n/ Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. & The only Slovenic daily~ in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR, NO. 226. — ŠTEV. 226. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 25, 1908. — PETEK, 25. KIMOVCA, 19C8. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Rojakom na znanje. Rojakom naznanjamo da selimo tiskarno "Glas Naroda", kakor tudi slovensko podjetje Sakser Co. v lastno in povsem novo zgrajdno poslopje 82 Cortland St. v New Yorku. Ker bode trajalo par dni predno se v novem poslopju vse tako uredi, kakor bode treba, da se ^bocLe vršilo poslovanje v pqpolnem redu, prosimo rojake, oziroma odjemalce tvrdke Sakser Co., kakor tudi vse naše cenjene naročnike, da nam oproste za slučaj, ako bi kako naročila ne bilo točno isti dan, ko ga sprejmemo, od- i premij eno ali urejeno. Ako bi pri tiskanju prišlo radi prevažanja strojev do kakih neljubih zaprek, tako, ! da bi se moral list zakasniti, oziroma • iziti brez najnovejših novic, smo u-verjeni, da nam bodo rojaki oprostili, to tem bolj, ker bodemo vse ono, kar bi se morda zamudilo, takoj nadomestili, kakor hitro bodemo zamo-gli rojake sirom Amerike pozdraviti iz 'novega, kastnega doma, ki je prvi slovenski dom te vrste v AmerikL Uredništvo "Glas Naroda" Fr. Sakser Co. 82 Cortland St., New York City. Kolera v Rusiji. Sedaj tudi v palačah. NEVARNA EPIDEMIJA SE JE SEDAJ PRIČELA POJAVLJATI TUDI V PALAČAH BOGATINOV. Služabniki velikega kneza Oldenbur-škega so oboleli za kolero. V NEMČIJI. Južne republike. Potres v Mehiki. V ACAPULCO SE JE PRIPETIL JAK POTRES; NA NEKEM PARNIKU SO BILE ŠTIRI OSOBE UBITE. V Caracas, Venezuela, je zopet pri- čela kuga gospodariti. PRAZGODOVINSKO MESTO V MEHIKI. M»*xien riiulail, Mexico, 2.5. sept. Iz Acapulco se poroča, da sta se tam pripetila dva jaka potresna sunka. Morje je vsled potresa postalo izredno silovito in na parniku Radmes so bile Štiri oso be ubite, ker so se jambori podrli. Willemstad, Curasao, 24. sept. Iz Čara ca sa se poroča, da je tamkaj zopet pričela gospodariti kuga. ki je dosedaj zopet zahtevala par žrtev med boljšimi sloji prebivalstva. Mexico C) ud ad, 24. sept. Tulca j-šnjej arheologičnej družbi se poroča, da se je nekej družbi v zapadnem delu Mehike posrečilo najti dvajset manjih mest in vasi v razvalinah. Bfi-zo Calichitucbiuis so pričeli sedaj izkopavati razvaline velikega prazgodovinskega mesta. Tu so široke ceste, ki so obdane z velikimi poslopji in visokim zidom. To mesto starodavnih časov in nepoznanih narodov so našli v globočini 700 čevljev. V mnozih poslopjih so našli tudi človeške okostniee, posodo iz ilovice in o-rožje. kar vse spada v najstarejšo dobo človeštva. Žaloigra pri ločitvi zakona. V Taripi, Fla., se je Framcis Mi-lian. ki je bil osemkrat major imenovanega mesta, ustrelil v trenotku, ko >e je od njega poslovila njegova žena, ki sf je ločila. Predno se je ustreli!. je še dejal: "Bolje je, da se takoj vsen.u stori konec." Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35..... ....» 50 kron, za 2050..... • •. 100 kron za 41.00..... s. 200 kron za 102.50..... ,,, 500 kron za 204.50..... ... 1000 kron za $1018.50..... ... 6000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazano vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad t 11. &o 12. dneh. Denarje nun poslati je najprilič-n je do $26.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske p«-Domestic Postal Money Ord r ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 10« Greenwich St., New York, 4 6104 St. Clair Ave^ ^ ClmiaaO, Ohio. 1& ' IPetrograd, 24. sept. Kolera, ki se . v mestu vedno bolj razširja radi malomarnosti zdravstvenih oblasti, se je dosedaj razširjala običajno le med i siromašnimi sloji ljudtstva in to je bi-' lo tudi povod, da se oblasti niso do-I sti zmenile za zdravstvene odredbe. Ta malomarnost je pa sedaj pričela J roditi žalostne sadove, kajti pojavi-' la se ni le v vilah bogatinov in do->-tojanstvenikov, temveč tudi v j>ala-či velikega kneza Oldenburekega, ki je carje v.bratranec. Kolera se je pojavila tudi med drugimi dostojanstveniki. tako pri dvornemu svetniku Nečiporenku, ki je zbolel, ko je v >vojej | alači dvoril povabljenim go->tom. Nadalje sta zabolela tudi dva znana velika trgovca, več uradnikov raznih ministerstev in drugih osob-nosti, ki so v zvezi z vlado., Vsled te-a je v višje j družbi zavladal velik strah, kajti nihče ne ve, kedaj pride na vrsto. A" Petrovem dvorcu, kjer m nahaja carjeva palača, se je včeraj pripetilo 24 slučajev kolere. Carjeva rodbina se sedaj mudi na.potovanju po finskem vodovju. vendar pa pride v par dnevih nazaj v Petrov ; Dvorec. J Število trupe I j na pokopališču j Preobraženoj -e vedno bolj množi. 1 Dane> zjutraj je bilo na pokopališču nad devetdeset nepokopanih žrtev kolere in z regularnim mrtvaškim vlakom so danes pripeljali 14^5 mr-tveceh več na pokopališče, kakor druge dneve. > ^ f se bliža zima. je pričakovati, da bode kolera kmalo ponehala, toda. kakor hitro se prične spomlad, se zopet prične in radi tega je meshi dovolilo 300.000 rublje v za gradnjo štirih novih bolnic, v kterih bode za 2000 bolnikov prostora. lZdravniki sicer trdijo, da je epidemija dosegla svoj vrhunec, toda kljub temu se je tekom zadnjih 24 ur pripetilo v mestu 436 novih slučajev kolere. Včeraj je umrlo 158 ljudi za epidemijo, oziroma 218 manj. kakor prejšnji dan. Tudi v Pavlovskej vojaški akade-miji se je pripetilo par slučajev kolere. Zbolelo je 40 gojencev in oblasti priznavajo, da sta že dva umrla. Akademijo so vsled tega zaprli in kadete poslali v Krasnoje Selo v ta bor išče. V druge j vojaške j šoli je zbolel nek uslužbenec. Tu se je storilo vse, kar je v človeških močeh, da se razširjanje epidemije prepreči. BeroLin, 24. sept. V Virhovej bolnici je sedem bolnikov, ki so sumljivi da so zboleli kolero, toda do danes se pri njih simptomi nevarne bolezni niso več obnovili. fJlede slučaja kolere, ki se je pripetil v Stet-tinu. oblasti trdovratno molče. Hamburg. Nemčija, 24. sept. Vsi | izseljenci, ki !*e hočejo izseliti v Ameriko preko tuk. lake, morajo sedaj ostati pft dni v karanteni, v ko-I Hkor prihajajo iz Rusije. Oblasti jih ; skrbro Čuvajo in poleg tega desin-! tie i rajo tudi vso imovino, kojo imajo izseljenci pri sebi. To se je zgodilo vsled tega, ker je vlada Zjedinjenih držav zahtevala da se z izseljenci i tako postopa, ker inače se v New t Yorku ne smejo izkrcati. Ljubljana je sedaj popolnoma slovenska. Občinski svet ljubljanski je jednogiasno sklenil, da se vsi nemški napisi tako ulični, kakor tudi oni na tvrdkah, takoj odstranijo. Avstrijski poročnik Mayer od 27. pešpolka je moral o polu-noči bežati iz Ljubljane, kajti množica ga je hotela linčati, ker je dal streljati na domačine. VSI NEMŠKI IGRALCI SO MORALI BEŽATI IZ LJUBLJANE, KAJTI SLOVENCI SO JIM ODP OVEDALI STANOVANJA. | S TEM SE PRENEHAJO V DEŽELNEM K R A X J SKjEM GLEDALIŠČU NEMŠKE P REDSTAYE. Le z odstranjenjem vsega, kar je nemško, je mogoče preprečiti nadalj- ne izgrede. TUDI V TRSTU SO PRIREDILI SLOVENCI IZGREDE PROTI NEMŠKIM PR.I-TEPENCEM. TA31 SO DEMONSTRIRALI PRED X EM Š KO T ELOVAJ >N ICO. j kedaj je dai streljati na Slovence, i Ko je lopov o.lšel v vlak. &o častniki in orožniki obkolili ves vlak. in so ga straži!i. dokler ni ostavil kolodvora. Povsem naravno je, da je poro-čnikova vojaška karijera za vedno dokončana, kajti stvar pride pred ( avstrijski parlament, in povsem naravno je. da 1>)do radi dogodkov v ! Ljubljani, sedaj zjedinjeni slovan-ski poslar.fi zahtevali, »la se imeno-— var.i poročnik odstrani iz vojske, kozvanih "Nemcev"', ki niti nemški Ljubljana. 2">. sept. Ljubljanski ne znajo, ki pa vendar ob vsake j pri- ^ Jeglič je nenPken u deželnemu liki pomagajo germanizatorski vladi. Pretedniku Sclnvarzni izrazil svoje Vsled te odredbe je med prebival- s°žai> radi dogodkov v Ljubljani, stvom Ljuibljane, kljub temu, da ža- Tako se .dasi lakonično brzojavno hi je za žrtvami, ktere je zahtevala pon-čilo o imenovanem "sožalju", av-trijska brutalnost povodom zad- lz N--a 1:0 moremo vedeti, je li Dubrovniku, Dalmacija so Hrvatje priredili demonstracije proti Italijanom. GIBANJE NA ČEŠKEM. {Ljubljana. 2">. sept. Dasitavno je a vstrij-ska viada u iredila za Ljubljano izjemno ali vojno stanje, to še Slo vencev nikakor ni prestrašilo in oni odločno zahtevajo svoje pravice. Izgredi so še vedno na dnevnem redu. ne da bi se kedo zmenil za avstrijske odredbe in to se bode nadaljevalo toliko časa. dokler avstrijska vlada ne dovoli Slovencem vse one pravice, koje jim jamči avstrijska "uistava", ktera je še vedno le na papirju, ne da bi se na njo ozirala vlada a še manj njene oblasti. Ono, kar bi se moralo zgoditi že pred desetletji, 'doseglo se je v Ljubljani včeraj. Občintski svet je namreč ime!" pod predsedovanjem ljubljanskega župana Ivana Hribarja izvanredno sejo. pri kterej se je jednogiasno sklenilo, da se izda nemat-dona odredba, ktera prepoveduje v Ljuibljani razobešati nemfke napise, pa naj že bodo slednji ulični, ali pa tvrdkini. Vsled tega bode sedaj iz seči, da bode v Ljuibljani zavladal zopet mir. kajti kjerkoli ugleda množica kak nemški napis, tam jra takoj sama odstrani. Izivanja v. nemškimi napisi je bilo v Ljuibljani že itak dovolj in nastop avstrijske vlade proti Sloven'r-em, koje so avstrijski vojaki t' -L.-::«"- pred'sedai'ku Sehwarzu izrazil svnje so žal je radi tesra. ker je tiv.li Sclnvsrz v mne.srih ozirih kriv. da je v Lju'iijani tekla slovenska kri. kajti on je in portirai v deželo vse polno nemških uradnikov in poleg te- Katastrofa na daljnem severu. ^Seattle, Wash., 2L sept. Semkaj so poroča, da so v severnem Sibiru našli neko vas, v kterej so vse priba-valci zmrznili. To žalostno novico s# semkaj prinesli lovci na morske pse. V omen jene j vasi so bivali Eski-movci. Sredi junija so prišli ^lovci z Indijanci iz Amerike v vas, ne da bi tam našli tudi jedkega vaščana. Ko so potem preiskali šotore, so prona-šli, da so vsi prebivalci zmrznili, da je pa smrt nastopila že preje vsled lakote. Ko so Eskimovci povžili vso hrano, so skušali jesti svoje usnjate obleke, ne da bi jim to kaj koristilo. n iih izgredov, vendarle veselje, kajti ako bi ne bilo žrtev, bi Ljubljana n lorda v-pa je, v- Ako je pa izrail predsedniku bij a ne takoj zahtevalo, da mora lo- svoje sožalje radi tega. ker se 'Nem-po\>ki morilee nemudoma ostaviti c,em' sedaj godi tako. kakor zashiei-Lj ubija no, kajti nihče mu ni hotel j°« potem ne vemo kaj bi rekli, a ko-jamčiti za njegovo življenje. Vsled mentarje prepuščamo =lovens>kim litega je mestni župan Ivan Hribar za- stom na Sloven&kem. liteval od avstrijskih vojaških obla- ' Ljubljana, 25. sept. Vzajemno na-sti, da morajo imenovanega morilsake- stopanje Slovencev proti nemSkim jra "častnika", nemudoma prestaviti pritepenv-em v Ljubljani je doseglo iz Ljubljane v 'kako drugo .posadko, še jeden lep vspeh. Vsi hišjii posest-kajti mesto ne more jamčiti, da bode niki. v kterih hišah so nastanjeni v Ljuibljani zavladal mir, dokler se igralci nemškega gledališka, so sled-naliaja imenovani morilec v Ljublju- njim odpovedali stanovanja. Nemce ni. Briga d no povelju ištvo v Ljuiblja- neče sedaj nihče več \^zeti pod svojo ni se .je takoj odzvalo pozivu mestne- streho, in tudi v hotelih, d as i ravno ^ra župana in je poročniku Meyer ju sr. nekteri še v nerrfki lasti, se ne ukazalo, da mora nemandoma odpoto- upajo nemškim igralcem odfcazati vati iz Ljubljane, kamor naj se nik- potrebne sobe za stanovanja, kajti' dar več ne vrne. ' kakor hitro bi se to zgodilo, bi mno- iMorilee Meyer se je tudi takoj na žica napadla dotične hotele, ali bi jih 1Z , to pripravil na *voj beir. Dasiravw) pa Slovenci boikotovali. VsJe izzivati mirne Sloven-m,,rili kar po ulicah, je pripomogel - družbo častnikov, neprestano kričala ce, iz Ljubljane odstranjeno, in žele-do tega. da sedaj za trajno iz WJu~ j jn p^>Vala poročnika Maver j a z W ti je. da Slovenci skibe za to. da se bljane zgine vse. kar je nemtško. | riIcem'. Slišalo se je tudi neštevilno v Ljubljano nikdar reč ne povrne. Tozadevni predlog je bil vložen na J nemf^kih psovk, in na kolodvoru je Ako bodo tako energično nastopili, odločno zahtevo vsega prebivalstva lopovu vse kričalo: "Mordbulbe" in k'akor so nastopili glede nemšKih "Mr.ruer**. Končno so tudi pred ko- napisen-, potem jim je prav livhko, dvorom postali izgredi tako veliki, ** za vedno ZHebe sramote, vsled 'kte-du so oržniki, kterih je sedaj Ljubija- ^ je z a mogel dosedaj ves slavjanski na pclna, morali nasaditi bajonete svet ira nas kazati, da vzUr/u^emo s na puške, da so tako oBranili mlečno- ' svojimi lastnimi žulji nemško gleda-zobega morilca Maverja. Množice se lišče. Nemški igralci s*> takoj raave-ni nihče več upal napasti, kajti 27. Ijavili fvoje pogodbe in odpotovali pešpolk je dobil od avstrijskega voj- v avstrijska nemška mes^a, kjer bodo nega ministersfva st^-og ukor, in se- lahko služili nemMki bruih, kajti slo-daj se tukaj že govori, da bodo slo- j venskega nihče ne zasluži, ki je na-venski poslanci zahtevali, da se ime-• jet da. izziva one ljudi, kteri mu dti-novani nemški polk nemudoma pTe- ! j^jo kruh in streho, mesti iz Ljubljane med Nemce, ka- j Dogodki na Slovenskem pridejo mor spada. Dasiravno je poročnik | naravno pred avstrijski parlament, Maver bežal o poJunoči iz Ljubljane, ; in radi tega smo radovedni, kako se tr.esta Ljubljane, radi <"*esar je bil župan Ivan Hribar prisiljen sklicati nemudoma posebno sejo občinskega sveta, ki je potem takoj jednogiasno imenovani predlog odobril in potrdil, tako, da je takoj postal pravomoČen. Ono. kar je v Ljuibljani ostalo še od nemških napisov, tako na ulicah, kakor tudi na tvrdkah, se mora sedaj odistraniti in nadomestiti z izzklju-čno slovenskimi napisi. Ta odredba velja tudi za lepake in naznanila, koja se razobešajo javno, kajti kedor hoče med Slovenci, oziroma v njihovem glavnem mestu poslovati, mora spoštovati jezik onega naroda, od j je bilo vse mesto na mogah, kajti . bodo slovenski poslanci zadržali na-kterega živi. Po tem se morajo rav- vtsak se je hotel posloviti od morilca 1 pram avstrijskemu vojaškemu prora-nati v Ljubljani tudi ona peščica ta- tako, da bode za vse življenje pomnil, 1 čunu. Uverjeni smo, da bodo v parla- n.eiitu trvaževali, da je tekla slovenska kri v.-led tf-a. ker s;., na Sluvea-; t-t stiL-Ijaii avstrijski vojaki, j Trst. 2">. sept. Včeraj je prišlo tu-| 1-a.i do velikanskih protinemških iz-j uredi;v, ktere -o priredili tržaški Slovenci proti tatr.ošnjim nemškim priitepe-".lcem. Na ;*i>oče Slovencev. lvtt:iin -e je pridružila tudi velikanska iruožica Italijanov, se je zbralo pred telovadnico nemških " turner-'< \ *. Množiva je zasedla vse 'ulice, .ca vi.dijo do imenovane nemške dvorane. ktero so poten; napadli Slovenci ravno tako. kakor Italijani. Pobili so nekoliko oken j in tisoči Slovencev in Italijanov so kričali "Proč z Nemci!" ter "Fuori i Tedeschi!" Posredo\-aiti je n orala policija, ki pa lolgo časa ni za mogla ničesar opraviti proti množici, dočim se oblasti ni^i upale pozvati vojaštva na pomoč. kajti izdrredi v Ljubljani, kjer je tekla krivdi vojaštva slovenska kri. so avstrijsko vlado podučili, da se ni varno ili-ati niti jednega komentarja nja krvi. kajti pr<-ti Italijanom -je „.,.. -i. . , , , 1 . : " nen >kem o<[govoru, vendar se pa v vse slavjansko pn-elnvals>t v-o osrorc-e- - .. i ... ... .. , - , \ eioaostojnih krojili zatrjuje, da no. ker podpirajo avstrijsko vlado \\ • i • ' . J ivemk-ija .-e ve Ino ne ve. naj li pripo- i rrna pravico Francije, vsled ktere aaj ; slednja zahteva od Maroka denarno odškodnino za francosko okupacijo , < "a -a lilance. Nemčija sic-er ne izjavlja, da Fran- ( c-ja nima pravice zahtevati povrni- j tev teli stroškov, toda zajedno izjav- . , . . . i (1a Francija in Španija nista v je pričelo ravno te um. postajajo na- ir„,„i.„ _,„ , , , , . , Maroku nastopih \>led kacejra rw>se-■^pro'tstva med Cehi in Nenx't vedno I i,,,^. , „. , . , ! v. - , - '»"''■ira naročila, temveč To na nodlairi ve«*ta. tfi tem bon. ker se je sedai v : „ M ■ , , . ^ ' ...... J , . J , .J P"?'" be sklenjene v Algeciras.. Radi \v-ti 'ji nricelo sipiosno vseslavjan- i i - , . ., J. v 1 r,'-;1 i"-a.jo vse one vlasti, koje so sko eioan^e. cesar pricetek le iskati __i • ,, - -J 1 . . podpisale imenovano pogodbo pravi- v kontrresu vseh -lavjanskih rtisrn- i . , co zahtevati vpogled v tozadevne ra- čune. Z drusrimi besedami se to ra- ved no tedaj, kadar se crre za zatiranje Slovano-v. Policija je končno množico raz^rnala. V Dubrovniku zahteva sedaj prebivalstvo, da se odstranijo vsi italijanski n.".p'-d in nadomestijo s hrvatskimi in srbskimi. Prae tu
  • p-stvo. To se naravno ni moglo zgoditi, in wled teira so sedaj pričeli z o'1)-Štrukcijo. Včeraj so radi teira Nem-ei v ileželnem ziborm tako rzairrajali. da je bil predsednik prisiljen sejo zaključiti. Po vsej Avstriji, kakor tudi na Ogrskem se e pričelo sedaj živahno gibanje za to. da se Avstrija loči od trozveze. kajti dokler bode zavenica Nen čije, v Avstriji ni pričakovati mini. Razburjenje v cerkvi. Taylorstown. Pa.. 22. sept. Proti pastorju tuk. cerkve je nastala med njegovimi ovčicami majluia revolucija Bojeviti božji služabnik je pri svoji zadnji propovedi v nedeljo ostro napadal ijrralce kart. Izjavil je, da vidi v svoji hiši rajše kačje gnezdo kot igralne karte. Ženske nje-jrove občine so popolnoma pritrjevale njegovemu govoru. Takoj za tem pa je padel pastor v nemilost pri svojih ženskih ovčicah. ker je izjavil. da je pudranje po obrazu hudičeva iznajdba. V cerkvi je vzbruhni-la nevihta, in ?.< ?"ske so protestujoč zapustile božji hram. Pastor pa je izjavil, da rad resismira. samo če mu plačajo že dva meseca llolžno plačo. Ženske in deklice bodo sedaj po fari •ztrrre, da Francija brez dovoljenja "stalili vla-ti, nin a pravice zahtevati kake -_>ara .:■<■!je < >1 novega sultana ifulai t! a ti da. niti ne sme zasesti kake n arokauske p-krajine za dobo do poravnave dolgov, ako v to vlasti niso privolile. T. je sporna točka v nemškem od- voi u. radi ktercjra bode prišlo naravno do ostrejra s.jx>ra med obema d ržavana. A kolikor pride v poštev francoska okupacija marokanskega ozemlja, se že sedaj ve. da se 1^-de Nemčija prepirala radi okupacije Udje, v Maroku blizu AUriera. kjer že 18 me-secev gospodarijo Francozje. London, 24. sept. Londonsko časopisje danes na kratko komentira nemški odgovor na francoskonšpan-sko noto, s ktero so v Angliji po večini zadovoljni. Vsi listi pa vprašujejo. čemu Nemčija že preje ni odgovorila. ako ni mislila protiviti se francoskim načrtom. La Mano Nera. V hiši :imt iztočna 113. ulica v New Yorku je pričelo «roreti in pri tem je bil Italijan Nicola Devilo nevarno ranjen. Policija je prepričana, da je imenovano hišo nekdo zažgal iz osve-te in da je ta čin pripisati med nešte-vidne grehe, koje je izvršila v našem mestu italijanska tolpa La Mano Ne- ra. DevWo je bil v nevarnosti, da se o birale prostov. ljne doneske, da j ne zaduši in radi tega je skočil' iz tre-splačajo nepriljubljenega pastorja in |tjefra nadstropja na dvorišče. Pri tem si je polomil par reber, vsled česar so -a morali odpeljati v Harlemsko bol- se ga tako tem pre.jfc znebijo. Predsednikov sin zaljubljen. Washington, 24. sept. V tukajšnji družbi pričela je krožiti vest. da se de predsednikov sin Teddv Roose- nico. Požar je napravil za $3000 škode. stanovnikov imenovane hiše je dobilo tekom zadnjih tednov 1( - i 4i -• j * - . * srrozihia pisma in policija je dosedaj veli ir. v kratkem zarof-M. in rtcer , ., J J J n ■ t - ,r t j aretovala dva Italijana, ki sta poši- z Anss < a rime Louise Munn. sestro! . . J ' v , Tr . > tjala pisma raznim svojim rojakom, n ]eiro'-<'£ra sosolca na Harvard-, . . . J J ' , ' v.,.,v . . » , , ki so v tej hiši stanovali. Qba ie skem vseuciliscu. Ako ie ta vest n»s- ,.v. w J , vi' i *t 1 sodisc e obsodilo v daDšo ioco in od nntift, potem se bode predsednikov' . . J " •u - ...» , . ,. «>ne«ra časa nadalje so pričela priha- IK, Treasurer. Place of Business ol the corporation and addreww of ab«-ve otficere: 109 Ureenwich Street, Borough of Manhattan, New Yoik OHy, N- Y leto velja List z* Ameriko in Canado. leta . to to sa meeto Nt-w York. . I leta za me^to New York pol Evropo ta vte leto . pol leta četrt leta $3.00 1.50 4. tO 2.00 4.51» 2.50 1.75 Evropo počiljamo «knpnn tri številk*1. •HiLAS NAHODA" ./.naju v.-:-.k uan it-vaeioži nedaii m pnuniknv. "OLAS ("Voice of the People" ) iMned every uav, t-s:. ept snmlays an. Holidays. Subscription vturlv $3.00. tAdvertisement on'agreemiut. Dopici brez podpi-sa in osornosti «e n*-aatunejo. Denar naj ee blagovoli p<.ciljat! p«t Money Order. Pri apreir^mbi Jtr-fijo narocniko* »foaiuio, tl -t- nam tu-li biva iACs? naxoaui, »Ui hitreje naj demo napluvuiica. Dopifio!!! in po^djatvam naivdite naslov ««GLAS >AkUDA" 109 Greenwich .Street N<• a York Citj . TV 'tin: 1-.T4 li^ tor. toka na obeh oceanskih bregovih, ven- stene zelo tenke, ker bodo tla že itak dar ta trditev >e ni mogla zdržati, komaj zdržala velikanski pritisk od Prišli bi predaleč, če bi začeli o tem vzgoraj. Kakšne stavbene kovine in razpravljati. kakšno gradivo bodo inženirji in teh- Poleg strojev, ki bi preskrbovali niki rabili, tega dandanes še ne vemo. brzino in tek ladije. se morajo upo- domisliti se mora. kolik bo vodni prištevati še oni, ki bi skrbeli za pro- tisk na ladijske stranice. Ledenik, ki met na ladiji sami. Razsvetljava, bi ladijo lahko poškodoval, bi moral vodne sesalniee, moč, tovarne za led, biti ravno tako velik kot ladija sama. dvigalniki in tisoč drugih malenkostij Torpedovka, kot jih imajo danes, bi lii ltilu neobhodno potrebnih na la- lahko izstrelila vse svoje torpede v diji. moderni ko los, pa bi slednji tega uiti Pozabiti ne smemo, da bi ladija no- ne občutil. K večjem bi parnik dobil >ila ski-ro en milijon ljudij. 800,000 luknjo ki bi pa bila brez pomena, ker potnikov ima dovolj prostora na ko- bodo vsi prostori ločeni \>ak sebi. losu. In prebivalci tega velikanskega Nadalje bo na krovu celo brodovje mesta morajo imeti tudi zadostno po- manjših parni kov iste velikosti, kot strežbo. 15.000 ljudij bi skoro ne za- jo bil prvi Fitltonov, ki bodo služili v iloMovalo. da opravlja posle mornar- -lur-aju nesreče. Morski kolosi — čez 100 let. Približno pred 1O0 leti je Robert Pulton zgradil prvi paraik. Nji-g »»v ''Clermont" je hii 1..0 . > !jev dolg, širok IS in je .»egal v iilohočino 7 čevljev. Nosil je 150 ton in 20 potnikov .je na njem prevozilo lahko o milj na uro. Priprosti parni si roj je imel samo 50 konjskih močij. Primeijaj-ino s tem parni kom enega velikanov Cunard proge: Dolžina 7!>0 čevljev, širokost SS. globokost 80, tonska teža 4".UOO, potnikov 3,250. brzina na uro ol milj. konjskih -il TO.UOO. Ivam pridemo, če bodo nadaljevali z gradnjo vedno | večjih parobrodov, ki bodo naraščali v istem razmerju ? Vendar na to ni mogoče misliti. Morebiti bode tedaj že zrakoplov oskrboval promet po ! svetu. Vendar menimo, da svojim bralcem prav ugodimo, če jim orišemo, kakšen bode parnik leta 200S po Kristusovem rojstvu. Vzemimo, da bode količina parni- | kov naraščala v i>ti meri kot zadnjih i sto let. Potem bodo številke modernega kolosa kot sledi: Dolžina 4.000 čevljev, širočina 440. visočiua 540. tonska t<-ž;i 12.208,000. potnikov SOO.OOO. hitrost od 84 do 102 milj na uro, konjskih sil 112,500,000, vrsta strojev — ?? I mevtio je. da se v današnjih ladjedelnicah ne more zgraditi enat-ega kolosa. Toda tehnika bi do tedaj že tako napredovala, da bi ladijo omenjenega obsega lahko zgradili. Se-! veda, prostora za ladjedelnico ne bi mogli dobiti v New Yorku ali v bližini. ker je morsko obrežje prenizko.1 Ladjedelnica bi dobila svoj prostori v državi Maine ali pa v Califoruiji. ■ Tam je morje tudi na obrežju tako globoko, da \ sprejme ladijo, ki odri- i ne 12,208,000 ton vode. Samo pomislimo, kakšno valovje I »i nastalo, ko bi ladija zdrčala v vodo! Ce bi postavili gigantsko ladijo na otok Manhattan, kjer leži mesto New York, bi zginili največji nebotičniki ! v njeni senci. Osemnajst blokov bi pokrivala ladija in dva bi pokrivala j njeno širočino. Če bi vladar ladije. kapitan, moral v slučaju ognja ladijo potopiti, bi moral poiskati mesto, globoko 540 čevljev j pa še tedaj bi jamborniki gledali iz vode. Od spodnjega dela pa do vrha 10 dimnikov na ladiji, bi slednja merila 1000 čevljev. Singerjevo po-i i s lop je v New Yorku jo pa visoko "sa-j mo" 012 čevljev. Na taki ladiji bij omenjeno poslopje prav lahko pora- j bili za peč! V strojnih prostorih. V velikanovi notranjosti, kakih 100, čevljev pod vodno gladino, se nahajajo mogočni prostori za stroje, o ko- j jih obrisih dandanes skoro še pojma nimamo. Po našem proračunu bi imela ladija stroje s 112,500.000 konjskimi »ilami. Tak stroj bi lahko spo-polnjeval delo celega naroda. Da dobimo nekako smisel za enake ! stroje, moramo pomisliti, da bi bila j skupna vodna sila Niagarskih slapov komaj sposobna mirno voditi velikanske vrtiljake pamika prihodnjosti. Kakšne vrste bodo ti stroji! To že danes nikomur ni znano. Nekaj strokovnjakov je mnenja, da bodo plinov! motorji gonili stroje. Drugi zopet trdijo, da bode raztresljivost nitro-glicerina do tedaj že tako natanko določena in uvedena, da se jo bode lahko uporabilo pri strojih. Nadalje moramo v istem času že računati tudi z močmi radija. Elektrotehniki so bili nekaj časa tudi mnenja, da se bodo stroji gonili « pomočjo brezžične preneSene sile in jev. strojnikov, strežnikov, policije, bankirjev, telefonistov itd. itd. Plavajoče mesto. Lal:•-nike. bode brezdvmnno opremljena z vsetr. komtortom nove dobe. Pot- :ii>i. ki bodo potovali čez morje, ne ■oati:ezne kabine, temveč najeli odo cela stanovanja. Predložili mu • >odo velikansko karto in zbral si bo "i i , ■ i1 nui bodi' ugajalo. Se- ■ da bodo ;;a ladiji razni mestni od- "up-" in '' do\vuto»vn ", v pri-merni 1-gi ladije. Na skupno dij na parniku gotovo ne moremo mi-i. Posamezni potniki z večjimi i. man ; bi sami skrbeli za hrano, i'ri v. . ;ji v Avstralijo ali Kapsko T.,<'Sio bi morala biti na ladiji mesarica. j: "-erija in druge trgovine, ktere -k;:,i;a žena vsak dan obiskuje. Kjer pa eve te tigovina. se gotovo • |"igreša lop nov. odvetnikov in po-- • je val cev <;i a rja. Za viteze svedra in razne uzmoviče bi bila na krovu mednarodna policija, ki bi imela v go-enjih prostorih svoj oddelek in spola j razne zapore. Z ekspresiiiini .spenjaeami bi bil promet kaj hiter j Ijam rojake in rojakinje sirom Amerike. tebi *'Glas Naroda'* pa obilo naročnikov. Fran Iutihar. Stcelton, Pa. Slavno uredništvo:— Prosim, da ponatisnete par vrst v preljubijenem listu "Glas Naroda". Tukaj nas je dosti Slovencev brez dela, dosti je tudi tovarn zaprtih od lanskega oktobra, komaj zaslužimo, da se preživimo. Tudi imamo slovenskih deklet, ali kakor pravijo Dolenjci, ''Micke'', ki pa žalibog ne razumejo svojega milega materinega jezika, se sramujejo govoriti oni mili slovenski jezik; če jo vprašam, mi zabrusi angleško, ko x. ... ... . „, vendar ve, da je slovenske matere hči. Na parmku ho r:i dalje usluzbenih , - ■ ■ ■ , .. ... ' , . . . . ; Dosti je kranjskih tantov, pravih lio- mnoo brez- vrbovanje 800,000 lju- *U';ni 1,aI>eljavi. Še umestneje je pa misliti na zrakoplov kot vodilec ladij". I 'o leta 2008 bodo imeli že go-tovii vodilne zrakoplove. Velikanski zmaj bi plaval pred ladijo in jo opozoril na vsako nevarnost, pred ledeniki, če jih bode v onem ča->u so].iii >e kaj na zemlji. Leta JOilS bode promet na morju že tako narastel. da bodo morale posamezne države skrbeti za prosta pota. Vojne ladije bodo stikale za nevarnimi individuji in lovile razne "polni jače in morske postavače". mi "oovsi" pa še toliko ne, ker smo več doma kot na delu. K sklepu tega dopisa se enkrat vse rojake in rojakinje prisrčno pozdravljam, tebi (;las Naroda pa želim še mnogo naročnikov in dobrih predfflfič-ilikov. Peter Zloger. Allegheny, Pa. Dragi mi "Glas Naroda":— Pri nas se je poročil rojak g. Josip Faks z ljubeznivo gospico Gizelo Dergatic; oba sla uoiua iz Toplic na posebno Dolenjfkem; mlademu paru častitamo vsi rojaki in jima želimo obilo sreče v novem stanu. Na mnoga leta! Pozdrav vsem ameriškim Slovencem. A u t on 1 \ čja k. Uboštvo. i točen. Odvetniki bi seveda imeli ■ •bilo posla. Saj se lahko pripeti, da t na za tako velikansko ladijo. kot smo se kak zaljubljen par ob pričetku po- jo pravkar opisali. Parnik bode mo-lovanja poroči, na sredi pota se praz- ; rai vreči svoja sidra zunaj na odpr-auje kr>: in ob končani vožnji bi se tem morju in mogočno brodovje vlač-vršila že razporoka — — — j nih pamikov bode skrbelo za naklada- Za finančne magnate bi priredili na nje in razkladanje blaga iz parnika. ladiji borzo, ki bi >e kar nič razloče- ; Toda ladija prihodnjosti bi mogla le vala od Stock Exchange na Wall St. na odprtem morju razviti vso svojo Kurz bi dobivali potom brezžičnega i hitrost ter že nekaj dnij pred luko ! Primerne luke. Zunanji ali nezakrivljeni vzroki ubo- Od dar.ašnjiii luk ni nobena primer- štva. Mnogo je zunanjih vzrokov uboštva in k tem spada v prvi vrsti pomanjkanje premoženja. Ta le okolnost odteguje veliki večini delavstva trdno oporo in mora radi tega delavec Živeti kot proletarec od dneva do dneva in biti vsled tega v večni nevarnosti, da zaide v revščino tudi tedaj, ako slane tudi začasno brez dela. Tak brzojava: seveda bi semtertja nastala zmanjšati svoj hiter tek. Sicer bi ne .... , . .. ... ... položaj je na sploh posledica neza tudi borzna panika. bilo mogoče ustaviti ladno na poliub- , ..... . , . , i dostnega plačila 111 privede k dedne Časopisi v desetih izdajah. Ladijski časop:-i, ki bi vsak dan vsaj desetkrat izhajali, bi imeli dovolj gradiva z dogodki na ladiji. Seveda izostala ne bi poročila o dogodkih na suhi zemlji. Pri hit riri, v kteri bodo v onem ča-sti živeli in delali, je izključeno, da )i ljudje peš korakali po velikanski ladiji. V vsakem petem nadstropju bi tekla pocestna železnica, ki ne bi pripeljavala samo ljudij. ampak tudi blago. Tudi transferjev ne bi pogrešali. Za časa glavnih prometnih ur, ko bi vsi potniki hiteli v svoja "stanovanja". bi bile kare prav tako napolnjene. kot v našem ljubem starem New Yorku, ker tiri železnic ne bodo dovolj široki, ker je škoda dragega , irostora. Po zaključku trgovskih ur se bodo polnili restavranti v posameznih krojili. Hoteli bodo prenočevali tujce y.m„ia in tudi gledišča ne bodo pogrešala obiskovalcev. Tudi veselo prepričanje gojimo, da na posameznih vogalih ne nem prostoru. , , , . -. , .., mu ubostvu, ki se razvita po slojih Nihče izmed nas ne bi mogel pre- . ... ..." .. , - . in generacijah, vzdrzuje prebivalstvo stali na krovu, ko bi parnik divjal " 1 . v otopelosti in brezskrbnosti m ki ne s hitrico 192 milj na uro po morju. .. . . .. , , - , ' dopusea. da bi človek skusal rešiti se Krn daru bi sedeli za roko delielimi , . . v ... . . , .... i tega polozaia. temue ga prikiepa v re- steklenmu ploščami m kapitan bi imel ; . 1 . signaciji k staremu podedovanemu po- komaj še čas ogniti se nevarnosti, ki ... ' r> 4 .. . . . . . lozaju. — Kazun tega prihajajo tu v bi se pojav.la na horizontu. , , ■ , 1 .. . ; postev vse one okoluosti, ki kakor Dandanes ie ta parnik seveda samo v naši fantaziji, in vendar bi bili dandanes manj začudeni, če bi ga zagledali, kot so bili naši predniki, ko so opazili na morju prvi parnik, kte-reira ni uual veter. DOPISI. Johnstown, Pa. Cenjeni g. urednik:— Prosim, da natisnete ta moj dopis našem priljubljenem listu "Glas icer nimam kaj dobrega sporočati, ampak zelo žalostno novico, posebno za naše eenj. rojake. Zadnji ponedeljek šla sta rojaka ....... manjkalo saloonov. ker sicer se A(Uon star komaj 19 let, še ne more govoriti o politiki. Ljudje doma iz Rauber Komande pri Hnghesovega kalibra na ladiji ne bi Postojni> iu arugi Feliks Prost, tudi imeli nobene besede;-na dirkališču j Slovenec, oče treh nepreskrbljenih obiskovalci lahko stavili poljubne (jtrok n& delo; ker gta pa po svo^ >v,,te na njih konje, ljubljence. , delala, ker sta videla, da je pre- Nadalje, potrebovali bi kovačev.: povedan vgtop v jamo in Se takorekoč zaklenjena je bila. sta ua še vrata s iš- •. i v, , __ meh. an i ko v. živin ozd ra v ni ko v, porod- nih pomočnikov, ambulance, bolniš- ^ ^^ in gl& y ko gta pa Ixdezen. nezmožnost za delo, s \irt vzdrževatelja imajo za posledico pomanjkanje zaslužka; okoluosti te, ki tvorijo v naših razmerah nepretrgoma vzrok uboštva. Sem spadajo dalje gospodarske krize ter drugi momenti, ki provzročajo nezakrivljeno pomanjkanje dei-i. ki v naših časih kreditnega gospodarstva in naraščajočega mednarodnega konkurenčnega boja ima čim dalje tem večjo ulogo. Pač težko bode kedaj mogoče odpravili popolnoma te notranje in zunanje vzroke uboštva in uboštvo farno. Vendar pa ni smeti teh razmer smatrati nespremenljivimi, z našiu kulturnim položajem neizogibno spojenimi in naravnimi, temveč imati država in družba zmožnost poboljšati jih znatno. Zategadelj je njima imenitna naloga predvsem delovati preventivno in potem notranje vzroke pobijati s poukom in dvignenjem vse kulture. Proti zunanjim vzrokom treba pa bojevati se s sredstvi, ki jili navaja politika narodnega gospodarstva. nice, ker med tolikim prebivalstvom ma,o notrL se užge pUn; seve_ se že kdo ponesreči ali zboli. Samo ]a jjila gta takoj obast i bodo igralci prav lahko SQ ju spravili precej v bolniš- ■grah biljard. nJeo ea Maksham. Prvi je po pre- Ivdor bode truden in bode iskal ^ dveh djl]- y hudih bole5inah za- okrepčila, bode šel v cirkus ali ]>a v ^ y Gogpodu in dragi se Se bori gledališče, kjer bode dovolj zabave. r smrtj0. 0h, ali žalostno, obadva ni- V kobiseju se bodo vršile najbolj st£J bjja 1irj nobenem društvu, različne predstave, od navadnih roč- jje j,«,inislite, dragi rojaki, kako nih bojev do velikih bikoborb. A ; žalostno bi bilo. ko ne bi bila rojaka koncertni dvorani se vrši vsak večer Andrej Derenein iu J. Cerjak se do- koncert; ubrane glasove godbe bode bra j„.stavila za siromaka, da se ga naenkrat poslušalo lahko 23,000 osob. pokoplje, bi bilo njegovo tuuplo go- Manjkalo ne bode knjižnic s knjiga- tQVO sežgano. Po hišah je moral iti mi v vseh večjih jezikih. Preskrbljeno pa ne bode samo za zabavo in kratek Čas, ker neumrljiv človek tudi leta 20998 ne bode. Ker bode na ladiji gotovo umrlo vsak dan več ljudij, se zgradi na pamiku poseben krematorij in poleg kremato-rija tudi prostori z ledom, kjer bodo hranili trupla do prihoda na suho zemljo. Da bodo ladijo. aa kteri se bode vsak dan gibalo skoro milijon ljudij, kaj skrbno zgradili, ni potrebno še posebej povedati. Ob vodni črti bodo rojak Andrej Derenein in prositi, da kteri kaj podari, kar ranjki ni imel ničesar prihranjenega denarja. Torej, rojaki, kteri niste še pri nobenem društvu, pridno pristopajte k društvam in pod zastavo jednote, kajti nihče ne ve, kje ga nesreča čaka. Torej ne želim, da bi se se kterikrat kaj tacega pripetilo z našimi rojaki. Kriza še vedno razsaja kakor spomladi, tako da se še vedno težko delo dobi. Torej drugič kaj več, pa upam, da kaj bolj veselega. Sedaj pa pozdrav- Jetična živina. Kakor človeštvo, 1ako muči tudi živali strašna bolezen jetika. Nektcri trdijo, da je najmanj 5 odstotkov živine jetične, drugi pa pravijo celo, da je je 40 odstotkov. Resnica pa je, da je ta bolezen v nekterih krajih manj, v drugih bolj razširjena. V naših primorskih krajih ni mnogo jetične živine. Pri živini, ki se redi vedno v hlevih, je jetika bolj domača, nego pri oni, ki hodi na pašo. Posebno močno je podvržena jetiki lepa simodolska (simentalska) živina. Ta bolezen se da prenesti od živine tudi na človeka, zato bi moral vsak kmetovalec skrbeti, da se bolne živine iznebi. Seveda z gotovostjo se ne da določiti na priprost naoin, ali je ta ali ona žival bolna za jetiko. Pač pa lahko določi živinozdravnik s tem, da vbrizgne živali za kožo tu-berkulin; to je neko sredstvo, ki pro-\7roča pri bolni živali nekako mrzlico, pri zdravi pa nima1" učinka. Ker ni tuberkulin škodljiv, bi morali vsi posestniki, posebno oni, ki se pečajo z vzgojo plemenske živine ali pa z Prve dni po Ivankinem pogrebu je taval Jože kakor zgubljen okrog. Z živo dušo ni pregovoril in tudi užil ni skoraj ničesar. Izmislil si je včasih naenkrat in šel tako tja v en dan bog-vekam, iz vasi iu tam zunaj je kje v samoti čepel in strmel pred-se... Ljudje se že bali, da ne bi morda zblaznel. Sčasoma sc mu je obrnilo na bolje. Zopet je pričel mleti v mlinu kakor prejšnje čase. Ljudi se je pa še bolj ogibal. Dan za dnevom je stopal z' n i hum na rami vos sključen mimo pokopališča gor proti vasi. Pod cerkvijo. ob vbodu na pokopališče se je navadno us.a\!jal in počival ter dolgo ve> zamišljen zrl tja čez križe proti njenemu grobu.. . Zvečer so ga večkrat videli, kako je cele ure kakor senca klečal ob njeni gomili. Po dnevu je v mlinu kaj delal ali pa sedel ure in ure na kh.pici pred mlinom, zatopljen v svoje knjige, medtem ko je tam notraj drdral in ropotal nemirni kamen. Včasih se ga je pa polotil čuden uepok« >j. Tedaj pa je nemirno hodil okrog, a tii hodil, ampak kakor, blazen je bežal in mahal krog sebe z rokama. Ce ga je kdo kaj vprašal, mu ni odgovoril: le začudeno ga je pogledal in potem kakor preplašen zbežal... Po takih dnevih je potem pa cele noči igral na harmoniko. Tako tu-robno je pela, kakor da iz.aža vso njegovo tngo in ves njegov obup. Včasih je zagodel kaj bolj veselega, a kmalo se je vse zgubilo v plakajočih mol-akordih. Prišli so pa tudi hipi, ko je vse tako zmešal, da ni bilo čuti nobene harmonije, da so glasovi odurno vprek kričali iu hreščali... Odmev njegove zmedene, ubite duše. Nekega večera ga je prijelo posebno hudo. Kakor besen je pridirjal gor po stezi in bežal naravnost na pokopališče. In na njenem grobu je dolgo stal nepremično Kakor je prišel, tako je naenkrat, čudno naglo, kakor da je nekaj pozabil. skočil pokoncu in zbežal nazaj doli proti mlinu. In zopet so doneli v tiho noč čudni zvoki njegove harmonike. Enkrat tužno-mehko, potem kričeče-divje... Drugo jutro ga ni bilo več videti. Še o poldne ni bilo o njem ne duha ne sluha. Ljudje so se bali. da se je zgodilo kaj... Vaščan je šel pogledat v mlin. Na svojem ležišču je ležal Jože — s prestreljeno glavo. Vsa postelja okrvavljena in on v lastni krvi, mrzel in trd, z izbuljenimi očmi... V desnici je še vedno tiščal izproženo pištolo. Sredi mlina je ležal kup sežganih ostankov njegovih knjig, zraven njih pa harmonika, razbita in raztegana: Prihajali so vaščani in plašni obrazi so zrli na mrtveca... lil prišla je tudi dobra, stara ženica, postavila nad njegovo glavo majhen križec in prižgala kraj njega oljnato svetilko. Bledo je trepetala mala lučka in obsevala njegovo okrvavelo obličje. Pokleknila je uboga ženica in pomolila za ubogo, nesrečno dušo... Zvedel je tudi župnik, star, čmeri-kav in pedantičen mož. Prišel je strogega obraza in ko je videl križ in luč, je ukazal oboje odstraniti— Samomorilcu to ne pritiče... Ljudje so mrmrali, a prigovarjati si ni upal nihče. Tiho je bilo tisto popoldne v mlinu, le voda je šumela. Zdaj pa zdaj je kdo prišel plahih stopinj, boječe pogledal noter in se ravno tako tiho kakor po prstih odplazil... Zbili, so iz okornih, nenglajenih desk krsto za silo, položili mrtveca vanjo in v mraku so ga odnesli gor po strmi poti proti pokopališču. Ni se oglasil zvon in ni pel duhovnik; le voda mu je šumela v slovo in v vrhovih dreves je šepetalo kakor molitev. Tam v neblagoslovljenem kotu po* ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBE K Ž AN, Box 51, West Mineral, Kaaa, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Fore«t City, P*. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa IRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, BrM-dock. Pa. FRAN ŠI NK, ril. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, W>ur, Raoa. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 95, Willork. l a. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box G22, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". iš?i4g£ i'mtQ: m.kmmmi g aeauu CF" Velik« zaloga vina in žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Orožnik 4 galone za............SI 1.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$10.00 Za oblico naročilo te priporoča Marija Grill, S308 St. Clair Are., N. E., Cleveland, Ohio. H Važno. 0 Z •N Z > • 0 C i33 >N > Važno. Važno, Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.................. $13.00 $15.00 z 17 kameni................. Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni dil ffcf* kolesovjem Elgin ali Waltliam - - - M* IO.UU Za fc>lag:o jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /Mu Pogorele, 1114 Hey worth Building, Chicago, III. "Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < a N< 3 0 < » N< 3 0 Važno. Važno. Važno. Važno, ; k. pališča so ga položili v jamo in ga f zagrebli. Od daleč so plaho gledali ljudje, j vsem je bilo čudno tesno... Brez duhovnika, brez zvonjenja, brez vsega — kakor žival... In Ijiulje so se na tiliem jezili čez i župnika. ... Drugo jutro je stari župnik strogo-resnega obličja prekadil in poškropil ves mlin, da bi ta blagoslov pregnal hudega duha. Potem pa je ostal mlin prazen in vedno bolj zapuščen. Ponoči so se baje slišali glasovi harmonike, tako so govorili boječi ljudje in nihče ni šel rad mimo, vse se je ogibalo te puste grape. Tako je pričel mlin razpadati. Gori pod cerkvijo na pokopališču pa leži tam v temnem kotu pod zele-j tio rušo nesrečni mlinar Jože. Ne j les, ne kamen mu ne diči neblagoslov-j ljenega groba; trava poganja po njem in le o Vseh Svetih položi nanj usini-j ljena roka majhen venec jesenskih | cvetlic. j Nedaleč od Jožeta, tam bolj na sredi, pa počiva njegova ljubljena [ Ivanka. Prva žrtev prepovedi goldinarske vrednosti. Konfekcijonar Lazar Ivonigstein v Moravski Ostravi je bil zatožen pri okrajnem glavarstvu, da se poslužuje v svojih izložnih oknih poleg kronske tudi še goldinarske vrednosti. Glavarstvo ga je obsodilo na 5 kron globe. NA PRODAJ HIŠA IN MLEKARIJA SKUPAJ. Ako se ne proda skupaj, se proda tudi posamezno radi odhoda na farmo. Glede cen in podrobnosti se je obrniti na John Zakrajšek, 999 E." 64th St., N. E., Cleveland, O. (24-26—9g) HRVATICA ali SLOVENKA, ktera razume domača dela, prati in v gostilniški kuhinji. Plača je od $16 do -flS in tudi več za dobro delo. Ktera je za to sposobna in želi dobiti službo, naj sc- javi v lirvatsko-slovenski gostilni g. f A. Plečko, 137 Washington St.. New York City. (3x 23-9) NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 41 Iv. S. K. J. v Pittsburgh. Pa., naznanjam, da se naše društvo dne 4. okt. udeleži velike slavnosti. Vsi člani naj se zbero "ob 1. uri popoldne v cerkveni dvorani na 57. in Butler ulici, Pittsburg. Od tu odkorakamo z drugimi slov. društvi na 51. ulico, kjer se bode vršilo 10. glavno zborovanje K. S. K. J. Od tu spremimo brate delegate z zastavo v cerkev k blagoslovu. Vsak član, kteri izostane, plača $1 kazni. John Jevnikar, 5411 Camelia St., Pittsburg. ! (23-25—9) Iščem MIHA MLINARJA. Pred 3. leti je bival v Fit z Henry, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. Bartholomew Mibevc, 300 S. W St., Ironwood, Mich. Išče se "flULI VABODA' vuomjfti fmff VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMARJE! Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet iz Ljubljane večje število l PRAVIH DOMAČIH KOS, ktere imamo sedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tudi pristne domače brusilne kamne (osle) ter kle-palno orodje. | Ker je bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo zamogli i izvršiti vseh naroČil, svetujemo vsem onim, da se že sedaj preskrbe s tem j orodjem za prihodnje leto. Glede cea pišite na: FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York City. t / • oslovanska dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolerni na dopustu I rropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTIX. L. Box 383, Roek Spring«, Wyo Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-:k. Pa. ALOJZIJ V IRAN T, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street. >uth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nailzornik. P. O. Box »41, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street. [alumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik. P. O. Box 138, Burdice, P«.. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni edravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street kdiet, IH. Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndo>. druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BKOZICH, Box 424 ^ly, Minn., po Bvojern tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika |OHN GOUŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in aobe-drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsak« [ofiiljatve tudi ns glavnega tajnika JedwtA. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov |nj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki [sake pritožbe. Društveno elasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Ameriko, Dne 10. ?ept. -<• je z ega kolodvora v Ljubljani odpe-llo v An m :k» 7 Hrvatov in G Slo- 'V. Fmrli so v Ljubljani: Dne 7. sept. [režija Kmc. prodajalka, 3") let, hr'< vska cesta 17. — Marija Ta-|ar, mestna uboga, 71 let. Japljeve ve 2. Dne 8. sept.: Marija Sterle, potnica, GG let, Poljanska cesta 26. iDne 9. .-opt.: Amalija Zaerar, de-veeva h<"i, 12 dni, Kolodvorske ul. [. — Jakob Gartner, delavec, 27 t. Radeckega cesta 11. — Alojzij Iravje. delavec, 27 let, Radeckega ka 11. — Henrik Cesar, voznikov i, 2 meseca, Krakovske ulice 19. V deželni bolnici: Dne 2. sept. Iv. lrjanc, krojač, 43 let. [Dne 3. sept. Matevž Periie, dela- ; fc, 44 let. — Jožefa Eluman, gosti- 54 let. — Terezija Brade^ko, go- ' |ija. 21 let. Dne 4. sept.: Ivan Torkar. posest, t, 18 let. Dne 5. sept.: Juri Gaenik, sluga, ' let. Dne 7. sept.: Terezija Posega, slutnja, 4S le.t V svet je veselilo 91etneca Marti-Pereta iz Ponikve ob južni žele- j lici na Štajerskem. Deček je doma ;ravat krasoto narave. V Ljubljani je včeraj policija prijela in se bo-dečka zupr t izročilo njegovim j |aršem. Cerkveni nabiralnik je odnesel in polnil v župni cerkvi v Št. Vidu nad jano neznan tat. Zaprli so ne- ! ra sumljivca. fiNapad. Z Vrhnike se pi>e: Dne 8. ! hpt. je naš "dični" podžupan Fr. I jrean ml. na cesti mirno idočega J. ' [roma. zidanskega pomočnika z no- ' zm napadel; zadal mu je dve hudi mi, eno pod očesom in eno na roki, • kar mu je fant utekel. Tršar je ' lijančeval ves popoldan s svojim po- \ ločnikom, znanim pijancem Markov-m. PreŽiče so mislili krasti kočarju 1 vanu Severju na Ježici najbrž kaki igani. Enega so zaklali, dva pa ra-ili na hrbtu, a so bili med tem naj-rž preimani. Poskusen samomor. Dne 7. sept. večer je prišel 40 letni čevljar Pe-jer Šavs, rodom* iz Naklega pri Kraju, k svoji na Krakovskem nasipu t. 10 v Ljubljani stanujoči ženi, s tero ne živita skupaj in jo nagovar-k spravi. Ker žena o tem ni lio-da ničesar vedeti in slišati, jo Šavs ekel, da ustreli njo in sebe. In res ii je kmalu nato pogna1 iz revolverja r prša štiri kroglje, ki pa niso bile \ mirtne. ŠavB je šel na to v Cerkvene alioe in se tam rsedel pod kostanj To mu je postalo slabo, nakar so ga Spravili na ta/mošnjo policijsko stra-Inico, potem ga pa odpeljali z rešil-4hn vozom v deželno bolnišnico. Z droge stran© s« poroča, da se je Šavs hotel usmrtiti zaradi neozdravljive bolezni. Radi izgubljene pravde uboj. 4 V Gotenici na Kočevskem sia nt padla brata Parte 27 let starccra posestnika ■rur; a Vidmarja in mu z noži razipn-tala trebuh. Brata .-ta sovražila Vidmarja. ker sta pozimi izgubila .ia Dunaju neko tožbo proti njemu. Aretovan je bil dne 10. >opt. od-puV-eni dragonec Dominik Linder iz Senice pri Mariboru, ker je neki tukajšnji natakarici pred odhodom iz Ljubljane ukradel torbico s srednjo svoto denarja. Na kolodvoru 000 K vrednosti srebr-nine in zlatnine. Predno so prišli tatvini na sled. je mož zbežal. Stoletnico Josipa Godine - Vrdel-skega so obhajali minolo nedeljo v V rdeli pri Ti^tu. Hvaležni Slovenci so napravili na ro>tni hiši prvemu slovenskemu pisatelju in zgodovinarju tržaškemu mramoiTiato spominsko p!.»s.%>. V i—t i hiši je bil rojen Godi na 20. m area 1808. 1 ŠTAJERSKE NOVICE. Poskus samomora. Iz ljubezni do ne k etra potnika je natakarica Marija Waciibauer v Kapfenbergu izpila četrt litra mleka, v ktero si je nastrgala 2 škatljice navadnih vžigalic. Zdravnik dr. Sperl. ki je bil takoj k nesreči poklican, ji je izpral želodec; nato so odpeljali dekle v bolnico. Umoril je pri SV. Lovrencu na Dr. p. minulo nedeljo zvečer lSletni kme-čki isin Franc Zaje 171etnega fanta Kavčeviča. Pri neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje. Vasovat ^o prišli tje tudi fantje in oba imenovana sta se sprla, na kar je Zaje zabodel Kavčeviča tako močno v bok. da ?o mu takoj izstopila čreva in je v groznih bolečinah umrl. KOROŠKE NOVICE. Vlak je povozil 0. sept. v Leiniir pri Trmi neko 8o!etno starko Marijo Sclnvarz. Starka je sla čez železniški tir ravno, ko je pridrdral popoldanski poštni vlak, kterega pa starka radi duhosti ni slišala. Strojevodja je vlak takoj ustavljal, ko je zagledal starko, pa bilo je prepozno. Vlak je starko popolnoma raztnral, da je bilo sroza gledati razmesarjeno truplo brez glave, ki je tičala med zavoro lokomotive. Žrtev neprevidnosti. Čevljar Karol Trunčnik v Celovcu si je hotel na ognjišču segreti špirit. Naenkrat se vname špirit. Trunčnik je pihal, da bi ugasnil, pri tem pa se je prijel ogenj obleke njegove žene. Ta je v strahu tekla na ulico, kjer je skušal pogasiti gorečo obleko neki mimo idoči stotnik. Vendar je žena dobila take opekline, da dvomijo, če ho o-stala pri življenju. t • HRVATSKE NOVICE. Izgredi Lahov na Reki. Od ireden-te nahujiskana tolipa je *v Drenovi na-i padla kapelana Bujana, da je moral bežati. Hrvata Lukaniča so težko ranili in vrgli iz neke kreme. 'Reški re-dari so izgrede gledali, ne da bi posegli vmes. Proti hrvatskim parobrodifim društvom so se v.edinili "Lloyd", "Un-iraro Croat a" in "Dalmatia". Na neki konferenci v Trstu so sklenili zastopniki teh društev, da znižajo tarife za SO odstotkov •(?!), da bi tako uničili hrvatska podjetja. Nasilstvo na Hrvaškem. Sodna komisija je izvršila v tiskarni 'Srbo-brana' v Zagrebu hišno preiskavo in je zaplenila v>e — kupčijske knjige. Poslanec Budisavljevie ima menda prav. ko je rekel, da se hoče s tem • • Srbobrana matirijalno ruinirati. Vohun Nastid j" dobil, kakor poroča list "A Nap*', 37.000 K za svoje denuneijaeije od hrvaške vlade. Bro-ura. ki izide v hrvaškem, nem--krm in frar.ciiskem jeziku, bo d"ka-ala. da -ta >i bila Ranch in Nastič v ozki in neprestani zvezi, 'ki je temeljila na '"tršeftu". BALKANSKE NOVICE. Dogodki na Turškem. < ariirrad. 10. sept. Na posredovanje mladotnrške-;a inlbora-so r.a tilu m izpustili iz zaporov skoraj vse zaprte bivše ministre in v~-oko d< -tojanstvenike. Tudi z Izet pašo se vrše pogajanj, da bi -e snel vrniti v domovino. V Carigradu ?e je v navzočnosti nad 1000 < -eb ustanovil albanski klub. Za predsednika je določen znani boritelj za svobodo T zri al Femal "pn-n. — Grki na Turškem -n začeli energično zahtevati svoje pravice. Ker tvorijo četrtino prebivalstva, tulii zahtevajo četrtino svojih uradnikov po vseh upravnih panogah, in sicer: 33 go-verrerjev, pod-^ovemerjev itd. Vlada je pripravljena, da ugodi tem zahtevam. RAZNOTEROSTL Ljudsko šolstvo na Bolgarskem. Ljudsko Šolstvo na Bolgarskem je sedaj urejeno po n- vi Šolski postavi, ki -c je izdala začetkom teira leta. — Ljudske šole so državni zavodi, in pouk traja štiri leta. Ako kak otrok zamudi pol dneva šolskega poduka, so dolžni sta riši plačati 10 do 15 vinarjev denarne globe. V prvem razredu sme biti največ G0 učencev; ako je več učencev, se otvori nov razred ali pa se uvede poldnevni poduk. Ako je šola oddaljena 3 km. niso tako oddaljeni otroci dolžni o-biskovati šolo. Razun ljudiske šole je še meščanska šola. ki v nji traja poduk tri leta. Podučuje se tu ruski jezik in računovodstvo. Za šolska poslopja skrbijo občine. Revnim občinam pomagata zidati šole država in okraj. Učitelj mora dovršiti učiteljišče in državno uČiteljLsko izkušnjo. Ako v treh letih ne napravi izpita, odslovi se od službe. Omožene ženske ne morejo biti učiteljice, 'izvzem-ši učiteljice na deželi. Učitelji ljudskih šol imajo izpočetka 1200 kron plače: prikladov je osem. Največja plača znaša 2200 kron. Učiteljice iinajo za deset odstotkov manj; pro-vizorični učitelji in učiteljice imajo 20 odstotkov manj. ne^ro definitivno nameščeni učitelji. Učitelji v mestih nimajo prostega stanovanja, niti pri-davka za stanovanje, pač pa draginj-ski priklad. in to v mestih s 15.000 prebivalcev 10 odstotkov, v Sofiji 40 odstotkov svoje letne plače. Dravinjski pridavek plačajo občine. Učitelje plai"uje deloma država, deloma občina. Vsaka o,l»?ina je dolžna za vsakega učitelja ljudske šole plačati na leto v državno blagajno 900 kron. Učitelje ljudskih šol voli krajni šolski svet. Politike v škodo kulturnemu delu bolgarski učitelji ne smejo delati: zato bolgarski učitelji ne smejo ibiti udje političnih društev niti se udeleževati političnih zboro-vanj. Žrtve tigrov. Med vsemi zvermi zahteva 1i9 CUBVtJUAND, OHIO NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* ročniki dopošl jejo denar, osuw* ma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL K0JAX3, NAROČAJTE SI MA "GLAS NABODA." NAJVEflJI 19 ITAJOEHTJ" DNEVNIK! £ .Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar,, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni -kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-na notranj'h žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najprimernejša, pijača je ^LEISY PIVO^ "l ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela, Radi tega naj n?kdo ne zamudi poskusiti gi ? svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi t vs-^ boIjSi!| gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo Tri/aLkar-ju 6102 Si Ciai? Av*, N.1& kteri Vam dragevolje vse pojasni THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELA1ND, O«, ri fi AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -^s Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. r»J%" MM (S ulomV y M spodaj navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AUOfl, iiATJBA, MARTHA WASHINGTON, J' ARGENTINA. i V meeedh majn in jnnljn ae bodeta agoraj iwdlwuBH brodo?Ju pri« Gene vožnifi listkov iz NEW Y0RKA za lil. razred so do: TESTA.........................................$28.— LJUBLJANI.............................................. ™..........................................^.$28.- ZAGREBA..........................................129.20 KARLOYCA..........................__$29.25 II. RAZRED do TR8TA aH RIKl^.....^......... $50.00, $55.00 in $60.00 Parobrod "EUGENIA" odpluje 26. septembra 1908. Parobrod "ARGENTINA" odpluje 80. septembra 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, z Washington street NEW YORK. V padišahovej senci lil. t r F BgAmi Kani Maj; sa "Glas NaiwJa" priradil L. P. DRUGA KINJ1QA. F>0 DIVJEM KURDISTAINU. (N*i*lj«T*iij«J Cenik knjig, katere se dobe v zalogi IOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. Y' "Zakaj 5te pa stopili čez prag, oe ste slutili zahrbtni napad?" "K preganjalci zaostali že daleč Ta E£n L .. . .' "Pied njin i o varni!" n.eni Lindsay. 4'Teda t« pre-d drugimi." "Zakaj ne?" "Ker ras lahko sreča večji oddelek nestorijaobev.'' "Terej ?e jim mrakneva." "Kar j.>. z.*- ven kako los strelja j. j*-m. Sicer tudi jaz ne bi bil rad ujet. tcca t in v«k re ve. kaj ga doleti." V dveh t;iah ra onem n.esta, kjer «n:o prej razjahali, in kjer r\a << 1< a jazaj s\ ouvje. Na prihodnji višini poiam. "Tam se- bil: rtš. iap: . «r.:. i^koro potrebno je. da si gledava tamolnji kraj." "1'ej je rajbrž v Miji ali pa y Orncri!'" odvrne Lindsay. ' "Giad Cixri je r.a levi. Pe jdite!" "Jaz grem proti desni." "Teca, Sir, podajate se v novo nevarnost!" Pri z telfroTora za vijem na desno in Anglež mi/merno sledi. Kb alti < j azim korenino, kjer se je s$x>dtaknil moj konj in kakih fcOO korakov vstian opazim ubitega konja, kteremu so pobrali jermenje. *Tra\a je bila pobe.jena; s krvjo onesnaženo listje dreves mi je pričalo, 'da se je tukaj vržil hud boj. ^vurdje so bežali in nestorijanci za njimi. To je posebno Angleža vznemirjalo. Pozabil je n-a svoje prejšne besede ^.n pognal konja ,v dir. "Pojdite, Sir! Videti moramo, kaj se je zgodilo!" mi zakliče. "Le previdno!" svarim. "Dolina je široka in ^odprta. Če se sovražnik slučajno vrača, nas lahko opazi, in midva sva zgubljena.'' "!Me nič jie briga! Moramo našim pomagati!" "Saj nas več ne potrebujejo!" Tc'da Anglež že več ni slišal mojih besed, temveč /dirjal naprej, da tem mu bil prisiljen slediti, dasi bi raje med drevesi iskal .vaitstfva. Tam v daljavi je naredila do-lina ovinek, ki nam je. oviral pogled v Idaljiro. Nedaleč od ovinka je ležalo mrtvo truiplo. Bil je ulbit Kurd; Spoznal sem ga po njegovih Iaseii. Z Angležem za vi jeva <>koli ovinka, komaj pa prideva sto korakov daleč, ko zaŽumi v bližnjem grmovju in ined drevesi, in trenutkona nas obkoli številno bojevitih postav. Dva primeta za uzdo mojega konja, dočim več adutov prime moje roke in noge. Tsta se zgodi tudi z Angležem, ki je zašel v tako gosto vnsto sovražnikov, 'da njegov konj niti korak ni mogel prestopiti naprej. Nekido vpraša Angleža nekaj besed, česar pa on ne razume in pokaže na mene. "Kdo ste vi?" vpraša me eden adutov. "Prijatelji nestorijanciev. Kaj hočete od nas?" "Mi nisno aestorijancei. Tako nas imenujejo naši sovražniki in zatiralci. Mi smo Kaldejci. Ali ste vi Kamii?" "Midva nisva Kfurda, ne Turka -ne Arabca. Samo oblečena sva po modi te dežele. Midva sva tujca,." ^ "Od kod?" "Jaz sem Nencc in moj tovariš je Anglež." "Nemt-ev ne poznam, toda Angleži so hudobni ljudje. Peljati va> hoetm k neleku. ki vaju bo sodil." ■ ^ '' Kje je melek ? " * "Za nami. Mi smo le njegova predstraža. ki vas je opazila prihajati." "Torej greva z vami. Spustite me!" MOLIT V ENULL DUŠNA PASA (spisal Skof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 76«., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ riono-kost $1.50, fino vezano v usnje 2.00, vezano r x latno 75j. KLJUČ) NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. VTATJ DUHOVNI ZAKLAD, Sagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, ye«in« » »Ut-no 50e. OTROŠKA POBOŽNOST, »a. RAJSKI GLASOVI, 40«. SKRBI ZA DUŠO, zlaU obreza S0c.r fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60«. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKE, platno 70«., alo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50«. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40«. ČETRTO BERILO, 40«. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZI-KA., 90«. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER &LOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40«. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75«. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30«. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35«. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40«. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro do SPISOVNIK LJUBAVNIH IN NITOVANJSKTH 1'IBBI fl& "^OŠOILNT USTI SOa. _ ZBIRKA LJUBAVNIH IN S!»Cbnr NIH PISEM 30«. ZGODBE SV. PISMA ZA NlZJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30e. ZABAVNE IH RAZNE DEU6E KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-00 10«. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, T«L 90e^ nevez. 70«. BELGRAJSKI BISER 15«. BENEŠKA VEDEŽEVALKA SOa. LOŽIČNI DAROVI, 15«. BUCEK V STRAHU, 35«. BURSKA VOJSKA 30c, CERKVICA NA SKA TJ, lbt CESAR FRAN JOSIP, 20e. CESARICA ELIZABETA, 15a. CIGANOVA OS VETA, 20«. CVETINA BOROGRAJSKA, 20a CVETKE, 20«. ČAS JE ZLATO, SOa. DAMA S TTAMTeTJAMT, fLOO. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 90«. DETELJIC^ življenje treh krmaj-•kih bratov, frenooekih vojakuv, "Stepi raz l*e.nja!! I "Povoli ni, da jahan.! ATeraj sem padel s konja, in noe^i me ee sedaj bedi." • , "Te rej ostanita v sedlu, mi pa hr.čemo peljati vajine živali za uzde-Če j a skušata poJbegniti ali rabiti svoje orožje, tedaj vas ustrelimo." Ljudje so poverili odločno in bojevito ter so se precej razlikovali cd onih. ki so nas prej ujeli. Ko zgrabita dva za uzde najinih konj, se rape-tin o naprej. M*»j ipos je korcrkal poleg mene in me zvesto pogledoval; aovražr.il-a ni napadel, ker sem bil tudi jaz miren. Ma) potoček je valil svojo vodico proti večjemu stndencu. Prihajal je iz stranske do] ire, ki je objeldresn tvorila oba po točko va bregova. V tej dolini je j očivalo gotovo nad šeststo vojnikov v po»sameznih skurpi-njab, dceim so ie konji pasli v bližini. Ko naju pripel jo četa v tabor, se ©stali vojniki sicer (začudijo, vendar ostanejo mirni. Peljejo r.aju do največje skupine, kjer je v sTeelini sedel precej močan, vzrašČen nož, ki pokima n:ojim opremljevalcem. "Ali ste jih pripeljali?" jim reie. "Vrnite se n3 svoje mesto!" Torej so ntu (r.ajin prihod že prej naznanili. Melek je bil podoben nekoliko svojemu bratu, vendar moja pozornost se kmalu obrne drugam. Nedaleč cd Jdeleka namreč opazim beja iz Gumri, Arnad el Ghandurja in Halefa; v?cm so vzeli KUr?dje orožje, toda zvezali jih niso. Melek mi da znamenje, da razjaham. t ♦ 4 . t DOKA IN NA TUJEM, 90«. DVE ČUDOPOLNI PRAVLBCL 20c. ENO LETO MED INDIJAW3, Me. ERAZEM PREDJAMSKI, 15«. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15«. * PABIOLA, 60c. ' - GENERAL LAUDON, 25«. GBOBGE STEPHENSON, ofe 2elez-nn, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20«. GOL, wk mul Htm KAE8 JU IZOBIIL GOZD, AN. KAKO paSTAtTBMO PEAKZ, 40«. caM BOG arrjRi JB vb* hult, KNEZ ČRNI JURIJ, 20t. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAK1SIMILIJAN L, ce*ar mehikan ski, 20«. MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zvezki skopaj $2.25. MAT.T VSEZNALEC, 20c. MAJUJA, "JI POLKOV A, 20«. MARJETICA, CCa. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL .DA, lOe. M0CLOVA ZALA, 30^. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20«. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI G OS TAC, 20«. MUČENIKI, A. AAkerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20«. NARODNE PESMI, Zirornik, I zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDK^ 3 »rezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20«. NASELNIKOVA HČI, 20«. NAŠ DOM. Zbirka poveati. Teak 20c. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20«. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIH A. 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30« PRINC EVGEN, 29c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20«. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20e. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. EOPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 6 zvezkov za 75c. BAWJHinf K3UIOS, wmUkm, Mm. saaniJA, iia SITA, sala Hinrtnataitfra, 20a SKOZI ŠIRNO INDUO, 30«. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zrezka po 20«. SPISJE, 15«. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRLJ SKE ZGODOVINE, 25« S PRESTOLA NA MO&ISČE, 20«. SREČOLOVEC, 20e. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20«. STOLETNA PRATIKA, 60«. STO PRIPOVEDK, 20«. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60«. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zrezka, raak po 20«. ŠALJIVI SLOVENEC, 75«. ^ ŠTIRI POVESTI, 20e. TEGETHOF, slami admiral, 26«. TItJN LING, 20«. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20«. TISOČ IN ENA NOČ, 61 Mrmakor, 66.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20«. VENČEK PRIPOVESTI, 30«. V GORSKEM ZAKOTJU, 10«. VOHUN, 80«. VRTOMIROV "PRSTAN, 90«. V ZARJI MT. A DOSTI, 90* "V WINNETOU, rdeči gentleman, tri zrezki OLOOl ■LATA VAB, 2Ba 2SLATOBOG, «L9I _ ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM^ $2-50. Žalost in veselje, 46«. ZEMLJE VH>L ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25«., mali 10«. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR-MckV, 26c. KAfi^LEDHIOB. Kranjska narodna aoia, Ijabljaask/ ia ^ragfh mest aj M^f^orfiu is nčczuli kšf t cvetheami m po le., dnsat SOa «. čm- JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoia rojakom svoja isvrstar VINA, ktera v kakovosti nadkrilja jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče rine (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vin« (Cs tawba) po 70 centov galono. najmanjše naročilo 1a ti no je 50 galon. brin je veg, za kterega sem is portiral brinje iz Kranjske, velja li •tekienic sedaj $13.00. TROPINO VSO $2.50 gaJona. D ROŽNIK 62/ lK)0 „ 25,000 , -LaTouraine»; „ „ ..................12 000 LaBretaenc' ............................... 8 l)M0 9 000 ' Gasgogne"................................ 8 0: rfjtf*„» W, Ko2tninski, goneraim a»ent «a i n. "1 -m-.. chiomvo s Bratom Slovencem in Hrvatoi naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravn« vina. Imam bela in rude«-a vina po 40c. jralona s posodo vred. Pri manjšil naročilih kot 50 sralon rai-unam za posodo Z naročilom naj s« posije lovica zneska in o>tanek se plača pri sprejemu viaa. l^lf^^HHHMBBHiH ■ v f ; ? ' / - iMM ROJAKI, NAROČAJTE 8X NA "CFLAJ NABOB A," NAJVEČJI Dl NAJOENKJfo DNEVNIK! Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. F. No. 7, Box 81, FRESNO, CAL. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St NEW YORK, N. Y. 6104 St Clair* dve., N. E. CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje Psitnina Jt prl * % | * » % % * denarje v staro domovino % nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice. Vsaka denarna pošiljate v pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se ie ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč krat čuje od druzih. Prodaja t parobrodne listke za vse prekmorske črte po izvirnih cenah. Vsak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi7 kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teb ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. To je zelo važno, ker dandanes preži na vseb postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike. Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.