NOVA MVZIKA DVOMESEČNIK. ZAVOKALNO IN INSTKVMEN TALNO GLASbO. ETNI« II., ŠTEV. 3. VREJA P/AlL ADAAAlC. ZDA)A IN ZALAGA GLASBENA Matica « k ,, /L)VM)ANI. II. LETNIK, ŠT. 3. LITERARNA PRILOGA JULIJ 1929. NOVE MUZIKE Vsebina: Jos. Mantuani: Jurij Mihevec. — Razne glasbene zanimivosti. — Nove muzikalije. — Iz uredništva. Jos. Mantuani: Jurij Mihevec. Naša umetniška misija je bila v prejšnjih dobah ob sebi umevna realnost, danes je postala legendarna ne- umljivost. Za zgodovino naše kulture je bila velikega pomena. Tem potom je pridobival naš rod na svetovni kulturi in posamezniki iz slovenskih vrst so se mogli uveljavljati tudi med drugimi narodi, ako so kaj zmogli v svoji stroki. Da-li so' bili narodno zavedni v moder¬ nem smislu, je seveda vprašanje zase. Ni gotovo, da-li narodna zavednost te vrste tudi res pospešuje umet¬ niško tvorjenje. Imamo namreč primere, da so na- šinci delovali v tujini, se priličili razmeram svoje oko¬ lice, a ostali dobri rodoljubi, četudi separatisti. Tak primer imamo v Juriju Mihevcu. Daši se to ime v zadnjih letih precej obliva s črnilom, smo vendar še precej na nejasnem o možu, ki je je nosil. Poizkusimo prodreti nekoliko globlje — v kolikor je to mogoče na podlagi dosedanjih ugotovitev. Jurij Mihevec, ki si je pridobil spoštovano ime na glasbenem poprišču, je bil Slovenec. Rodil se je v Ljubljani 1 , na Luži, št. 7. (sedaj Rimska cesta, št. 19), kot sin žitnega trgovca in gostilničarja Jurija Mihevca, dne 22. marca 1. 1805. Krščen je bil v trnovski cerkvi. — Šolal se je v Ljubljani, posečal je gimnazijo od šol¬ skega 1. 1814/15 do 1822/23. Ponavljal je prvi in drugi ».gramatikalni razred«. Že za dobe svojih srednješolskih študij se je pa tudi bavii z glasbo — proti volji svojega praktično usmerjenega očeta. Slučaja Smetana in Dvorak imata torej tu predhodnika. Skoraj pa se ne bo dala držati tr¬ ditev, da se je vadil Mihevec samo praktično pri svojih znancih in prijateljih igre na klavirju in na goslih. Kajti prvikrat je stopil v javnost kot 16-letnik z vojaško ko¬ račnico 1. 1821. ob priliki ljubljanskega kongresa; zložil jo je za klavir, čveteroročno. Izvirnik se hrani v Parizu 2 , v arhivu narodnega konservatorija in nosi naslov: »Marche militaire. Composee en 1821 a 1’occassion du Congres a Laybach. A 4 mains«. Bil je torej tudi poučen v skladanju. Tega se pač ni naučil pri svojih znancih in prijateljih, ampak pod veščim vodstvom glasbenega učitelja. In to priliko je imel v Ljubljani. Domnevati bomo smeli — do¬ kler se nam ne posreči podati neovržnega protidokazila — da si je pridobil to znanje v javni glasbeni šoli, ki jo je ustanovila vlada 1. 1816. v Ljubljani. In ako je ta do- *) Najtočneje podatke o Mihevčevi družini in njegovem rojstvu je priobčil Nestor (č. g. župnik Ivan Vrhovnik) v »Jutru«, 1924, z dne 18. januarja, str. 3. 2 ) Prijetna dolžnost mi je, izrekati na tem mestu mojo najudarnejšo zahvalo slovenski pianistunji-, gdč. Jadvigi Požene lovi, ki mi je na mojo prošnjo in po mojih navo¬ dilih izvršila obsežno deta in izpisala iz arhivskega seznama vsa v pariškem narodnem konservatoriju shranjena glasbena dela našega rojaka J. Mihevca. mneva pravilna, tedaj vemo tudi, kdo je bil Mihevčev učitelj za glasbo: to je mogel biti edinole Fran So¬ kol, ki je deloval na omenjeni šoli od 1. 1816. do 18p2. / Drugih šol za glasbo tedaj ni še bilo v Ljubljani. Ako ni posečal javne glasbene šole, tedaj bi bilo mogoče le še, da bi se bil učil svoje umetnosti pri kakem privatnem učitelju — kar pa za ono dobo ni kaj verjetno, posebne pri ljudeh trgovskih slojev one vrste, katerim je pri¬ padal Mihevčev oče. Izurjenosti v glasbi si je moral pridobiti že v Ljub¬ ljani v precejšnji meri; drugače bi ne bil mogel nasto¬ pati že pet let pozneje kot skladatelj v muzikaličnih krogih na Dunaju, to pa celo z obsežnejšimi skladbami. Svoj priimek je pisal fonetično v tedaj običajni pi¬ savi (bohoričici): Micheuz. Ne sklada pa se z dej¬ stvi, da je pozneje v Parizu izpremenil to obliko v A4 i c h e u x ali Al i c h a u d. Na razpolago mi je nje¬ gova posetnica iz zapuščine f g. notarja dr. Jerneja Zu¬ panca 3 , ki kaže prvotno obliko imena; samo krstno ime je pofrancozil; ostal je torej pri svojem poštenem slovenskem priimku. Povod pomoti je bil, da rabijo ne¬ kateri francoski pisatelji (n. pr. F. J. Fetiš) take oblike. O Mihevčevi mladostni dobi ne vemo dosedaj nič gotovega. To pa stoji, da je moral imeti primerno pred- izobrazbo, ker se je/potem na dunajski univerzi vpisal na pravoznanski fakulteti. Tozadevne poizvedbe so pa — z mnogimi drugimi vred — še v teku. Na tej točki zastavi tudi legenda, ki z očarljivo osvetljavo sicer krasi vso življensko sliko, a mami s tem in zabrisava pravilne poteze osnovne risbe. Kako se je razvijal na Dunaju, kje se je izpopolnje¬ val, kdo mu je bil tam mentor na glasbenem poprišču, ne vemo dosedaj. Legenda pa pripoveduje nastopno. Beethoven je slišal na sprehodu pri odprtem oknu neke hiše lepo igro na klavirju. Igralec ga je začel za¬ nimati in zato je vprašal, kdo igra. Povedali so mu, da je to mlad jurist. Beethoven ga je povabil k sebi, dijak je postal znan skladatelj in je užival prijateljstvo veli¬ kega mojstra do njegove smrti. Pravoznanstvu je dal slovo in se posvetil izključno glasbi, to pa po nasvetu Beethovna, ki ga je spodbujal, da naj proučava »kon¬ trabas«. Tako legenda. A kar nam nudi, je nezdružljivo. Mihevec ni mogel dospeti na Dunaj pred 1. 1823., torej ne pred dovršenim 18. letom svoje dobe. In recimo, da bi bil Mihevec igral že v prvi dobi svojega bivanja na Dunaju in da bi bil šel Beethoven tedaj mimo hiše. Kaj bi sledilo iz tega spričo dokazanih dejstev? Beetho¬ ven bi ne bil mogel slišati Mihevčeve igre, ker je bil že I. 1819. popolnoma gluh. In Beethovnov zna¬ čaj nikakor ni bil tak, da bi se bil tako naglo razvnel za koga. Vendar pa se zdi, da je bil ipak v stiku z velikim mojstrom — seve, ako je nastopno poročilo točno. Neki 3 ) Na uporabo mi jo je prepustila gospa Ana Zupan¬ čeva, za kar ji izrekam svojo gorko zahvalo. koroški Slovenec, Fran V e r t o v s e g g, je posetil 1. 1855. našega rojaka v Parizu. Ta mu je vedel dokaj pripovedovati o Beethovnu. Omenil je, da je Beethovnu zaigral nekaj na klavirju in da mu je ta rekel: »Obesite juristarijo na klin, dragi moj, in učite se kontrabasa.« Pripovedoval je dalje, da je hodil k Beethovnu, ko je ta skladal svojo 9. simfonijo. Tedaj da je bil Beethoven bolan na očeh, in Mihevec da mu je izkazal nekaj malih uslug. To poročilo je treba še vestno preiskati, predno izvajamo iz njega kake ugotovitve. Zelo sumljiv je nasvet, da naj se uči kontrabasa. Domnevam, da g. Vertovsegg (Verstovšek?) ni bil glasbenik in da je za¬ menjal pojem »generalni bas« s pojmom »kontrabas«; poslednji mu je bil pač znan, dočim mu je bil prvi povse neznana stvar. Vsekakor pa je Mihevčevo ime bilo na Dunaju zna¬ no po kratki dobi njegovega bivanja tam. Dosegel je vendar tako spretnost v skladanju, da se je mogel lotiti tudi velikih glasbenih oblik: kantate in opere. Dobro enoindvajset let star je spravil tri komične opere (danes bi jih mogli imenovati operete) na oder gledališča v II. mestnem okraju (Theater in der Leopoldstadt). Leta 1826. so se izvajale: 1. »Dete rojenice« (Das Kind der Fee). — 2. »Zvest služabnik« (Fin trener Diener). — 3. »Temeljito zdravljenje« (Die Radikalkur). — Domnevati moramo, da ni uglasbil vseh treh del v enem letu, am¬ pak da je imel ž njimi opravka več časa. — L. 1827. so izvajali na Dunaju spet dve deli: opero »Igra z rimami« (Das Reimspiel) in kantato »Popotnik in potok« (Der Wanderer und der Bach). Poslednjo je zložil 1. 1826., a izvajali so jo 1. 1827. v dvorani »pri rimskem cesarju«. To je napisal lastnoročno v partiturnem izvodu (kopiji, z lastnoročnimi popravki in beležkami), ki ga je poslal 1. 1830. Filharmonični družbi v Ljubljani kot dar. Beležka slove: »Diese Cantate ist im Jahre 1826 componiert, und im Jahre 1827 in Wien im Saale zum rbmischen Kai¬ ser zum 1= Mahle gegeben worden. — Oroz in Ungarn anno 1830, den 1= December. Georg Micheuz.« Po izvajanju te kantate je prišel k njemu Franz Schu¬ bert — ako smemo verjeti temu poročilu — ter mu čestital na uspehu. Nemogoče to nikakor ni; kajti Schu¬ bert je bil za glasbenike, osobito mlajše ljudi, dovzeten in družaben. L. 1833. je prišla njegova največja opera »Prav imajo pa planetje« (Recht behalten die Planeten) najprej na dunajske, potem pa tudi na druge odre. Od te opere imamo v Ljubljani uverturo, večinoma v starih glasovih. Partituro je sestavil iz teh glasov g. Koželj. Izvajala se je pod vodstvom prof. E. Adamiča 1925. in 1927. leta. Kaj je vse nastalo z a to opero, ne vemo še. A 1. 1840. je presenetil svet z novo opero: »Maska« (Die Maske). Ta je imela, dasi ni bila največja, vendar vse¬ povsod! po nemških odrih največ sreče; izvajala se je v raznih krajih in pogosto. Zdi se, da se je Mihevec na Dunaju bavil z glas¬ benim poukom in da je poleg tega pridno skladal. Ven¬ dar ne smemo prezreti, da je pretežna večina njegovih del oprta na tuje domisleke, ki jih je naš rojak obdelaval za koncertno in salonsko rabo ali pa tudi v poučne svr- he. Nedvomno je, da se ni držal izključno na Dunaju, ampak je šel tudi v druge dežele. Poročajo pač, da je odšel z Dunaja na Ogrsko; navadno trdijo, da 1. 1840. To se ne strinja z dejstvi; kajti na Ogrskem je bival že 1. 1830., — da-li že dalj časa ali le za kratko dobo, . dosedaj ni mogoče določiti, oz. ugotoviti. Od tam je po¬ slal Filharmon. družbi svojo kantato (Popotnik in potok) v dar, kakor smo ugotovili zgoraj. Vsekako se je vrnil od tam zopet na Dunaj nazaj. Kajti 1. 1839., dne 19. mar¬ ca je dal tu v dvorani družbe prijateljev glasbe svoj koncert? v katerem je večino točk izvajal sam; vse kompozicije so pa bile potekle iz nje¬ govega peresa. Spored je za nas zanimiv iz več ozirov. Po dunajski »Theaterzeitung« ga je ponatisnil tudi ljubljanski »Illyrisches Blatt« (1839., str. 60). Kon¬ cert se je vršil ob polu ene popoludne in je obsegal te-le točke: 1. Koncert za klavir (Allegro, Ada- gio in Finale). Za allegro in adagio je Mihevec porabil teme, ki so mu jih dali v dvorani navzoči poslušalci. — 2. »D e s S a n g e r s H e i m a t h«. Pesnitev Foglar- jeva; uglasbena za en glas (sopran), violončel in kla¬ vir. Pela je Karolina Sack, c. kr. pevka dvorne opere, spremljala sta jo violončelist dvorne opere L Hartin- ger in Mihevec (klavir). — 3. »D e r e 1 e g a n t e W i e- n e r. Grande valse originale et elegante« 4-zak-lavif in »Der elegante Ungar. Hongroises originales et elegantes« za klavir; izvajal ju je Mihevec. — 4. Vari- ations brillantes sur l’air: Au clair de la lune«; s spremljavo orkestra; klavirski del je izvajal Mihevec. — 5. »N o n plus ultra«; eine kurze Fantasie in drei- und vierhandigem Satze componirt in einer noch nie gehbrten Manier seiner eigenen Erfindung fur das Pia- noforte, vorgetragen und allen Claviervirtuosen als ein musikalisches Souvenir gewidmet von G. Micheuz.« — Ta vzpored nam pove precej v svojem besedilu, kako je treba vsestransko precenjevati Mihevca kot glasbe¬ nika (Prim. št. L, 3. in 5.). Da-li se je vrnil po tem koncertu še na Ogersko na¬ zaj, ne vemo. L. 1830. je bil v Grosu (on piše: »Oroz«), v madjarski ravnini, iztočno od Nyiereghyhaza, severno od Debrecena. Kako dolgo, odnosno kolikokrat je bil tam, je še dognati. Vsekako so skoraj vse toza¬ devne letnice dosedaj brez vsake zaslombe. — Gros je danes velika občina, ki je štela za Mihevčeve dobe med precej primitivne kulturne postojanke. Po 1. 1839. je zapustil Dunaj in se obrnil v Pariš. Kdaj, ni znano. Vsekako je bilZ1849. udomačen v fran¬ coski metropoli, ko ga je posetil dr. Jernej Zupanec, ki je spremljal kot odgojitelj svojega gojenca, barona Gu¬ stava Suttnerja. V Franciji je ostal do svoje smrti. Najprej je stanoval v Parizu, morebiti ne vedno v istem stanovanju; ko ga je posetil dr. Zupanec, je bival: Rue St. Nicolas d’Antin, No. 7. — Pozneje se je preselil iz Pariza v M e n n e c y, malo mestece v departementu Seine-et-Oise (kakih 50 km oddaljeno od Pariza). Kdaj, ni znano; vsekako pa se zdi, da je bival tam vsaj od 1. 1878. dalje. V starosti, ko so ga popustile moči, si ni mogel prislužiti vsakda¬ njega živeža. Kajti vzdrževal se je, dokler je mogel de¬ lati, v glavnem vendar s poučevanjem in poleg tega tudi s honorarjem za svoje kompozicije. A ti dohodki so po¬ stali 1. 1878. — ako ne že prej-tako pičli, da se je moral zateči k privatni dobrotvornosti. O tem dejstvu nas po¬ učuje privatni dopis njegovega znanca, pismo, s ka¬ terim je obvestil ljubljanski magistrat o Mihevčevi smrti. To pismo slove: »Tit. Magistrat von Leibach. Tit. Den 31U2 August verstarb in Mennecy (S. O.) bei Pariš der bekannte Klavier virtuos & Komponist Georg Micheuz aus Leibach (78 J. alt?). — Da derselbe seit ungefaehr vier Jahren fast ausschliefslich von Privat- unterstiitzungen lebte, so ist jedenfalls die Hinterlassen- schaft sehr aermlich. Der alte Kiinstler sprach mir je- 10 doch haeufig von einer Kiste, die unveroffentlichte No- tenmanuscripte enthalten soli. Darunter befinden sich vielleicht Werke von hohem kiinstlerischen Werthe. Defshalb nehme ich mir die Freiheit Ew. Gnaden zu bitten, eventuelle Erben desselben ersuchen zu lafsen, wenn mbglich nicht vor einer Sachverstandigen Revi- sion sich des Nachlafses ihres Verwandten zu ent- aufsern. Mit der Bitte die Indiscretion, wenn eine solche vorliegen solite, giitigst entschuldigen zu wollen, zeich- ne ich Hochachtungsvollst Dr. R. Gandoux Rue Laffitte 24. Pariš, den 4= September 1882. P. S. Wie ich am Tage der Beerdigung erfuhr, be- findet sich die Kiste unter amtlichem Siegel in Mennecy (Seine & Oise). 4 Prva posledica tega pisma je bila, da se je mestni magistrat uradno obrnil do vseh mestnih in predmest¬ nih župnih uradov za uradni krstni list umrlega. Vse ostalo je do danes še tajnost in se mora šele polagoma razjasniti. Verjetno se mi zdi le, da je zadevni za¬ boj z Mihevčevimi muzikalijami prešel v last pariškega narodnega konservatorija, ker ima ta toliko rokopisov in med njimi takih, o katerih moramo domnevati, da jih je hranil skladatelj samo za spomin. Mihevec je bil vzlic temu, da se je preživljal veči¬ noma s poučevanjem, plodovit skladatelj. Zlo¬ žil je 218 komadov označenih s številko dela (Op. 1—218). Od teh poznamo — vsaj po naslovih — 174. Razen gori imenovanih oper, kantate in koračnic so njegove prireditve v pretežni večini varijacije za klavir itd. Nekatere naj navedem. Op. 50. Echos de Hongrie. Me- lodies originales et caracteristiques pour piano. Cahier L — Op. 63. Etude hongroise. Op. 68. La joie hongroise. Originale du ballet: Le roi des Fees. (Mihevčev balet?). Op. 73. Le retour. Dedie a M. Thalberg. (Piano). To do¬ kazuje, da je bil v zvezi z velikim pianistom Žigo Thal- bergom (1812—1871). — Op. 87. Trois valses: Les bor- des du Danube, — Les bords de la Seine, — Les bords de la Tamise. — Iz tega smemo sklepati — brez drzno¬ sti — da je naš Mihevec stal tudi na obrežju Themse v Londonu. Op. 93. Fantaisie sur Stella de Pugni. Ecrite par Micheuz de Laibach en Illyrie. To delo je zložil za orkester. Značilno je, da poudarja svojo domovino in rojstni kraj. — Op. 94. Souvenir de Fr. Schubert de Vienne. (Za klavir). Pariški konservatorij ima dva iz¬ voda. To delo potrjuje, da je bil s Schubertom v neko¬ liko ožjih stikih. — Op. 95. La Gondola. Melodie origi¬ nale de Micheuz. (Klavir). — Op. 99. Serenade. Melodie originale de Micheuz. — Op. 101 Souvenier de Tokai. Rondo pathetipue et original. (Piano). Dokaz, da je po- setil za svojega bivanja na Ogerskem tudi sloviti vino¬ rodni kraj. — Op. 109. Chant du soir. Melodie originale pour piano. — Op. 116. Ima dva oddelka, v vsakem po tri komade; zadnji v drugem oddelku slove: »La Pari- sienne. Chant national. Transcrit et. varie par Micheuz.« — Op. 119. Marche funebre a Tempereur Maximili£n. (Piano). Dokaz, da je imel pozornost na dogodke v svoji širši domovini. To koračnico je zložil ob smrti mehikan- skega cesarja Maksa. — Op. 155. Bourdonnement 4 ) Izvirnik je v mestni registraturi) med akti 1. 1882, fasc. XXI/7. št. d’abeilles. Caprice de genre. (Klavir.) — Pač spomini na domače čebele. — Op. 167. Vingt exercises enfanti- nes. (Klavir.) Dokaz, da se je bavil tudi z lituraturo za pouk. — Ti primeri so iz skupine, v kateri je številka dela označena in obsega 81 kompozicij. — Druga sku¬ pina, obsega 78 del, pri katerih pa ni označena številka dela, a sodijo med one od št. 1218. — Tu imamo tudi več značilnih del, kakor so nastopna: Adieu a Trianon. (Klav.) — Air favori de Marie Antoinette. (Klav.) — An- dante de la ltli simfonie de Beethoven pour 8 mains. (2 klavirja.) — Cantique de Noel, pour solo et choeur. — Fetes de 1’ enfance. Dix danses tres faciles, (Klav.). — Illyrie. Valse de concert. (Klav.) — Marche de Rakoczy. (Klavir.) Spomin na Ogersko. — Menuet de petits vio- lons. (Klavir). Tu je posegel nazaj v zgodovinsko glasbo francoskega kraljevega dvora. — Six morceaux faciles et doigtes. (Klav.) Zopet dokaz za njegovo učiteljevanje. Nad vsakim dvomom je, da imamo Slovenci v Mi¬ hevcu dobrega glasbenika, nadarjenega in iz- vežbanega. Obetal je pa več, nego je potem mogel iz¬ polniti: njegovi ideali so se pač globoko ugreznili v raz¬ merah in so zastali pred zaprekami, ki jih je gradila skrb za ekzistenco. Kar se je pisalo pri nas v njegovih sklad¬ bah, se opira vse na tuja poročila ali pa na tri skladbe: a. Der W a n d e r e r und der Bach. Op. 9. Zložil za tenor (Wanderer) in sopran (Bach) ter zbor za 2 soprana, (Stimmen aus dem Gebirge) s spremlje- vanjem orkestra (2 violini, viola, 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta v C, 2 roga v C, 2 trobenti v C, pavke v C, 2 fagota, 2 pozavni in bas. — Razporedba glasbil je taka, kakor sem jo označil, za nas torej neobičajna). — b)Recht behalten die Planeten. Uver¬ tura k tej operi. (D-dur.) Posamezni glasovi in nova partitura, kakor sem gori omenil. Ustroj (v moderni raz- poredbi): 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 2 roga, 2 trobenti, 2 pozavni, pavke, 2 violini, viola, cello, bas. — c) Uvertura št. 3. A-dur. Ustroj: 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta v C, 2 fagota, 2 roga v A, 2 trobenti v A, po- pavna, pavke v A in E, 2 violini, viola, bas. Umevno je da, taka sodba ne more hoteti, da je veljavna za vse Mihevčeve kompozicije. — Tu bo treba še dokaj dela, da sodimo Mihevčeve skladbe pra¬ vično in jim odkažemo prostor, ki jim gre v muzika¬ ličnem snovanju koncem klasične in poklasične (roman¬ tične) dobe. Fetisove sodbe (Biographie universelle des musiciens, 2. edit., supplement, tom. II., 1880) s. v. Mi¬ cheuz — (v glavnem delu, tom. VI., 1864. piše Fetiš še Micheux) — ne bomo podpisali brez pridržka, ker ga je sodil samo po skladbah za klavir. Tam pravi: » ... s’est livre a Fenseignement et a publie pour le piano environ cent cinquante morceaux de genre qui sont faits non sans gout, mais qui n’ont pas pu reussir a faire sortir son nom de 1’ obscurite.« Mihevčevo ime pa j e pro¬ drlo na dan, a to priznanje se ni držalo na isti višini, ker je skladatelj, v stiskah za fizični obstoj, odnehaval v umetniškem snovanju ter priobčeval namesto vedno globočje in popolnejše kompozicije, priložnostne glasbo- tvore radi hitrega zaslužka. In konec te umetnikove tra¬ gedije nam riše — dr. G^ndoux. — Morebiti pa vidimo, / cu ko bo vse preiskano, vendar tudi v tej zadevi še raz- veseljivejše stvari. — Spoštovanje pa mu gre vsekako in tudi več študija bi zaslužila njegova dela. Tedaj pride tudi jasnost o njegovem umetniškem snovanju na beli dan. II RAZNE GLASBENE Državni konservatorij v Ljubljani praznuje koncem letošnjega šolskega leta 10-letnico svojega obstoja. Iz poročila o šolskem letu 1928/29 je razvidno, da je na kon¬ servatoriju zaposlenih 40 oseb: ravnatelj, 36 učiteljev, pi¬ sarniška pomočnica in dva služitelja. Konservatorij ima nižjo, srednjo in visoko šolo ter pedagoški tečaj. Študij na konservatoriju traja 11, odnosno 12 let, ker konser- vatorijski letnik ni identičen s šolskim letom, temveč je letnik odvisen od popolnoma predelane tvarine, ki je za dotični letnik predpisana. Zato traja en letnik včasih tudi več kot eno šolsko leto, in to posebno pri gojencih, ki študirajo poleg konservatorija ostale srednje, oziroma strokovne šole. Predmeti, ki se poučujejo na konservato¬ riju, so: solopetje, klavir, gosli, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, tolkala, orgle, teo¬ rija, harmonija, kontrapunkt, instrumentacija, nauk o in¬ strumentih, oblikoslovje, forme in analiza, glasbena este¬ tika, glasbena zgodovina, komorne vaje, klavirsko sprem- Ijevanje, orkestralne vaje, mladinsko petje, zborovska šola, operna šola, plastika in metodika. Koncem letošnjega šolskega leta je imela nižja šola (šola Glasbene Matice) 674, konservatorij — srednja in visoka šola, 404, skupaj 1078 gojencev. Internih vaj je bilo 7, javnih produkcij 4. Vpisovanje za šolsko leto 1929/30 bo 2., 3., v šolo Glasbene Matice še 4. septembra 1929. L, redni spre¬ jemni izpiti pa 4. in 5. septembra. ZANIMIVOSTI. Karel Rupel, absolvent ljubljanskega konservatorija, je v letošnjem šolskem letu študiral vijolino pri mojstru Ševčiku, za bodoče šolsko leto pa je dobil državni šti¬ pendij, da bo nadaljeval študij v Parizu. Srečko Koporc je letos absolviral konservatorij v Pragi. Sonatino, katere drugi in zadnji stavek (prvi sta¬ vek je bil v 2. št. N. M.) prinaša pričujoča številka N. M., je na sklepnem koncertu praškega konservatorija z veli¬ kim uspehom igral češki klavirski virtuoz Firkušnv in jo bo igral tudi na koncertih svoje turneje po Evropi. Marija Kogoja »Črne maske« so bile vprizorjene tik pred sklepom operne sezone pod taktirko opernega rav¬ natelja Alirka Poliča. Opera je imela izredno lep uspeh. Poročilo o delu nam napiše ugledni muzik in je objavimo v prihodnji številki N. M. Druga letošnja javna produkcija konservatorija v Ljubljani pod imenom »Večer komorne glasbe« je pri¬ nesla poleg drugih zanimivih točk v izvedbi konservato- rijskega godalnega kvarteta Slavko Osterca »Passacaglio« iz godalnega kvarteta ter njegovega učen¬ ca Pavla Šivica »Štiri pesmi« za sopran s sprem- Ijevanjem komornega orkestra. Obe domači deli sta vzbu¬ dili veliko pozornost. Anton Balatka, operni kapelnik, bo s prihodnjo se¬ zono, žal zapustil Ljubljano, ker je kot kapelnik poklican na opero v Brno. NOVE MUZI K ALI JE. Frančišek Ksaver Križman, izdelovalec orgel. (Pre- tiskano iz »Sv. Cecilije«.) Skico njegovega življenja ob 200 letnici njegovega rojstva je z znano temeljitostjo spi¬ sal d r. J o s i p M a n t u a n i ter s tem pozabljenja rešil največjega slovenskega izdelovalca orgel, ki je užival evropski sloves. »Za nas,« piše dr. Mantuani, »njegove potomce, se je stopnjeval ta sloves v slavo in spoštova¬ nje, ki predstavljata rezultanto iz mnogostranskih kom¬ ponent duševne sile našega Križmana, ki ga zremo v hi¬ storični retrospektivi šele sedaj kot celega moža. Narodni praznik, zbirka domorodnih pesmi za osnov¬ ne, meščanske in srednje šole. Zbral in uredil Kramolc Luka. Samozaložba. Zbirka obsega 28 eno-, dvo-, tro- in štiriglasnih zborov s spremljevanjem klavirja ali har¬ monija in brez spremljevanja. Zbirka bo, kakor to že pove njen naslov, zelo dobro služila pri proslavljanju dr¬ žavnih in narodnih praznikov. Pesmarica moških zborov. 1. zvezek. Izdala in za¬ ložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, uredila A. Balatka in M. S i m o n č i č. Lična, priročna knjižica obsega 25 moških zborov komponistov Adamiča, Aljaža, Balatke, Dolinarja Antona (ne Alojzija), Hubada, Kimov¬ ca. Marolta, Poliča, Prelovca, Premrla, Ravnika in Rusa. Zbirka, h kateri bi priporočali seznam nekaterih tiskovnih pogreškov, bo ljubiteljem moškega zborovskega petja jako dobro došla. Gradiva, lažjega in težjega, zabavnega in resnega je v nji za vse vrste moških zborov mnogo. Tamburaška šola, spisal M. Bajuk. Založba Jugo¬ slovanske knjigarne. Cena Din 40. Pričujočo teoretično- praktično Bajukovo tamburaško šolo bodo z izrednim pridom uporabljali naši tamburaški zbori, njihovi organi¬ zatorji in kapelniki, pa tudi posamezniki. Po kratkem, a zelo potrebnem teoretičnem delu sledi praktični, ki po¬ drobno opisuje vse vrste tamburic, njih ubiranje in upo¬ rabo ter sestavo tamburaškega zbora. V 3. delu so vaje za posamezne instrumente, nekaj priredb za cel zbor ter prijemi-durovih in molovih akordov za obe bugariji. 10 kupletov^ zložil A. Grum, op. 55. Založila Jugo¬ slovanska knjigarna. Cena Din 26. Najbrž so potrebne tudi take stvari. Kuplete pa ni A. Grum samo komponiral, temveč je večini tudi zložil besedilo. Posrečilo se mu je prvo boljše kot drugo. Zaradi tega pa ne bo ne¬ srečen nihče. Kupleti bodo primerno služili pri raznih ša¬ ljivih nastopih doma, v gostilni, pa tudi pri veselem ra- dio-oddajanju. Iz uredništva. Tudi 3. št. N. M. se je vsled počasnosti tiskarne »Zlatibor« v Beogradu zakasnila, kar nam naj naročniki blagohotno oproste. Cena N. M. z vsemi prilogami Din 100 na leto. Ako kateri naročnik želi E. Adamičevih »Pet mešanih zborov«, ki so izšli v založbi Gl. M. in bili priloženi naročnikom-pevskim zborom, jih na željo lahko dobi brezplačno. (Lastnoročni podpis Jurja Mihevca.) „Novo Muziko" izdaja za Glasbeno Matico Karol Mahkota v Ljubljani, ureja Emil Adamič v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10; literarno prilogo tiska 7 ,Slovenija" d. z o. z. v Ljubljani (predstavnik AL Kolman), notni tisk izvršuje tiskarna Zlatibor v Beogradu. 12 Emilu Adamiču 1 SONATINA moto 3 4 Melanholija (Srečko Kosovel) N. M. 3 II. 5 6 CIKLUS KLAVIRSKIH SKLADB. 2. Oskubljeni slavec, kateri je izgubil glas 8 9 Otroci štejejo (Belokranjska) P. Rančigaj Pr - vi ne, dru - gi ne, tre - tji ne, pr - vi ne, dru - gi ne, tre - tji ne, GLAS KLAVIR N. M. 3 II. 10 4 3 / J' j v / M* 1 ~ J* • J» | p J>*p Ji P' čar - ga, pin - ga, lin - ga lo - kve, smo - kve, di - ni ■* ne, čar - ga, pin - ga, lin - ga, N. M. 3 II. 11 Miloš Salač a: P h «T| 7.7 m j Scherzo Iz „Male klavirske suite“ Molto vivoce^ k J=M = 4 p ir— p > [ i । p r rM^~T ~|bJU^U J 1 tel H > 5 P-=^ I K ft 12 2 Andante pastorale M.N.M3B 3 L I JL* lis :::: M.N.M. 3 II. 4: v