek 3, K. Hribernik 2, Radosavljevič 3; Labot: 100 gled.: sodnik: Zanin (slab); strelec: Travnik (41.)i 2. RAZRED F Dobrla vas - Rikarja vas 1:2 (1:0) Dobrolčani so presenetili Rikrajčane z nadvse defenzivno igro, tako da se ti dolgo niso mogli prav razigrati. V hitrem protinapadu je domačinom uspel celo vodilni gol (Ch. Lesjak), katerega so branili do odmora. Po odmoru pa so gostje v času štirih minut odločili tekmo. RIKARJA VAS: Kaiser 4, Lipnik 4, Črnalič 5, Truschner 4, Gomernik 4, Figoutz 0 (28. Gregorič 0), Sienčnik 4, Pandel 5, Urh 4, Bašič 5, VVeitzer 4; DOBRLA VAS: Merlitsch 5, Zunder 4, M. Lesjak 4, Marin 3, Tschekalov 5, Blajs 3, Schippel 3, Jorg 4, Gru-belnig 2 (57. K. Golautschnig 4), Ch. Lesjak 4, Hudi 3; Dobrla vas: 150 gled.: sodnik: Machac (slab); strelci: Ch. Lesjak (27.) oz. Gomernik (52./11 -m.), Urh (57.); rdeči karton: VVeitzer (74.); Grabštanj - Žvabek 1:6 (1:2) Do prvega gola domačinov so potrebovali Žvabečani, da so se prav zresnili, nato pa tembolj. Igralec tekme je bil nedvomno Sumper, ki je kar 4-krat zadel v črno. Z malo več sreče bi lahko zadel celo 7 do 8 golov. ŽVABEK: Haspitz 4, Grubelnik 3, T. VVriesnig 3. Lutnik 3 (46. Žlinder 1), A. Berchtold 4, Brglez 4, E. Berchtold 3 (46. Schlatte 5), Čebul 4, Juvan 2, Homar 2 (80. KappO), Sumper 5: Grabštanj: 50 gled.: sodnik: Kraxner (slab); strelci: Sumper (35., 40., 48., 83.), Brglez (61.), Juvan (72.); Šport Globašani že čisto na koncu lestvice Podobno slabi so tudi nastopi Selanov, ki letos zaradi obilnega snega na „stadio nu pod Košuto" še niso mogli trenirati. PODLIGA VZHOD Velikovec - Bilčovs (v soboto ob 16. uri) - Trenerja Sigija Hobla tabela ne zanima več, pač pa le igra njegovih igralcev, ki postaja vedno boljša. Proti Velikovcu mora Hobel zopet spremeniti postavo, saj bodo manjkali kar trije standardni igralci: legionarja Rajnovič in Grzič ter Ramusch. Hobel: „Lagal bi, če bi rekel, da sem s točko zadovoljen, kajti neodločenih rezultatov sem že sit!“ Bilčovs je v 17 tekmah kar 7-krat remiziral. 1. RAZRED D S. Užnik upa na pomoč Zdravka Oražeta. j ♦ - Brez skrbi - Velike skrbi - trener Germad- trener Knes nik (Šmihel). (Globasnica). Sele - Vov- bre (v nedeljo ob 16.30)-Bavdek bo trenerju Radosavlje-\ iCo~> viču zopet na voljo, prav tako Mario Oraže. Sekcijski vodja in kapetan Š. Užnik upa, da bo tudi Zdravko Oraže zopet pričel z igranjem. Ker Selani na igrišču še niso mogli trenirati, je njihov slab vigredni start razumljiv. Sredinski igralec Mario Mak pa je prepričan, „da se bomo kmalu stopnjevali!" Železna Kapla - St. Stefan (v soboto ob 17. uri) - Kljub izpadom nekaterih standardnih igralcev so Kapelčani napovedali zmago. 2. RAZRED F PODLIGA VZHOD 1. Možberk 1 2. VVelzenegg 1 3. Velikovec 1 4. Metlova 5. Bilčovs 6. Podkrnos 7. Vetrinj 8. ASK 9. Mostič 10. Liebenfels 11. Ruda 12. Pokrče 13. St. Lenart 14. Klopinj Šmihel - Globasnica (v nedeljo ob 17. uri) - Izhodišče derbija je jasno: Šmihel ima še dobre priložnosti za naslov prvaka in je zato jasen favorit, Globašani pa lahko le presenetijo. Medtem ko trener Šmihelčanov Benno Germadnik mirno gleda na derbi, je trener Globašanov Knes v velikih skrbeh. Mnogo je z ekipo že poskusil, pod črto pa je bilo vse zaman. Ekipi ne manjka le samozavesti in borbenosti, pač pa režiser, ki bi v sredini vodil ekipo. Globašanom ne bo preostalo nič drugega, kakor da zopet prosijo legionarja Hrena za pomoč. V nasprotnem primeru se bodo kmalu znašli v 2. razredu. Obe ekipi pa bosta nastopili v popolni postavi. J Prihodnji krog: Velikovec - Bilčovs, VVelzenegg J benfels, Št. Lenart - Pokrče, Vetrinj • Metlova, Ruda ■0 krnos, Klopinj - Mostič, Možberk - ASK; 1. RAZRED 1. $t. Andraž 2. Šmihel 3. Frantschach 4. Šmarjeta 5. $1. Pavel 6. Zitara vas 7. Železna Kapla 8. Grebinj 9. St. Stefan/L. 10. Sele 11. Vovbre 12. Eitweg 13. Labot 14. Globasnica 3 10 6 9 4 11 39:11 32:17 28:20 21:9 J 26:17 24:21 20:19 l 20:28 17:18 19:27 19:23 18:33 18:44 13:27 ■ Prihodnji krog: Železna Kapla • St. Stefani., Set Vovbre, Šmihel - Globasnica, Šmarjeta - Št. Andraž,JI weg - Labot. Žitara vas - Grebinj, Št, Pavel - FranlscheJI 2. RAZRED F Žvabek - Dobrla vas (v nedeljo ob 16. uri) - Žvabečani, ki so proti Grabštanju visoko zmagali, želijo ..namazati" tudi Dobrlo vas. Rikarja vas - Sinča vas (v nedeljo ob 16. uri) - Za Rikrajčane je upoštevanja vredna le zmaga. 1. Maria Rojach 2. Rikarja vas 3. Galicija 4. St. Peter na V. 5. Žvabek 6. Reichenfels 7. VVaisenberg 8. Mauterndorf 9. Tinje 10. Sinča vas 11. Djekše 12. Dobrla vas 13. Preitenegg 14. Grabštanj ! I 3 10 3 8 5 10 4 13 3 16 52:15 46:20 43:25 28:17 38:30 'VI 30:22 j 38:31 32:47 ; 33:31 M, 19:30 27:28 20:36 11:40 10:55 1 ra M I Prihodnji krog: Galicija - Djekše, Preitenegg - ®T| štanj, Rikarja vas • Sinča v., VVaisenberg - M. Rojach A. chefels - Tinje, Žvabek - Dobrla v„ Št. Peter - Mautem®'1 i/C ŠAH______________________ „Obirčani so prvaki 1. razreda vzhod Uspešen zaključek koroškega šahovskega prvenstva 1995/96 za obe slovenski ekipi v 1. razredu vzhod, tretji najmočnejši ligi na Koroškem. Šahisti SSK „Obir“ iz Železne Kaple so s zmago nad Možberkom postali prvak, SŠZ I pa si je s zmago nad vodečo in doslej neporaženo ekipo iz Celovca (Pošta) zagotovila obstanek v J. razredu. Visoka zmaga SŠZ nad Pošto pa je Obirča-nom hkrati zagotovila naslov prvaka. _ Za SŠK „Obir“ iz Železne Kaple so tokrat zmagali Jo-kovič, brata VVolte, StoBier; remizirala pa sta Moser in Hanschou. Za SŠZ/Carim-pex pa so zmagali Hatten-berger, Amrusch, A. Lukan in Vukanič, remizirala pa Kovač in Živkovič. NAMIZNI TENIS/SELE Mirko Oraže zopet društveni prvak Žal je bila letos udeležba pri šolarjih in mladincih zelo skromna, kajti nastopili so komaj štirje tekmovalci v obeh starostnih skupinah. Mladinski prvak DSG Sele pa je postal Egon VVasser, ki je v finalni tekmi (bila je nadvse izenačena in napeta -tretji niz se je končal 21:19) tesno premagal Pschenitsch-niga. 3. mesto pa je zasedel Peter Oraže. V splošnem razredu je bil zopet najboljši Mirko Oraže ter osvojil že 19. naslov društvenega prvaka DSG Sele. Zopet je dokazal, da je v selskem namiznem tenisu prava „legenda“, kateri pod Košuto nihče ni kos. Vicepr-vakinja je postala Marti Uschnig pred Egonom Was-snerjem in Konradom Psche-nitschnigom. -^c Prodajam * nova gorska kolesa (MTB) za polovično ceno - Peter VVrolich ^ Tel.: 0 42 54/29 95 jr ______________________________-*a pij NARAŠČAJ SAK U16 zmaguje naprej Ekipa trenerja Mirka Oražeta (U 16 l/jakostna skupina) ie konec preteklega tedna na tujem premagala WAC z 1:0. Prav tako i uspešna je bila tudi ekipa trenerja Lopinskega (SAK U 16 I l/cen- > ter Pliberk); tudi ona je zmagala j na tujem z 1:0 (proti St. Stefan). Center Pliberk: St. Stefan U 16 - SAK II 0:1 (Petek/ J SAK U 14 I - WAC 3:6 (Kojič, Teše* ' Niemz); VVietersdorf U 12 - SAK I 3:' (Partl); Pliberk U 10 - SAK I 0:2 (Aleksič Teševič); U 8 (pripravljalni turnir): 1. Globa? > niča, 2. SAK Pliberk I, 3. SAK Št. Primož, <■ t SAK Pliberk II. V nedeljo popoldan so od 1/ > do 18. ure zopet tekme v Vidri vasi. Tekme ostalih ekip SAK: ‘ WAC U 16 - SAK I 0:1 (Lesnig); Obet' glan U 14 - SAK II 3:4 (Obid 3, VValdhauser); ( SAK U 12II - Vetrinj II 2:0 (Oraže 2); SAK" 10 II - Atus Borovlje 3:0 (VValdhauser 2 Grilc); SAK U 1011- DSG Borovlje 5:1 F t pelschnig 3, VValdhauser, Grilc). 19 Šport Dodatni sponzor SAK prihaja iz Slovenije in se imenuje podjetje Radenska. Na sliki z leve: Lippusch, M. Sad jak, kapetan A. Sad jak in Zanki SAK - Spittal ali derbi odprtih računov in množičnega obiska Pravočasno pred derbijem je SAK v formi, ki pričakuje 2000 ljudi, saj je zanimanje ! veliko. Obeta se torej rekorden obisk navijačev in nadvse borben in napet derbi. L ®seni je dobil Spittal koroš | 't jP' na domačem igrišču s 4:! i l rat ie pred derbijem nek ) ^vrednotena izjava trenerj ’ctT1 2eria razburila duhove, ka iV.'enda je ekipo SAK primerjal' n« uvprecnim gostilniškim moš -vom ™haustruppe). V pogc , u 2 Našim tednikom je to s asno zavrnil- češ da kaj tc pa nikoli ni menil, celo nž ki3 °tn°- Kljub temu je to ostal j cem v spominu, prav tak _^ai azana in nešportna igra Spi šli, namerni udarci, psovanje i J,Vanje)- Za vse to se želijo _P°q° maačevati, predvsem p ij P0m2' Spittal trenutno trpi majhno športno krizo, nasprotno SAK, ki poka od zamozavesti. Zadetki v zadnjih minutah so ekipo krepili, predvsem na duševni ravni. Zato je SAK zrel za prvo prvenstveno zmago proti Spittalu - toda brez pomoči navijačev bo težko. Derbi proti Spittalu je za SAK tekma leta, nenazadnje gre tudi za prihodnost kluba, ki se bori proti izpadu. Tega se naj zavedajo tudi navijači. SAK pričakuje nad 1500 gledalcev, ki bodo kakor 12. mož za ekipo. „Le z njihovo pomočjo lahko uspemo," pravi kapetan A. Sadjak, ki je zopet obljubil borbo do zadnje minute. Razen VVuntschka (7. rumeni karton) so trenerju vsi igralci na voljo, katerim 11 bo zaupal, pa še ni vedel povedati. Napovedal pa je zamenjavo legionarjev - namesto Martinja bo zopet igral Susič. Sponzor. Prvič v zgodovini kluba podpira tudi veliko podjetje iz Slovenije SAK - Radenska. Avstrija je namreč za to podjetje pomemben trgovinski partner, v sodelovanju s SAK pa želi utrditi svojo pozicijo na tem trgu. Odgovorni SAK in podjetja Radenska (gen. dir. Behek in vodja marketinga Hojnik) pa so vodili pogovore že ob začetku leta. He>mut Kirisits (SAK): ■■■ o želji za derbi: „Da bi za- e ' 9°l več od Spittala!" o postavi: „Me še ne skrbi, skakor pa bo verjetno Susič 9ral namesto Martinija!" : "■ 0 favoritu: „Derbi ima svo-v ^konitosti, kjer je možen ak rezultat. Zato ni favorita!" o številki 1 na Koroškem: [Je^a 1 je tista ekipa, ki je na Deli najboljša. Če v soboto . emagamo Spittal, smo temu 26 2elo blizu!" L ■■■ o 91. minuti: „Upam, da °m° tokrat že prej zadeli!" * 0 trenerju Molzerju: „Je nerski kolega, več ne!“ Alfred Molzer (Spittal): o želji za derbi: „Le ne po- CdrlfeM M idtep pMI »pip i™™. SAK-Spittal v soboto, 20. aprila na celovškem^g^f^S3 stadionu ... o postavi: „Zaradi mnogih poškodovanih igralcev je to moja največja skrb!" ... o favoritu: „Derbi ne pozna favorita!" ... o številki 1 na Koroškem: »Tudi če bi poraženi zapustili celovški stadion, ostane Spittal številka 1 na Koroškem!" ... o 91. minuti: „Je čas SAK!" ... o trenerju Kirisitsu: »Spoštujem vsakega trenerja. Menim, da Kirisits opravlja odlično delo, kar nenazadnje dokazujejo rezultati zadnjih tekem!" OBERVVART - SAK_____________________ Zopet je VVuntschek rešil SAK točko na tujem Pomembna točka za SAK v Oberwartu in zopet jo je zagotovil Pliberčan VVuntschek. Kakor proti Kufsteinu je tudi tokrat zadel gol čisto ob koncu tekme, medtem ko so domači v mislih že slavili zmago. Tekma sama ni dosegla visoke nogometne ravni, prevladovala je borba. Že v 15. minuti so domačini iz 11 -metrovke povedli z 1:0 ter bili v tem času boljši od SAK. Čim bolj se je bližal odmor (in predvsem po njem), pa je postajal SAK vedno nevarnejši. Predvsem Blajs, M. Sadjak in Kotri so se s strani vedno spet nevarno bližali domačim vratom. V tem času je imel SAK tudi nekaj lepih priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Tako so morali navijači SAK v Oberwartu (bilo jih je nad 20) zopet do zadnje minute čakati na odrešilni gol. Po nepopisni zmešnjavi na petmetrskem prostoru pred golom domačinov je VVuntschek nekako poslal žogo v gol. Obervvart - SAK 1:1 (1:0) SAK: Preschern 4, Hrstič 4, Zanki 4, VVuntschek 3, F. Sadjak 3 (70. Eberhard 0), M. Sadjak 4, Galo 3 (26. Blajs 4), Martini 3, Kotri 4, Lippusch 4, Pihor- ner 3; Obervvart: 700 gled.; sodnik: Drabek (potrdil je predsodke, da je sodnik domačih ekip): strelca: VVuntschek (90.) oz. Grubor (15./11 -m.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen. 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. II. ZVEZNA LIGA 1. FC Linz 22 13 5 4 40:21 44 2. Gerasdorf 22 910 3 33:19 37 3. Vienna 22 9 7 6 36:28 34 4. VVattens 22 711 4 29:21 32 5. Braunau 22 8 8 6 29:26 32 6. FavAC 22 711 4 28:25 32 7. Flavia Solva 22 8 8 6 16:19 32 8. Modling 21 9 4 8 31:22 31 9. Lustenau 21 7 7 7 26:18 28 10. Spittal 22 7 7 8 27:27 28 11. DSV Leoben 22 7 7 8 25:25 28 12. Kufstein 22 6 7 9 25:32 25 13. Oberwart 22 5 8 9 23:36 23 14. SAK 22 5 710 21:34 22 15. St. Polten 21 3 9 9 23:39 18 16. Klingenbach 21 3 6 12 19:39 15 Lista strelcev SAK 4.. . Kotri 3.. . Pihorner, Lippusch 2.. . Hrstič, M. Sadjak, VVuntschek 1.. . Susič, Martini, Petschenig, Ubavič, Eberhard SAK II-sedaj pridejo na pomoč igralci prve ekipe V nedeljo (ob 14.30) pride v Grabštanj vodeča ekipa iz Spittala, prav zaradi tega bo trener Kreutz okrepil ekipo z igralci prvega moštva. Kreutz: »Poskusili bomo vse, da nam bo uspelo premagati še neporaženo ekipo iz Spittala!" VSVII - SAK II 3:2 (1:1) SAK II: Oraže 2, Tolmajer 3, M. Blajs 3, Hajnžič 3, Raz-devšek 3, Sienčnik 3, Pucher 4, M. Noachbar 4, Messner 3, Možina 3, A. Mandl 3; Beljak: 30 gled.; sodnik: Pleschounig (zelo dober); strelca: M. Nachbar (25.), Možina (86.) 2. razred A 1. Spittal II 16 14 2 0 50:16 44 2. WACII 16 7 3 6 34:30 24 3. Trg/Feldk. II 15 5 7 3 23:23 22 4. VSV II 16 3 4 9 24:43 13 5. SAK II 17 2 2 13 20:39 8 S svojim petjem je domačine navdušil domači cerkveni zbor pod vodstvom /nge Bocheim. Šmarješka pomlad „S pesmijo v pomlad" je bilo geslo vigrednega koncerta, ki je bil preteklo nedeljo, 14. aprila, v Šmarjeti. Šmarješki župnik Janko Krištof je v farni dvorani lahko pozdravil pet nastopajočih skupin. Sodelovali so domači cerkveni zbor, MGV Schneerose, Radiški puebi, MePZ Sele in Ibounig-Trio junior. Razveseljivo je bilo videti, da sta v Šmarjeti, ki velja za obroben kraj, slovenšči- na oz. naša slovenska kultura še zelo prisotna. Vsi zbori so peli zabavne narodne pesmi v obeh deželnih jezikih. Med pesmimi sta povezovalki v slovenščini in nemščini recitirali pesmice znanih avtorjev oz. pesnikov. Na žalost MGV Schneerose, ki je nastopal že tretjič, na tem koncertu ni zapel slovenske pesmi. Obiskovalce oz. pos- lušalce je s svojim prepevanjem zelo navdušil MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verde-la. Nedvomno najbolj pa je navdušil Ibounig-Trio junior. Ta trio sestavljata brata Christian (harmonika) in Michael (violina), pomaga pa jima mama. Treba je vedeti, da Christian in Michael še nista stara 10 let. Igor Roblek FRLOŽEV LUKA { Že trikrat zaporedoma^ je SAK dosegel odločilni zadetek v zadnji minuti. Zato predlagam, da bi se tekme SAK začele šele s I kako 15. minuto in se končale 90 minut pozneje.|| Vodstvu SAK svetujem; da namesto dragih, pre;; nasičenih in ne preveč us; pešnih tujih igralcev rajši dajejo v igro domače, še igre lačne. Sploh se mi zdi, da spravi SAK veliko preveč kil na tehtnico. — □ Pripravil Silvo Kumer Resnica .. . ... je, da mediji in politiki pogosto lažejo. Sladko ali grenko ... ... je lahko vino, voda pa je brez okusa Sosed ... . . . sosedov si ne moreš izbirati. Prijateljstvo... ... je treba negovati, gojiti in čislati. Dvojezični napisi... ... na hlevskih stenah so odveč, ker so nemške svinje in slovenski osli le enojezični, čeprav vmes nekateri tudi multikulturni. 70 -ta leta... . . . prešla so, nič ni kaj dosti ostalo od njih, na žalost tudi ne od dvojezičnih tabel. Živali in ljudje ... . . . živali jedo in pijejo, ljudje pa žrejo - tudi pijačo. Lisica in lovec ... . . . lisica lovca pogosteje prelisiči, kakor pa lovec zvitorepko ulovi. DR. MARKO DUMPELNIK, živinozdravnik v pokoju, Mala vas pri Globasnici Prosti čas in penzija. .. . . . penzionist ne pozna prostega časa, celo d( pust so mu črtali. Sramota ... ... je za male prašičke, da je njih mati velik svinja. Ljubezen . . . . . . med živinozdravnikom in kravo se izraža umetnem oplojevanju. Hlapec in gospodar. .. . . . gospodar je dandanašnji svoj prvi hlapec. Čudeži... ... se dogajajo tudi še danes, samo današf človek se ne zna več čuditi. Kdor išče, najde ... . . . tudi po polnoči pot iz gostilne domov. Ženska lepota ... . . . razjasni tudi še starejšim penzionistom K ni pogled. Prosim, za hitro risbo . .. Kmet in živinozdravnik ... . . . kmet ima najbolj v časteh tistega živi-nozdravnika, katerega redko vidi; pri živi-nozdravniku je ravno nasprotno. JEDRNATI ODGOVORI NA IZTOČNICE