Dopisi. Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (Dva slavna d n e v a.) V naši fari sta dve šoli. Prva je takozvana slovenska, ki ima štiri učitelje; ta šola je naša stara, otroci se v njej učijo kakor zdrava pamet veleva, v slovenskem jeziku, učijo pa se od tretjega šolskega leta naprej, torej pet let, tudi nemški; gg. učitelji so jako pridni, vsi jih spoštujemo in smo jim hvaležni za njih trud. Druga šola (naj ji bo to ime, ki pa ga ne zasluži) je ona nemškega šulvereina. To Solo nam je v občino spravil (Bog nas ga zopet reši) znani Pistor. V tej šoli otroci ne slišijo niti jedne slovenske besedice; otroci pa so Slovenci, namreč takih omahljivih starišev, ki so se od Pistorja dali ujeti. Otroci se ne naučijo nič in bodo nekdaj še večje sirote, kakor so sedaj. Ta šola dela le prepir in nesrečo. In to Solo hoče nemški šulverein, ker nima več denarja, zvrniti na tistih pet občin, ki imajo itak svojo štirirazredno slovensko šolo. Pomaga mu Pistor, ki je župan šentiljske občine, potem pa okrajni in deželni šolski svet in vlada sploh. Po zakonu se ima povsod jeden šolski razred oziroma jednorazredna šola osnovati, kjer je skoz pet let povprek 40 za šolo godnih otrok; take šole pa iraajo določiti tisti, ki šolo ohranjujejo. Zato je Pristor luhtal tako-le: Najti se ima povprečno žlevilo tistih otrok, ki so zadnjih pet let obiskovali nemško šolo, in najti se morajo tudi štiridesetib otrok stariši, ki bodo za te otroke zahtevali trdo nemški pouk. Nato pa je Pistor iskal pomoči pri šolski oblasti, ki mu jo je z veseljem ponudila ter ukazala učiteljem otroke prešteti, starišem pa priti zadnji četrtek in petek pred g. okrajnega glavarja, ki jih je poprašal, kakšno šolo da hočejo imeti. Prišel je starišem strah delat tudi neki g. Pressinger, ki ga je deželni odbor iz Gradca poslal som dol. Pistor in njegov sluga pa sta teden poprej letala od hiše do hiše, pravila ljudem, kako veliki dobrotniki so Šentiljčanom nemški kapitalisti, ki so onim pokupili vinograde in nemško šolo podpirajo, ne da bi imeli za svoje otroke korist od nje, in njim obljubovala dobro južino. Gospod okrajni glavar je prišel in tudi mnogo slarišev, do tri sto. To sta bila za našo faro imenitna dneva, kajti pokazalo se je, da se Sv. Ilj svoje stare časti, po kateri sluje daleč na okrog, živo zaveda. Le 35 starišev je našel Pistor,'ki so izrekli, da so pripravljeni, otroke svoje dati mučiti, ki ne branijo, da bi njih otroci ostali dušne sirote, in ki se jim ni groza zdelo, otroke svoje vreči v prusko žrelo. Kako lepo pa so nastopali naši slovenski očetje, naše slovenske matere! Odgovarjali so v našem milem slovenskem jeziku tako odločno in nekako ponosno, da g. okrajni glavar drugi dan vprašanj ni več stavil nemški, ampak slovenski. Posebej omeniti nam je neko mater, ki je na vprašanje, hoče li svoje otroke dati v nemško ali slovensko šolo, ponosno in navdušeno rekla: »Vedno v slovensko!« Zlata mati, junaška žena! Mati Slovenija te je v zahvalo tisti hip pritisnila na svoje sree, dala ti ljubezni gorek poljub na čelo, in veselja so ji padale solze na tvojo glavo. Bog tebe in tvoje otročKie obvaruj in ti daj z njimi doživeti veliko veselja! Štirje šentiljski župani: g. Ign. Sparl, g. Anton Haue, g. Franc Dorner in g. lv. Černec pa so v imenu svojih občin gosp. okrajnemu glavarju izjavili, da šulvereinske šole nočejo ter da si bodo z božjo pomočjo za svoje otroke sami skrbeli in sicer tako, kakor se jim zdi prav. To so možje! To je značaj! Sploh, moramo reči, 16. in 17. dan septembra sta zapisana v šentiljski fari v zlate knjige, kajti pokazalo se je, da ima tukaj čednost in zdrava pamet svoj dom. Oh Pistor, kako majhen si, če te gledamo pri tvoicra vednem rovanju in primerjamo z našim značajnimi moži in ženami! Štetje otrok je pokazalo, da jih je zadnjih pet let hodilo v nemško šolo 34. S 35-imi stariši bil je Pistor zadovoljen, kajti ti imajo 40 otrok, ne pa s štetjem. Zato je zahteval. da se ima še enkrat šteti, in tako bo se seveda tudi zgodilo. Koliko skrbi za ljubo nemščino! Na Dunaju je pa prošnjo za češko šolo podpisalo na stotine in stotine čeških starišev, v Trstu in v Gorici prošnjo za slovensko šolo 1200, oziroraa okoli 500 slovenskih starišev, in vkljub že leta in leta trajajočemu boju željenih šol vendar ne dobijo. S!ovenski stariši, pomnite si to! No, kako pa je Pistor svojo obljubo držal? Pri Majheniču je bila tista južina in izpili so pre 3 sode piva in pojedli jedno svinjo. Dober tek! Iz Celja. (Volitve v pridobninske komis i j e) v celjskem okraju. Volilni možje pridobninske družbe III. razreda za okrajno glavarstvo celjsko volijo dne 27. sept. tri člane in tri namestnike v pridobninsko koraisijo, volilni možje IV. razreda pa dne 28. sept. štiri člane in štiri namestnike. Volitev se vrši v Celju. Vsak volilni mož mora ali osebno priti na volišče, ali pa volilnemu komisarju za volitev v pridobninsko komisijo III. oziroma IV. razreda po pošti poslati svojo glasovnico. Z glasovnico se mora oddati tudi volilna izkaznica. Veljavne so samo tiste glasovnice, katere so volilni možje dobili od davčnega oblastva. Vsak volilec mora svojo glasovnico lastnoročno podpisati. Kdor pošlje glasovnico po pošti, mora jo odposlati v takem času, da jo dobi voliini komisar, predno je volitev končana. — Za člane pridobninske komisije III. razreda se priporočajo gg.: Ferdinand Gologranc, zidarski mojster v Gaberju pri Gelju, Ferdinand Roš, župan v Trbovljah, in Anton Svetina, c. kr. notar v Gornjem gradu, za namestnike pa gg.: Matija Kavčič, trgovec v Št. Jurjn na južni želežnici, Ivan Meke v laškem okraju in Karol Scbwentner, trgovec na Vranskem. Za člane IV. pridobninske komisije pa se priporočajo gg. Hugo vitez Berks v Blagovni, dr. Anton Žižek, zdravnik v Vojniku, Anton Goričar, poštar v Mozirju, in Franc Adrinek, krčmar v Šmarijah, za namestnike pa gg. .Tosip Širca, župan v Žalcu, Franc Peklar v Dolu, Vinko Brižnik v Braslovčab in Frane Spende, k-rčmar v Gornjem gradu. S Slatine. (Shod.) Dne 12. sept. sta.sklicala drž. poslanca čč. gg. dr. Gregorec in Žičkar shod k Sv. Križu poleg Slatine, ter poročala o splošnem političnem položaju in svojem delovanju v državni zbornici. Vkljub slabemuv vremenu se je udeležilo obilno ljudstva tega shoda. Žal, da g. poslanca nista mogla navesti pozitivnih uspehov na korist svojim volilcem, čeraur so krivi liberalni in nadjonalni Nemci in socijalni demokrati. Stavilo se je mnogo koristnih predlogov, ludi od vlade, a ostali so vsled znane obstrukcije — na papirju. Zato so z veliko ogorčenostjo zavračali poslušalci barbarskodivje počenjanje obstrukcijnikov in povsein odobravali postopanje državnozborske večine. Sklenile so se sledeče resoluci]e: Državnima gg. poslancema se izreče popolno zaupanje za njuno trudapolno deloyanje in se prosi, da vstrajata, dokler dopuščajo razmere, v večini in delujeta, kakor do zdaj, za kmečki stan, posebno za kmečke zadruge. — Jezikovna naredba za češki narod se smatra kot popolnoma opravičena in pravična in se prosi enaka naredba za slovenski narod. — Počenjanje nemških kričačev in ropotačev v državni zbornici se obsoja in zavrača z vso odločnostjo. — S posebno navdušenostjo se je sprejel predlog g. dr. Gregoreca, s katerim se bo potegnil za naše ubožane vinogradnike. (i. dr. Gregorec bo namreč predložil v državnem zboru, da naj vlada razdeli 12 milijonov med tiste vinogradnike, ki bodo obnovili svoje vinograde z ameriškim trsovjem, ne da bi bilo treba povrniti ta denar. Spodnjeavstrijski vinogradniki dobivajo brez posebnih pisarij in potov iz državne in deželnc blagajnice po 1 gld. 35 kr. za vsak štirjaški seženj novozasajenega vinograda. Kdor obnovi kos vinograda z ameriškimi trtami, dobi zato potrdilo od župana in uradnega nadzornika novih nasadov, na kar se mu brez ovir izplača pri davkariji naznačena svota. Kakor nemški, naj dobiva tudi slovenski kmet brezplačno podpore iz državnih in deželnih blagajnic; le tem potom mu bo mogoče obnoviti opustošene vinograde. Naši kmetje niti ne zahtevajo tako visokih podpor, zadovoljni so, če se jim izposluje le 50 kr. za štirjaSki seženj. Dal Bog uspeh temu velevažnemu predlogu! Od Sv. Tomaža. (Mladeničem.) V naši župniji se je pri letošnjih vojaških naborih polrdilo v vojake 26 fantov. Toliko jih že dolgo ni bilo. Vojaščina nalaga Slovencem hude davke. Koliko krepkih, orjaških sinov morajo pogrešati naše matere pri delu! Doma morajo kmetje hlapce plačevati, njih sinove pa pošilja trda roka krutega militarizma čez morje na Kreto. Nedavno je prišel eden naših fantov, ki je bil na Kreti, s pohabljeno roko domov. Komaj mu je roka malo zacelila, že so ga poklicali nazaj v kasarno. Rezervisti morajo v najlepšem času, ko je največ dela, pustiti vse in odriniti k orožnim vajam. Ljudem se godi slabše, nego stariai belotom (sužnjikom) na Grškem. Vlada, kje si? Vsakdo išče svojih pravic, naš kmet pa še zvečina spi indremlje, boji se vsakega »mustafača« in plačuje, dokler more. Da, dokler more — a dolgo ne bode mogel! Malo politične izobrazbe bi našim ljudem bilo jako potrebno. Škoda, da nimamo več svojega Raiča. — Še eno besedo našim vojaškim novineem na pot. Bodite ponosni, fantje slovenski, da iraate od svojib slovenskih mater krepke ude, žilave mišice in hrabro navdušeno srce ter orjaške prsi, ob katerih si gotovo razbije sovražnik naše domovine glavo, bodite ponosni, da ste slovenski vojaki! Saj je tudi naš cesar sam lahko ponosen, da ima v svoji armadi slovenske sinove. Kažite pa vselej svoj ponos s tem, da nikdar in nikjer ne pozabite svojega domačega, rojstnega kraja, verc svojih starišev in mile besede slovenske. Vera in domača beseda sta dve svetinji, dragoceni in lepi, kalerih ne smete nikdar onečastiti ali pa celo izgubili, če bi vas poslali še desetkrat dalje, kakor na Kreto. Tisti pa, kateri še niste vojaki, bodite vrli slovenski fanlje! Nikdar ne razsajajte in divjajte, ne kričite in ne pretepajte se, kakor divjaki v Afriki! To ni ne slovensko,  ne človeško! Pretepati se ni nikakšna »kunšt«, to zna vsak paglavec na cesti. Pristopite vsi k bralnemu društvu in marljivo čitajte, pa ne smete mislili, da jc bralno društvo kakšna žganjarna, kjer bi se plesalo in pilo! Ne, bralno društvo vam daje duševne naobrazbe, bistri um in mišljenje, in to bodete v življenju krvavo potrebovali. Zatorej bodite pametni in porabljajte dragi čas paraetno! Iz Cadrama. (Občni zbor) katol. poliličnega narodno-gospodarskega društva »Sloga«, ki se je vršil dne 29. avgusla, je bil dobro obiskan, čeravno se nam ni posrečilo kakega tujega govornika pridobiti. Najprej je predstojnik društva »Sloga« v precej obširnem govoru razložil, da je prav uspešno delovalo dozdajšnje naše samo kmetovalsko društvo. A društveniki smo spoznali, da če kje, je posebno pri nas katol. politič. in narodnega društva treba, ker večina naših Oplotničanov je še v političnih zadevah premalo podučena; drugači bi oni pri občinskih in drugih volitvah ne volili svojih največjih nasprotnikov v razne odbore. Dandanes je treba, da je vsak odrasli fant in še posebno vsak gospodar politieno izobražen, zato smemo veseli biti, da je c. kr. namestništvo v (iradcu na§e do zdaj samo kmetovalsko društvo »Sloga« spremeniti dovolilo v »Katol. politično in narodno-gospodarško društvo«, da bomo smeli tudi v političnih zadevah se podueevali. Prebrala so se nova pravila in so se povdarjale dolžnosti udov novega društva. Potem je govoril č. g. novomašnik J. S. o socijaldemokratih in je pobijal njih prazna in pogubna načela, katera se pri rednem stanju človeštva nikakor ne dajo izvršiti. Poslušalci so glasno odobrili razložene resnice. Slednjič se je vršila volitev novega odbora in so bili izvoljeni: Bezenšek Jurij, Golčer France, Janžekovič Vid, Kangler Anton, Pavrič Štefan, Pešak Mihael, Vahtar Janez, Skerbinek Matija in Videčnik Jožei. Ti odborniki so si izvolili zopet soglasno načelnikom velč. g. Bezenšeka Jurija in njegovim naraestnikom Kanglerja Antona, tajnikom č. g. Janžekoviča Vida in njega namestnikom (ioličerja Fr., knjižničarjem Vabtarja Janeza in blagajničarjem Videčnika Jožefa. Naj bi le število ndov novega našoga društva in njihova politična zavest rastla od dneva do dneva, da bomo na domačib tleh mi sami gospodarji, ne pa naši Ijuti sovražniki. Slovan gre na dan in sicer na prosti dan! Iz Orraoža. (Okrajni zastop ormoSki) je sklenil pri plenarni seji dne 26. avgusta 1897 naslednje resolucije: 1. Obsoja najodločneje nedostojno obstrukcijo nemško-nacijonalnih poslancev, kateri so zabranili vsako koristno in zlasti za napredek in blagor kmečkega in delavskega stanu potrebno delo v državnem zboru. — 2. Z veseljem pozdravlja jezikovno naredbo za Geško in Moravsko, ter pričakuje od slovenskih državnih poslancev, da podobno, pravično jezikovno naredbo čim preje izposlujejo tudi za slovenske dežele. — 3. Odobruje načela, ki so združila naše poslance v »Slovensko krščansko-narodno zvezo« in želi, da bi ta načela združiia vsc Slovence v javnera delovanju. — 4. Pozdravlja državnozborsko večino, katero vodita načeli narodne jednakopravnosli in samostojnosli posameznih dežel s tem pristavkoin, da se zagotovi tudi narodna samostojnost z ozirom na zatirane slovanske narode v Avstriji.- — 5. Zahteva od naših poslancev, naj se odstranijo dosedanje krivice pri novi nagodbi z Ogersko, ki se gode naši državni polovid; — in je sklenil, naj se vloži pritožba pri vis. c. kr. namestništvu in slav. c. kr. okrajnem glavarstvu zoper to, da se od oblastev pošiljajo slovenskemu prebivalstvu tega okraja samonemške uradne listine, pozivi itd. in to tudi na samo nemških tiskovinah. Taki slučaji se godijo posebno zdaj pri pripravah volitev volilnih mož za komisijo pridobninskega davka. Nekaterim strankam, ki teh nemških dopisov niso nakanile sprejeti, se je zažugalo, da se jim dotični dopisi siloma pribijejn. Od Sv. Barbare v Halozah. (0 b č i n s k e r e č i.) Preveč otrok in premalo prostora nas je primoralo zidati novo šolsko poslopje, katerega vogelni kamen so naš č. g. župnik dne 12. avg. blagoslovili. A o šoli niti govoriti nočem; pač pa bom Vam povedal nekaj o tem, kako se delajo pri nas volitve. Dosedanji občinski odbor je bil popolnoma naroden; med odborniki je bil tudi tukajšnji posestnik Jurij Gnilšek; raarsikdaj je prišla govorica na Nemee, ki imajo pri nas gorice in radi tega tudi volilno pravico; a vsikdar jih je z jeznim obrazom zavrnil: »Tiho s temi ljudmi! 0 nemčurjih nočemo nič vedeti!« A pri zadnji občinski volitvi je bila druga. Dosedanji občinski predstojnik si je v odboru in med občani pridobil veliko nasprotnikov, zato so mu pa hoteli dati »klofuto«. A kako to storiti? Med volilci so obče znani »nemški« Leskošeki, in s temi so si pomagali. Ko je prišla dne 13. avgusta volitev, so jednoglasno volili Leskošeka v odbor; prvi pri tem je bil seveda Gnilšek, kot najhujši nasprotnik predstojnikov. To je torej pri nas mož, ki tako menjuje svoje nazore. Do sedaj se je govorilo, da je bil pri občini nered, a obč. predstojnik je pokazal, da je to gola laž; radovedni smo le, kak red bo od zdaj, ko so si izvolili za soodbornika zagrizenega nemškega kričača Naceka, ki je že toliko spak naredil Slovencem! Občino iz srca obžalujemo, a novemu odboru častitamo za tako vrlega sotrudnika (?). Blagovolite g. urednik iz tega spoznati, kako se nam godi, kako izvrstni ljudje so pri nas, in obiščite nas o priliki. Ko bi bil pust, bi Vam par »nemških« Haložanov na ogled poslal, a zdaj se zadovoljite z mojim poklonom. Iz Mozirja. (Razno.) Slavnost, prirejena v čast g. profesorju .1. Frischaufu, se je krasno izvršila. Iz raznih krajev je došlo 22 častitk in brzojavov. Solčavski gosp. župnik je izročil slavljencu v imenu občine lučke in solčavske lepi diplomi. Po banketu so udarjali vrli »žalski tamburaši« pred mnogobrojnim občinstvom divne komade. Dragi dan je spremilo nekaj prijateljev turistike gosp. profesorja s sinom do koroške meje, kjer so še enkrat krepki »žtvio« zadoneli v čast učenjaku-turistu. — Odposlancem v deželno učiteljsko konferenco je za vranski okraj izvoljen g. Meglič, učitelj na Vranskem. — Socijalni demokrat M., rudokop v Zagorju, zbral je ono nedeljo nekaj rudečkarjev v Št. Juriju ob Taboru v gostilni Malikovi, ter jih tam pri sodčku piva navduševal za demokratične ideje. .Fe-li svojitn poslušalcem plačeval iz svojega ali strankinega žepa, je vprašanje ? No, poslušalcem želimo dober tek! — Na Ljubnem je ubila truga triletnega otroka, ravno ko se je dete igralo pod vozom.