TEDNIK
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovca — Erscheinungsort Klagenfurt	ps p,
LETNIK XXH / ŠTEVILKA 4	CELOVEC, DNE 22. JANUARJA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Odprto pismo koroškemu deželnemu glavarju Hansu Simi
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je sklenil na svoji seji dne 19. januarja 197.0 v zvezi z zadevo Vetrinja nasloviti naslednje odprto pismo gospodu koroškemu deželnemu glavarju:
Spoštovani gospod deželni glavar!
Iz sporočila Deželnega tiskovnega urada raz vidimo, da ste se obrnili dne 10. novembra 1969 v daljšem pismu na avstrijskega zveznega kanclerja doktorja Josefa Klausa, v katerem nujno prosite zveznega kanclerja, naj sporazumno s pristojnimi ministrstvi za finance, notranje in zunanje zadeve ter za prosveto poišče sredstva in poti, „da grad Vetrinj ne bo služil namenom, ki bi utegnili škodovati državnopolitičnim interesom". Svoje domneve utemeljujete z dozdevnimi podporami, ki jih baje dobiva Mohorjeva družba iz emigrantskih krogov, dalje vidite tudi nevarnost vetrinjskega emigrantskega središča in mislite, da Mohorjeva med slovenskimi prebivalci menda nima zadostne opore. Trdite, da so te govorice upravičene. Podobne obdolžitve ponavljate tudi v intervjuju v „Kamtner Tageszeitung" dne 14. januarja 1970.
Narodni svet koroških Slovencev protestira kot zastopnik večjega dela slovensko govorečega prebivalstva na Koroškem z vso odločnostjo proti dejstvu, da obrekuje najvišji deželni predstavnik pri najvišjih zveznih uradih na Dunaju slovensko kulturno ustanovo, ki deluje že nad sto let na Koroškem, zlasti, ko je nakazal ravnatelj Mohorjeve družbe, msgr. dr. Hornbock, že 6. novembra lani, torej pred Vašim pisanjem, z jasnimi besedami nameravano uporabo vetrinjskega gradu (glej „Kleine Zeitung" z dne 6. novembra 1969); nameravana uporaba vam je bila potemtakem znana.
Naravnost nerazumljivo je, da se kljub toleranci in dobremu sosedstvu, ki ju ravno Vi, gospod deželni glavar, stalno naglašate, ta toleranca v konkretnem primeru grobo prezira. V Vašem zadržanju ne vidimo samo popolnoma neutemeljenega obrekovanja naj starejše in najuspešnejše kulturne ustanove koroških Slovencev, temveč dejanje, ki prizadene vso slovensko narodno skupnost. Vas kot najvišjega predstavnika dežele torej prosimo, da se jasno izjavite v tej zadevi in da izostanejo ob koroškem jubilejnem letu taka žaljiva potikavanja.
Za Narodni svet koroških Slovencev:
dr. Janko Zerzer	dr. Reginald Vospernik
tajnik	predsednik
Offener Brief an den Landeshauptmann von Karaten
Hans Sima
Der ZentralausschuB des Rates der Karntner Slowenen beschlofi in seiner Sitzung am 19. I. 1970 im Zusammenhang mit der Affare Viktring, folgenden Offenen Brief an den Herrn Landeshauptmann von Karaten zu richten:
Sehr geehrter Herr Landeshauptmann!
Einer Aussendung des Landespressedienstes entnehmen wir, daB Sie sich 301 10. November 1969 in einem langeren Schreiben an den osterreichischen Bundeskanzler Dr. Josef Klaus gewandt haben, worin Sie den Bundeskanzler dringend bitten, er moge im Einvernehmen mit den zustandigen Bundesmini-sterien fiir Finanzen, fiir Inneres, fiir Auswartige Angelegenheiten und fiir Unterricht Mittel und Wege suchen, „daB das SchloB Viktring nicht Zwek-ken zugefuhrt wird, die staatspolitischen Interessen abtraglich sein konn-t^n". Sie untermauern Ihre Mutmafiung mit angeblichen Zuwendungen aus Emigrantenkreisen an die Hermagoras-Bruderschaft, sehen die Gefahr eines viktringer Emigrantenzentrums und meinen, daB die Bruderschaft in der slo-'venischen Bevolkerung anscheinend nicht tiber den notigen Ruckhalt verfiige. Diese Geriichte bezeichnen Sie als begriindet. Ahnliche Anschuldigungen ^iederholen Sie in einem Interview in der „Karntner Tageszeitung" am 14. E 1970.
E>er Rat der Karntner Slowenen wendet sich als Vertretung des GroBteils der slowenischsprachigen Bevolkerung in Karaten mit aller Entschiedenheit 9egen die Tatsache, daB der hochste Reprasentant des Landes eine seit tiber hundert Jahren in Karaten ansassige slowenische Kultureinrichtung bei hoch-^ten Bundesstellen in Wien diffamiert, zumal der Direktor der Bruderschaft r^sgr. Dr. Hornbock bereits am 6. November vorigen Jahres, also vor Ihrem Schreiben, tiber die Verwendung von SchloB Viktring ein klares Wort ge-sProchen hatte (siehe „Kleine Zeitung" vom 6. XI. 1969), und Ihnen die be-absichtigte Verwendung des Schlosses Viktring bekannt war.
Geradezu unverstandlich ist es, daB trotz der gerade von Ihnen, Herr Landeshauptmann, immer wieder deklarierten Toleranz und guten Nachbarschaft, diese Toleranz in einem konkreten Fali grob mifiachtet wird. Wir sehen in hrer^ Verhaltensweise nicht nur eine durch nichts begrtindete Diffamierung er Sltesten und erfolgreichsten kulturellen Institution der Karntner Slowe-den, sondern einen Akt, der die gesamte slowenische Volksgruppe trifft. Wir !tten Sie als den hochsten Reprasentanten des Landes, daB Sie in dieser ugelegenheit ein klares Wort sprechen und daB vor allem angesichts des urntner Jubilaumsjahres solche verletzende Unterstellungen unterbleiben.
Fiir den Rat der Karntner Slowenen:
Dr. Janko Zerzer
Schirftfiihrer
Dr. Reginald Vospernik
Obrnami
Ulbricht zahteva priznanje NDR
Državni poglavar Vzhodlnc Nemčije Wal-ter Ulbriteht je v ponedeljek v Vzhodnem Berlinu izjavil, da je pripravljen ipogajati se z Bonnom o načelnih problemih. Hkrati pa je Ulbrioht odklonil pogdbe med obema nemškima državama, ne da 'bi poprej dosegli priznanje s strani Zahodne Nemčije. Kot reakcija na govor voditelja partije — v ostalem je bila to po devetih letih prva njegova tiskovna konferenca, 'katere SO' ise smeli udeležiti tudi zahodni žurna-lisfci — je najavil vladni predstavnik v Bdnnu, da bo Brandt v kratkem predlagal ministrskemu predsedniku NDR IVilliju Stofphu, n a ji bi začeli s pogajanji.
Vzhodna Nemčija ne vztraja pri tem, da bi se pogajali izključno samo o odnosih med obema nemškima državama. Ulbricht je pripravljen razpravljati 'tudi o proti-
predlogih Zvezne rqpuibli'ke Nemčije. Brandtov govor o ipoložaju naroda, Ulbricht ne smatra kot Odgovor ali protipred-log. Brandt je namreč v sredo, 14. januarja, v svojem 'govoru o ipoložaju naroda gladko odklonil naj novejšo vzhodnonemško zahtevo mednarodnega priznanja po Zahodni Nemčiji. Brandt ni v svojem govoru, je dejal Ulbrioht, omenil niti enega konstruktivnega predloga iza mednarodnopravno rešitev mirnega sožitja med Obema nemškima državama.
O neuporabi sile, se Ulbricht ne bi rad z Boninpm sedaj pogovarjal, 'ker je sklenitev takih pogodb »najprej, skupna stvar socialističnih držav«. Prav zaradi tega hoče najprej: počakati, »kakšen bo ltzid ,pogajanj med Sov j etsiko zvezo iln Zahodno Nemčijo.«
S seje Narodnega sveta
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev se je na svoji zadnji seji dne 19. januarja bavil s celo vrsto aktualnih vprašanj. Obširno so odborniki po tozadevnem predsednikovem poročilu razpravljali o zadevi nakupa vetrinjskega .gradu. Sklenili' so, da naslovi Narodni isvet na deželnega glavarja Hansa Sima odprto pismo, v katerem Narodni svet odločno zavrača neresnične in žaljive trditve, ki jih je naslovil deželni glavar 10. novembra v zvezi z nakupom vetrinjskega. gradu na zveznega kanclerja dr. Klausa. Pismo prinašamo v slovenskem in nemškem j.eziku v tej, številki Našega tednika.
Nadalje je odbor ponovno razpravljal o zadržanju Narodnega sveta pri prihodnjih deželnozborskih volitvah in prišel na osno-
vi tozadevnih sklepov in smernic odbora z dne 14. novembra m zbora zaupnikov z dne 21. decembra 1969 do odločitve, da bo omogočil pri deželnozborskih volitvah slovenskim volivcem glas za koroško OVP.
Glede državnozborskih volitev, ki bodo 1. marca tega ‘l'dta, je odbor sklenil, da Narodni' svet 'podpre Avstrijsko ljudsko stranko. Predsednik je v svojem poročilu omenil, da morajo za tako odločitev biti odločilni gospodarski momenti ter dejstvo, da je Avstrija v zadnjih letih doživela gospodarski vzpon in da je bil ohranjen mir v državi. Odločilni pa so bili tudi svetovno-nazorni in načelni momenti.
Nadalje se je odbor še bavil s pomembnimi obletnicami, katerih se bomo koroški Slovenci spomnili v prihodnjih dveh letih.
Diplomatski pritisk ZDA na Francijo
Pogajanja med Francijo in Libijo o dobavi vojnega materiala je sprožilo zlasti v Ameriki pod pritiskom izraelskih krogov precejšnjo kampanjo proti Franciji. »New Vor k Times« je v preteklih dneh napisal članek, v katerem je trdil, da se Francija in Libija pogajata za dobavo Libiji 50 letal »Mirage« in 200 težkih tankov za skupno vrednost 400 milijonov dolarjev. Ti podatki so izredno pretirani, spadajo pa v okvir političnih in diplomatskih dogajanj v zadnjih dneh, ko se na Bližnjem vzhodu zaostrujejo oboroženi spopadi med arabskimi državami in Izraelom. ■
Iz "VVashingtona poročajo, da je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva McCloskey izjavil, da je bil v prejšnjih dneh francoski veleposlanik v Washingto-nu dvakrat povabljen na razgovore na zunanje ministrstvo v zvezi z morebitno dobavo francoskega orožja Libiji. 31. decembra lani se je francoski veleposlanik Lucet raizgovarjal o tem vprašanju z namestni-
kom državnega tajnika Johnsonom. Mc-Closkey je nato poudaril, da ob obeh priložnostih ameriška vlada ni predložila nobenega protesta, marveč je samo pokazala svoje zanimanje za zadevo in izrazila željo, da bi bila obveščena o zadevnih francoskih programih.
Tajni pogovori
(Med iraško vlado ih kurdskim voditeljem Barvani jem so se zopet pričela pogajanja, da Ibi ikolnčali spopad med kurdskim gibanjem in iraškim režimom. Kot pišejo lilbalnonski listi, so pogajanja tajna.
Toda uradnega potrdila o teh stikih še ni bilo. Prav tako ni poročil o oboroženih spopadih med kurdskimi in iraškimi silami. Potihnila je tudi prqpagamdna vojna i'n ustavljene so medsebojne obtožbe. Kurdi zahtevajo ustanovitev avtonomne pokrajine Kurdistan, ki bi jo vodil 'izvoljeni svet z izvršnim odlbordm.
Tudi letos priredi Slovenska gimnazija v Celovcu
GIMNAZIJSKI PLES
Prireditev bo v petek, 30. januarja 1970, ob 20. uri v kletni dvorani Doma glasbe
(Konzerthaus) v Celovcu.
Za glasbo bodo poskrbeli: »Die Original fidelen Rosentaler« in »The Blue Collection«. Med prireditvijo poje oktet obeli osmih razredov gimnazije.
Vstopnina: prostovoljni prispevki! Prisrčno vabijo osmošolci!
OD TEDNA DO TEDNA
ZGODOVINSKI DAN
BENEŠKIH SLOVENCEV
Na nedavni konferenci o izseljeništvu v Vidmu so beneški Slovenci zapustili prav ugoden vtis. Pogumno in mimo so prvič v njih povojni zgodovini nastopili mladi fantje s svojimi zahtevami in pravicami. Na njej niso več postavljali zahtev deželni ali pokrajinski svetovalci ali politične stranke: postavili so jih beneški Slovenci sami. ,
Še pred nekaj leti so veljali za brezoblično ljudstvo brez prave duše. Pomoč, ki so jim jo nudili tako po kulturni kot politični plati bratje iz Trsta in Gorice je sedaj rodila svoj sad. Danes so beneški Slovenci že pobudniki svojih dejanj in nosilci svojih teženj.
Predsedniku Furlanije-Julijske Benečije Ilerzantiju so pred kratkim izročili spisek svojih narodnih in gospodarskih zahtev. Le-ta jim je obljubil rešitev njihovih vprašanj. V deželnem svetu je odbornik Varisco potrdil v imenu celotnega deželnega odbora obvezo reševanja vseh njihovih vprašanj, tako narodnih kot gospodarskih.
TITO BO POTOVAL V AFRIKO
Uradno je bilo objavljeno, da bo predsednik republike maršal Tito na vabilo predsednika Joma Kenjate sredi februarja uradno obiskal Kenijo. Predhodno bo predsednik Tito, koit je bilo prej objavljeno, obiskal še Tanzanijo in Zambijo.
Poleg omenjenih dežel bo Tito obiskal še Egipt, Sudan in Libijo.
ŽE TRETJI SESTANEK V MOSKVI
Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel je izjavil v intervjuju s časopisom »Welt aim Sonintag«, da bi po pripravljalnih sovjietisko-nemških pogovorih o odpravi sile v medsebojnih odnosih v bližnji prihodnosti morali pripraviti pogajanj a na ravni delegacij obeh držav.
Sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko in zahodnonemški veleposlanik v Sovjetski zvezi sta se doslej trikrat sestala v Moskvi.
SPORAZUM ŠTIRIH VELIKIH
Predstavniki štirih velesil: Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Sovjetske
zveze in Francije so se na 'pogovorih v New Vorku sporazumeli o morebitni rešitvi krize na Srednjem vzhodu in podpisali dogovor o šestih osnovnih vprašanjih.
Glavne točke sporazuma so baje naslednje:
1.	Sovjetska zveza priznava, da imajo dežele Bližnjega vzhoda vključno z Izraelom pravico do neodvisnega obstoja in priznanja meja.
2.	Sovjetska zveza priznava, da bi se izraelske sile lahko umaknile z arabskih ozemelj, ki so jih zasedle med šestdnevno vojno, šele po sporazumu o miru.
3.	ZDA priznavajo, da je izpraznitev arabskih ozemelj potrebna.
4.	Mirovne sile Združenih narodov, ki bi zamenjale izraelske enote na zasedenih o-zemljih, ne bi mogle zapustiti tega ozemlja brez privolitve varnostnega sveta.
5.	Štiri sile se strinjajo s svobodno plovbo (vključno izraelske) px> Sueškem prekopu in Tiranski ožini, ki vodi do izraelske luke Eilat.
ZAHTEVA AMERIŠKEGA
ŽIDOVSKEGA KONGRESA
Ameriški židovski kongres je zahteval Od Nixonov,e vlade, naj ne načrtuje zemljevida, ne predla/ga meja in naj' ne skuša vsiliti pogojev, temveč naj posikuša spraviti vse, ki so vmešani v spopad na Bližnjem vzhodu, za konferenčno mizo. V resoluciji, ki jo je na sestanku sprejelo okoli tisoč članov kongresa, poudarjajo, da mora Izrael razpolagati z vojaško močjo, ki bo zadostovala za Obrambo.
MOŠE DAJAN O TRAGIČNI
BILANCI NA BLIŽNJEM VZHODU
Izraelski obrambni minister Moše Dajan je v parlamentu povedal, da je položaj na Srednjem vzhodu močno eksploziven. Dejal je, da je premirje zgolj leporečje. V 30 mesecih je bilo na Bližnjem vzhodu 3094 oboroženih spopadov na egiptovski fronti, 3150 sipapadav na črti premirja z Jordanijo m 305 spopadov na črti premirja s Sirijo.
V Izraelu in na zasedenem ozemlju je bilo v tem času 999 sabotaž in spopadov z gverilci. V teh spopadih je izgubilo življenje 55 arabskih civilistov z zasedenega o-zemilja, 453 civilistov je bilo ranjenih.
Na egiptovski fronti je bilo v tem obdobju sestreljenih 62 egiptovskih letal, na sirijski pa 14 sirijskih.
Arabska in izraelska letala so se spopadla petintridesetkrat. Izraelci so izvedli 168 zračnih napadov na cilje onstran črte premirja.
ZGODOVINA BIAFRE
Republiko Biafro so razglasili 30. junija 1967, 'ko je polkovnik Ojukwu, takratni vojaški guverner vzhodne Nigerije, zavrnil razdelitev te pokrajine na tri države, kot je bila 27. maja sklenila zvezna ni-gerijiska vlada.
Nova država je nastala na ozemlju, nekaj večjem kot 75.000 kvadratnih kilometrov. Na severu je mejila na provinco severno Nigerijo, na vzhodu na Kamerun, na jugu na Atlantski ocean in na zahodu na Srednjezahodno Nigerijo.
Od skupno 55 milijonov prebivalcev, kolikor jih je štela Nigerija L maja 1966, je samostojna država Biafra zajela 12 milijonov. Sprejeti pa je morala še dva milijona beguncev, ki so prebegnili iz severne Nigerije. Večino biafranskega prebivalstva sestavljajo pripadniki plemena Ibo.
Nekoč so jo šteli za eno izmed najbolj revnih predelov Nigerije. Potem je prestala najbogatejša pokrajina, ko so januarja 1955 našli petrolej. Črpal ga je britanski Shell. Biafra je dajala 67 odstotkov vse nigerijske proizvodnje petroleja, imela je velike premogovnike in precej' močno predelovalno
industrijo. Nova država je imela dve tretjini vseh nigerijskih avtomobilov.
Republiko Biafro je priznalo pet afriških dežel, toda na vrhu Organizacije afriških enotnosti so odcepitev obsodili.
Po razglasitvi republike Biafre so zvezne čete začele vojno proti novi državL Prinesla je strahotno trpljenje njenemu prebivalstvu. Poskusi, da bi s posredovanjem napravili konec državljanslki vojni, so ostali brez uspeha, ker je Biafra zavračala vse predloge, ki so upreštevali enotnost Nige-rije.
Sedaj se je Biafra vdala, kajti boj je bil neenak: na eni strani najmodernejša vojska, na drugi (Biafra) skoraj nobenega pravega orožja in še to zastarelo. Trpljenje prebivalcev Biafre se prične znova, in morda bo še hujše.
BIAFRSKI ODPADNIKI
NAPADAJO U TANTA
Biafrska odpadniška vlada je objavila poročilo, v katerem grobo napada generalnega tajnika Združenih narodov U Tanta ter ga celo označuje za fašista zaradi »sramotno pristranskega« poročanja o biafr-skem vprašanju med njegovim nedavnim obiskom v Dakarju. Izjava obsoja U Tan-tovo »cinično podporo nigerijskemu militarizmu, njegovo nasprotovanje in njegovo zaničevanje demokratičnih načel, kot tudi njegova neokolonialistična stališča« ter se zaključuje s trditvijo, da je tajnik Svetovne organizacije »uničevalec«, ne pa branitelj pravice narodov po samoodločanju.
»Uporniki so se vdali” so poročali v angleščini pisani nigerijski časopisi. Državni predsednik Gowon je pozval nigerijsko prebivalstvo in vojaštvo, naj smatrajo nekdanje upornike kot prijatelje.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiniiimHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO

DR. ERICH KORNER:
„Minoritaten - nicht »Fremdkorper1 sondern Bruder!"
Es setzte jene hintergriindige und daher gesetzlich 'kaum faBbare Ein-schuchterungspolitik ein, die viele slowe-nische Bauern in ihrem Volkstumsbekennt-nis schwankend werden lieB. Wahrend der deutschen Besetzung Osterreichs bzw. nach Hitlers Uberfall auf Jugoslawien folgte die of fizielle U nterdruckung der Volksr gruppe, die bis zur Zwangsaussiedlung vie-ler alteingesessener Bauemfamilien nach Deutschland und dem Ver bot slovvenischer Aufschriften selbst auf den Grabsteinen reichte. So war es kem Wunder, daB sich ein Teil der Kamtner Slowenen den jugo-slawischen Partisanen anschloB und soleh erart dem NS-Verbrecherregime ech-t e n Widerstand leistete. DaB nach dem verdienten Zusammenbruch »GroBdeutsch-lands« seitens jugoslawischer Partisanen auch teilweise Vcrschleppungen und Er-mordungen von Kamtner Nationalsoziali-sten erfolgten, ist gevviB zu verurteilen, war aber vorauszusehen gewesen. So blieb also die A t m o s p bare in Sudkamten auch am Beginn der II. Republik ge-s p a n n t, wc*bei die neuerlichen jugo-slawischen Gebietsforderangen die Situa-tion noch verscharften. Wohl versuchte die demokratische L an d esr eg i er un g alles, um die bestehenden Gegensetze aibzu-bauen und verordnete beispielsweise schon Ende 1945, daB alke Schulkinder Siid-kamtens zvveisprachigen Unterricht zu er-halten hatten. Leider wurde diese nach schweizerisehem Vorbild getroffene Rege-lung — die auf weite Sicbt zu einem bes-seren Verstandnis beider Volksigruippen
umtereinander beilragen hatte konnen, wo-bei dem spateren Volksbekenntnis der voll-jahrigen Staatsbiirger keineswegs vorgegrif-fen wurde — 1958 unter dem Druck der von den deutschnationalen Kreisen inszenier-ten Schulerstreiks wieder a u f g e h o b e n. An ikre Stelle trat das Kamtner Minder-heiten-Schulgesetz, das insofern unibefrie-digend ist, ak die Eltem ihre Kinder nun-mehr zum zweisprachigen Umterrichit extra a n m e 1 d e n miissen. Nachdem der Staatsvertrag von 1955 Osterreichs S u d -grenzen abermiak bestatigt hatte, kam es — ahnlich wie nach 1920 — zu den be-kannten und leider auch zum Teil erfolg-reichen deutschnationalen Eimschiichte-rongsaktionen gegenuber den vialfach vvirtschaftlich abhangigen slowenischen Eltem. Die iibekte Aktion ist hierbei die versuchte Aufspaltung der Volksgruppe in »Nationalslovvenen« ( = »irredentistisch«) und »Windische< { = »heimattreu«). Im-mer wieder 'kann man heute in Sudkamten auf slovvenischstammige Mitbiirger stoBen, die — obwohl die deutsche Grammatik noch kaum beherrschcnd — mit der beton-ten Aussage
»mir samma taitschl«
jenes substanzlose Renegatentum demon-strieren, das mit seinem Opportunismus Osterreich nicht zur Ehre gereicht.
Anders gelagert erscheinen die Verhalt-nisse 'hei den
Burgenlandischen Kroaten.
Bei diesen gilbt es mangels temitorialer Verbindung mit der jugoslatvischen Teil-
republik Kroatien auch keinerlei »I r reti e n t a - Gefahr« und deutschna-tionale Tendenzcn sind so gut wie un-bekannt. Hier handelt es sich beim eben-falls riicklaufigen Sprachbekenntnis mehr oder weniger um einen f r e i w i 11 i g e n ProzeB, der allerdings bereits sovveit ge-diehen ist, daB sogar einzelne Burger-m e i s t e r kroatischer Mehrheitsgemein-den selbst einer gesetzlichen Aufhebung des zweisprachigen Schulunterrichts das Wort reden. Begriindet tvird dieses sonder-bare Bcgehren mit der Behauptung, die zweisprachige PfMchischule behindere die perfekte Erl-ernung der deutschen Staatssprache. Sellbstveratandlich ist diese Anmahime u n z u t r e £ f e n d, da keinem emachsenen Burgenlander beim Gebrauch der Staato^prache anzumerken ist, ob er isie in einer zwei- oder rein deutschspra-chigen Schule erlemt 'bati Im Gegensatz zu den Kamtner Slowenen besitzen die Burgenlandischen Kroaten weder Regelun-gen 'bezuglich der Zulassung ihrer Sprache var Gericbten und Vanvaltungsbehorden, noch eine eigene Miititelschule, obwohl ihnen dies der Staatsvertrag von 1955 eiben-falls zusichert.
Wenn uns die deutschnationalen Kreise immer wieder cine »Gefahrdunig des deut-schen Volksbodenis« in Osterreich weis-machem wollen, so wird diese plumpe »Haltct-den-Dieb-Mcthodc allein schon diurch die
Volkszahlungsergebnisse
der letzten 50 Jahire eindeutig widerlegt. Sie lauiteten hinsdchitMch des Sprachenbe-kenntnisses (in Klammer der Prozentsatz 'bezuglich der jeweiligen Gesamtbevolke-rung des Bundeslandes):
Die Anzahl der Wiener Juden (An-gehorige des mosaischen Glaubensbekennt-nisses) betmg 1934 176.034 (9,4% der Stadt-bevolkerung) und ist durch Auswandemng, Deportation und Ermordung in der NS-Zeit auf 9049 (0,5%) im Jahre 1951 her-abgesunken. Bei der Volkszahlung von 1961 wurden in Wien 8354 (0,5%) Glau-bensjuden gczahlt.
Hinsichitliich der Zigeuner im Burgen-land, am Wiener Stadtrand und im sudli-chen Niederosterreich konnten exakte Z a h 1 e n niemak erhoben werden. Die Volkszahilung von 1934 erga'b im Burgen-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Sprachgruppe Karntner Slowenen
Burgenland. Kroaten Burgenland. Magyairen Wiener Tschechen
1923	1934	1939	1951	1961
37.292	26 "-,6	43.179	42.095	25.472
(10,1)	(6,6)	(10,5)	(8,8)	(5,1)
40.196	40.500	35.4821)	34.471	28.126
(14,1)	(13,5)		(12,5)	(10,4)
14.931	10.442	8.3961)	5.251	5.642
(5,2)	(3,5)		(1,9)	(2,1)
79.287	38.662	52.275	3.950	2)
(4,3)	(2,1)	(3,4)	(0,2)	
A n m e r k u n g c n : i) In den damaligen Reichs- e) Vom Osterr. Statistischen Zentralamt nicht gauen Niederdonau und Steiermark.	mehr ausgewertet.
11. gostovanje v mestni hali v Celovcu
Režija: WILL PETTER Glasba: ROBERT ST0LZ
Od 5. do 15. februaja 1970
SAMO V CELOVCU
COCKTAli
DUNAJSKE DRSALNE REVIJE
PROFESIONALNA SVETOVNA PRVAKINJA
REGINE HEITZER
z mnogimi drugimi mednarodnimi zvezdniki in zvezdnicami na ledu v prekrasni drsalni reviji
Smeh, smeh, smeh z edinstveno hokejsko reprezentanco šimpanzov sveta
Predprodaja vstopnic: KSmtner Landesreisebtiro, 9010 Klagenfurt— Celovec, Neuer Platz 2; telefon: 0 4222/70471 — Telex: 04 2405 in vsi drugi potovalni uradi
Pri vsaki predstavi izžrebanje dragocenih nagrad v blagu
V usodno zgodovinsko leto
Naj večji raziskovavec življenja in dela slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda univ. prof. prelat dr. Franc Grivec je 'tik pred smrtjo (1963) sv. bratoma posvetil zadnje vrste iz svojih dognanj. Tako je v koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1963 zapisal:
»S Cirilovo smrtjo (869) je padel steber slovanskega misij onstva. Osamljeni Metod se je hotel vrniti na Vzhod v samostan. V odločilnem trenutku pa je velikodušno nastopil junaški slovenski knez Kocelj in papeža prosil, naj Metoda, blaženega učitelja Slovencev, posveti za panonskega nadškofa. Papež je Metoda poslal v Panonijo, da je s 'knezom Kocljem pripravil vse, kar je kilo potrebno za ustanovitev slovanske nadškofije. Sveti Metod je knezu Koclju prinesel papeževo pismo slovanskim knezom z začetnimi besedami: .Slava Bogu na višavah!’
Ob tej veliki zgodovinski priliki se je (pokazalo, da je bil Kocelj vzoren ljudski knez, priljubljen pri slovenskih velikaših in pri ljudstvu. Panonski Slovenci so bili pripravljeni vse žrtvovati, da bi se misijonsko in prosvetno delo svetih solunskih bratov moglo rešiti in nadaljevati. Samo tako je bilo mogoče, da je panonski knez s sodelovanjem panonskega ljudstva velikodušno dal gospodarsko in državno podlago za ustanovitev panonske nadškofije, čeprav je vedel, da mu grozi nevarnost od mogočne nemške države.
Ko je bilo za ustanovitev slovanske panonske nadškofije že vse pripravljeno, se je sv. Metod v spremstvu dvajsetih slovenskih panonskih velikašev vrnil v Rim. Rim še ni videl tako velike manifestacije slovenske zavednosti in moči. Papež je v jeseni 869 Metoda posvetil v nadškofa in ustanovil panonsko nadškofijo kot obnovljeno nadaljevanje nekdanje sremske nadškofije, ki je bila leta 504 po poganskem navalu opustošen-a in zatrta. Z novo nadškofijo so Panonski Slovenci slavili največje versko in državno zmagoslavje. Papež Hadrijan jim je pomenljivo pisal: .O vas smo slišali duhovne radosti... Vi pa, pre-
ljubi sinovi, 'poslušajte božji nauk, ki vam je bil v poslednjem času izročen v vaše zveličanje, da v domačem jeziku razumljivo poučeni obrodite vreden sad in prejmete neminljiv venec zmage!’
Panonski Slovenci so najbolje občutili, kaj pomenijo verski nauki in bogoslužne molitve v blagoglasnem, prisrčno domačem j eziku .. .«
Pokojni prelat, univ. prof. dr. Fr. Grivec je z avtoriteto znanstvenika naglasil in podčrtal prevažno dejstvo v slovenski zgodovini: ustanovitev domače nadškofije s sv. Metodom na čelu. Po tako lepi in uspeli cirilmetodijski prireditvi dne 30. nov. sem bil v avdienci pri regensburškem škofu dr. Graberju. Ko sva govorila o proslavi in o sv. Cirilu in Metodu, mi je dejal, da se vse premalo omenja in uvažuje prav to dejstvo: ustanovitev panonske nadškofije in posvetitev sv. Metoda za njenega prvega nadškofa. On kot cerkveni zgodovinar in vodja ek ume nične komisije za stike z vzhodnimi Cerkvami pa vidi daljnosežnost te ustanove, ki naj bi vsaj simbolično bila po njenem tako kratkem obstoju (nekaj nad 4 leta) zopet obnovljena, da se tisočletna krivica nad sv. Metodom popravi. Na kongresu v Salzburgu in Regensburgu v juliju 1970 je itak predvidena velika sprava, ki se bo izvršila v stolnici v Regensburgu. Re-gensiburški škof dr. G raber ima načrt, da bo na to prireditev povabil ves nemški epi-skopat, kajpak tudi slovanskega kardinala dr. šeperja, ki bo v stolnici v Regensburgu pel glagolsko sv. mašo, ter številne slovanske škofe.
Nedvomno bomo ob tej veliki zgodovinski prireditvi zadostitve sv. Metodu, skoraj triletnemu jetniku v Ellwangenu, Slovenci najbolj stopili v ospredje, saj bo izkazano zadoščenje našemu panonsko-slovenskemu nadškofu. Božji mlini meljejo. Tudi po 1100 letih more Bog obrniti, kar je človek — mogočnik obračal.
V svojem članku o sv. Cirilu in Metodu (v Mohorjevem koledarju 1963) je prelat dr. Grivec z razširjenim srcem pokazal na škofa Slomška in njegovo Bratovščino sv.
Cirila in Metoda. Tako j.e zapisal: »Škof Slomšek ni bil velik učenjak, a bil je svetniški mož, ki je z evangeljsko zdravim in bistrim očesom pravilno uvidel, da sta sveta brata vzvišena zastopnika nekdanje edinosti med vzhodnim in zahodnim krščanstvom in dobe pred cerkvenim razkolom. Z Bratovščino sv. Cirila in Metoda je svetniški škof Slomšek češčenje sv. Cirila in Metoda dvignil tako visoko nad narodne in politične prepire, da se je razširila ne le med Slovani (posebno med Slovenci, Cehi .in Slovaki), temveč tudi med Nemci in Madžari. S tem je škof Slomšek dobil mednarodni ugled in 'božjo pomoč, da j,e mogel po dolgotrajnem prizadevanju sedež lavantinske škofije prenesti na slovensko ozemlje, s čimer je tisoče in tisoče vernikov rešil tudi verske mlačnosti.
Prenovljena Slomškova bratovščina sv. Cirila in Metoda ima naslov Apostolstva pod zavetjem Marijinim. Apostolstvo se izpričuje v združenih molitvah za vesoljno cerkveno zedinjenje. Vedno se je očitno uveljavljalo načelo, da je prizadevanje za cerkveno edinost pod zastavo sv. Cirila in Metoda visoko dvignjeno nad politične in narodne prepire. Na kongresih, npr. na Veleliradu in tudi drugod, ki so bili združeni z molitvami, so pravoslavni udeleženci slišali in doživljali, da je 'poglavitno sredstvo molitev, da 'bi se vsi, ki verujejo v Boga' .in Jezusa Kristusa ter častijo sv. Cirila in Metoda, zedinili v eni vesoljni Cerkvi. V ta namen naj molijo katoličani in pravoslavni! Molitve ne morejo ovirati niti politične meje niti carinske pregraje. Na takih višavah ni prostora niti za nasilje niti za zvijače.«
To je nadvse jasna beseda o Slomškovem Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, jasna za sedanjost in za bodočnost potrebna.
Dr. Metod Turnšek
P. S.: O Slomškovi ustanovi Apostolstva sv. Cirila in Metoda najdete izčrpne podatke o nastanku, razvoju in sedanjem stanju v novi mednarodni marijansko-ekumenični reviji »Mater Ecclesiae« — »Presveta Bo-gonodica«, ki je pred božičem izšla v Celovcu.
SLOVENCI
d&mcL in pu me tu
f Dr. Jože Dekleva
Nekaj dni pred iztekom starega leta 1969 je v starosti 70 let po dolgi mučni bolezni umrl v Trstu dr. Jože Dekleva. Rajni se je rodil v Baču pri Materiji leta 1899. Študiral je na ljubljanski univerzi ter na univerzi v Sieni, kjer je promoviral za doktorja prava. Kot mlad odvetnik se je vrnil v Trst in tam stopil v službo pri dr. Ražmu. Hkrati se je posvetil kultumo-političnemu delu med primorskimi Slovenci. Dr. Jože Dekleva je bil med vodilnimi možmi, ki so se za časa fašizma borili za pravico slovenskega ljudstva. Kot takega ga je tedanji režim začel preganjati in ga obsodil na pet let konfinacije.
Po vrnitvi v Trst ni našel zaposlitve, zato se je umaknil v Jugoslavijo, kjer je odprl odvetniško pisarno. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci preselili v Srbijo, od tam pa so ga izročili Italijanom, ki so ga postavili pred posebno sodišče ter obsodili na mnogoletno ječo. Po letu 1945 se je vrnil v Trst, kjer je politično deloval v vrstah levice. Bil je tudi izvoljen za občinskega svetovalca v Trstu. Zadnja leta se je moral zaradi bolezni umakniti iz javnega življenja. Slovenci na Primorskem so izgubili v dr. Jožetu Deklevi zavednega Slovenca in velikega bojevnika za slovensko stvar.
Devetdesetletnik, ki se še vozi s kolesom!
Rudolf Cvetko bo letos slavil devetdsetletnico. štiriinšestdeset let je posvetil sabljanju, zato poglejmo najprej njegovo športno legitimacijo.
V Trstu se je kot gojenec vojne akademije leta 1896 prvič seznanil s sabljanjem. Leta 1904 sc je vpisal na vojaški institut v Dunajskem Novem mestu kot slušatelj sabljanja in gimnastike. Tukaj je tudi diplomiral in postal profesor telovadbe na univerzi v Gradcu, kjer je bil tudi glavni strokovnjak za sabljanje. Tekmoval je vse do prve svetovne vojne. Na državnih prvenstvih Avstrije je bil 1907 in 1912 drugi v floretu in sablji, na prvenstvih avstrijske armade 1908, 1910, 1912 prav tako drugi v floretu in sablji, na evropskem prvenstvu 1911 je dobil zlati kolajni za prvo mesto v floretu in sablji, na olimpiadi 1912 v Stockholmu pa je bil član avstrijske ekipe, ki je osvojila drugo mesto in srebrno medaljo.
Dl V. Imziko:
Idejni profil Koroških kulturnih dni
i
V okvira prvih Koroških kulturnih dni ^ bile v predavanjih kot v diskusiji prikažite težavne dkoliščine, v katerih se je odigravalo že od nekdaj, življenje koroških Slovencev. Naj večji kapital so predstavljali v zgodovini' kot 'tudi danes glede ohranitve slovenskega življa ter uveljavljanja slovenskega elementa v deželi ljudje. To je velik kapital — tako je bilo v diskusiji .povedano ' 'ki naj bi se ga koroški Slovenci v bodoče še v večji meri zavedali.
Ne pozabimo, da je slovenski prostor za časa nacizma na zemljevidih popolnoma iz-ginil ter se je tudi znanstveno skušalo dokazovati, da slovenskega naroda dejansko Slovenski človek se je upri nacističnemu Nasilju tudi na Koroškem ter prispeval k zlomu nacizma. Po drugi- svetovni y°jni je trajalo sicer nekaj let, predno se Je naše ljudstvo znašlo v okoliščinah, v ka-tere je bilo porinjeno spričo novih političnih in ideoldškiih sprememb v Evropi. Videti pa je treba pri tem, da so razmere •Hed vojno ter -po letu 1945 močno pospešene utrjevanje politične zavesti med Slo-
venci na Koroškem. Politična in ideološka diferenciacija koroških Slovencev je izoblikovala dve pdMtični in idejni' silnici, ki sta usmerjali v zadnjih 25 letih slovenskega človeka ter oblikovali in bogatili njegov življenjska potencial ter prostor v deželi. Z dvojezično ureditvijo manjšinskega šolstva, s šolanjem strokovnega kadra slovenskega učiteljstva, s slovansko gimnazijo in poukom slovenščine rna srednjih šolah, predvsem v Celovcu in na Plešivcu, so se začeli 'postopoma- ustvarjati pogoji za čim bolj samostojno manjšinsko šolsko avtonomijo. Celotno šolstvo je bilo pedagoško in administrativno povezano po lastni šolski oblasti v okviru deželnega šolskega sveta, kot predvideva to avstrijska državna ipogodba. Člen 7 te pogodbe jie ustvaril tudi nove pogoje za sodelovanje med Slovenci na Koroškem.
Na prosvetnem področju pride do poživitve prosvetnega in kulturnega dela v okviru društev in prosvetnih skupin farne mladine, slovenskih oddaj celovškega radia, pevsko in glasbeno področje močno oblikujejo pevovodje: Pavle Kern jak, France Cigan, Tomaž Holmar, Anton Nagele,
Zdravko Hartman, Hanzi Kežar, Silvo Mihelič, Hanzi Gabriel, Vladimir Prašnik, Maks Mihor, Janez Petjak, Anton Feinig, Jože Ropitz in Šimej Trissnik, da imenujemo vsaj nekaj imen, v novih povojnih pesmaricah se pojavijo imena koroških skladateljev, a tudi revialno življenje začne na Koroškem poganjati nove -poganjke. Niso le tedenska glasila Koroška kronika, Slovenska vestnik in Naš tednik, v katerih se posveča večja pozornost slovenski beletristiki, temveč se skuša zajeti in gojiti kulturno življenje koroških Slovencev tudi v lastnih kulturnih revijah: Svobodii, Veri in domu in Mladju. Ne gre tu za oceno teh glasil, temveč za to, da se prikažejo v prispevku prizadevanja koroških Slovencev po čim večji izpolnitvi duhovnega iprostora slovenske manjšine na Koroškem. V tej zvezi zavzema mladina z desetimi' letniki literarnega glasila »Kres« na Plešivcu ter desetimi letniki »Setve« celovških učiteljišč-nikov v nizu tega razvoja mesto, ki je tesno povezano z literarnim ustvarjanjem koroških Slovencev. Pesniške in literarne zbirke koroških avtorjev: Milke Hartmanove, dr. Metoda Turnška, Valentina Polanska, Erika Pranča, Florjana Lipuscha, Karla Smoleta, Andreja Kokota, prevodi iz francoske, nemške in -slovenske literature Janka Polanca in Janka Messnerja kažejo
na stopnjo, ki smo jo v povojnem razvoju dosegli koroški Slovenci na literarnem področju. Kulturna izmenjava tostran in onstran meje ter med Slovenci v zamejstvu je omogočala pospeševanje kulturne ustvarjalnosti v deželi. Rast kulturnega življenja pa je prav tako močno povezana z umetniškimi razstavami naših umetnikov z založniškim delovanjem Mohorjeve dražbe, Slovenske prosvetne zveze, Slomškove založbe, pedagoškim tiskom — Mladim rodom — sploh s prosvetnim in kulturnim delom naših — tudi študentovskih — organizacij.
V nizu idejnega razvoja -manjšine je treba primemo vrednotiti delo slovenskih duhovnikov, -delovanje posameznih gibanj Katoliške akcije ter Dušnopastirskega urada z verskim tiskom, Nedeljo itd. A tudi utrditev gospodarskega položaja manjšine je ob prizadevanjih Mohorjeve dražbe in Zveze slovenskih zadrug tesno povezano z duhovno rastjo Slovencev ter krqpitvijo narodne zavesti v deželi. Da so pri tej idejni rasti Slovenci mnogokrat močno ovirani ter bi mogli še v veliko večji meri izpolnita koroški duhovni prostor, ki so ga prikazali predavatelji prvih Koroških kulturnih dni v vsej širini in globini, pa so osvetlili tudi zadnji -dogodki na Koroškem v zvezi z Ve-trinjem.	(Se bo nadaljevalo)
Ob spominu na g. Jožeta Miheliča
HfUt&t{t bcolcev
KARNTNER KULTURTAGE
Sie veranstalteten m diesen Tagen d-ie »Kamtner Kulturtage«.
Ich kann liber die Qua-li-tat der Veran-stal-tungen n-ichts sagen, ich besuchte sie nicht. Aber diese Kritik muB ich ausspre-chen: mamgeln-de Infoirmatioin. Ich las wobl vor Weihnachten in der »Kleinen Zei-tnng«, daB salche Tage veranstaltet wer-den, im Feierta,gstruibel entfiel es mir. Ge-stern las ich erst wieder, daB diese Kukur-tage gerade abgehaken werden, jedoch keine Zeitangabe, kein Programm. Ich hatte rnich dafur interessiiert.
Ich erfuhr aber im Radio, daB es Abzugc von den Vortragen gabe. Ich bdite Sie, mir eini-ge als Information zu senden. Ich verstehe aiber nicht Slowenisch.
Im vorhinein »danke« und -medne Hoch-achtung!
Ihr W. W„ Adtrespe erliegt
RADIŠE - FORST (j- Anica Sušnik)
Na Novega leta dam se je raznesla žalostna vest, da je v bolnici v VVolfsbergu umrla šele v 41. letu starosti Anica Sušnik doma pri Metaverju v Sp. Rutaih. Pokojna Nanci je prinesla vernost in zavednost,iz domače družine, za katero je morala že kot 14-iletno dekle 1. 1945 v hudi zimi prebiti s svojo pokojno materjo šest tednov v gestapovski ječi v Celovcu. Bilo je izredno nadarjeno in korajžno dekle. Potem je šla v št. Rupert v gospodinjsko šolo. Po vrnitvi je spet pridno pomagala doma na kmetiji in sodelovala tudi pri domačem pevskem zboru im pri društvenih prireditvah. Po smrti matere, leta 1956, je šla k šolskim sestram, a ker ni čutila dovolj redovnega poklica, je po naklučju prevzela težko mesto fa-rovške gospodinje v Forstu pri pokojnem Župniku Miheliču. Ta dobri du-
DOM V TINJAH VABI NA DUHOVNE VAJE
Za ŽENE 5. do 8. februarja 1970. Za MOŽE 12. do 15. febr. 1970.
Za FANTE 26. febr. do 1. marca 1970.
Za DEKLETA 5. do 8. marca 1970. Za ŽIVI ROŽNI VENEC 12. do 15. marca 1970.
hpvnik — begunec in pregnanec — je rabil odločno in vzorno gospodinjo in to je našel v pokojni Nanciji. Pridna, varčna in skromna do sebe mu je znala dati skromen dom in zavetje. Bila mu je tudi skrbna šo-ferka, da sta tako mogla za spremembo obiskati marsikatero slovensko kulturno prireditev, ali dneve češčenja po naših farah. Tudi naših rojakov je nekaj v tisti okolici in pri sestrah usmiljenkah v Wolis-bergu, s katerimi jo je vezalo prisrčno razmerje; tako je vršila lepo povezavo med našimi ljudmi v tujini, ker se ni nikjer sramovala -pokazati svojega materinega jezika. Tudi v podjetju, kamor je hodila zadnja leta poldnevno delat, je našla Slovenke, ki jim je radevolje -pomagala v težavah.
V Forstu je vršila vsa leta tudi službo mežnarice -pri farni cerkvi. Tako je morala nasiti, vse skrbi dela in kljub gripi ni mogla mirovati, ker je med tem nenadoma umrl g. Mihelič in je morala vse priprave za pogreb oskrbeti sama. Na sv. večer je pripravila še cerkev za božični praznik, nato je ob poMesetih zvečer klicala na pomoč, kar sta slišala bližnja soseda in jo našla slonečo ob zidu pokopališča v težkih bolečinah. Komaj, je še povedala, da ji- je strašno slabo; takoj so jo odpelljali v bolnico v Wolfsberg, kjer ji, vsa zdravniška -pomoč in skrbna postrežba sester niso mogli -pomagati. Zavoljo neprebolele gripe je -nastopila ohromitev možganov, in možganska kap ji je po osmih dnevih trpljenja končala mlado življenje.
Njen edini brat Pepi je z ženo Nežko oslkibel, da -so jo prepeljali 5. 1. t. d. v domačo farno cerkev na Radiiše, kjer se je o-gromna množica posilovila od -pokojne. Slovesno mašo in pogrebne obrede je opravil
Pred več kot mesecem dni je nepričakovano- Bog odpoklical svojega sl-uža-hnika -pevca v službi Ibožji in ljudstva, župnika v Forstu v Lavantinski dolini, Jožeta Miheliča. Zaradi motenj v krvnem obtoku in zdravstveno zrahljam ter kljub močni: telesni rasti ni bil v moči, da bi vzdržal ob hudem napadu vročične gripe. In čeprav bi bil moral ostati v postelja, ga je skrb za nedeljsko farno mašo v oddaljeni gorski fari, -kjer je težko do|biti -nadomestilo, -gnala, da je na tisto nedeljo opravil še trojno -božjo službo. Ko so ga naslednji -dan prepeljali v bolnišnico v VValfsbeig, so zdravniki takoj -ugotovili: ni več -pomoči. V tej zavesti -se je g. Jože iskreno pripravil na srečanje z Gospodom. Tako je -bito povedano, ko smo -stali olb grobu župnika Jožeta -Miheliča na pokopališču ob farni cerkvi v Forstu.
V -tej fari, kjer je g.
Mihelič paistiroval sko-ro šestnajst let, se je tokrat zibra-lo mnogo lj-udi obeh narodnosti.
Molitev in pesem ter nagovori so se vrstili v obeh jezikih; vse pa je izzvenelo kot iskrena zahvala pokojnemu gospodu Jožetu za vse dobro in lepo, kar je v toliki meri muidhfl in -posredloval ljudem brez razlike -na njih narodno pripadnost ali 'kulturno opredeljenost. S svojim čudovitim darom za glasbo in pesem je v bogati meri razdajal sebe, svoje moči in lepoto pesmi. Pa -tudi oznanjevati božjo besedo — pdsabno miladitai ljudem — je znal -kot malokdo. O tem pričajo dnevi duhovnih vaj v Tinjah in misijonov po župnijah. Zlasti pa je kot kaplan povsod v svoji -ljubezni do glasbe, kjer je deloval, prinesel- novo življenje. Zato so prišli pevci iz Šmartnega pri- Slovenjem Gradiču, da mu v slovo zapoj ejp, en alko ond iz Radiš in Sel ter Zbor iz Forsta in zastopniki godbe iz Sagritz, kjer je bil le nekaj mesecev.
G. Jože Mihelič izhaja iz -družine primorskih Slovencev iiz Trsta, kjer mu je -bil dan -izredni dar za glasbo, ki je bila last rodu; tudi njegov brat prof. Silvo Mihelič je na glasbenem področju strokovnjak. Kot osirotel otrok, ker sta mu oče in mati kmalu umrla, je bil sprejet v zavod salezijancev, 'kjer je imel priložnost zgodaj, razvijati svoje glasbene talente, seveda brez strokovnega vodstva. Ko je kot štu-den-t višje gimnazije prišel v -klasično gimnazijo v Maribor, ga je takratni -ravnatelj, gimnazije, odlični vzgojitelj- in prijatelj -mladine, dr. Tominšek takoj »odkril« in mu poveril petje študentov za »šolbko mašo« in prireditve. Čeprav je takrat zaradi »diktature« bilo zelo omejeno kulturno -udejstvovanje katoliško usmerjene mladine, je študent Jože Mihelič pripravil več koncertov klasične gimnazije za mariborsko Občinstvo. Nedeljske maše v -gimnazijiski kapeli so v teh letih bile nekaj lepega predvsem zaradi izbranega petja moškega in mešanega zbora, katera je vodil študent »Jdža« ali »Miha«, -kakor smo ga klicali. Da so si ga želeli v počitnicah rna raznih primifcijah — novih mašah, je razumljivo. Saj je bilo talm toliko petja, kjer je bil Mihelič s svojim oktetom. Tako je bilo tudi še potem, ko je g. Jože Mihelič vstopil v mariborsko bogoslovje. Tam je ,poleg rednega petja pripravil -vsako -leto še dovršeno akademijo na dan sv. Tomaža, pri-poročni-ka bogoslovnih učilišč.
domači g. -župnik Jank, ob asistenci gg. župnikov Ku-lmeža in Cvetka; slednji se je tudi v globoko zajetem govora -poslovil od pokojne, za nemške goste iz Labotske doline pa domači g. žuipnik, -ker je billo iz Forsta in Wolfsberga nad petdeset žalnih gostov, zlalsti so bile častno zastopane redovne sestre i-z Wolfslberga, ki so ji na grobu zapele ganljivo Marijino pesem v slovo. Domači mešani Zbor pa se je -poslovil od rajne sopevke v dveh občuteno podanih pesmih »Rasti -rožmarin« in »S-pomladi vse se veseli«. Naj se odpočije tvoje -blago srce od dela in trpljenja v domači zemlji! Vsemogočni naj, -ti -vrača za lep vzgled tvojega življenja.
Kot -kaplan je na prvem službenem mestu v Šmartnem v M Min j siki dolini takoj! -zbral dkrog sebe pevce, ki še po 30 letih ne morejo -pozabiti tega- Ibdžjega pevca. Sledilo je izgnanstvo na Hrvaško, -kamor je kardinal Stepi nar, -zagrebški, -nadškof poklical duhovnike, katere je Hitlerjevo nasilje pregnalo iz štajerskih župnij. Večkrat je g. Mihelič pripovedoval, Ikako se je nadškof Ste-pina-c, s katerim je bil v prijateljskih odnosih, nesebično žrtvoval -za slovenske duhovnike. Ko se j;e leta 1945 -vrnil zopet v mariborsko škofijo, je najprej v Vitanju vodil župnijo, od 'koder so ga odpeljali v dveletni zapor. Nato je bil še kratko v Gornjem gradu, kjer je s svojim glasom obvladal -kot -malokdo veliko cerkev (med naj večjimi na Slovenskem, last in -dalje ča-sa sedež ljubljanskih škofov). Tu se je končno odločil ob vedno hujšem pritisku komunističnih oblasti -za sodelovanje v duhovniški organizaciji Ciril-Metodove družbe, da odide v tujino-.
Na Koroškem je sprejel župnijo Sagritz v daljni Molldolini, -ker je imel dokaze, da ga hočejo tajno odpeljati v domovino. Ta-mošnje ljudstvo ga je takoj- -sprejelo za svojega; osvojil si ga s svojim petjem in organizacijo godbe. Iz navedenega vzroka je po nekaj mesecih -sprejel župnijo v odmaknjenem Forstu, kjer je vztrajal nad petnajst let. Večkrat mu je bilo -ponujeno mesto v Podjuni ali v Rožu, kj-er 'bi med svojimi verniki z besedo in še bolj z vodstvom cerkvenih in prosvetnih zborov mogel toliko pomagati, ko tako primanjkuje zmožnih pevovodij v Podjuni in zlasti v Rožu. Saj je rad prihajal med nas, tudi pomagal je rad, toda razdalja in povezanost s ta-ra-ni v Forstu so mu onemogočale, da bi še več storil za slovenski del škofije. Vedno si je želel delovati med čisto svojimi po srcu in besedi, toda -močno strt ob tako razburkanem življenju se za to ni mogel odločiti. Vse njegovo življenje je bilo nestalno potovanje — brezdomstvo; tudi mu -m bilo dano zaradi nenaklonjenosti nemirnih časov, da bi razvil izredne glasbene -zmožnosti, ki mu jih je Bog dal — v čemer bi mogel izpolniti svojo življenjsko nalogo.
Na farnem -pokopališču v Forstu, ob severnem obrom-ku Lavantinske doline počiva župnik in -božji -pevec Jože Mihelič; od tam je krasen razgled na Sv. Andraža, nekdanji sedež njegove škofije, kjer je kot on, pred sto leti oznanjal božjo besedo škof Slomšek, katerega je on zelo častil. Ta-m je našel svoj »dom«, kjer čaka vstajenja in božjega plačila.	J. V.
REBRCA
Prvi radostni dogodek v rebrški župniji v novem letu je ta, da se je našemu cerkvenemu pevcu, ki včasih namesto očeta tudi za orgle sede, g. Ladu Ha-jlnžiču in -njegovi gospe Juditi, tudi vneti cerkveni pevki, rodila- dne 6. januarja- krepka hčerkica, ki so ji dali ime Izabela. Krstil jo je rebrški 'komendator prof. dr. Metod Turnšek v nedeljo, -dime 18. januarja.
H krstni slovesnosti so se zbrali obojni stairši in sorodniki mladega očeta in mlade matere. Ves pevski rod Haj-nžičevih je krstno proslavo v domači hiši povzdignil s kaj lepim in prijetnim petjem, ki ga je na tamburici spremljal stari oče, organist in cerkovnik g. Mirko Hajnžič. Vse je izzvenelo z željo, naj -bi tudi mala Izabela podedovala »pevskega duha« Hajnžičevih in lep glas svoje matere Judite — rebrške »primadone«.
LEDINCE
V adventnih tednih so doživele Ledince razburkane čase. Razpisano je bilo mesto šolskega ravnatelja. Za to mesto se je potegoval tudi Karl Samonig. V 23 letih svojega vzornega delovanja pri -nas v Ledincah smo ga spoznali kot izvrstnega pedagoga, kot sodelavca pri domači hranilnici, kot kantorja -pri cerkvenem petj-u. Na vseh področjih si je nabral velike zasluge. Mi vsi smo smatrali, da je g. Karl Samonig predestinira-n za -našo šolo.
Izgledi so bili tudi dobri, Iker se je zvedelo, da tudi domači socialisti zbirajo pod-
^^Naše prireditve_________________
DIJAŠKA IGRALSKA SKUPINA vabi na veseloigro »SVO JEGLAVCEK« ki bo 25. januarja, ob pol treh (14.30) popoldne v novi farni dvorani v Šmihelu.
Prisrčno vabljeni!
SELE
Katoliško prosvetno društvo Šmihel priredi v nedeljo, 25. januarja 1970, ob pol dveh popoldne v farni dvorani v Selah igro Engelberta Gangla
»SIN«
Vsi prisrčno vabljeni!
Farna mladina iz Dobrle vesi vabi na igro »ROŽA SVETA« (Rozamunda) v nedeljo, 25. jan., ob pol osmih zvečer v farni dvorani v Globasnici.
Prisrčno vabljeni!
piše za njegovo nastavitev, čeprav so drugi krogi menili, da je domovina v nevarnosti.
Vse pa je bilo proti načrtu SPO-»Lehrer-beirata« v Beljaku, ki je -skrbel, da je Karl Samonig propadel.
Res interesantna igra. Če pogledamo 20 let nazaj, tudi tedaj so socialisti preprečili, da bi nadučitelj v Ledincah postal Dominik, tedaj so trdili, da ima baje zveze »zum sudlichen Nachbar-n«. Verjetno pa je pri Samonigu največja ovira bila ravno dejstvo, da je domačin.
Veseli pa nas samo dejstvo, da bo Karl Samonig ostal na Ledincah. Sicer pa je bila tudi tukaj v Ledincah »Vetrinjska igra« v malem in to ne prvič.
ŽELINJE
Le poredko se oglašamo -iz našega 'kraja, pa še danes vam moremo -postreči le z žalostno novico.
V ponedeljek, dne 22. decembra, preteklega leta, smo namreč -spremili k zadnjemu počitku Matevža Peteržineka, Har-nikovega očeta iz Rut. Rajni je s svojo zvestobo slovenski besedi zaslužil, da se ga spomnimo v -našem listu. Zibelka je Har-nikovemu očetu tekila v -zeleni Štajerski — na Pohorju. Kot voj alk generala Maistra je prišel na Koroško v časn ipo prvi svetovni vojni. Postavljen je bil za čuvaja- -prav Har-nikovi družini in hiši, da ju varuje pred izpadi -tako imenovanih Abwehrkamipfer-jev, 'kajti Hamikova hiša je veljala kot slovenska in kot takšna je bila izpostavljena najhujšim ši-kanam. Kaj čuda, da se je vtne-
Športno društvo v Selah vabi na
PLES
ki bo 1. februarja ob 16. uri pri Fale ju.
DSG Sele
la med njim in domačo hčerjo ljubezen, ki je pripeljala oba, vsem težavam navkljub pred poročni oltar. Na sončnih Rutah je potekala njegova življenjska -pot, ki -pa ni bila vedno sončna. Trdo delo gorskega kmeta in skrb za družino sta bila njegov delež. Ni pa videl samo potrebe domače hiše, marveč je -prsikočil na pomoč, kadar je v bližnji i-n tudi daljni soseščini bilo to potrebno. Kot izurjenega mesarja so ga sosedje radi klicali na pomoč ob času kolin in še posebno, kadar je nesreča v hlevu zadela tega ali onega. Pristno slovanska čed-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Slovenska prosvetna zveza vabi na
19. slovenski ples
ki bo v petek, 23. januarja 1970, ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Sodelovali bodo: Narodno-zabavni ansambel Lojzeta Slaka, Fantje s Praprotna in Fantje z Vrbskega jezera. Vstopnice po 25.— šil. v predprodaji pri krajevnih Slov. prosv. društvih in v knjigami »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfen-gasse ter pri večerni blagajni.
| Sveče za Svečnico kupite v Mohorjevi trgovini!
NARODI BREZ DRŽAVE - SKORO POZABLJENI
Postali smo priče zadnjemu hrabremu 'boju Bia-f rančev, Ibov, Kalaiba-rjev in drugih, za samostojno državo. Kakor kaže, je zmagalo zopet nasilje, umor celih narodov je postali malenkost v oblastnih 'bojih velesil, bojiiih za vpliv, nadvlado, neokolonializem. Imperialisti in tako imenovani proti-hnperialisti so si umazali roke v enaki meri. Zdaj že pojejo bilje Bdafrancem.
Priče nasilju, teptanju človečanskih pravic, hinavskemu skrivanju za državno rezo-'Uo, farizejskemu kazanju prstov smo tudi 'Uii Evropejci v Evropi sami. Mnogo narodov mora živeti oz. hirati svoje bomo življenje brez posebne zaščite, večkrat so celo že na državnih osmrtnicah. Kdo pa že trpi rad v svojih mejah drugorodnega človeka, Pa naj si je bil on že prej tu kot sedanji oblastnik. Razporedje gre tu od odkritega uasilja do praznih fraz o toleranci- in drugih podobnih umotvorov. 1
Mnogo jih je skoraj pozabljenih
Avstrijski radio, 1. program, je prinesel dne 6. januarja t. 1. zvečer oddajo »Narodi brez države — skoro pozabljeni«; rokopis J-e -napisal Albert Neumann.
Živijo na skrajnem severu, na Norveškem (25.000), švedskem (8.000), Finskem (3.000), v Sovjetski zvezi (2.000). Ukvarjajo se v glavnem z rejo severnih jelenov, unenuje-mo jih večinoma s psovko »Laponci«, sami se imenujejo Same. Sovjetija jih hoče čim--Pfej i-n nasilno odtujiti starim običajem, prastarem jeziku, narodu. Državne meje
postale meje njihovemu življenju. Želijo si enakopravnosti, kar so vsaj delno dosegli j’ demokratičnih državah. Nekateri jih hočejo kvečjemu še kot turistično privlačnost. Za-radi tega so postali spet zanimivi, kajti njihove pesmi so prekrasne, njih noše živahno barvite.
Kelti v današnji Veliki Britaniji so se ohranili samo v nekaterih zatočiščih, na otoku Mann v Irskem morju, v Va-lesu in na škotskem. Življenjski prostor se jim je skrčil zaradi okrutnega in mrzlega angleškega nasilja. Na Manu so dobili avtonomijo, lahko se učijo starodavnega irskega jezika. V Valesu je položaj bolj zapleten, Zaležani pa se borijo za popolno enakopravnost; njihov jezik ni priznan, saj ga Jnienujejo Angleži jezik -pijancev ...
Kelti živijo tudi v Franciji, v Bretoniji, brez narodnih pravic. Bretonščino govori danes približno milijon in pol ljudi. Borijo Se za državno samostojnost, ker jim fran-Co&ki centralizem (jenjski prostor.
Kot se krepi bretonska samozavest kljub francoskemu .pritisku, tako je tudi pri Bas-klh, ki živijo v južnozahodni Franciji in Sevemi Španiji (Biarritz, Bulbao, Santan-der), in Kataloncih (Katalonija, Valencia, baleari v Španiji in Perpignan v Franciji), f rancm-a Španija jih hoče iztrebiti, a brez ^speha. Baskov je -nekaj nad pol milijona, Kataloncev nad 8 milijonov. Katalonci lah-k° študirajo .svoj jezik na madridski univerzi.. .
čedalje 'bolj, jemlje živ-
Končno tudi Ciganom življenjsko priznanje!
S psovko jih imenujejo tudi cigane, prebivajo v švicarskem kantonu Graubimdnu, nam so bolj znani kot Reto romani. 60.000 jih je, leta 1939 so proglasili retoroman-ščino na vsedržavnem glasovanju za četrti državni jezik. Toda gospodarski razlogi... Podobni so jim po jeziku La-di-nci (Ortisci v Južnem Tirolu) in Furlani. Upirali so se in se še danes upirajo proti germanizaciji (stara Avstrija, južni Tiral še danes) in italijanizaciji. A v regiji Furlaniji — Julijski Krajini prevladujejo Italijani.
Sinovi vetra blodijo že stoletja po svetu. Hitler jih je hotel iztrebiti, še -danes jih gleda večina ljudi po-stra-ni. Edino Slovenija je zagotovila Ciganom s -posebnim odlokom enakopravni razsoj. Na Prekmurskem imajo svoje ciganske šole, kjer se učijo ci-ganščine, svoj nogometni klub, svoje uradni,ke. Drugod po Evropi so -znani samo kot izvrstni godci, ljudje se jih izogibajo, ker .-imajo »seveda« vse slabe lastnosti. I-n kdo- je temu kriv?
Pa vzhodna Evropa?
Lužiške Srbe imenujejo Nemci Wenden. Prebivajo v Vzhodni Nemčiji, v Lužici, okoli mesta Chočebuča (Cottbus) in B-udy-šina (Bautzen). Izdajajo dnevni-k »Nowa doba«, dimajo narodno založbo »Domowi-nai«. Na zunaj- izgleda izvrstno, v ozadju pa se pokaže ves ponemčevaini pritisk, ki ga poznamo koroški Slovenci dodobra. Nemci so vrinili svoje vohune v lužiško-srbske organizacije. V Lužici je zgradila Vzhodna Nemčija ogromen industrijski kombinat. Tja -vabijo z mastnimi plačami Saksonce in Pruse, -ki gledajo Srbe po strani. So pač, talko v nemškem mišljenju kot tudi v resnici, -kvečjemu ljudje druge vrste, vredni -mogoče ikake psovke.
Karpatski U-krajinci ali Ruteni, katoličani -vzhodnega obreda, ne v stari Avstriji, ne poeme j e niso imeli pravic. Mladina gleda v Kijev, toda Ukrajinci se ne morejo kljiulb laistnemu zastopstvu v Združenih narodih pohvaliti s posebnimi -pravicami. Ruski centralizem j/ih jim odreka.
Pod Hitlerjem jih je umrlo okoli 6 milijonov, danes jih pa živi v Sovjetski zvezi kakih tri in pol milijona. Pravice nimajo. Ruski antisemitizem in podpora arabskim državam ne dovoljujeta pravičnega ravnanja z Judi.
Na žalost pa oddaja m omenila Baltov, Tvizov in drugih manjših narodov.
Delamo, kot bi bili že v združeni Evropi. Kaj bi se torej še brigali za take majhne narode. Saj preživi samo močnejši. Kako pa bi gledali in ravnali zastopniki tistih slavnih velikih narodov, ki hočejo požreti male, če bi bili sami v manjšini. Za svoje manjšine se brigajo, kolikor morejo, druge pa v najboljšem primeru trpijo.
Jože Wakounig
„Coctail“ v Celovcu
»Coctail« se imenuje naj novejša produkcija Dunajske drsalne revije, ki bo gostovala v Celovcu od 5. do 15. februarja v mestni hali v Celovcu. To bo pisana mavrica prizorov na ledu, ki bo zadovoljila staro in mlado.
Kot glavna igralka-drsalka bo nastopala poklicna svetovna prvakinja REGINE HEITZER, hkrati dobitnica srebrne kolajne na zimski olimpiadi, dvakratna evropska in 7-kratna avstrijska prvakinja.
Nastopajo še: Milena (tako imenovana »saksna ibdmba«), en izmed največjih revijskih drsalk sveta; Paul Sibley iz Holly-wooda; Ronnie Mc Kenzie, poklicni svetovni prvak; Marjan File, eden izmed najboljših amaterskih drsalcev -na svetovnih in evropskih prvenstvih 1969; Anette Gardi-ner in Allan Glenn, avstralski adagio par; Sally in Kevin Mc Grath, znani »Oldti-mer«; Nora Bari, ena- izmed najboljših češkoslovaških drsalk; Troy Andersen iz Združenjih ameriških držav; Rustie Kile iz Združenih držav Amerike; Duncan Whaley in Endrie Balassa kot komika in Willi in Oli-viera Kiibler s šimpanzi.
Nadalje sodeluje še svetovno znani dunajski drsalni balet.
PREDSTAVE BODO:
V četrtek, 5. februarja, ob 19.30; v petek,
6.	in v soboto, 7. februarja, ob 14.30 in ob 19.30; v nedeljo, 8. in v ponedeljek, 9. februarja, ob 14.30; v torek, 10., v sredo, 11. in v četrtek, 12. februarja, ob 19.30; v petek, 13. in v soboto, 14. februarja, ob 14.30 m 19.30; v nedeljo, 15. februarja, ob 14.30.
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
nost je bila doma pri Hamiku — namreč gostoljubnost.
Rajni Hami kov oče pa je bil tudi mož vere, v pravem pomenu -besede. Vestno je izpolnjeval svoje verske dolžnosti in tako vzgojil tudi svojo družino. Klj-ub dolgi in težavni poti je db vsakem vremenu, nedeljo za nedeljo prihajal s svojo diružino k božji službi Te njegove vrline so cenili vsi farani in zlasti še dušni pastirji, zato ni čuda, da so ga 'kmalu postavili -za cerkvenega ključarja na Žel in j ah. Zvesto in z vso požrtvovalnostjo je opravljal to častno službo za časa -pastirovanja več duhovnikov. Nerazumljivo je bilo prav zaradi tega, da je bil pred leti kratkomalo odstavljen s
tega položaja, ker pač kot Slovenec ni -bil več sodoben. Čeprav bridko razočaran, ni klonil, temveč je zvesto pričeval vero naprej in to v sramoto nekaterim, ki so se spomnili svojega krstnega lista šele tedaj, ko so videli narodnopolitične koristi.
Vrline, ki jih je posredovali H arniko v oče, so mu bile nedvoumno priznane z veličastnim pogrebnim sprevodom, kot ga Želinje že d-olgo niso doživele. Šest duhovnikov, večinoma bivši naši dušni -pastirji in velika množica ljudi je rajnega spremljalo na njegovi zadlnji poti-. Pogrebne obrede je opravil mil. g. prošt Franc Brumni k, ki se je rajnemu zahvalil za dober zgled ob odprtem grobu, ki ga je dajal celi fari in zlasti še ,za pom-oč, ki jo je -nudil kot cer-
POSTANI ČLAN SLOVENSKEGA FILMSKEGA KLUBA 9010 Celovec, Postfach 395
k-veni -ključar pri upravljanju cerkvenega imetja. V i/men-u cerkvenih pevcev, ki so mu peli v slovo na domu, v cerkvi in na pokopališču, se je od Hamilkovega očeta poslovil in mu izrekel besedo zahvale preč. g. Tomaž Hol-mar.
V božični številki Našega tednika je rajni še voščil vsem bivšim želinjskim dušnim pastirjem 'blagoslovljene praznike. Za to voščilo se mu je db grobu zahvalil mil. g. prošt in mu želel, da bi za -bližnji božični praznik že začul oz. -slišal -pravo angelsko petje. Tej želji, se pridružujemo tudi mi, ter želimo rajnemu miren počitek po trati apolnem življenju.
Svojcem rajnega pa izražamo ob izgubi tako dobrega očeta in deda naše sožalje.
QLEDALI$CE V CELOVCU
V Mestnem gledališču bodo imeli v teh dneh talki e program: PETEK, 23. januarja, db 19.30 Alexamder Breffort — Marguerite Monmot: Irma la Douce (mušica! v 23 slikah) — SOBOTA, 24. januarja, ob 19.30 Jaques Offenbach: Pariško življenje (Pari-ser Leben), opereta — NEDELJA, 25. januarja, db 15. uri Friedrich v on Flotovv: Martha (opera) in ob 19.30 Eugene Ionesco: »Učna ura« (Die Unterricht-sstunde); enodejanka in Kurt Benesch: »Akt z odmorom« (Akt mit d er Pause), prav tako enodejanka. Obe deli prireja »Gledališče studio« celovške drame — TOREK, 27. januarja, ob 19.30 Friedrich von Flotovv: Martha (opera).
Radio aparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(HadiMiaiu
KERN
Klageatart Burgganc
Beste Oualilat zu niedrigsten Preisen						
Iti						MB
Einmalige Angebote - Groftte Auswahl
			ywuk,^ j im k,n
Besichfigen Sie unsere Schaufenster und urteilen Sie selbsf, daher
VILLACH
AH SAMONIG-ECK
Šport doma in po svetu
ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE V SELAH
Kot vsako leto, je bil tudi letos smučar- imel pri tekmovanju smolo. Tretje mesto
ski tečaj ob začetku sezone. A nikdar prej poletni trening in priprava na sezono nista bila tako intenzivna kot tokrat. Smučarski tečaj je trajal osem dni. Udeležilo se ga je 22 tekmovalcev, vodstvo pa je prevzel strokovni vodja Maks Oraže. Imel je zaradi precej številnega kadra dva pomočnika, (da se je posameznemu smučarju lahko bolj posvetil), to sta bila Fridi Mak in Tomi Roblek. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil šele petletni W er n er Oraže, kar je zelo razveseljivo. Je namreč sin zaslužnega člana našega društva. Tudi na Žimgarci je bil dvodnevni smučarski tečaj za vse člane. Na vrh pa še trening na Peci. Tega so se smeli udeležiti samo tekmovalci, ker pač v Selah še nimamo primerne proge za smuk. Fortuna t Do v jak je na podlagi lanskih rezultatov dobil osebno povabilo Uniona, da se udeleži osemdnevnega tečaja v Afritzu. Vodja tega tečaja je bil znani koroški tekmovalec Gerhard Fercher.
Da je trening uspel, je pokazalo letošnje prvenstvo društva. Tomi Pristovnik je u-spešno branil naslov društvenega prvaka lanskega leta. Progo je prevozil v 1,07.2 min. Naj bližje mu je prišel Fortunat Dov-jak, ki je od tečaja veliko pridobil, a je
Pravila za
Da bi bilo tudi na naših smučiščih v bodoče čimmanj nesreč, priporočamo smučarjem, da si zapomnijo mednarodna pravila in jih na smučišču tudi upoštevajo.
Smučarju prinaša namreč njegov šport poleg užitka tudi tveganje, prav tako pa tudi kazensko in civilnopravno odgovornost.
1.	Obzirnost do drugih
Vsak smučar mora paziti, da s svojim ravnanjem ne ogroža nikogar in nikomur ne škoduje.
2.	Obvladanje hitrosti in tehnike vožnje
Vsak smučar mora svojo hitrost in način vožnje prilagoditi svojemu znanju ter vremenskim razmeram.
3.	Izbira smeri
Smučar, ki prihaja od zadaj, mora svojo smer izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
4.	Prehitevanje
; Prehitevanje je dovoljeno z zgornje ali ^podnje z leve ali desne strani, vendar v razdalji, ki prehitevanemu smučarju pušča (dovolj prostora za manevriranje, j 5. Vstop na smučišče in prečkanje
Smučar, ki namerava na smučišče vstopiti ali ga prečkati, se mora na vse strani prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti zase ali za druge.
6. Zadrževanje na smučišču
Vsak smučar se mora izogibati zadrieva-
je zasedel Maks Oraže.
Pri mladincih se je uvrstil na prvo mesto Fritz DrieBler z dobrim časom 1,09.4 min. Drago in tretje mesto sta zasedla Karl Pristovnik in Otto Portsch.
Šolarji, otroci in dekleta so imeli skrajšano progo. Pri šolarjih je zmagal Hanzi Oraže (45,6 sek.) pred Walterjiem Hribernikom lin Nantijem O Upom.
Pri otrocih Flori Hribernik, v katerem tiči velik talent, je bil brez konkurence in je vse druge tekmovalce svoje .skupine pustil daleč zadaj. Brata Marjan in Franc Kelih sta zasedla drugo in tretje mesto.
Omembe vredno je še, da je zmagovalka deklet Elzi Oraže premagala vse šolarje z izvrstnim časom 44,9 sek.
Na tem mestu naj omenimo še našo novo progo. Leta 1968 je Maks Oraže spoznal idealen teren za veleslalom in slalom. Eno leto prej je namreč hud vihar podrl ves les in nastala je velika planota. Proga sama je dolga 1300 metrov m višinska razlika znaša 320 metrov. Seveda je bilo potrebno ogromno dela, da so grmado in nakopičene štore odstranili. Že leta 1968 so delali člani društva ina tej progi približno 200 ur in preteklo leto in e dosti manj. Kar ni zmogla človeška rolka, je zmogel dinamit.
smučarje
nju na zoženih ali nepreglednih delih smučišča. Smučar, ki je padel, mora tako mesto takoj, ko je mogoče, zapustiti.
7.	Vzpenjanje
Smučar sme za vzpenjanje uporabljati le rob smučišča, pri slabi vidljivosti pa tudi tega ne. Isto velja tudi za smučarja, ki se spušča peš.
8.	Upoštevanje označb
Vsak smučar mora upoštevati označbe na smučarskih progah.
9.	Ravnanje ob nesrečah
Ob nesrečah je vsakdo dolžan pomagati.
10.	Legitimiranje
Vsakdo, priča ali udeleženec, je v primeru nesreče dolžan dati svoje osebne 'podatke.
GLAV IN ČASLAVSKA
ŠPORTNIKA DESETLETJA
Avstralski športni časnikarji so v Melbournu proglasili ameriškega poklicnega boksarja in bivšega svetovnega prvaka težke kategorije Cassiusa Claya ter češkoslovaško telovadkinjo Vero Časlavsko za najboljša športnika v desetletju 1960—70 ter so jima izročili športnega »Oskarja«.
Že lani so bila na tej progi tri tekmovanja. Najprej prvenstvo društva, nato deželno .prvenstvo DSG in tekmovanje za pokal Košute. Vsa ta tekmovanja so pokazala, da
je proga izvrstna. Celo najboljši koroški smučarji so bili zelo zadovoljni. Selane pa j,e vse to vzpodbujalo, da so progo vedno izboljševali in jo preteklo jesen tudi dokončali. Lega je zelo ugodna, ker se nahaja cilj samo 50 metrov od avtobusne postaje, tako se lahko s ceste zasleduje potek tekmovanj.
Že sedaj; opozarjamo, da bo tudi letos tekmovanje za pokal Košute. Termin bomo pravočasno naznanili.
IZŽREBANE SKUPINE
ZA 9. SVETOVNO
NOGOMETNO PRVENSTVO
V Mexicu so izžrebali skupine prihodnjega nogometnega svetovnega prvenstva, ki bo junija v Mehiki, Slovesnosti so se u-deležili vsi najpomembnejši predstavniki svetovnega nogometa. Žrebanju so prisostvovali tudi milijoni gledalcev, ker so ga prenašali tudi po televiziji po vsem svetu. Po kratkem pozdravu predsednika organizacijskega odbora Cameda je spregovoril predsednik FIFA sir Stanley Rous, ki je
opisal potek žrebanja in zaželel vsem reprezentancam uspeh na svetovnem prvenstvu.
Sledilo je žrebanje, ki je dalo naslednji izid:
1.	skupina (v Ciudad Mexicu)
1.	Sovjetska zveza
2.	Mehika
3.	Belgija
4.	Salvador
2.	skupina (v Pueblu in Toluci)
1.	Urugvaj
2.	Izrael
3.	Italija
4.	švedska
3.	skupina (v Guadalajari)
1.	Romunija
2.	Anglija
3.	češkoslovaška
4.	Brazilija
4.	skupina (v Leonu)
1.	Peru
2.	Bolgarija
3.	Maroko
4.	Zahodna Nemčija
„Minoritaten - nicht jFremdkorper' sondern Briider!"
(Nadaljevanje z 2. strani)
land 6.507 (2,2%), doch d urite die tait-sachliche Zahl ainmahernd das Doippelte be-tragen hab en. Rund zwei Drhtel aller osterreichiischen Zigeuner haben die von den NS-Behorden durchgeftihrten KZ-D e -p o r t a t i o n e n nicht uberleb-t. Heute schatzt man die Zahl der Romani (Bur-genland) mit 4000 uind die der Sinti (Wiem und Umgeibung) mit rund 1000. Trotzdem die Integration der Zigeuner immer mehr fortschreitet, sind die
Vorurteile
gegen sie heute noch starker als gegentiber unseren jtidrschen Mitbtirgerm. Vor-Urteile sind immer ein Zeichen eigener Unsicher-heit Unbekannitem oder Andersartigem gegenuber. Unseire heutige Umschau solite daiher einer kurz en Information liber jene Landsleute dienen, die mit uns deutsch-spraehigen Osterreichern seit Jahrhunder-ten Freud und Leid teilten und von uns daher als gleichvvertige Glieder der Nation anerkanut vrerden solltenl (»mtissten«, bi moral reči, op. ured.).
Unisere Generation iist nach manchen Enttauschungen k r i t i s c h gevvorde-n. Wir lehnen mit Recht j eden »Hurrah-Patriotismus« und jede »blimde Gefolg-schaft« alb. A us j abrh u n der t ela ngen Unter-tanen beginmen wir uns allmahlich zu bewuBten Staatsbtirgern zu entvvickeln. So wie wir ais Christen m u n d i g geworden sind und um eine Uberainstimmung zvvischen dem ererbten VaterglaUben und den Erkenntnissen der Wiisisensichaft Oder u us er en aigenen Denk-ergelbnissen zu ringen halben, mtissen w-ir auch als O.storreicher eine neue Einstellung zu nationalen Frageu
finden. Mogein sie von unseren Eltern auch noch so ehrlich gemeint gevvesen sein, »deutschnationiale Sprtiche« ikonnen uns dm A 't o m z e i t a 11 e r nur mehr als museiumisreife Phrasen erscheinen. Mag der groBdeutsche Gedanke 1848 noch Fort-schri.tt oder Hoffnung a ul einen solchen foedeutet haben, ikehrte ihn spatestens die siebenjahrige deutsche Besetzung unseres Vaterlandas in dais Gegenteil um. Was wir heute br.auchen, ist ein

»aufgeklarter Patriotismus«,
der die Liebe zu umserer niederbster-reichisichen oder Karntner, steirischen oder Tiroler Heimat irnit einem u n v e r - 1 k ,r a m p f t e n osterreichischen National-bewuBtsein 'riehtig zu verbinden weiB. Diann wird uns auch eine brtiderliche Ge-siinmumg zu unseren jtidischen und and er s-sprachigem Miitlburgern elbenso selbst-v e r s t a n d 1 d e h werden wie die auf-richtige Bejabunig folgender Mahnung des steirischen Volksdiohters Peter R o s e g -g e r :
»NATIONAL SEIN, HEISST NICHT FREMDE VoLKER HASSEN, SONDERN DAS EIGENE VOLK
LIEBEN!«
Ewige, unabdingbare Menschenrechte
»Nein, eine Grenze bat Tyrannenmacht; Wenn der Gedrtickte nirgends Recht kanu finden,
wenn unertraglich wird die Last — greift er hinauf getrosten Mutes in den Himmel und holt herunter s ein e ew’gen Rechte, die droben harngen unverauBerlieh und unzerbrechlich wie die Sterne selbst.< Friedrich Schiller (Wilhelm Tell)
IVAN CANKAR:
Idojpu jmej]
XII
Prišli so do duri, ki so bile odprte na istežaj. V 'izbi: je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozni se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo.
iBradač je 'pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in se je nasmehnil in je rekel:
»Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročim popotnika, ki išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, (rigava jie jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali 'tistega, 'ki jo je otresel?«
Tako je uganjal burke s pravico božjo. ^Iladi sodnik pa se ni smejal, temveč na-mršil je svetle obrvi.
»Čemu komedije? Kdo ste vi, človek, in 'koga iščete?«
Jernej je stopil blizu predenj.
| »Jernej sem 'iz Betajnove in krivico so jni storili. Zato sem se napotil po svetu,
da bi poiskal pravice, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.«
»Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite in čemu?«
»Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitite mene, mi potreba, da bi bili dragi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal: še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnih, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog postavil na svet in ki je človeška sila ne more razdreti. Razsodite!«
Tako je govoril Jernej, počasi in po vr-
sti, brez hinavščine. Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal žalostno.
»Le vrnite se,« je rekel, »vrnite se na Betajnovo k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite: spoznaj pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh in bo storil, kakor boste prosili!«
Osupel je poslušal Jernej taike besede; dolgo je molčal.
»Kaj ste sodnik?«
»Sodnik sem.«
»Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?«
»Tako sem razsodil.«
Visoiko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi.
»Jaz pa rečem, sodinik, da niste razsodili ne po človeški ne po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnih na posteljo, ki sem jo jaz postiljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo isi gnojil,
da je visoko pognala pšenica, da se je cedila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadlložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Če jie zapisano, ipovejte, da naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in kašče, bendi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom, ter prosi' vbogaj-me skorje kruha? To mi povejte? In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s isvojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftiro globoko — kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Mojih štirideset let — kako maj jih spravim, kako zauživam na zapečku? Tukaj je cula: perilo je notri in praznišlka Obleka! štirideset let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravično -povračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!«
Žalosten je poslušal mladi sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, raz-orani Obraz, na prašne čevlje in obnošeno Obleko.
»Ne prerekajte se s pravico, kakor je! ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga; če spremeni obraz, da
Mirko Kumer:	10
Moji posteljni sosedje
Joža Gornik
Ležali je bolj na gornjem koncu bolniške 'sobe v postelji, zasilno potisnjeni v hodnik med obema vrstama stalnih postelj. Prebolel je pljučnico in bil na potu okrevanja. Bil pa je še silno slab in, ker je imel že 76 let, tudi pamet ni več prav delovala. Podoben je bil pni govorjenju -iin v drugih ozirih majhnemu Otroku. Ni vedel, kdaj je treba 'tta stran, in je naredil vse v posteljo. Strežnice so morale vsak dan po večkrat -post el j o-preobleči. Čudil sem se njtih potrpežljivosti. Zelo ,leipo so ga vsakiikrat očedile iin mu na novo ipositlale; a ko so prišle čez čas -pogledat, je bil spet ves v nesnagi.
»Že zopet!« iso vzdihnili e in začele s če j o. Zavalile so ga na rob postelje, ga škrbno obrisale iz rjuho, ki so jo nato zamašile pod njegovo- -stran, -pogrnile svežo rjuho na posteljo in ga prevalile spet v sredino očeje-nega ležišča. Nastavile so mu plastično steklenico za urin med noge in ga lepo odele.
»Zdaj moraš pa priden biti, dedek!« so mu prijazno zapovedovale. »Narediti moraš v steklenico, če bo kaj večjega treba, moraš Pa zvoniti, da ti skledo prinesemo.«
Ko so odšle, je začel brcati. Ni trpel odeje na -sebi. Brcal je tako dolgo,, da je bila odeja zmečkana v vznožju, suha, gola kolena pa s° gledala v beli dan. Po desetkrat so ga sosedi hoidiili odevat, a je vedno spet vse na novo razbrcal.
»Oblecite mu vendar hlače, da ne bo ves dan svojo nagoto po sobi razkazoval!« so ntrrnrali soibolniki. »Pa tudi zebe ga, posebno ko moramo sobo po če ji zračiti in okno °dprto imeti.«
Res so mu oblekli zavodske hlače, ki pa 50 bile tudi 'kmalu polne. Potrpežljivo so mu jih slačile strežnice. Sobolnikd so zahtevali, da naj se okno odpre, imeli pa so razumevanje, češ tudi mi ne vemo, na kako pot bomo še prišli. Morda se bo z nami ravno lako godilo.
Imel pa je dedek imenitnesorodhike. Prihajala ga je obiskovat krepka gospa v najboljših letih. Bila je moderno frizirana in oblečena v zelo lepa oblačila. Ljubkovala ga je kot malega otroka: Gpa sem, ppa tja! Stresala je glavo in se mu zapeljivo smejala v obraz. Drugič pa je prišel njen mož, že iahino osivel na sencih, nastavljen ec v nekem večjem podjetju v mestu. Ta je govoril z njim čisto tiho in sicer slovensko. Nehaj ga je nagovarjal, a dedek se je samo smejal. Ta mož ni mogel ostati do treh, ker Je moral prej v službo. Ko je odšel, je prišla t>ova obiskovalka, resno se držeča dama z °čali. Prinesla je dedku različne sokove v steklenicah in mu jih dajala pokušat. Spregovorila je samo včasih kako nemško bese-b°. Tudi ta ga je nekaj nagovarjala. Ostala JG pri njemu, dokler sestre niso zaklicale: *Las obiskov končan; prosimo, da, obiskovalci odidejo!«
V nedeljo pa sta prispela nastavljenca in
njegova žena skupno. Tokrat je tudi lepo oblečena gospa govorila slovensko: »Kajne, da boš podpisal qpa!« je dejala. Zakaj pa bi morala tudi ,ona’ (mislila je damo z očali) kaj za teboj doibiti?« Potegnila je neki list iz torbice, dedka sta -posadila v postelji i,n ga založila z blazinami. Dala sta mu pisalo v rdko in pokazala, kje naj naredi svoj podpis. Res je dedek napisal tresoč svoje ime. »Da, ,ona’ ne bo nič dolbli a,« je še slišal 'posteljni sosed.
Ko sta ta dva iz dobljenim -podpisom rado-voljna odšla, je prišla na obisk resno se držeča dama z očali. Prizadevala si je okoli možica. Slišali smo, da mu je rekala »On-kel«. Prinesla mu je spet daril; pač še ni vedela, da jte podpisal, da ne bo za njim nič dobila.
Zgodilo se je, da so delale prav te dni učenke za bolniške sestre -svoje izpite. Po zaključku teh bo priredila Zveza bolniških sester Avstrije večjo slovesnost, pri kateri bi svečano razdelili diplome novo nastopiv-šim bolničarkam. Izpit je bilo treba opraviti -teoretično in tudi praktično. Vsaka šolarka si je izbrala en »Pflegefall«, to je bolnika, ki -vso Oskrbo in negovanje -potrebuje. Zelo primeren za tak izpit je bil naš dedek Gornik.
Tako je -prišla ljubka šolarka v,svoji drobno progasti obleki, z belo kapico, pripeto v črnih laseh, v našo sobo. Postavila je malo mizico tib dedkovo posteljo in si uredila na njej’ -vse .potrebno za zapisovanje v dnevnik. Vsako delo, ki- ga je izvršila, je 'skrbno zapisala; enako vsak gib in vsako dejanje 'bolnika.
Zjutraj ga je celega umila: najprej glavo, nato prsi. Prevalila ga je na stran in mu umila in obrisala hrbet. Nato se je lotila rolk in prešla na spodnji život, nazadnje pa n-oige in stopala. Nato ga je česala in m-u postrigla nohte na rokah in nogah. Slekla mu je srajco in ga drgnila po hrbtu in drugih mestih ležanja z alkoholom. Nekatera že -bolj oležana mesta mu je mazala z -nekim mazilom iz 'tube.
Ko je bilo to negovanje opravljeno, ga je skrbno nahranila. Lepo mu je namazala masla na kruh, ga narezala na koščke in mu jih pokladala v usta. Vmes mu je dajala z žlico kave, da je lažje pogoltnil.
Med vso to nego mu je prijazno govorila, da se ji je nasmihal. Bil je res bolj miren in se -ni tako pogosto razbrcal kot doslej, če pa se je še, ga je potrpežljivo odevala in mu vmes popravljala posteljo.
Njeno -delo so hodile opazovat in nadzirat predpostavljene sestre: najprej postajna (Stationsschwester), nato sestra oddelka (Ab-teilungsschwester ali Oberschwesiter), nato še predstojhiea vseh sester v bolnici, častitljiva dama visdkega života in povsem osivelih las. Hodila je s palico in z resnostjo preg edovaia že zapisano. Pohvalila je vest-
nost zapiso-vanja-, pogrešala ipa je eno: kalko je s stolico? Ali gre na potrebo? Tudi to je treba popisati in opisati. Brez tega dnevnik ni popoln.
Kakor se je pri bolniku to prej pogosto dogajalo, pa zdaj, ko je bilo zaželeno, ni hotelo priti. Prigovarjala mu je, naj -bo »priden«, a ni nič izdalo. Drugi dan mu je morala dati odvajalno tableto. Ta je čez -noč delovala tako da je prihodnje jutro vzra-doščen-a vzkliknila: »No, le ni bilo zastonj! Opa, bul si priden!« in ga začela čedi-ti. Tako je bila ta njena preizkušnja -dobro zaključena.
Namesto- da bi -se dedek jxxsloviil iz tega sveta, je postajal od dne do dne boljši. Lažji bolniki v sobi so bili tega veseli. Oblekli so ga in posadili v voziček. Peljali so ga iz sobe v vežo- ter ga -vozili sem in tja. Bolnik je bil tega otroško vesel in se je prijazno smejal. Prosil sem vozače, da so ga pripeljali c moji postelji. Začela sva se -slovensko pogovarjati. Na ta način sem zvedel, da je bil svojičas krnet na hribih južno od Kiopiinjske-ga jezera. Svojih otroik ni imel. Pač pa je imela njegov-a žena sina, katerega oče je v
prvi svetovni v-oj-ni padel. Ta sin pa ni imel veselja do kmetovanja i-n je odšel v mesto v službo. Ko on zaradi starosti ni mogel več kmetovati, je domačijo prodal. Preselil se je k pastorku ob obali jezera in so tam naredili tudi zanj stanovanje in se več sob za tujce. Pri sinu je tudi njegova žena.
Pa zakaj vas žena nikoli ne pride obiskat?« sem ga vprašal.
»Je tudi bolj slaba ipri zdravju. Noge in križ jo pogosto bolijo. Pa težko gre od doma.«
Po nekaj dneh so ga peljali na -rentgenski pregled in ugotovili, da -n-i več smrtne nevarnosti. Odpustili ga bodo iz bolnišnice domov. Če bi pa ne imel kam iti, bi ga dali v oskrbovalol-co (Ptlegeheim), ker bolniške postelje tukaj nujno potrebujejo za resno bolne. Okrevajoči se pa tudi v domači oskrbi lahko popravijo.
Nisem zvedel, kako se mu je še dalje godilo, ker sem bil premeščen v drugo bolnišnico. Upajmo, da so ga vzeli domov i-n mu stregli z enako ljubeznivostjo, kot so mu jo skaizovali ob obiskih v 'bolnišnici!
(Dalje prihodnjič)
Kroparski kolednik z zamudo
Po sitarih kroparskih šta-tutih velja čas kolednikov od Božiča pa do svečnice, in samo v tem času so lahko koledniki nastopali. To razdobje pa ni bilo odrejc-io, kar tja v dan, temveč so za to bili dani prav posebni razlogi. Trgovina s kropar-skimi železn-irnii izdelki je ta čas počivala, ker n-i -bilo večjih naročil. Pa tudi zime so bile takrat hude, -tako da so vodna kolesa, ki so gnala mehove v vigenjcih, rada zamrzovala. V -tistem času pa kmetič po bližnji -in -daljini okolici navadno kolje puj.se, dela koline, seka zaseko (mast) in kuha žgamjče.
ANTON MEDVED:
Od$HL$iL
Če tvoj te prijatelj razžali — odpusti! Beseda te huda ne pali — odpusti! Nenadoma mnogokrat v prsih srca porode se vali — odpusti!
In v srcu, ki ti ga ne vidiš, kesanje se morda zrcali — odpusti!
Ne vidiš ti, doklej mu bodo Nebeški še žarki sijali — odpusti!
Da v tebi ne bodo prekasno vesti se glasovi odzvali — odpusti!
Da jokal ne bodeš pred jamo, ki druga so v njo zakopali — odpusti!
Po smrti ne kliči: prepozno, v življenju ljubezni ne kdli — odpusti!
Razlogov torej več kot dovolj, da je ko-ledniški čas od Božiča do svečnice.
Da bom do naših dedov pošten, moram povedati, da so bili nagnjeni tudi h romantiki, radi so prepevali in ni bilo čudo,
da ji-h je Božič pritegnil s svojim čarom in poezijo.
No, ta lastnost je menda svojstvena vsemu našemu življu: torej tudi Božič Sam je bil vzrok, da je v Kropi dediščina kolednic ta-ko bogata in pestra. Jaslice, sv. večer, polnočnica — koga to ne ogreje?
Dolgoletna navada v Kroipi je bila, da je pri polnočnici cerkveni -pevski zbor vsako leto zapel novo božično -pesem. Po Božiču so pa že znali kovači v vigenjcih in jo vlkl j učili v svoj koledniški program.
Čeprav sem se odločil, da v predpisanem času koledujem k vam na Koroško, se mi močno zdi, da se bom kar precej zakasnil in bo morda pni vas že pomlad, -ko bo-ste brali in poslušali moje kolednice.
Saj razumete? Ob poti stoje gostoljubne hiše, gostoljubni in darežljivi ljudje, brhka dekleta, pa tudi pisarne, razne »uradne osebe« in drugi, katerih se raje kolednik v velikih ovinkih ogne.
Kadar torej pridem, naj najprej velja tista znana vstopna kolednica:
»Nocoj smo mi prišli, do vas, da bi kej poznali nas ...
Naj bo krajcar al’ pa dva al’ pa cela cvancgairca.«
Morda se celo zgodi, da bom na poti srečal vaše kolednike z Ra-diš ali Globasnice, ki so namenjeni v Kropo; pa jim vnaprej zagotavljam, da bodo tam sprejeti, kakor se spodobi za brate po krvi in besedi.
V dolgih zimskih večerih v adventu so v Kropi rezljali jaslice. Imeli smo več takih, vsa-j v Krapi priznanih umetnikov, (Nadaljevanje na 8. strani)
ki j>e človdk -ne razločil od krivice, obrnite Se stran in ne iščite opravka z njo! Tako Premislite, pa -pojdite -z Bogom in storite, kakor sem rekel!«
Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej.
»Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?«
Sodnik je molčal.
»Zato ste jo pač zaprli v to veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste jo dvakrat, da bi se ne Lgu-bila na cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v suknjo, da bi Se_ ne razodela željnim očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v /ernljo tako globoko kakor moj-e delo! Ko-Pal bom, lopato bom vzel in bom kopal, (takier bodo zmogle te moje stare roke! — v Dolini vam je rekel tisti krnet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem si nrislil v svoji nespameti: razbojniki j-e '"ekel, pa so pravični sodniki; -slabo je gle-~ak krmežljave so njegove oči; slabo je hsal, gluhasta so njegova ušesa! In se še ^Zrl nisem za nji-m in sem šel. Zdaj pa v Tugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, J^oški in ženska: razbojniki, razbojniki, razbojniki! In spet sem si mislil: kako bodo razboj-niki v tej hiši, ki je hiša pravice in pisanih postav? Tako sem mi-sli-l, pa sem se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše pravice, hišo laži, hinavščine in razbojništva
ste postavili. Niste služabniki božje besede in postave, pač pa služabniki satanovi in njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!«
Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom več lenuhov je stalo med durmi. Pa je prišel droben, starikav pleš ec in se je ustavil in je grdo pogledal.
»Kdo kriči kakor čedni k na paši?«
In dalje je govoril Jernej.
»Nič ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Ampak razložil bom, bom tožil: niso pravični sodniki, razbojniki so; ni hiša pravice, hiša hinavščine je, z lažjo in hudodelstvom so jo oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto va-s bodo spodili, s culo in palico; porušili bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal na kaminu!«
Ta-ko je govoril Jernej m je trepetal od globokega srda.
XIII
Takrat pa se je zgodila krivica, kakor je svet še ni doživel.
Brka-t človek je stopil k Jerneju in ga je prijel za roko.
»Kaj se me dotikaš?« je vzkliknili Jernej.
»Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!« je rekel mladi sodnik.
Drobni plešec pa je hudo -gledali in je namrgodil obraz.
»Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite i-n ga niste slišali?«
Jernej je molčal od prevelike osuplosti in je šel z njuni. Šli so križem po hodnikih, po stopnicah; na dvorišču pa je postal Jernej in se o krenili k tistim, ki -so ga spremljali.
»Možje, zdaj nismo več v hiši razbojnikov; povejte brez hinavščine: -kaj kanite z menoj?«
Osorno so -gledali in so molčali. Jerneja pa je zabolelo v srcu od tolike krivice; in ko je šel z -njimi prhko dvorišča, je bil nenadoma ves star in upognjen.
»če ste iraZbojiniki, ipa najhujši izmed njih: -povejte -mi, čemu me žalite? Tudi razbojnik ima srvo-jo pravico in svoje -postave, -ne krade in ne ubija brez premisleka — kaj sem -vam storil?«
Nič -niso odgovorili; gledali so osorno in so molčali.
»Glejte, razbojniki: -kakor ste mladi in čokati in -kakor je Jernej star in slab od krivice: ko -snope bi vas pometal po dvorišču, s pestjo bi si zapisal -svojo pravdo! Ampak pravica ni jabolko, da bi ga s -palico od'klati.1; in Bogu ni -potreba, da bi mu človek pomagal. Težko je 'breme, ki ga je naložil, -dolga je pot, ki jo je odmeril: jaz pa pojdem -in bom -nosil -do konca!«
Take besede je govoril Jernej, Iker je bilo v njegovem -srcu zaupanje tako veliko, kakor je bila velika bridkost.
Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in -so jih -zaklenili za Jernejem. Izba je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih postelj, širokim klopem podobnih; -stene so bile prazne, gledale -so na človeka kakor slepe oči; še razpela -ni bilo v kotu. Okno je bilo omreženo.
Na eni postelji je sedel razcapan človek; če je bil star ali če je bil mlad, Bog vedi. Lasje so bili redki in kuštravi; kozavi obraz ni bil ne obrit pa tudi brada ni bila dolga. Pomežiknil je, z veselimi očmi je pozdravil Jerneja.
»Bog daj, sosed! Kaj si ukradel?«
Jernej ga je premeril z dolgim, žalostnim pogledom, šel je do druge postelje, položil je nanjo culo, škornje in klobuk, palico pa je postavil v kot.
Razcapanec se jie smejal zmerom bolj veselo in prijazno: potepuh je bil, kakor bi ga človek ne srečal rad na cesti.
»Kaj tiho, očka? Pravično je, da se pokorimo za grehe; veseli bodimo pravice, če je sladka ali -grenka in pojimo aleluja sodniku!«
Jernej je sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolena, obraz v dlani.
»Kakšno krivico so tebi storili?« je vprašal.
Potepuh se je od srca zasmejal.
(Dalje prihodnjič)
tedenski program
SOBOTA, 24. 1.: 10.55—13.50 Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Prenos iz Innsbrucka — 15.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Kresnica Glimm” — 15.40 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari — 16.30 Za mladino od 14. leta naprej: Kaj lahko postanem
—	17.00 Klub seniorjev — 18.00 Tedenski magazin
—	18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmanjše
—	18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Dober večer v soboto ... reče Heinz Conrads — 19.16 ORT danes zvečer — 19.30 Čas v sliki s komentarjem Huga Por-tischa — 20.06 Šport — 20.15 »Vrtiljak”, veliki pustni ples 1970 — 22.00 Športni žurnal — 22.30 čas v sliki — 22.45 »Zlomljena sulica”, film iz življenja na Divjem zahodu.
NEDELJA, 25. 1.: 10.25 Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju iz Innsbrucka — 15.35 Veselje ob glasbi — 16.00 Za mladino od 11. leta dalje: »Moj prijatelj Flicke” — Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.35 Za družino: Hank (16) — 18.00 Veselo in začinjeno — 18.25 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmanjše — 18.30 Pogled z okna: Grodnerska dolina — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 »Odpad”, 2. del filma — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Svetovno prvenstvo v sankanju iz SL Moritza: dvosedcži.
PONEDELJEK, 26. L: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 V kovčku je mož
—	21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Prometni obzornik — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Slavnostna jazz-predstava iz dunajske mestne hale (3).
TOREK, 27. 1.: 18.00 VValter in Connie - 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Sodnik na Divjem zahodu — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Avstrijsko stoletje —
21.15	SOS — dve tašči — 22.55 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 28. L: 10.00 Omembe vredni predmeti iz prirod opisnega muzeja — 11.00 Program za delavce: »Zlomljena sulica” — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Dežela snežakov — 17.10 Mala rusarska umetnost — 17.35 Za mladino od 11. leta naprej: Lassie — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 »Tomaž in Teobald”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill —
19.16	ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport - 20.15 Poročilo ORF - 22.55 Čas v sliki -nočna izdaja.
ČETRTEK, 29. 1.: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Grmovje v nelistnatem stanju — 11.30 Jožef II. in njegov čas — 12.00 Vremenski sateliti — 18.00 Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 »Tomaž in Teobald”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Šport — 18.50 Inšpektor Leclerc dožene — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Modro-mlečni kanal”, družbena satira — 21.50 Čas v sliki
—	nočna izdaja.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 23. 1.: 18.00 Tiktak: Trije župani -18.15 Obzornik — 18.30 Znanost in mi: Raziskave keramike — 19.00 Mozaik — 19.05 V središču pozornosti — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Igra ali življenje — ameriški film — 22.15 Quiz 70
—	posnetek oddaje TV Zagreb — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 24. L: 17.10 Obzornik - 17.15 A. Dau-
det: Tartarin v alpah — nadaljevanje — 18.15 Prenos športnega dogodka — 20.00 TV-dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh — Stan in Olio — 21.50 Novi
TEPPICHE
selbst kniipfen — griindliche An-leitung, VVoIIc und Vorlagen in der
VVOLLBAR bei der Kapuzinerkirche Klagenfurt
PONEDELJEK, 26. 1.: 17.50 Lutkovna oddaja -18.15 Obzornik — 18.30 Znanost in mi — 19.00 Mozaik — 19.05 Glasba za mlade — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Odvečni ljudje - ... Poročila.
TOREK, 27. 1.: 17.20 Veselje v glasbi - 18.15 Obzornik - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Nori pierrot — 22.25 Veselje v glasbi — 23.20 Poročila.
SREDA, 28. 1.: 17.50 Oddaja za otroke - 18.35 Na sedmi stezi — 19.05 Prvi koraki: Ansambel De-lial - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Jože Javoršek: Manevri - 22.10 Mednarodni jazz festival — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 29. L: 17.45 Zapojte z nami - 18.00 Risanka — 18.30 Človek — serijski film — 19.00 Mozaik — 19.20 Zabava vas Jerry Levvis — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 P. P. Dostojevski: Bratje Karamazovi — 22.15 Zgodbe za vas — 22.40 Poročila.
TEPPICHE
selbst kniipfen — so einfach, so rasch! Vorlagen und Anleitung in der
WOLLBAR bei der Kapuzinerkirche Klagenfurt
Kroparski kolednik z zamudo
(Nadaljevanje s 7. strani)
ki jim je rezljanje doibro šlo od rok. Eden takih, oče Kol er, je na svoji trgovski poti daleč tam v Tirolski, kjer je ponujal kro-parsike žeblje, našel na nekem hribu prav lep mah; ko se je vračal, ga je nabral poln nahrbtnik in ga nesel domov za jaslice.
Pred Božičem so se k roparske ženske v vigenjcu pogovarjale, v kateri trgovini je lepša moka za potico, pa se je zadrl navdušen jaslicam
»Kaj moka! Mah, mali — to je nekaj vredno!«
Na sveti večer smo potem otroci hodili od hiše do hiše in gledali jaslice ter primerjali, kje imajo najlepše.
Velik ugled in občudovanje so uživali v Kropi tudi sveti trije kralji. Takole nekako so jih vrednotili: Že res, da so se novorojenemu Detetu poklonili najprvo pastirji in ga počastili. Toda kaj moreš pričakovati od teh revežev! Revni in zgarani kakor mi Kroparji, menimo, da niso prinesli drugega kakor mraz v hlevček. Toda sv. trije kralji! Ti pa ti! To so bili praivi gospodje, ki so zacvenketaili z zlatom, ko so se poklonili Kristusu! Saj poje to tudi tista stara kolednica:
»Od zlata se svetijo, na kamelah jezdijo.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 25. I.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 26. L: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem — TOREK, 27. 1.: 14.15 Informacije — Vesele viže — Športmosaik — SREDA, 28. 1.: 14.15 Informacije — Poper in sol — ČETRTEK, 29. 1.: 14.15 Informacije — Umetna pesem — PETEK, 30. L: 14.15 Informacije — Mali ansambli igrajo za razvedrilo — SOBOTA, 31. L: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
A&
da kauft mansooo^
*=T
ZAHVALA
rod — serijski film — 22.40 TV kažipot — 23.00 Poročila.
NEDELJA, 25. L: 9.30 Glasba ne pozna teme — III. oddaja — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja Trapollo HH 33, Nove dogodivščine Huckleberryja Finna, Stan in Olio — 12.20 TV kažipot (do 12.40) — Športno popoldne — 18.15 Trinajsto pismo — ameriški film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik
Za udeležbo in sočutje od tolikih strani ob Slovesu bivšega nadpa-stirja naše škofije, prevzvišenega gospoda knezoškofa
ddr. Adama Hefterja
bi se vsem iskreno zahvalil kot njegov naslednik v škofovski Službi in v imenu stolnega kapitlja. Udeležba je priznanje stalnih zaslug, ki si jih je v težkih časih pridobil pokojni knezoškof za našo škofijo, deželo in ljudstvo.
Posebej se zahvalim za številno udeležbo in moltive ob krsti in pri pogrebnem bogoslužju. Prisrčen „Bog povrni" vsem sobratom v škofovski in duhovniški službi, posebej še prevzv. g. knezoškofu ddr. Andreju Rohracherju za pretresljive in pomembne besede o življenju ter duhovniškem in nadpastirskem trudu pokojnega.
Toplo se zahvaljujem za udeležbo vsem zastopnikom oblasti, uradom in zavodom. Zahvalim se tudi vsem škofijskim duhovnikom in vernikom, ki so se spomnili umrlega knezoškofa pri sv. maši in molitvah in mu tako izkazali spoštovanje, hvaležnost in ljubezen.
Dr. JOŽEF KOSTNER
krški škof v Celovcu
Takih mož še tukaj ni — kaj se vam, sosedje, zdi ...?«
Pri nas je še danes živa stara triikraljev-ska igra, ki je bila včasih razširjena po več krajih Gorenjske. Vsako leto naši mimi-strantje, oblečem v 'tri kralje, igrajo po hišah to staro igro in potjo kolednice. Takole začne igralec, ki predstavlja kralja Gašperja:
»Bog Oče Stvarnik je hotel, da bi jaz kot najstarejši in najmodrejši, ta prvi Kristusu k ofru šel...«
Nato se predstavita tudi druga dva kralja.
»Rraljieva svetlost, od kod so oni doma?«
»Jaz sam tam doma, kjer sonce opoldne na nebu stoji, jaz sem kralj Miha imenovan.«
Ob koncu razgovora se 'pojavi tudi angel, 'ki jih opomni:
»Mene 'poslušajte, ne pa Heroda, on je neusmiljen kralj!«
Zaključek igre je nekam čuden, pa vendar spominja na današnje svetovne zaplete. Eden izmed kraljev se izprsi in potegne sabljo:
»Jaz sem kralj čez vse kralje, nebo in zemlja sta moja!«
Sedaj potegneta orožje 'tiudi druga dva kralja, rekoč:
i»Ge si bil do zdaj, zdaj, ne boš več! Daj meni preč, kar je tebi odveč!«
Talko pripoveduje ta igra, stara in lepa božična koleda. Ta dan pa nastopi v cerkvi tudi Izaija, prerok m ,pesnik:
»Vstani in razsvetli se, Jeruzalem! Zakaj tema pokriva zemljo in mrak ljudstva ...«
Skrivnosten nastop teh treh modrih, ki slede zvezdi, da pmdejo do Odrešenika, pa ne privlači samo Kropar-je, temveč je zopet slovenska zadeva; saj je še živ spomin na roimanje naših dedov v »KeLmorajn« (Koki am Rhein) na grob teh mož.
Morda sem vam o sv. 'treh kraljih nekoliko obširneje koledoval. Saj itak vem, da jih tudi vi spoštujete. Zaključujem z vrsticama iz znane trikraljievske kolednice;
»Eden je črn; pa je mlad, ves je v portah, ves je zlat...«
Čim sem tudi jaz večkrat, pa žal nisem kralj, sem le kovač!
Black & Decker
Kadar žagate, vrtate, brusite ali polirate, vzemite
Black & Decker
orodje
Kompletne zbirke, posamezne dele in tudi večje stroje dobite pri
RUTARJU V DOBRLI VESI
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
Telefonska številka 04236-281
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddeli* 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglij0 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Jauk0 Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Moharja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Hoi bednik