L«to 1895. 65 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 15. februvarja 1895. C St. 24. Razglas o domernbi olajševalnih predpisov za vzajemni promet med avstrijsko-ogrskimi železnicami z ene strani in med nemškimi železnicami z druge strani gledé predmetov, kateri so po mednarodnem dogovoru z dné 14. oktobra 1890. 1. izločeni od prevažanja ali se vanje pripuščajo samo pogojema. 24. kflzglas trgovinskega ministerstva|S™™*! z dné 15. februvarja 1895.1. ° Omembi nemškim o vzajemnem pripoznavanju mrliških pre-12. marca 1890. 1. (Drž zak. št. 46.). se prevzemajo tudi na podstavi odpravnice. ---- olajševalnih predpisov za vzajemni fofit med avstrijsko-ogrskimi železnicami z ene . ^ in med nemškimi železnicami z druge strani °® predmetov, kateri so po mednarodnem do-V3„Vori1 z dné 14. oktobra 1890. I. izločeni od pre-nla ali se vanje pripuščajo samö pogojema. in g ,^ed Avstrijsko-Ogrskim, Nemčijo, Nizozemskim veli ■1C°’ 'n Pa me(^ Belgijo in Luksemburškim sedaj N(j a Omemba o olajševalnih predpisih gledé na bra .r^e’ P° mednarodnem dogovoru z dné 14. okto-Pušč ^ 'ločene °d prevažanja ali vanje prilep ®ne samö pogojema (Drž. zak. št. 25. in 81. iz H 894.), katera domemba se do sedaj ni nana- vzajemni promet med Avstrijsko-Ogrskim strani in med Nemčijo z druge strani, veljala pristavki tudi o lem pro- ^lej z nastopnimi (§. 1 K A. II. številka 3. izvršilnih določil k mednarodnemu dogovoru.) ke tako trdno pritisne na njeno vsebino rahl° vio-.* l(;Sanju shranke ne bode čuti šuma oi raznosnih kapic. (2) Shranke je nato zakleniti v trdno delan lesen zaboj, čegar stene so vsaj 22 mm debele, in sicer tako, da bodo odprti čelni konci raznosnih kapic obrnjeni proti pokrovu škatle in da, kolikor moči, ne bode otlih prostorov med škatlami in pa med temi ter stenami zaboja. Samo na obsegu ene ali pa tudi več škatel vsake plasti, najbolje na steni oboja, treba je, da bode odpirajoči lože izpraznil zaboj, poskrbeti za tako otlino, da bo s prsti, vtaknjenimi vanjo, lahko prijeti dotično škatlo. (s) Ta otlina se mora tako, kakor nenamera-vane otline v zaboju, pomašiti s papirnimi kosci, slamo, senom ali tuljem ali leseno volno — a vse te tvarine morajo biti do dobrega suhe — nato se pokrov zaboja, ako je ta zaboj iz pločevine, na zaboj privarf, ako je pak zaboj iz lesa, pritrdi s medčnimi ali pa s pocinjenimi lesenimi vijakii za katere je treba še pred polnitvo v pokrovu in stenah zaboja navrtati pot. 3. (1) Ta zaboj, katerega pokrov naj vsebino takö tišči doli, da le-ta ne more mahadrati, je potem, ko se je na pokrov prilepilo podučilo,*) kako odpirati zaboje z raznosniini kapicami, vložiti s po- * v *)Opomnja. Gori omenjeno podučilo, kako odpirati zaboje z raznosnimi kapicami, naj slôve: „Zaboje z raznosnimi kapicami je odpirati takö, da se najprej iz pokrova vnanjega zaboja z vijakovlakom (dletom) potegnejo vijaki, pri čemer je skrbeti, da se zaboj ne zvrne, ako bi se morebiti odpirajoči premočno oprl na zaboj. Potem, ko se je razkril notranji pokrov zaboja, naj se tudi notranji zaboj odprè z enako previdnostjo in na enak način; nato je odstraniti vijakovlak (dleto), in pa vijake, ž njim potegnjene iz zabojevih stén. V notranjem zaboju bo videti na obsegu ene ali več v papir zavitih pločevinskih shranek, v katerih so raznosne kapice, v naj-viši plasti s papirnimi kosci, slamo, senom ali tuljem po-mašeno otlino. Potem ko se je previdno odvzelo mašilo iz té otline — tù je treba najbliže ležeče shranke doli tiščati, da se ne iztrgajo z mašilom vred — naj se najprej tako razkrite shranke odstranijo previdno s konci prstov, in potem še le ostale shranke tega sklada po potrebi. Iz vsake nadaljne plasti pločevinskih shranek je odjemanje pripraviti in izvršiti prav tako; pri tem bo dobro, poprej previdno odstraniti mašila, ki so v drugih manjših otlinah. Posamezne pločevinske shranke naj se odprô v stran od zaloge raznosnih kapic, in kosce pivnega papirja, rabljene v izpolnitev otlin v škatlah, odstraniti je prav tako poprej, preden je moči raznosne kapice prijeti s prsti. Drugo orodje, kakor vijakovlak (dleto, „prsna lajna“), se ne smé rabiti pri odpiranju zabojev, in ono tudi ne smé, kakor druge rahle (ne pritrjene) kovinske stvari, biti v neposredni bližini; sploh je ravnati z naj-večo previdnostjo, brez sile, udarca in suvanja“. krovom k višku v drug veči, isto tako trdno delan lesen vrhovni zaboj, kateri se zapira s medenimi ali pa s porinjenimi lesenimi vijaki ter ima vsaj 25 mm debele stene. (a) Prostor med notranjim in vnanjim zabojem mora znašati vsaj 30 mm ter biti izpolnjen z žaganjem, tuljem ali enakimi tvarinami. 4. Ko je pritrjen drugi pokrov, ki naj nepremično doli tišči notranji zaboj, prilepi se isto tako na vnanji pokrov omenjeno podučilo in pa listič, na katerem se berö posebno razločne besede: „Raz-nosne kapice — ne prevrniti“. 5. Posamezni zaboj ne smé iméti raznosnih kapic več kakor za 20 kg ter mora imeti dva močna ročaja, da se lože more prijemati. 6. Vozni list vsake pošiljatve mora obsegati po pošiljaču in po železnici znanem kemiku izdano potrdilo, da se je pazilo predpisov, podanih spredaj pod številko 1. do 5. b) Električna podkopna vžigala. 1. (i) Električna vžigala s kratkimi žicami ali trdno glavico je zapakovati po koncu postavljena v močnih pločevinskih shrankah, od katerih ne smé nobena imeti več kakor 100 kosov. Shranke je popolnoma izpolniti z žaganjem ali enakimi tvarinami. (2) Namesto pločevinskih shranek je moči rabiti tudi škatle iz močne in toge lepenke. Napolnjene shranke je zapakovati v lesen ali močan plo-čevinski zaboj in tega zopet v lesen oklepni zaboj. Stena notranjenega lesenega zaboja ne sme znašati manj kakor 22 mm, stena vrhovnega zaboja pa ne manj kakor 25 mm. 2. (1) Električna vžigala na dolgih žicah iz gutaperče ali trakovih je treba, zvezana največ deset kosov vkupe, združiti v pakete, od katerih ne smé noben obsegati več kakor 100 kosov vžigal. Vžigala se morajo polagati takö, da eno leži na tem, drugo na drugem koncu paketa. Teh paketov je 10 največ zvezati vkupe, zaviti v trden papir in z vrvcami omotati ter jih položiti v lesen ali močen pločevinski zaboj, katerega je izpolniti s senom, slamo ali enakimi tvarinami. Ta zaboj je zapakovati v lesen vrhovni zaboj, čegar stene ne smejo biti pod 25 mm tenke. 2 (2) Električna vžigala na lesenih palicah je v lesene zaboje, katerih pokrov, dno in stranski steni so debele vsaj 12 mm, čelni steni pa vsaj 20 mm, in kateri so vsaj za 8 cm daljši kakor vžigala sama, zapakovati takö, da zaboj obsega vžigal največ in da je na vsaki čelni steni polovi°a vžigal z žicami varno pritrjena takö, da se noben° vžigalo ne more dotikati drugega vžigala ali steni ter da ne more nastati nikako mahadranje. Najv® 10 takih zabojev je zapakovati v lesen vrhovni zaboj- 3. V ostalem se zmisloma uporabljajo spred*-! stoječa določila pod a) 3.-6. c) Drgalni zapalniki se morajo zapakovati takö-le: 1. Konec drgalnikove žice vsakega drgalneg zapalnika je tako prelepiti s papirjem, da seg papir črez uho drgalnikove žice. 2. Največ 50 drgalnih zapalnikov je združb v snopič. Te snopiče je na koncu glave zapalniko* dejati v leseno volno (volfn) in na tö v papir, **J|. zavihane konce žic drgalnikov pa je najprej polo*1 v razvezano, nenapolnjeno in na tö v drugo z lesen0 volno napolnjeno papirnato kapo. Pri tem pa je 113 tančno paziti na tö, da nikedar ne bo mogla lesen*1 volna priti v neposredno dotiko z žicami drgalnikoy> kar naj se s lem zabrani, da drgalnikova žica »J obvisi ali se iztrga, kadar se zapalniki jemljejo 1 snopiča ali kadar se jim snema papirnata kapa. 3. Več takö pripravljenih snopičev je vložit* v enovit zaboj, čegar kosmata teža ne smé Pre’ segati 20 kg. 4. Otline v zabojih je izpolniti prav skrbno 'n gosto s papirnimi odpadki ali z leseno volno. 5. Zaboj sam, čegar dolgost se ravnä po gosti drgalnih zapalnikov, mora imeti v stenah 22mm močne deske, ki ne kažejo niti pök niti luke od čvršev, in katere je, da se doseže potrebza trdno*1 spojiti med seboj s kljukami. 6. Na pokrov in stranske stene zaboja je pösled prilepiti znamko obrane. fabriško znamenje, obsegaj loč« B. Oddaja. (1) Oddaja in odprava téh predmetov koti’120 vozno blago je izključena. (2) Kadar se prevzema kaka pošiljatev, je kolikor moči na to, da jo bo od mejne p°s J moči odpravljati v neposrednem stiku. 00 Vzprejemati pošiljatve na take postaje in sznične kose, na katerih je prevažanje razpočnih >-,met°v izključeno, ni dovoljeno. Kadar je kaka j. 1 Ja*ev namenjena za kako postajo take avstrijske a 1 ogrske železnice ali železnične proge, po kateri 'jo čisti blagovni vlaki samo po pripustnosti, ; /J njora pošiljatev biti adresovana prejemniku na ooni postaji te železnice ali proge, kateri mora to 1 1 Jatev iz kolodvorskih prostorov odstraniti brez °ga in nadalje skrbeli za vnovično oddajo po l)ripustnosti vlakovnega prometa. . (4) Vozni listi ne smejo obsegati nobenih dru- Predmetov. V njih obseženo oznamentlo pred-e. a z rudečo tinto. Vozni listi morajo eg števila, vrste, znamenja in številke posod e8ati tudi kosmato težo vsake ter se morajo za ''oceluloze izdajati posebe. ,, (J) Taki vozni listi ne smejo imeti oznamenila ” aJ ostane na kolodvoru“. je to neizogibno potrebno. Železniška upravstva se morajo torej dogovoriti o tém, da se bodo take po-šiljatve v istem vozu odpravljale od oddajne do namembne postaje. D. Nakladanje. (1) Stranke (zaboje, bečve) je treba v železniških vozovih zapakovati takö trdno, da so varne pred drganjem, stresanjem, suvanjem, prevračanjem ali padanjem s kake više Ičže. Sosebno se bečve ne smejo postavljati po koncu, ampak morajo se polagati, nakladati paralelno s podložno stranjö voza in z lesenimi podstavami (tapami) pod kosmatimi odejami obvarovati pred vsakoršnim takanjem. (2) Vozovi se smejo naložiti samö do dvéh tretjin nakladne teže. Tudi se ne sme položiti več kakor troje plasti. Dis k • ^a voznem l'st" mora pošiljač, čegar pod-trdit' ' urac'no (P° policiji ali notarju) potrjen, po-Poä'r -^a svoislvo m pakovalo predmetov, ki se JaJo, vstreza veljajočim predpisom. obre ^ ^ozn*no je plačati pri oddaji. S povzetkom rl'od'tlle^ene P°^*ÿa^ve so izključene od prevažanja. . 1 111 dovoljeno izrecilo o koristi, združeni Z ,z»'oČbo. (3) Sainö množine do 1000 kg največ se smejo naložiti vkupe z drugim blagom in to tudi samo tedaj, kadar to blago ni lahko zapalno in se naj ne razklada prej kakor raznosne tvarine. (4) Prepovedano je, spravljati v vozove, naložene s strelnim bombažem ali drugačno nitrocelulozo, ob enem tudi patrone za ročno strelno orožje, ognjarske predmete, vži-galne vrvce ali vžigala. (Zastran mokrega stiskanega strelnega bombaža primerjaj št. XXXIX.). C. Vozila. Zovi ^ ^ odpravo se smejo rabiti samb pokriti vo-s Z,a blago s prožnimi priredi za sunec in poteg, Zapjr ■tn’- varn'm ostrešjem, trdnim obojem in dobro J°Čimi durimi, praviloma brez zavorne priprave. E. Drugačna določila. V ostalem je paziti: a. Želez(2) ^ozov' za blago, v katerih štrlijo znotraj rabi zreblji, vijaki, matice itd., se ne smejo upo-Jatl za odpravo. je *-*ur' takih voz in okna, ako bi jih kaj bilo, rabit; * ZaPr*a 'n zamašena. Papir se zato ne smé hitj vq4 ^a ta'le Prevoze se ne smejo uporabljati časom °"’ katerim so se osnice še le pred kratkim zastr,1 °“nov'le, niti ne taki, ki v kratkem dospb 1 Pregleda v delavnico. Vladati ^ ^azP°^Do blago se smé medpotoma pre-lnge železniške vozove samb tedaj, kadar Za odpravo po avstrijskih železnicah na ostala določila v ukazu c. k. trgovinskega ministra z dné 1. avgusta 1893. 1. (Drž. zak. št. 126.) o vravnavi prevažanja razpočnih stvari po železnicah, in sicer: kar se tiče oddaje: na §. 8., odstavek 1. in 2. in pa na §. 9., odstavek 1.; kar se tiče vozfl: na §. 17., odstavek 2., in na §. 18. ; kar se tiče nakladanja: na §. 19. in 24., a takb, da mora pri prehodu iz Nemčije mejna postaja prilepljati modro tiskane liste, ki v vélikih črkah kažejo vsebino; kar se tiče razredbe vlakov: na §§. 25. do 28.; kar se tiče previdnosti na kolodvorih in med vožnjo: na §§. 29. do 32. in na §. 34.; naposled kar se tiče izročevanja: na §§. 35v 36. in 37., na poslednjega v toliko, da se pošiljatev v slučaju, ako bi se ne prevzela, nikakor ne vrne več v inozemstvu bivajočemu pošiljaču. b. Za odpravo po ogrskih železničah na do-tična določila v ukazu kraljevega ogrskega trgovinskega ministra z dné 1. avgusta 1893. 1. C. (1) Za odpravo v uvodnem določilu pod št. 1., 2., 3. in 4. navedenih stvart po nemških železnicah na oslala v prometnem redu za nemške železnice vkrenjena določila, sosebno na določila priloge B, št. XXXV a: B. Oddaja, odstavek 8. in 9.; C. vozila, odstavek 6.; D. nakladanje, odstavek 5., 6. in 7.; E. previdnosti na kolodvorih in med vožnjo; F. določevanje vlakov in vpostavljanje z raz-počnimi stvarmi naloženih vöz v vlake; G. spremstvo pošiljatev razpočnih stvari; H. priznanila vmes ležečim postajam in uprav-stvom, ki se vdeležujejo prevoza; I. Dohod na namembni postaji in izročba pošiljatev. (2) Zahtevano spremstvo naj se vendar pri po-šiljatvah v Nemčijo daje še le od mejne postaje. (3) Za „raznosna vžigala itd.)“, navedena v uvodnem določilu pod št. 5., se ne uporabljajo predpisi pod B do L Kot XLLI. a je vtakniti: Zapalni (strelni) traki in zapalni listki (amorces) so zavezani naslednjim določilom: 1 1. Vlagati jih je po 100 zapalnih kroglic (pilul) največ — katere vse skup ne smejo imeti črez 0-75 zapalne mase — v škatle iz lepenke (kartona). Po 12 škatel največ je povzeti v en zvitek in po 12 zvitkov največ je povezati v en trden zve-ženj ali paket s papirnatim ovijalom. 2. Pakete je vdevati same, brez pridanega drugega predmeta, v shranke iz trdne železne pločevine ali v prav trdne lesene zaboje, a one kakor ti naj ne bodo črez 1-2 m3 veliki, in vlagajo naj zvežnji takö, da bode med stenami shranke in med vloženimi stvarmi najmanj 30 mm prostora, z žago-vino, slamo, tuljem, ali podobno tvarino napolnjenega, takö, da se paketi tudi, kadar se pretresejo, ne morejo geniti ali premakniti. 3. Shranke morajo na sebi nositi poved vsebine in poleg te še razločno oznamenllo pošiljača in fabrike. 4. Vsaki pošiljatvi mora biti priloženo potrdilo, izdano po fabrikantu in železnici znanem kemiku o tem, da so bili zgoraj pod št. 1. do 3. dani predpisi izpolnjeni. Kot XLIY. a je vtakniti : ^ Plinasta ogljenčeva kislina in rudniški plin se jemljeta v prevažanje samö tedaj, kadar njun tlak ne presega 20 atmosfer, in kadar se oddajeta v posodah iz varjenega železa, plavljenega železa ali litega jekla, katere se ob uradni preskuš-nji, opravljeni v enem letu pred oddajo, brez stalne premene v obliki prebile najmanj poldrugikrat tolik® onega tlaka, pod katerim se ogljenčeva kislina ali rudniški plin nahaja pri oddaji. Vsaka posoda mora imeti odprtino, skozi katero se more ogledati notranje osténjc, potèm varstveno zaklopnico, pipo z9 odcejanje vode, zaklopnico za polnjenje, ozirom* odcejanje, in pa manometer, in vsako leto se morJ uradno preskusiti, če je dobra Uradna zabeležb*' na lahko vidnem mestu na posodi, naj razločno kaŽe> kedaj in na kateri tlak je bila preskušena. V vodnem listu je povedati, da tlak oddane ogljenče^6 kisline ali rudniškega plina tudi ob toploti ® 40 stopinj Celzijevih ne more iti črez tlak 20 atmo^ fêr. Pošiljajoča postaja je dolžna, prepričati se, d* ri- se je pazilo na zgorenje predpise, sosebno pa, P merjajoč manometrovo stanje s preskusnim z9 piskom, na to, da so se posode gledé tlakü zadosW® preskusile. Kot XL VI. naj se glasi: Klorometilj se vozi samö v neprodušno zj^ prtih, močnih posodah iz kovine in na odprt vozéh. V mesecih od aprila vštevši do oktobra naj take pošiljatve ob pošiljačevih stroških pokrijejo a®Jamb ako posode niso zapakovane v lesene je vtakniti; Kot XLIX. a . Natrijev superoksid je oddajati v močnih P devinskih pušicah s privarjenim pokrovom, katere so zapakovane v močan lesén zaboj, opremljen s Privarjenim pločevinskim vložkom. ie vtakniti; Kot L. a od redukcije nitrobenzola iz fabrik anilina se odpravljajo, če se ne oddajajo vloženi v nepro-dušno zaprte posode iz močne železne pločevine, samö v železnih vozovih s pokrovi ali pa pod zaporo odeje. (a) Iz voznega lista mora biti razvidno, ali so železne in jeklene treske pomaščene ali ne, ker sicer se ravna ž njimi kakor s pomaščenimi. Spredaj stoječa domemba stopi v moč 1. dné aprila 1895. leta. Ob enem izgube svojo veljavnost domemba iz leta 1892. (Drž. zak. št. 226.) z obema dotičnima dodatkoma iz leta 1893. 1. (Drž. zak. št. 43. in 137.). (]) Pomaščene železne in jeklene treske Ueske od vrtenja, vrtanja i. e. treske) in ostanki Wurmbrand s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., tuC*‘ leta 1895. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, malornskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1895. za eD izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnioe, I., SingersLrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samö, če se je prej plačala naročnina. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. » „ , 1879. , , , 1888. . .60 gl. Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. , , , 1859. , , „ 1868. . . 12 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. 16 gl. 20 , 20 gl Posamezn letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1895. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . 2 gl. 10 kr. Letnik 1865. za • • 2 gl. kr. Letnik 1881. za 2 gl. 20 k'" 1850. 25 1866. 20 1882. . 3 » — P 1851. . 1 30 1867. . . 2 — 1883. . 2 X 50 < 1852. •2 60 1868. . . 2 — 1884 . 2 50 t 1853. . 3 15 1869. . . 3 — 1885. . 1 X 80 » 1854. . 4 20 1870. . . 1 40 1886. . 2 X 3Ö » 1855. . 2 35 1871. . . 2 — 1887. 50 » 1856. . 2 45 1872. . . 3 20 1888. . 4 20 • 1857. . 2 85 1873. . . 3 30 1889. . 3 — * 1858. . 2 40 1874. . . 2 30 1890. . 2 X 70 . 1859. . 2 — 1875. r> . . 2 — 1891. . 3 X — t 1860. . 1 70 1876. . . 1 50 1892. . 5 X —■ » 1861. . 1 50 1877. . . 1 — 1893. . 3 X — * 1862. . 1 40 1878. . . 2 30 1894. . 3 X —■* 1 1863. . 1 ■ 40 X 1879. . . 2 n 30 X X 1864. n . 1 40 X X 1880. X . . 2 X 20 X Letnik 1894. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1894. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo cčni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu doš nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu Pr° daj ne cene (po kateri */4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1894., v ostalih sed®1 jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopolnJ6® j more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tu vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 ' dobivati počenši z letom 1895. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskamice; potemtakem je vsake moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si lisle vrediti po tvarini.