m. Stranka. I LMIIiii. i trtrttfc. ZL mnkn NIZ. XLV. Ido. ^^H ^^B ^^H ^^H H H ^^H ^^H ^^H A ^^B . I h I fl v ^^^B V A H fl H ^^^B H fl ■ aavs H .Slovenski Narod" velja: v LJubljani na dom dostavljen: v upravništvu prtjcman: •to *elo......K 24- celo leto...... . K 2fr- poMeia........12*- pol leta........ 11- četrt leta .......6*— Četrt leta ....... 5*50 na m*sec ...... 9 2*— na mesec , . .... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CJredniatro: Knaflova ulica it i (v pritličju) levo, telefon ftt 34. Iskal* vsak dam svečar lsTseamnl nedelje In praznik«. lnserati veljajo, peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu na se pošiljajo naročnine, reklamacije, nserati itd. to ie administrativne stvari. ------------------ Potameui številka Prišel sem v Pnzren, da izrečem občudovanje junaški srbski armadi, ki nas je osvobodila. Imel sem srečo, pogostiti na svojem domu v vasi Sviči srbske vojake in pozneje tudi štab s poveljnikom. Pri tej priliki je Brišel »ozdravit Srbe tu- di naš duhovnik in drug dan smo spremili srbske vojake, ki nam niso nič hudega storili, temveč nam dali svobodo, tja do Uroša. V Kalmetu je Srbe pozdravil tudi naš albanski knez Prenk Bibo-paša. Mi Albanci, od prvega do zadnjega, se veselimo, da je prišlo do padca turške nadvlade in da je zmagal križ. Z navdušenjem pozdravljamo svoje osvoboditelje in ker so ti Srbi, bomo odkriti in zvesti podaniki srbskega kralja* O nečem drugem nočemo slišati!« Stroški balkanske vojne. Sedaj, ko se vojna na Balkanu bliža svojemu koncu, bo pač marsikoga zanimalo, koliko je doslej stala ta vojna. Kakor je znano, le Črna gora prva napovedala Turčiji vojno. Bilo je to v torek 8. oktobra. Šele 9 dni kasneje so Orni gori sledile z vojno napovedjo tudi ostale balkanske države — Bolgarska, Srbija^ in Grška. Dnevni vojni stroški Črne g o-r e, v katere so všteti tudi stroški za živila in municijo znašajo okroglo 100.000 kron. Ker traja vojna Črne gore proti Turčiji že od 8. oktobra, se mora računati, da je črnogorska vojna uprava izdala doslej v vojne vvrhe okrog 5 milijonov kron. Koliko je znašal črnogorski vojni zaklad, ni znano. Znano pa je, da je črnogorska vlada dne 5. novembra izdala zakon glede izdaje državnih bonov v znesku 2 milijonov per-perov (kron). Vojni zaklad gotovo ni znašal mnogo več kakor 3 milijone, za to lahko sklepamo, da bo Črna gora kmalu pri kraju s svojimi sredstvi in da bo morala misliti na novo izdajo državnih bonov. Vse to pa seveda samo v slučaju, ako ni bil vojni zaklad mnogo večji, kakor smo mi računali. Grška je imela začetkoma vojne na razpolago vojni zaklad v znesku 57 milijonov kron. Dnevni vojni stroški znašajo 333.000 kron. Od tega odpade 143.000 kron na oskrbo. Transportni stroški po suhem in po morju znašajo v smislu veljavnih pogodb četrti del navadnih tariiov in so že všteti v dnevne vojne stroške. O stroških za mornarico ni zanesljivih podatkov, vendar pa lahko računamo, da izda Grška za svojo vojno mornarico najmanj 100.000 kron na dan. Kako dolgo bo torej grška vlada lahko izhajala s svojim vojnim zakladom, se ne da natanko preračunati. Gotovo je samo toliko, da je Grška doslej samo za mornarico izdala okroglo 20 milijonov kron. Srbski vojni zaklad je znašal začetkoma meseca oktobra 140 milijonov dinarjev. Dne 13. oktobra ie srbska narodna skupščina v vojne namene dovolila 55 milijonov dinarjev, istočasno pa ie razveljavila kredit v znesku 21 milijonov, ki ga je meseca junija dovolila v vojaške namene. Ker znašajo dnevni vojni stroški okrog 1 milijona dinarjev, bo Srbija koncem meseca izdala v vojne namene okrog 44 milijonov. Od vojnega kredita v znesku 55 milijonov, bo ji torej še ostalo 11 milijonov dinarjev, vrhu tega pa bo imela na razpolago še ves vojni zaklad v znesku 140 milijonov. Srbija ima torej na razpoki go še vedno toliko sredstev, da se lahko vojuje še par mesecev, ne da prišla v kako gmotno zadrego. Bolgarska je imela začetkoma meseca oktobra 180 milijonov levov vojnega zaklada. Ako odštejemo stroške za 17 mobilizacijskih dni v znesku 25 milijonov, preostaja za vojno samo okrog 150 milijonov levov razpoložljivega denarja. Dnevni vojni stroški znašajo 1 milijon 200.000 levov. Vojni zaklad torej zadostuje za 125 dni, računjeno od IS. oktobra naprej. Ker pa plačuje bolgarska inten-danca dnevno 400.000 levov za rekvizicijo z boni, bo vojni zaklad zadostoval za 157 dni. Ker bo vojna uprava do konca tega meseca izdala šele okrog 50 milijonov, bo ostalo Bolgarski za vojevanje še okroglo 100 milijonov levov. V najslabšem položaju se nahaja T u r č i j a. Ta je doslej izdala za vojnc*S3 milijonov, dovoljenega pa je imela za tri mesece kredita samo 140 milijonov. Od te vsote se je moralo pokriti 96 milijonov potom posojila. Ako bo vojna še količkaj časa trajala, bo Turčija morala najeti novo posojilo — če ga ji bo sploh kdo dal. __________ Napad na smodnlšnice v Hals-dorfu pri Bradcu. Predvčerajšnem zvečer je bil izvršen na smodnišnice pri Kals-doriu napad, o katerem pravijo gra-ški listi, da se zdi, da je bil dobro pripravljen. Smodnišnice leže v bli-zini kolodvora ter stojita dve smod- nišnici na severni, dve pa na frtžnl strani železniške proge. V sredi med obema partijama stoji stražnica. Razdalja med severnima In južnima smodniinicama znaša 760 m, obe smodnišnici na severni in na južni strani pa sta oddaljeni druga od druge 300 in 400 m. Od severnih smodnisnic ima zapadna ime »Leopold«, vzhodna pa ime »Ferdinande od južnih pravijo zahodni »VVilhelm«, vzhodni pa »Ludvik«. Pri vsaki smodnišnici stoji straža. Straža, ki je stala predvčerajšnem pri smodnišnici Ludvik, je zapazila okrog 8. zvečer človeka, ki se je bližal od železnice sem smodnišnici. Ko je prišel v bližino kakih 30 do 40 korakov, ga je ustavila straža s predpisanim »Stoj!« trikrat zaporedoma. Pri drugem klicu je prišel mož že kakih 8 korakov pred stražo in potegnil revolver ter ustrelil na stražo. Straža, infanterist Vaclav Babic 15. stotnije 2. bosan-sko-hercegovinskega polka je bil zadet v levo roko. Vojak je takoj ustrelil, toda pri drugem strelu je omagal. Atentator je nato zbežal na cesto in proti kolodvoru. Tudi straža pri smodnišnici Wilhelm je nato ustrelila dvakrat, ne ve pa, če je zadel. Baje je slišat, da je nekdo zavpil. Tudi pri severnih smodnišnicah so hoteli videti sumljive postave ter je slišala straža pri smodnišnici Ferdinand žvižg, na kateri je odgovoril drug žvižg med obema smodnišnicama. Tudi straža pri smodnišnici Leopold je videla dve sumljivi postavi, streljala pa ni. Vse iskanje za dozdevnimi atentatorji je ostalo brezuspešno zlasti ker je bilo megleno. Poslali so tja tudi policijske pse, ki pa, kakor navadno, seveda niso našli tudi nobenega sledu. Štajersko. Iz Celja. Dramatično društvo priredi v nedeljo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma veseloigro »Veleturist«. Kdor se želi pošteno zabavati, naj sigurno točno pride! Iz Celja. (Zveza narodnih društev) je priredila v torek zvečer v gostilni »Narodni dom« javno predavanje. Prišel je predavat stari, ljubi naš znanec, profesor dr. 11 e š i č iz Ljubljane »o kraljeviču Marku v zgodovini in narodni pesmi.« V krasnem, po vsebini in obliki enako dovršenem predavanju, nam je dr. lle-šič povedal, kdo je bil kraljevič Marko v srbski zgodovini in kako nam ga slika kot junaka in človeka narodna pesem srbohrvaška, bolgarska in slovenska. Zanimivo je obravnaval predavatelj, kako so vse te narodne pesmi nastale in se množile in končno, kako je vplivala ta jugoslovanska junaška epopeja o kraljeviču Marku na novejšo slovensko in hrvaško književnost (Levstikov Martin Krpan, Preradovičev Maro Kraljevič). Koncem svojega prelepega predavanja je dr. Ilešič vspodbujal k vstrajnemu kulturnemu delu. K predavanju se je zbralo toliko ljudi, kolikor jih že več let nismo videli na kakem večernem sestanku v gostilni Narodni dom. Bilo je. dobesedno vzeto, nabito polno. In občinstvo tudi ni štedilo z zasluženim priznanjem. Želimo si dr. llešiča prav kmalu zopet v Celju. Za Rdeči križ balkanskih držav je nabrala gdčna. Marta Hrašovčeva 57 K. Iz Celja. Seja glavnega odbora Narodne stranke, ki bi se imela vršiti to nedeljo v Celju, se je preložila in se skliče ob primernem času. Iz Celja. Koliko smo že grajali nezadostno kontrolo živil v našem mestu! Nedostatki na trgu so še vedno eni in isti; zdi se nam, kakor da hoče mestna uprava nalašč kljubovati prebivalstvu s tem, da trpi na trgu vsako svinjarijo. In kaj bi naj rekli glede mleka? Podražilo se je in vodeni vedno bolj. Kako bi bilo tudi drugače, če se na letu kvečjem enkrat kontrolira mlekarice? Dobro, jako dobro bi bilo tudi pogledati k raznim branjevcem in mesarjem po mestu. Ne vemo, če bi se ne našli nedostatki. Mestna občina naj izda malo manj za »pisarniške potrebščine« in še za marsikaj drugega, pa bo lahko mnogo storila, kar bo prebivalstvu v blagor. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 8. grudna t. 1. ob 2. uri popoldne v Šmarji po sledečem sporedu: 1. Zapisnik 2. dopisi, 3. bitka na Kosovem (v zgodovini in poeziji), predava gosp. dr. Fran Ilešič, in 4. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi T. K u r b u s, t. č. predsednik. Iz Maribora. V torek, dne 26. novembra, so se vršile občinske volitve iz I. razreda. Rezultat je v toliko m-teresanten, ker je v prvem razredu prodrl »nemški nacijonalec« Ha.v-liček proti profesorju S e p p e r j u. Prvi je dobil 370, drugi 258 glasov. V prvem razredu so torej renegati močnejši ko v drugem. Med izvoljenci sta tudi župan dr. S c h m i e -d e r e r in poslanec W a s t i a n. Iz Ormoža. V zadnjem času opa-zuiemo. da, c, kr. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru strašno dolgo ne odmerja pristojbin v zapuščinskih zadevah. Odkar je odšel finančni komisar dr. P o v a l e j, pač nimajo pri tem uradu slovenščine zmožnega človeka. Dediči čakajo in čakajo, prisodbe pa ne dobijo, ker leži akt mesec in mesece pri pristoj-binski oblasti, ki ga ne reši. V tem oziru je treba temeljite remedure. V Mariboru se naj nastavljajo slovenščine zmožni referenti! Koroško. Nesramnost nemške južnoželez-niške uradnice v Celovcu. Dne 22. t. m. se je pri celovški blagajni Južne železnice odigral sledeči slučaj. »Lu-kar^<, kmet iz ptujske okolice, je zahteval vozni listek v Ptuj; blagajni-čarka mu je dala istega samo do Pragerskega. Na vprašanje kmetovo, zakaj ne dobi listka do Ptuja, kakor je zahteval, mu odgovori uradnica, češ da je vseena cena in da se lahko z listkom glasečim na Prager-sko pelje v Ptuj. Res, da je cena Ce-lovec-Pragersko in Celovec-Ptuj ista, ker ležita obe postaji v isti zoni, samo ob sebi je pa umevno, da se z listkom, glasečim se do Pragerskega, ni možno voziti tudi do Ptuja. Kmet je najprej mislil, da uradnica ne ve, da je Pragersko pred Ptujem in jo v tem smislu podučil, tudi ji razložil, da mora kupiti na tak način na Pragerskem nov listek do Ptuja in vožnja ga stane 6 K 60 v, mesto 5 K 80 v. Ker si je kmet upal nemški gospodični ugovarjati, je ta razjarjena vzela listek, mu vrgla denar nazaj in mu ni hotela dati nobenega listka. Kmetu drugega ni preostajalo, kakor se brez listka podati v vlak. Še le po posredovanju vratarja, ki mu je kmet celo zadevo obrazložil, mu je blagajničarka napisala listek štev. 2336 do Ptuja. Iz same lenobe in površnosti mu je omenjeni listek tako slabo označila s štampilijo, da mu uradnik v Sinčivasi, kjer je kmet prekinil vožnjo, skoraj veljavnost listka ne bi pripoznal; češ. da je star — datuma 22.IX. namreč ni bilo. Komaj je kmetic dokazal, da je površnost uradnice povzročila to napako. Omenjeni slučaj kaže, kako postopa nemško uradništvo proti slovenskemu potujočemu občinstvu, sosehno nižjin slojev kjer se ni treba bati pritožb. Pri celovških osebnih blagajnah vladajo že od nekdaj turške razmere; zlasti histerične bla-gajničarke šikanirajo slovenske pa-sažirje. V tem slučaju blagajničarka iz same lenobe ni hotela dati listka do Ptuja, ker ga je morala pisati. To ji je vseeno ali pasažir pri tem trpi škodo, da, ona gre še dalje — namenoma ga nalaže, da se lahko pelje do Ptuja — tako da še plača globo če ji nasede na to laž —; kmet se ne vda — ona je toliko predrzna, da mu odpove pravico do listka in mu za-luči denar ven. Gospodje pri ravnateljstvu na Dunaju — na Celovec ne apeliramo — ali niso to prave nesramnosti? Toda Slovenec je brezpraven pri Južni železnici. Na koroški progi žal ne pomagajo slovenske pritožbe nič proti sirovostim nemških uradnikov. Gospodje v Celovcu označujejo take pritožbe kot šikane od strani Slovencev. Nemški uradniki so odurni z ljudmi, nezmožni jezika, brigajo se za politiko v prvi vrsti, potem še le za službo in čim bolj razburjajo slovensko občinstvo, tem bolj so priljubljeni navzgor. Gospoda pa tembolj intenzivno preganja Slovence, vohuni o njih privatnih razmerah, denuncira navzgor in žuga, da se jim bode vrat zavil, če bi se kateri ganil. Torej tudi v tem slučaju ni pričakovati kake preiskave, ker je bil pasažir slovenski kmet in uradnica Nemka. K večjemu, da pošlje pro forma Turčin Schartler-paša svoja adjutanta Slovenožrca Spitzer-in Supersberger-age. da slučaj pre-iščeta in pri moji duši bosta dognala, da je bil >Lukar« predrzen in da je — izzival nemško frajlo. Slovensko občinstvo se pri tem opozarja in pozivlje, da zahteva svoje pravice na postajah in v vlakih ter se ne pusti izzivati od Nemcev, ki odjedajo na domači zemlji kruh slovenskim uslužbencem in naj objavlja pridno vsak, tudi najmanjši slučaj po slovenskih časnikih — mogoče bode na tak način bolje, ker se drugače Južna železnica na posamezne pritožbe ne ozira. Razveljavljena obsodba zaradi kolportaže. V petek se je vršila pred celovškim vzklicnim sodiščem vzklicna obravnava proti nekemu Jurglu iz Grebinja, ki je bil obsojen pri okrajnem sodišču na sto kron globe ali deset dni zapora, ker je razdelil tri liste »Das Volk«, tri takozvane »Josefsblatter«, ki so izšli povodom evharističnega kongresa na Dunaju, in nekaj številk »Arbeiterwille«. Pri prizivni obravnavi se je obtoženec zagovarjal, da je dal liste le nedeljskim abonentom, katerim uprava ne pošilja lista vsakemu posebej, marveč pošilja liste njemu in mu označi obenem naslove onjb, kl morajo Ust dobiti. Vzklicno sodišče je ta zagovor vpoštevalo v toliko, da je prvo sodbo razveljavilo in obsodilo obtoženca samo na 50 K globe. Okraden gramofon. V neko gostilno na Velikovski cesti v Celovcu je vlomil neznan tat v gostilniške prostore. Razbil je nabiralnik pri gramofonu in pobral znatno vsoto drobiža. Tat je odnesel tudi velik kos mesa, nekaj vina in kruha. Požar pri Mariji na Žili. Včeraj je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Mozerja pri Mariji na Žili. Ogenj se je razširil zelo hitro in vpepelil, predno so prišli gasilci, poslopje, ubraniti pa niso mogli tudi hleva in skednja. Pogorela je vsa krma, poljsko orodje in več poljskih strojev. Zaradi hudega vetra je bila nevarnost za celo vas, vendar se je posrečilo gasilcem, da so ogenj omejili. Škoda še ni cenjena, ogenj je, kakor vse kaže, podtaknjen. Primorsko. Plača goriškega župana. Gorišk! župan Jurij Bombig je imel do sedaj letne plače 6000 kron. Od leta 1913. pa hoče imeti Bombig 2000 kron več, terej letno 8000 kron. Ta vsota je stavljena tudi že v mestnem proračunu za leto 1913. Meščanstvo je proti temu zvišanju in vse stranke in vsi sloji so mneja. da bi ne bilo umestno zvišati sedaj županske plače in to še celo za 2000 kron na enkrat. Aretiran špijon. V Červinjani so aretirali nekega neznanca, ki se izdaja za dr. phil. Bernhard S t e i n -m e t z, ker je na sumu, da je špijo-niral za Italijo. Železniški mostovi in železniški predori v obsegu goriške posadke po vojaštvu zastraženi. Goriško c. kr. okrajno glavarstvo naznanja sledeči oglas: Daje se v splošno znanje, da so od danes naprej ponoči po vojaštvu zastražene in z vojaškimi stražami z nabitimi puškami zavarovane vse važne železniške zgradbe, katere leže v okrožju goriške posadke, in sicer predora in galeriji v soški dolini, južno od Sv. Ahaca, solkanski most,prehod pod železnico na severnem koncu državnega kolodvora, predor kostanjeviški in most južne železnice pri Podgori. — Po teh zgradbah muditi se smejo edino le železniški uslužbenci. — Prehod preko železniškega mosta pri Podgori je prepovedan. — Vojaške straže imajo ukaz, da streljajo na vsakega, ki se ne ustavi na prvi poziv aH ki bi se na sumljiv način vedel okoli omenjenih naprav. Poskusen atentat na dread-nought »Tegethoff«. V Trstu so aretirali nekega neznanca, ki mora biti iz boljših slojev, zaradi poskusenega atentata na avstrijski dreadnought ^Tegethoff«. Moža so zasačili baje ravno, ko je pripravljal neke instrumente, katere pa je vrgel v morje. Zaprli so ga na torpedno križarko »Panthen;. Pomagal mu je neki človek, ki pa je pri aretaciji pobegnil in ga še niso dobili. Rdeči polumesec ie prišel prepozno. Včeraj se je odpeljala z Lloy-dovim parnikom »Praga« v Carigrad sanitetna ekspedicija turškega Rdečega polumesca. Ekspedicija ima dva zdravnika in 16 bolniških strežajev. Namenjena je bila ta ekspedicija v Sv. Ivan Meduo, toda prišla je prepozno, ker so Sv. Ivan Meduo Crnogorci že pred njenim prihodom zasedli. Črnogorski rezervisti. Včeraj je odpotovalo v Kotor 300 črnogorskih rezervistov, ki so bili poklicani iz inozemstva. Zastrupila se je v Trstu 20letna zasebna uradnica Pavla Bonfuochi s phenilovo kislino. Upajo, da jo bodo rešili. Vzrok, nesrečna ljubezen. Nova iskustva na polju očiščenja odvodja. (Dalje.) Bil sem tako srečen, da serrt poleti minulega leta v spremstvu profesorja Hoferja te poskusne naprave obiskal in ž njim vršil prav obširno natančno mikroskopiško preiskavo teh ribnikov. Zemljišče približno 3 ha je deljeno v 4 do 5 posameznih ribnikov, v katere je napeljana le za silo mehansko predoči-ščena, od nestopljenih plavajočih in usedajočih se drobcev oproščena voda, v katero se Je prej napeljala čista reška voda po razmerju 1 :2 zredčena, t. j. na en del odvodja se vzameta dva dela reške vode, kar je še nenavadno gosto onečiščenje takega odvodja. Računa se približne odvodje 2000 prebivalcev na 1 ha ribniške vode. Seveda se odvodje ne spušča v enem toku v ribnik, ampak je napeljana okoli ribnika in na vsa« leih par metrov je izpeljana cev v ribnik, tako da se povsod okoli dovajajo ribniku mali toki vže zredčenega odvodja. Ribnik je bil celo leto pod nadzorstvom nalašč za, to najetih 2^4 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. ljudi, katerih dolžnost je bila trajno adzorovati vsebino kisika po načinu, kateremu se tudi lajik lahko riuči. Ta določila so se vsaki dan v jboratoriju v Monakovem še nadzorovala po fini kemiški metodi, in izkazalo se je, da se kisik vode kljub jovedeni množini organskih snovi kdar ni znižal pod 5 do 6 cm3 v 1 1 :. i. ne pod množino, ki popolno za-^šča za ribogojstvo v ribnikih. Potem so ta ribnik nasadili s krapi in s .er po načrtu izdelanem od proie-ia Hoferja tako bogato, da se je -ačunalo na dorastek 5 q ribjega mesa na 1 ha. Poleg tega so nasadili ^e šarenih postrvi; to je bil seveda prav dvomljiv eksperiment, ki se pa ni storil prostovoljno, ampak le zate-I Radelj, ker se je zamudilo nasaditi v -ibnik pravočasno ščuk; kako roško ribo je bilo potrebno pridjati, ker je z reško vodo, rabljeno za - edčenje, dohajala neizmerna mno-a malih belih rib. ki vživajo isto 1 ano ko krapi, ki bi bili toraj tek-d krapov za hrano, ne da bi bili I ka] prida vredni. Hotelo se je pa ta-| kol izpočetka ribnike do viška izko-iti. zamudilo se je tedaj vložiti | Vcuk in vložili so mesto njih za ta nen man] sposobnih šarenih no-i. Minulo leto pa je bilo posebno če. kar pa, če bi bilo povzročilo :^oden učinek, se ne bi nič dokazalo proti nazorom Hoferja, ker s ta-vročimi leti sploh ni računati, toda učinek je bil presenetljiv. Štirje l se segreli, pri višku 32°, sarenice so jele umirati pri 30u. V celoti je polovica šarenie poginila in drugo polovico so v jeseni izlovili, : zdrave, močne, debele in dobro ''zdržane ribe. Vidite torej, celo ribe knosi so popolno dobro prenašale ndo z gnitja zmožnimi snovmi moč-napojeno. Pričakovati je. da bodo \ v katerem ne bo tako neizmerne ;;ne. vse ribe dobro prebile. Takrat smo celo ali vse žival-0 in rastlinstvo vode preiskali in . da se je ¥ celoti tu naselilo tiči in rastlinstvo, katero pričakovati v onečišćeni vodi kot le samočiščenja z nekaterim: izjemami t. j.' izkazalo se je. da se je ilo vcepiti nekatere živali, karih v reski vodi slučajno ni bilo in I atere ne morejo nastati sa- posebno črvič Tubifeks. se je - dopolnilo, z njim so ! - iki n;:s:idili in s precejšno geto-I -oditi, da bo nspeb čina v tem letu. ko so se vsi orga-. ic izdatno boljši kakor r preteklem tetu: vendar je bil v -neh tako dober, da ^e prav v odtoku — kakor sem i prepričal — ne 10 m nizdol naselilo mnogo postrvi potočnic, ki so prav dobro počutile; pa tudi mi-^kopska preiskava živalstva in a ie kazala podobo čistega oka, kakršnesra je treba za goji-• ostrvi Končni učinek je naj-'dnejši. kar se ga je v obče mogio akovati. Pti izlovi je bil dorastek krapov ? a (500 ke) na ha. dasi sarenice, ker bile m; ■ pokončati nece krapov za hrano. Ko bi se . kakor v tekočem letu koj nočet- ont vložilo ščuk. ki bi bile dva ah q belih ribic pravočaao pokon- e, bi btl dorastek krapov še veliko :jl Zgodilo pa se je še nekaj zar _a. Inženir, ki je vodil tehničen \ je naznanil nekega dne, da je ajalna cev odvodja počila, ta cev "odila odvodje pod enim ribnikov c tu počila, tako se ni moglo aniti. da ne bi dotekalo v ribnik :liko prav nič razredčenega in oči- Mega odvodja po tej cevi v ribnik. vsak način je bil ta ribnik mnogo obtežen z od\ odjem, kakor je preračunieno; preiskava pa je azala, da ie bil baš ta ribnik naj- jši od štirih ali petih. To se je pa : bilo ugotovilo nrej kakor se je kaj vedelo o prelomljeni cevi. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. — Žilica Jim ne da miru. Ljuh-anskim Nemcem se gotovo jako dogodi. 2iva duša jim nič neče: dežni so popolnega miru in nihče jim dela niti najmanjših ovir ali te-. Misliti bi torej bilo, da bodo za-oijni. Pa jim žilica ne da miru. Kar živeti ne morejo, če Slovencev dražijo. Zadnjič so začeli štenka-V »Grazer Tagblattu« in denuncirati vse slovensko časopisje kot ' deizdajalsko. Bodočnost bo pokazala, kdo je boljši in zvestejši prija-Avstrije, ali tisti, ki se poteguje 7-a mir in za prijateljstvo med Avstri-i Srbi, ali pa tisti, ki ščuje na^voj-Slovencem se ni treba učiti avstrijskega patrijotizma ne od Lascha-n tudi ne od H. K. Wolfa in njegovih pristašev iz ljubljanske kazi-Prav nesramno je bilo tisto izzi-c>nje v »Orazer Tagblattu«. Slovenci pa v teh težkih časih ne maramo meti nobenih konfliktov in zato je bil odgovor slovenskih listov na nemška zzivania skrajno mehak in obziren. • Pa žilica jim ne da miru, tem ljubim someščanom. Zdaj so se zatekli v »N. Fr. Presse^. V tej so se spravili zlasti nad klerikalno stranko. Denun-cirajo pa Slovence sploh, tudi župana in balkanski »Rdeči križ . Da smo Slovenci enkrat vsi edini in složni v tako veliki stvari, kakor je balkansko vprašane, da stoje tudi klerikalci v tej stvari popolnoma na narodnem stališču, to menda Nemce najbolj jezi. Tudi zdaj ne bomo reagirali na izzivanja in denuncijacije v »N. Fr. Presse«, nego le beležimo, kaj počenjajo ti naši nemški someščanje, ki imajo v Ljubljani uprav rajsko življenje. — Prezident poslanske zbornice dr. Svlvester je dokazal.da ni vreden te časti in da sodi bolj na mesto kakega državnega pravdnika, kakor pa na mesto predsednika ljudskih zastopnikov. Dokazal je to nev rednost z načinom, kako je spravil iz sveta interpelacijo zaradi konfiskacije mirovnega oklica mednarodnega vodstva socijalno - demokratične stranke. Zdaj se čuje, da hoče tudi obnoviti metodo nekdanjega predsednika Chlumeckega in vpeljati uradno prevajanje interpelacij, katere citirajo nenemške članke. Uradno prevajanje traja lahko šest mesecev, o yj Chlu-meckim je trajalo šest let. Tako skuša s tajnimi sejami in prelaganjem slovanskih interpelacij ta predsednik ljudskih zastopnikov ubiti najvažnejšo pravico, k; jo imajo poslanci. Kako dolgo pa bodo še poslanci gledali tega čednega prezidenta? - Niti ene turške glave niso vredni vladarji balkanskih drrav po mnenju nemških katoliških duhovnikov. Korre>ponden7blatt fiir den kathotisehen Klerus Osterreictis piše namreč v svoji 22. številki na str. 91$. to - le: Ali je kralj Peter, ki so ga jedva šele zapustile sence Aleksandra in njegove Drage Mašinove, ali je nekoč katoliški in iz političnih motivov izpreobrnjeni, po rojstvu nemški in potem v Jugoslovana avansirani Koburžan Ferdinand, ali orenrosti Danec in sedai tako zelo helenizirani ,rr:ki kralj Juri. ali je eden izmed njih. ali je vsa ta trope-resna deteljica skupaj z njenim krščanstvom vred vredna tudi samo ene turške glave? — Tako neoku-> in surovo piše nemški katoliški lovnik o gigantski borbi bulkan-2 raje za lrst častni i slobodu zlatni ! Ali naj dodajemo kak komentar? Menda ni potrebno! NemŠkJ duhovniki za Turke. nemško - nacijonalni in krščansko - socijalni listi tako zelo ogrevajo za Turke, se čisto nič ni čuditi, saj so celo nemški katoliški duhovniki vsi v ognju za nedolžno turško iagnje . V dokaj tega priob-ču'"emo pismo, ki ga čitamo v 22. številki lista »Korrespondenzblatt fiir den kathoiischenKlerus Osterreichs«. smo se doslovno glasi tako - le: Živimo v napetem pričakovanju. Pod Turki je nam kristjanom, zlasti katolikom šio zelo dobro. Mi imamo polno svobodo, prirejamo procesije na Telovo in na praznik rožnega venca, pri čemer vzdržuje policija red; vozovi in tramvaj ne smejo voziti, kler sprevod ni zapustil glavne ulk . Katolički duhovniki so zelo vani. Pravoslavni in Gregori-ianci nas sovražijo in so Bczaosljrvi, zahrbtni in sam opasni. Njim je vera "odna stvar. Patrijarhi so narodni glavarji, ki zastopajo rojake pri oblastvih. Armenci in pravoslavni izzivajo že desetletja Turke z narodnimi prireditvami, atentati itd. in Če Turki na to reagirajo, kriče v svet in tožijo o preran anju kristtanov. Sedaj pa ie nastopil car Fcdin.md, ki je svojega katoliško-kršcanskega sina vrgei pravoslavju v naročje ter poročil, ko je vsled tega od žalosti umrla njegova, svetnici podobna soproga, prote^tantinjo, in oznanja, oborožen z ruskim denarjem, križarsko vojno proti Turkom za osvoboditev kristjanov! ... In kaj se bo z nami ?godilo, ako prispo semkai za »krščanstvo« tako zelo navdušeni Bolgari, Srbi. ali pa celo Rusi?! — Iz tega srčnega izliva je razvidno, da Je med nemško katoliško duhovščino vse polno Bauehingerjev. ki se čisto nič ne sramujejo simpatizirati s Turki, s temi vekovnimi sovragi krščanstva in vsake kulture. Seve, nemški Bauchingerji so že zdavna izgubili vsako krščansko Čustvo in ga nadomestili z narodnim fanatizmom. Bolgari in Srbi so Slovani, zato jih, čeprav so kristjani, nemški katoliški duhovnik sovraži iz dna duše in želi zmago in uspeh Turku, dednemu so-vragu vsega kristjanstva! Ali se je potem čuditi, da nemški nacijonalci kar besne in divljajo, da zmaguje slovansko orožje nad njihovimi prijatelji Turki, o katerih pravi slovenska poslovica, da ne rase več trava, kamor stopi turško kopito?! -r O demonstracijah jugoslovanskih dijakov na Dunaju nam poroča očividec: Za nedeljo je bila v srbski cerkvi napovedana zadušnica za padle junake na Kosovem. Cerkev Je bita nabito polna jugoslovanskega dijaštva in drugega občinstva. Po službi božji so dijaki ob XU na eno uro, mirno in v vrstah po štirje odkorakali pred srbsko poslaništvo v Schmidgasse. Nabralo se je vseh skupaj nad 300 dijakov. Pred poslaništvom so gologlavi zapeli najprvo Tiej Slovani* in nato ^Onam' onamo.. Navdušenje je postajalo vedno večje in čuli so se neprenehoma različni klici na balkansko zvezo in balkanske vladarje. Nato "je dijaštvo zapelo »Naprej zastava dave« in »Oro kliče sa višine« in na vsako pesem je grmelo živio-klicev. Policija je bila videti popolnoma nepripravljena in ni ničesar storila. Dijaki so odšii k bolgarskemu poslaništvu in tudi tam ni delala policija nobenih zaprek. Zaorila je »Šumi Marica^ in »Ljepa naša domovina . Od tu so hoteli dijaki pred rusko poslaništvo na Reisnerstrasse. Cez Schvarzenber-gov park so prišli na Rentuveg in j tam krenili v stransko ulico, proti ruski cerkvi; toda ko so prišli sto korakov daleč po ulici, jim je prišla naproti policija in napravila čez cesto kordon. Videč, da se množica pomika naprej, je policija potegnila sab- j Ije in dijake izrinila nazaj na Renn-weg. Nastal je vrišč in poleg ruske himne so se čuli burni klici: »Abzug Čuvaj . Nekaj dijakov, kar jih ne stanuje blizu univerze, se je tu razšlo, drugi so pa odšli proti prvemu okraju in sicer po Kiirntner Ringu na Karntnerstrasse do Štefanove cerkve. Neki tljjiik je začel peti »Hej Slo- i vani ; in to je dalo povod, da je dunajski mob popolnoma podivjal, najbolj so se odlikovali šoferji in po-streščki. ki so kar tekmovali v nasil-stvu med seboj. Vrgli so se na dijake, jih pretepavali in suvali, pasantje so udrihali s palicami in jih brcali z nogami, po dvajset ljudi je pretepalo po enega dijaka. Policija ni tega branila: sele potem, ko dijaki niso bili več podobni ljudem, jih je straža aretirala in jih odvedla v zanor, dunajske barabe tudi v cilindrih, pa so jih spremljevaje kazali zobe in jim grozili s pestmi v obraz. To je prava in čista resnica o tej demonstraciji. — Bordelski škandal v Gradcu. V nemškem Gradcu so nravstveni škandali nekaj jako navadnega. V tem najbolj nemškem mestu se primerjajo tudi največji škandali takega značaja. O zadnjem teh slučajev smo poročali pred nekaj tedni kar na kratko, namreč le v toliko, kolikor se je šlo za znanega ljubljanskega prodajalca piva in klerikalca Pe-triča, ki se je dogovarja-t ? lastnikom nekega graškega bordela Fono-vitsem zaradi ustanovitve takega zavoda v Ljubljani s pomočjo klerikalne stranke. Stvar ima pa še drugo lice. Graški listi so o dotični sodni obravnavi poročali skrajno previdno in zamolčali vse, kar so le mogli. Tako so zamolčali, da je bii tisti Fonovits c. in kr. reservni častnik in dostikrat v uniformi opravljal posle bordelskega ravnatelja. Sodimo, dii so ga med tem že kasirali, a dejstvo je, da se je tudi po tisti obravnavi še kot reservni častnik začetkom tega meseca udeležil kontrolnega zbora v Gradcu. Graški listi so tudi popolnoma zamolčali, da sta nrišla policijski ravnatelj dr. O. Malitsch in komisar dr. Gabriel v disciplinarno preiskavo zaradi podelitve bordelske koncesije Fono-vitsu. ozjroma njegovi ljubici in da je žena nekega policijskega funkci-ionarju službovala v Fonovitsevem ;avodU" za kuharico. Svoj čas se ie zgodilo nekaj sličnega tudi v Ljubljani, a dočim je ljubljanska občina pometla z železno strogostjo s krivci, se iz Gradca nič ne čuje, ka- , ko ie iztekla disciplinarna preiskava proti graškima policijskima funkcijo-narjema. Graški listi so o omenjenem ljubljanskem dogodku pisarili več let in z vso zlobnostjo, kar je le premorejo, neprenehoma so tisto stvar pogrevali in premlevali, zato smo pač opravičeni vprašati, kaj je z disciplinarno zadevo graškega policijskega ravnatelja dr. Malitscha in policijskega komisarja dr. Gabriela. -f- Prva razburjenost med ljudstvom, ki je začelo iz hranilnic in posojilnic dvigati svoje prihranke, se je že pomirila in mnogi so denar, ki so ga dvignili, že zopet naložili. Prav je tako, da se ljudstvo poduči in se obvaruje nepotrebnih potov, izgube na obrestih in tudi nevarnosti, v katerih se nahaja, če ima denar spravljeno doma. Veseli nas to dejstvo tolikanj bolj, ker je prišlo do zavesti priprosto ljudstvo, ki mu ni zameriti njegove zmedenosti, ko so mu prihajale na uho razne hujskajoče in vznemirljive vesti. Čudimo se pa in žatostno je, da so verjeli takim vestem tudi mnogi, ki se prištevajo k inteligenci! — Ljubljanske usmiljenke v Carigradu. Začetkom balkanske vojne so se odpeljale tri usmiljenke iz Ljubljane v Carigrad, da bi stregle turškim ranjencem. Iz privatnega pisma ene teh usmiljenk je spoznati, da se godi v carigrajskih bolnišnicah ranjencem in usmiljenkam jako slabo. Ranjencev je seveda na tisoče in tisoče in imajo usmiljenke ogromno mnogo dela. Za hrano dobe usmiljenke zjutraj kavo, opoldne juho in dve jajci, zvečer pa — nič.Taka hrana pri tolikem delu. Ranj.nci so pač reveži vseh revežev. Jesti dobe samo enkrat na dan opoldne, in samo prežgano juho, drugega ničesar. Operacije se izvršujejo brez narkoze; ranjenec je pri zavesti, ko mu amputirajo nogo ali roko, ali ga drugače režejo; zdravniki imajo toliko dela, da je vse prevezovanje ranjencev prepuščeno usmiljenkam. Naravno je torej, da umirajo ranjenci kakor muhe. — Zgiaševanje nabornikov: fantov, ki so rojeni leta 1890., 1891. in 1892., gre h koncu. Kdor se doslej ni zglasil, naj se zglasi še ta teden, da se izogne kazni. Z Jesenic nam poročajo: 19. t. m. je zborovala pri nas podružnica »Slomškove zveze- za Kranjski in Radovljiški okraj. Zborovalcev oziroma zborovalk je bilo okrogio 30 — v ogromni večini provizorične učiteljice in suplentke, ki upajo na boljša mesta, nekaj kaplanov in župnikov, dalje nekdanji ultraradikalni — skoraj lahko rečemo na nihilizem meječi liberalci Silvester. Pleničar. kateremu je bila nekdaj vsaka druga beseda p ... f ... in Salber&er. Srečne je prijadral v klerikalni tabor večni »nadzorniški kandidat nadučitel] Sedlnk. kajti upa, da x:\ klerikalna stranka potegne na — suho. Mno£0 resničnega zanimanja in srčnega veselja vzbuja še sedaj po Jesenicah predavanje Radovljiškega nadučite-lja Slapšaka »Moderna žena«, ker prihajajo posamezne misli tega predavanja v javnost. Predavanje je moralo biti v resnici zanimivo, menda je predavatelj povzel glavno snov iz lastne skušnje, iz lastnega nazira-nja. Ne bi bilo napačno, da predavatelj objavi vse predavanje v kakem listu, recimo v prilogi »Slovenca^-Slovenska gospodinja . Zdravstveno stanie mestne občine ljubljanske od 16. do 23. novembra; Novorojencev je bilo 19. mrtvoro-jenca 2: umrlo jih je 27, med temi 14 tujcev m 13 domačinov. Za jetiko jih je umrlo 7. vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 18. Za noricami sta obolela 2, za vratico 3. Delavsko gibame. Včeraj se je z poznega kolodvora odpeljalo v Ameriko 28 Hrvatov, nazai nh je prišlo pa 10. — 150 Lahov se je vrnilo iz raznih krajev domov: 20 Štajercev se je odpeljalo v Rudolfovo. Izgubljeno in naideno. Posestni-ca Jožefa Božieeva je izgubila denarnico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja. — Starinar Iv. Zajec ie izgubil bankovec za 100 K. — Anton Martinšek je našel žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Opozarjamo na današnji oglas g. J, Pavlina glede češkega premoga in briketov. Slovenskemu rodoljubju! Hvalevredne so naše simpatije za balkanske brate. Častne so žrtve iz vseh slovenskih pokrajin. Toda pri tem ne smemo pozabiti na lastno obrambo. V domačih vilajetih na Koroškem. Štajerskem. Primorskem je odvisen obstoj ali pogin na tisoče nedolžne slovenske raje od dobrot slovenskega rodoljubna. Družba sv. Cirila in Metoda, ki rešuje s šolami to mlado našo rajo, je zadnje čnse skoraj popolnoma pozabljena. Že dva meseca ne dobiva malodane nikakih prispevkov. Razpoložljivi kapital je družba zazidala, a iz Česa naj plačuje armado učiteljstva, deli nujne podpore itd. Mnogo njenih podružnic še ni poslalo za letos nikakih prispevkov. Rodoljubi pomagajte! Oklenite se podružnic, pobirajte članarino in izredne prispevke, prirejajte veselice in sestanke, naročajte družbino blago, posebno lepe nove razglednice za božič, kolke, računske listke itd. Društvena mmmh. »Napredno politično in gospodarsko društvo za I. šolski (Poljanski) okraj« vljudno vabi vse one gospe in gospodične, kakor tudi gospode, ki nameravajo sodelovati pri letošnji društveni zimski prireditvi, da se blagovolijo zglasiti v soboto 30. t. m. od 7.—8. zvečer ali. pa v nedeljo 1. decembra od 10.—11. zjutraj v društveni sobi na Poljanski cesti št. 26. Društvo opozarja svoje člane, da je knjižnica vsako soboto od 7. do 8. zvečer na razpolago. Občni zbor »Domovine« se je vršil včeraj ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Vodil je zborovanje podžupan in deželni odbornik g. dr. K. T r i 11 e r. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je v tekočem letu umrl odbornik g. Št. L a p a j -n e, ki si je stekel za društvo mnogo zaslug. Društvo je podpiralo 115 fantov in sicer do ene tretine popolnoma brezplačno, druge pa po razmerju. Zdravniško pomoč je dobivalo društvo od dr. Or a ž na, dr. j D e m š a r j a in dr. R u s a ter od zobozdravnikov dr. B r e 11 a in dr. Praunseisa; lekarnar g. Sušil i k pa je mnogo koristil s tem, da je dajal po znižanih cenah društvu zdravila. Vsem tem rodoljubnim gospodom se izreče topla zahvala. Nato se izreče še zahvala za podporo denarnim zavodom, posebno mestni občini ljubljanski. »Kreditni banki« in »Kmetski posojilnici« za ljubljansko okolico«. Društvo je priredilo v minolem letu tudi dvoje predavanj in je večkrat posredovalo v stanovanjskih vprašanjih. Prejelo je pl. ti o r u p o v o vodilo v znesku 1000 kron. — Blagajniško poročilo izkazuje za minulo leto 14.000 K izdatkov. — Nato se je sklenilo, da se postavi društvo na širšo podlago, da naj se pridobiva več mesečnih članov in naj se odbor obrne posebno na deželo, zlasti na kraje, iz katerih prihajajo dijaki. — Izvolil se je nato sledeči odbor: predsednik g. dr. Karel T r i 1 1 e r , v odbor, ki se bo konstituiral v prvi seji, pa: ga. Franja dr. Tavčarjeva, ga. dr. P i r -č e v a , ga. Zupančičeva, ter . Adolt Ribnikar, dr. Pretiš e r , dr. L a v r e n č i č , dr. Demšar, proi. Breznik, prof. Anton J u g, Ivan Podgornik in Ivan B o n a č. Miklavžev večer priredi kot običajno tudi letos Telovadno društvo »SokoU- v Ljubljani v društveni telovadnici v »Narodnem domu« 5. decembra. Darila je oddati 5. decembra v trafiki g. Šešarkove v Selenburgovi ulici. Pri večeru sodeluje orkester bratskega društva »Sokola L«, Natančnejši program na plakatih. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani razpisuje štiri iubilejske ustanove po 20 K za svoje onemogle člane oziroma njih vdove. Prošnje je vložiti do 2. decembra pri društvenem predsedniku Al. G j u -u u , Kongresni trg št. 6. Zveza kranjskih prostovoljnih gasilnih društev nas prosi objaviti, da se redni občni zbor ne vrši dne 1. decembra t. L, marveč šele spomladi 1913. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na Štefanov dan, t. j. 26. decembra t. !. običajno božićnico na korist bolniki blagajni tega društva. Da bede uspeh božićnice tem ugodnejši, dovolili se bodo prihodnje dni nekateri člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes nrav toplo priporočajo njihovi blagonaklonje-nost'. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov naznanja, da se prične redni pouk za laščino v četrtek 28. t. m. točno ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih Prešernova ulica (pri Perlesu). Člani, kateri nameravalo pouk redno obiskovati in se doslej še niso prijavili, pristopijo lahko isti večer. »Sokol < v Domžalah priredi v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. v svoji dvorani dramatično predstavo. Igrali se bosta enodejanki »Eno uro doktor / in »Nemški ne znajo«. Začetek točno ob 4. popoldne. Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol priredi v nedeljo, dne 1. decembra dopoldne ob 8. v ljudski šoli v Metliki in isti dan popoldne ob pol 3. na Suhorju podučno predavanje o »Razvoju kmetijstva in o ze-Ijenadoreji«. Izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaju in izvanakadem. dunajska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredita v nedeljo 1. decembra 1912 v vrtni dvorani restavracije Jos. Haindl, IV. okraj, Favoritenstrasse 54 — Miklavžev večer. Pred Miklavževim nastopom udarjajo iz bratske prijaznosti gospodje tamburaši hrvaškega društva »Prosvjeta«. Slede razne pevske in muzikalne produkcije. Začetek ob polu 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za dijake 50 v. Otroci so vstopnine prosti. K mnogoštevilni udeležbi vabita odbora društva »Zvezda« in podružnice sv. Cirila in Metoda. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek (nepar - predstava) se četrtič v sezoni ob znižanih cenah poje Verdijeva velika italijanska opera »La Traviata«. — V soboto se »La Traviata« ponovi za par - abonente. — V nedeljo popoldan bo druga otroška predstava. Vprizori se veleza-bavna otroška igra »Pogumni kroja-ček«. — V nedeljo zvečer opereta »Boccaccio«. Razne stvari. * Napadalec na Roosevelta — blazen. Iz Novega Jorka poročajo: Napadalca Johna Schranka, ki je v Mi!wankeeju streljal na bivšega predsednika Roosevelta, so spozuali za blaznega ter ga internirali y norišnico. ~ -. . , , . Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 274 Štev. Volitve v mestni šolski svet ki so se danes vršile, so se končale z napredno zmago. Izvoljeni so bili: Janez Leveč, Juraj Rezek, Fran Črnagoj in Marija Metile. Jeglič s svojimi kandidati je ostal v manjšini. Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Srbi prodirajo proti Vaioni. Belgrad, 28. novembra. »Štampa« poroča, da prodira srbska armada pod generalom Jankovićem po zavzetju Draća in Ohride v južni smeri proti Vaioni. Belgrad. 28. novembra, iz Pri-zrena poročajo, da so poskusili Albanci uničiti grško kolono pri Sejesti. Napadli so tren te grške kolone in moštvo skoro popolnoma uničili. Prihitela pa je srbska pehota, obkolila ropajoče Albance, prebivalce okoliških vasi, ter jih skoro do zadnjega moža pobila. Bila ie to nepopisno ljuta bitka. Odrin. Sofija, 2b. novembra. Begunci iz Odrina poročajo, da je začelo med onemoglo turško garnizijo v Odrinu vreti in groze izbruhniti anarhične razmere. V Odrinu vlada lakota, Bolgari in Srbi pa imajo najboljši kruh, zlasti ker se jim je posrečilo, zapleniti mnogo žita in ker imajo v rokah mnogo mlinov in pekaren. Carigrad, 28. novembra. Kakor izve neki turški večerni list. bodo poskusili Bolgari skrajno, da zavzamejo Odrin še med pogajanji za premirje. Splošen napad |e pričakovati za dan Sofija. 28. novembra. Izpred Odrina poročajo, da se požar v Odrinu vedno bolj širi. Požar so zanetile bombe bolgarskih zrakoplovcev. ki so jih metali v mesto. Sofija. 28. 'ovembra. General > a^ - imenoval za upravitelja bivšega Odrinskega viiajc Albanci. Drač. Jv. novembra. Alban-T Jja Izmail Kemal je odpotoval z -ni veljaki \a Orača v Valo-skliče albansko narodno skupno prebivalstvo je razno na tri i bojujejo proti drugi z ognjem in me-n. En del želi. da se Albanija pri- I del h« tati pod Turčijo in tretji del z Izmail Kcmaloui hoče neodvisnost. — ed needinosti v Draču, kjer se Ijajo vi za Srbijo, ni bilo j če izvolil anca / m- kongre-. Balkanska zveza zasedla važne kraje. C. d, 28 no* c . Turški ; potrjajaio vest o zasedanju otokov Mitilene m Kiosa. Tudi se potr-e uradno, da so Bolgari zasedli Dedeagač, zahodno od izliva reke 'larice v Egejsko morje. Poročflo pa . kdaj se je to zg>diio. Belgrad in Niš. Dunaj. _ ni opoid listi prinašajo z Bcigra- da brzojavko, da je srbska vlada odredila, da ve preneso državni arhivi iz Belgrad a v Duna' iitra. Reichs- pos: pr - • , Zemuna brzojav- ko, baje od svojega kor Jenta. ki ga pa nobeden ne pozna, da je izje! v vodilnih adskib krogih, da je srbsko armadno vodstvo skieni-. poklicati vse čete. razen onih, k •jrirajo na Bolgarskem pred Catal-džo in pred Odri:.oni. v Srbijo nazai. ter jih poslati na no srbsko mejo. Ta poklic se tiče pa samo L in II. poziva vojske, ki operira v okupiranem teritoriju, med tem ko ostane lil. poziv v okupiranih pokrajinah. —-Srbsko armadno vodstvo je nadalje tudi poklicalo pod zastave vse rezervne častnike in rezervne uradnike, ki do danes še niso bili vpoklicani, da se javijo tekom 24. ur. Zasedenje Drača. London. 28. novembra. Angi listi potrjujejo vest. da so srb. čete pod poveljništvom generala .Jankovima zasedle Drač. Z druge strani se roča. da je biki tam proklamirana avtonomija Albanije, in da je turški inutesari! zapustil mesta Za proviz. bernatorja je bil imenovan Assad *. Turško vojaštvo, ki je štelo sa-5 .400 mož, je baje odložilo orožje. Betgrad, 2& novembra. Mali .lournal prinaša brzojavko generala Janovića iz Drača: -Ravnokar smo za večne čase zasedli mesto Drač. -Berolin, 2*. novembra. Nemški listi pravijo, da Srbi Drača še niso -edli. marveč da stoji pri Kroji, 30 kilometrov od Drača 10.000 mož srb-e pehote in 400 konjenikov. Spijona Kota ni v Belgradu. Belgrad, Zb. novembra. (Uradno poročilo.) Poročilo časopisja, da je bil baje ustreljen zavarovalni agent Jakob Rot zaradi špijonaže. je popolnoma izmišljeno. Oseba s tem imenom sploh jie eksistira v Belgradu. Novi bolgarski rekruti. Sofija, 28. novembra. Rekruti letnika 1914 so poklicani pod orožje na dan 3. decembra. Bolgari v Kočani in Štipu. Berolin, 26. novembra. Poročevalec »Berliner Tagblatta v Solunu poroča o uradnem konzularnem poročilu, ki je je pred kratkim v Solunu čital in katerega uradno kopijo ima. Poročilo končuje sledeče: Ko so Bolgari prišli v Kočano in Stip, so dobili bolgarsko prebivalstvo oboroženo. Turški ujetniki na Grškem. Atene, 2s». novembra. Transport 900 turških ujetih častnikov in 600 vojakov, ki so kompromitirani vsled udeležbe pri zaroti v Solunu, je došel iz Soluna. 70 višjih častnikov, med temi general Gahlib paša in Nazim bej ostanejo v Faleronu, vse druge bodo pa poslali v različna druga mesta. Grško patrijotično posojilo. Berolin, 2\ novembra. Urška vlada je vsegrško zvezo v New Torku poverila, naj zbere brezobrestno patrijotično posojilo v znesku najmanj enega milijona dolarjev, ki bo v desetih letih izžrebano. Vesti o srbski mobilizaciji. Budimpešta, 28. novembra. Tukajšnji listi pravijo, da Srbi intenzh -no mobilizirajo in da upajo v kratkem zbrati novo srbsko armado 2oo tisoč mož. ki jo hočejo postaviti ob avstrijsko mejo. Ta armada bo deloma sestavljena iz moštva, ki bo nabrano v okupiranem ozemlju, ter t!> bi orožje, ki so je Srbi zaplenili Turkom. Tudi tretji poziv srbske vojske bo oborožen s srbskim orožjem. Pariz, 28. novembra. Matin prinaša brzojavko, ki je dospela iz Belgrada v Pariz, ki pravi, da se je baje ^rbski ministrski predsednik Pasič izjavil, da Srbija ne vztraja na zavzetju Drača in da Pasič trdno upa, da bo mogoče ohraniti mir. Pariz, 28. novembra. »Matin« poroča iz Belgrada, da je izjavil rredsednik srbske skupščine Andrija Nikotić sledeče: Mi bomo zavzeli jadranska pristanišča za vsako ceno in jih bomo obdržali. Pripravljeni sir.o. bojevati se za to tudi z Avstrijo. Carigrad. Carigrad. 28. novembra. Mo--*rijskih in nemških vojnih ladij je bilo poklican et na vojne ladje nazaj. Romunska vojna ladja. Pariz, 28. novembra. Iz Sotije poročalo Marinu . da so videli v bližini Varne romunsko vojno ladjo Elizabeto . Albanija — neodvisna? London, 2$. novembra. I >asb ggrapii« javlja iz Drača: Včeraj 4. uri 50 min. so na vladnih poljih razobesili albansko zastavo — na rde Jem poiju črn orel — ter sneli turške zastave. Albanci so turške uradnike pozvali, naj se umaknejo ali pa stopijo v albar tužbo. Grki v Kastoriji. Atene, 28. novembra. Generali-simu^. grške armade prestolonaslednik Konstantin poroča, da je grška konjenica zavzela Kastorijo. Turške čete s >e umaknile. Romunija mobilizira. Sofija, 28. novembra. Tu nori, da Romunija že dva dni iobi-lizira. Nemški konzulat in turški uj^ iki v Solunu. Solun, 28. novembra. Grške ohladi so aretirale nekega turškega oficirja, ki je imel namen pobegniti v Carigrad. Pri sebi je imel potni list tukajšnjega nemškega konzulata. Atene, 28. novembra. Grška se je pritožila pri nemški vladi, da je nemški konzulat v Solunu izdal ujetim turškim častnikom nemške potne liste z namenom, da bi jim omogičil beg v Carigrad. Grški vojaki na potu preti Čataidži. Atene, 26. nov. Včeraj je od-plulo sedem transportnih ladij proti Čataidži. Na krovu so imele vojake, ki so določeni, da gredo na pomoč Bolgarom pri Čataidži. Transportne ladjesnrcmlj a križarka „Mvkali*. Mirovna pogajanja med Turčiio ;n Balkansko zvezo. Dunaj, 28. novembra. Politična korespondenca poroča iz Sofije, da se bolgarsko - turška pogajanja ne sučejo več okrog premirja, marveč imajo namen dognati definitivni mir oziroma preliminarni mir. Balkanska zveza se je pokazala tako koncili-jantno, da upajo bolgarski politični krogi, da se bo skoraj posrečilo doseči sporazum. Ista korespondenca) poroča iz Carigrada, da »e izražajo tin-ški vladni krogi pesimistično o mirovnih pogajanjih, in da so mnenja, da bo trajalo še dolgo preclno bo mir sklenjen. Mirovna pogajanja. Carigrad, 28. novembra. Včeraj-1 snja pogajanja mirovnih delegatov so se zopet razbila, ker Turčija vstraja pri zahtevi, da ji tudi po vojni še ostane Lozengrad in Solun. Na drugi strani pa zahteva balkanska zveza, da naj tvori novo mejo med Turčijo in Bolgarsko črta od Midi je preko Seraja na Enos ob izlivu reke Marice. Srbski prestolonaslednik v Solunu. Atene, 28. novembra. Srbski prestolonaslednik Aleksander se je preko Lerine pripeljal semkaj ter se je v pondeljek odpeljal v Belgrad. Odhod bolgarskih prinčev iz Soluna. Solun, 28. nov. Bolgarski prestolonaslednik carević Boris in njegov brat Kiril sta včeraj odpotovala iz Soluna. V Seresu sta bila slovesno sprejeta. Turška obdrži ustavo. Carigrad, 28. nov. Z oziroin na vest, da je sultan sklenil odpraviti ustavo, je turška vlada izdala komunike, v katere odločno zanikuje, da bi bili odločilni krogi namenjeni zopet uveljaviti absolutizem. ■ * Situacija. Dunaj, 2b. novembra. »Politična korespondenca« piše: V raztnotriva-niih javnega mnenja o stališču Avstro - Ogrske napram zahtevam, ki jih nagiaša Srbija glede nove ureditve teritorijalne posesti na Balkanu, se vrača pogosto vedno iznova mnenje, da je dunajski kabinet sporočil srbski vladi svoje nazirane, s pozivom, da naj Srbija odgovori. Treba je konstatirati, da to domnevanje ne odgovarja resničnim dogodkom, marveč da ie bil potek medsebojnih sporočil sledeči: Srbska vlada je začela z inicijativo in je poskusila po svojem poslaniku na Dunaju, g. Simiču, dokazati Avstro - Ogrski, da so njene zahteve pravno upravičene. Dunajski kabinet je nato poslal poslanika nI. Ugrona v Belgrad. da razjasni stališče Avstrije, ne da bi zahteval odgovor Srbije. Ni tedaj mogoče govoriti o kakem kratkem roku, ki bi ga bila stavila belgratfskemu kabinetu za odgovor, marveč je treba opustiti tudi resnici ne odgovarjajoče mnenje, kakor, da bi se moglo sklepati iz tega, da do sedaj ni prispel odgovor, ki sploh ni bil zahtevan, - na slabo stanje tega dela balkanskih vprašani. Oficijozno poročilo položaja. Dunaj, '28. novembra. Neues VViener Abendblatt priobčuje to - le oficijozno poročilo: Situacijo je smatrati kot štacijonarno. Rusija vztraja tudi nadalje v svojem miroljubnem kurzu, obenem pa z vso silo mobilizacijske priprave nadaljuje. O potovanju zunanjega ministra Sazonova v Pariz ni ničesar znanega. Poročilo o razgovoru konzula Edla s pri-zrenskim konzulom Prochasko. še ni popolno dospelo. Dunaj, 28. novembra. Oficijozno razglašajo, da poročilo o konzulu Prochaski še ni prispelo v vsi svoji oti. Temu nasproti je treba konstatirati, da se nahaja to poročilo v vsi svoji celoti že od včeraj v rokah ministrstva zunanjih del, ki pa noče izpolniti svoje obljube, da ga bo ob-javilo. ker se boji, da bi objavljeno poročilo poostrilo mednarodni položaj. Državni zbor. Dunaj. 28. novembra. Ministrski predsednik je danes naznanil senijor-skemu konvemu, da bo vlada predložila v prihodnjih dneh zakonske načrte: i. glede preskrbe žen in otrok vpoklicanih rezervistov, 2. glede dobavljanja sredstev za preskrbo do voljnega konjeniškega materijala in .>. glede preskrbe ubikacij za a\ strijsko vojaštvo. Dunaj, 28. novembra. Zakonske načrte, ki jih je napovedal ministrski predsednik, je baje vlada, kakor se zatrjuje, že dlje časa pripravljala; če so le konsek venca novega brambne-ga zakona, ni še dognano. Ministrski predsednik je načelnike strank pozival, naj skrbe za to, da pridejo napovedane zakonske predloge čim najpreie v razpravo in se odobre. V političnih krogih presojajo položaj kot resen, vendar pa so trdnega prepričanja, da se bo vendarle še dalo ohraniti mir. Po njih mnenju je pričakovati koncem tega ali začetkom drugega tedna — najbrže v nedeljo ali ponedeljek — odločilnega preobrata v tem ali onem smislu. Sicer pa so informirani krogi mnenja, da imajo zakonska predloge, ki jih je napovedal ministrski predsednik, samo namen, da vplivajo kot strašilo na zunaj. Dunaj, 23. novembra. Ministrski predsednik Stiirgkh se je izjavil baje napram nekaterim voditeljem strank, da je vlada vsak hip pripravljena sesijo parlamenta zaključiti. Vlada bo to storila, če se izkaže, da grozi obstrukcija onemogočiti naglo rešitev proračunskega provizorija ali pa če se bodo v debati posamezni govorniki preveč radikalno bavili z zunanjepolitičnim položajem. Politični krogi izražajo celo bojazen, da bi mogla vlada že danes poslati parlament domov. Dunaj, 28. novembra. Parlament se danes bavi s proračunskim provizorijem. Kot prvi govori dr. L a -g i n j a , ki v navdušenem govoru slika edinost Jugoslovanov. V svojem govoru citira najlepše jugoslovanske junaške pesmi. Na slovanske poslance so napravila njegova izvajanja globok vtisk. Dunaj, 28. novembra. V danes sklicani konferenci načelnikov strank je izjavil Stiirgkh, da vlada ne misli poslati parlamenta domov, ker ji gre za to, da odobri parlament nekaj nujnih in važnih predlogov, ki jih bo vlada jutri predložila. Nato slede oni tuji predlogi, ki jih prinašamo zgoraj, obenem pa je naznanil Stiirgkh, da zahteva vlada, da odobri parlament takoj in še predno se reši proračunski provizorij lekrutni kontingent za 1913. Vlada zahteva ravno tako rešitev novega zakona, ki bo določil dolžnosti v slučaju mobilizacije in ki je v bistvu le izpopolnitev do sedaj obstoječih piedpisov. Stiirgkh opozarja obenem, da bo treba dnevni red popolnoma izpreme-niti in zahteva tozadevno izjavo konference načelnikov strank najkasneje do danes zvečer. Načelniki strank so sklenili poročati svojim strankam in sklicati ob 7. zvečer novo konferenco, v kateri se bo odločalo o vladnih zahtevan. Duna), 28. novembra. Subkomite proračunskega odseka, ki te bavi z italijanskim fakultetnim vprašanjem. je bil sklican danes k seji, pa ni bil sklepčen, ker je prišlo pr„*m slancev. Podel poskus denuncijacije. Dunaj, 28. novembra. Današnja »Reichspost« prinaša pod naslovom: »Avstrijski Slovani in dogodki na Balkanu« dopis, o katerem pravi, da ga ima baje od odlične slovenske strani. Dopis pravi: Avstrijski orel se pripravlja, da brani svoje gnezdo. Sovražniki na naših mejah ne smejo priti do prepričanja, da bi bili močnejši kakor Avstro - Ogrska, ker morda avstrijski Slovani simpatiziralo z njimi. Tako pojmovanje je nesmiselno. Neosla-vizma v slovanskih narodih ni in dr. Kramafevo potovanje v Moskvo in Klofačevo romanje v Belgrad so ko-medijantske stvari, sicer silno opasne, toda s Kramafem in Klofačem in bivšim ljubljanskim županom Hribarjem drže le nekatere obupne eksistence, ne pa slovanski narodi Avstrije. Če hočejo »Narodni listy~ v imenu vseh avstrijskih Slovanov na-tveziti javnosti, da so avstrijski Slovani proti vojni in da hočejo ohraniti mir za vsako ceno. je to vehkanska laž. Žal, da so postale pri na ras radikalno - narodne stranke presilne. toda navzlic temu ljudstvo ne stoji za njimi. Treba je, da se enkrat tudi od slovanske strani posvari slovansko časopisje, da preneha s svojo pisavo. Kaj pa naj pomeni to otročje radovanie nad srbskimi zmagami? Ni sedaj pravi čas, da postavlja slovanska minoriteta (?) svoje, sicer upravičene pritožbe v ospredje. Sedaj so resni dnevi, v katerih moramo avstrijski Slovani povedati celemu svetu na glas. da stojimo kakor en mož pod avstrijsko zastavo in ne pripustimo, da bi se avstrijska čast žalila. Sinovi slovanskih narodov bodo, kadar jih pokliče gospodar avstrijske armade pod zastave, se borili proti vsakemu sovražniku monarhije, in naj bo katerikoli. Avstrija čez vse! Mi Slovani želimo in zahtevamo, da se opuste vse neprevidne narodne manifestacije in da se merodajni faktorji bore proti temu z vso resnobo. Slabo svetuje avstrijskim Slovanom oni, ki misli drugače. Ta članek je dobila »ReichsposU, kakor pravi, iz odličnih slovenskih krogov, kar je pa malo verjetno. — Članek napravlja vtisk, da je spisan v redakciji »Reichspošte« in da ga ta »Leichenschanderblatt« le podtika slovenskim krogom. Časih so pač imeli slovenski klerikalci stike z keichspošto*, a danes ne verjamemo, da bi bili v kaki zvezi s temi de-nuncijacijami. Dunaj, 28. novembra. Kakor po dogovoru, so se spravili dunajski listi na denuncijacije proti Slovencem. Tako dolži današnji »Deutsches Volksblatt« naš list. da ima na Srbskem poročevalca aktivnega srbskega polkovnika in očita tudi slovenskim klerikalcem, da stoje popolnoma na strani slovenskih naprednja- kov. Načelnik vojaške sanitetne oblasti pri cesarju. Dunaj, 28. nov. Cesar je sprejel v posebni avdijenci načelnika sanitetnega oddelka v vojnem ministrsvu, da mu poroča o zadevah svojega resorta. Italijani v Tridentu za italijansko fakulteto. THdent, 28. novembra. Tu se je vršilo zborovanje italijanske klerikalne stranke pod predsedstvom zborničnega podpredsednika dr. Coucija. Zborovala so izrekli željo italijanskih klerikalcev po zbližanju z Nemci. Predpogoj je, da Nemci končno urede vprašanje italijanske pravne fakultete. Tepen socijalno demokratični poslanec. Dunaj, 28. nov. V elegantni kavarni na dunajskem Grabnu je bil socijalno demokratični Ukrajinec poslanec Vityk do krvi tepen. Godba je igrala nemško pesem o princu Evgenu. Občinstvo je vstalo, Vityk pa je obsedel. Gosti so ga napadli, vrgli iz kavarne in ga pretepli do krvi. Imenovanje v sodni službi. Dunaj, 28. novembra. Predsednik okrajnega sodišča v Sežani Platzer je imenovan za sodnega svetnika v Trstu. Za obnovitev skupnega češkega kluba. Dunaj, 28. novembra. CeŠki poslanci vseh stranic so imeli skupni sestanek, na katerem so razpravljali o obnovitvi skupnega postopanja vseh čeških poslancev v parlamentu. Položaj se je izboljšal ? London, 28. novembra. Reuterjev biro je izvedel iz uradnih krogov, da prevladuje optimističuo naziranje o presojevanju mednarodne situacije. V vladnih krogih baje z vso gotovostjo upajo na mirno rešitev vseh spornih vprašanj, ki ogrožajo sedaj evropski mir. Zadnja poročila o položaju potrjujejo to naziranje. Po mnenju poučenih krogov se bodo na vsak način našla pota, da se izravnavajo spori, ki sedaj prete evropskemu miru. Avstrijsko zrakoplovstvo. Dunaj, 28. novembra. Nižjeav-strijsko namestništvo svari avstrijske zrakoplovce, da naj pri svojih letih ne prelete ruske meje, ker obstoja po novem ruskem zakonu nevarnost, da streljajo na nje v bližini ruskih trdnjav. Dunaj, 28. novembra. Predvčerajšnji občinski svet je dovolil za avstrijsko zrakoplovstvo 20.000 K. Pavel Hevse zbolel. Monakovo, 28. noyembra. Tu je zbolel Pavel Hevse. Ker je star že 82 let, je pričakovati najhujše. Nobenih mobilizacij nI. Berolin, 28. novembra. Državni kancelar Bettmann Hollweg je izjavil, da so vse vesti o mobilizaciji nemške armade izmišljene. Belgrad, 28. novembra. Vesti o mobilizaciji srbske vojske proti Avstro-Ogrski so neresnične. Res je opažati nervozno gibanje čet po državi. To pa se razlaga s tem, da odpošilja srbska vlada vse razpoložljive čete Bolgarom na pomoč. Evropska konferenca. Budimpešta, 28. novembra. „Pester Lloyda poroča iz dobro informiranih krogov, da pripravlja Nemčija predlog za evropsko konferenco, s katerim soglaša tudi Avstrija, če dobi garancije, da se odobri v bistvu avstrijsko stališče. Francoska vendar mobilizira. Dunaj, 28. novembra. Vesti s Francoskega potrjujejo, da se Francoska ob vzhodni meji res pripravlja za mobilizacijo. Ob nemški meji* Lipsko, 28. novembra. »Neueste Nachrichten« poročajo, da je nemško armadno poveljništvo dalo zastraži-ti vse nemške železniške viadukte pri Dorlicu, ker se boje, da jih raz-strele ruski vohuni. — V nedeljo so aretirali ob francoski meji nekega francoskega delavca, ki je hotel kupiti od nekega nemškega narednika model pruske puške. Izkazalo se je baje, da je bil delavec francoski desetnik ter je baje priznal, da je vohun in da ima sokrivce v Avstrijski Moravski Ostrovi. Ne bo škof. Rim, 28. novembra. »Tribuna« poroča, da je italijanski ministrski svet sklenil, da novega knezoškova v Genovi, Caronsa, ne potrdi. Ekumenski patriarh. Carigrad, 28. novembra. Ekumenski patriarh Joahim III. je umrl v starosti 83 let. Ekskralj Manuel. Petrograd, 28. novembra. Ekskralj Manuel, ki se mudi pod imenom grof Urano v Petrogradu, je bil predvčerajšnjem sprejet v Carskem Selu. Slovanski koncert v Petrogradu. Petrograd, 28. novembra. Snoči se je vršil v športni palači velik slovanski koncert na korist balkanskim ranjencem. Udeležilo se ga je nad 6000 oseb. Navzoča sta bila srbski in bolgarski poslanik. Uspeh koncerta ^ bil v moralnem in gmotnem oziru n ravnost sijajen. Rusija in Turčija. London, 28. novembra. »Mor-ningpost« poroča iz Odese, da ima Rusija na kavkaski meji pripravljenega mnogo vojaštva, da vpade v Armenijo, če bi trajali izgredi Kur-dov proti Armencem naprej. Rusija je porto o tej svoji nameri tudi formalno obvestila. 274. Štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 5, ■"M Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav. (I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.) 27. novembra: Upravništvo »Slovenskega Naroda« 585 K 91 v; Marija Uršič, Medvode, nabrala 2 kroni; Ivan Hribar, Kranjska gora, nabral 141 K 40 v; Zbirska 7 okrajev stolnega mesta Ljubljane 1814 K 50 vin.; Blagajniški uradniki, Ljubljana 14 K; skupaj 2.557 K 81 v; preje nabranih 36.472 K 26 v; vsega skupaj 39.030 K 07 v. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Uboj. Včeraj se je vršila cel dan do pozno zvečer obravnava proti Valentinu Golobu, 21 let staremu zidarskemu pomočniku v Godiču. Golob je bil tožen, da je v noči na IS. septembra t. 1. s peto kose ubil v Spod. Stranah fanta Antona Orači i š e k a. Sodišče je pozvalo k razpravi 21 prič. Obdolženec je bil v preiskovalnem zaporu. — Stvar se je vršila sledeče: Dne 17. septembra t. 1. popivala sta pokajni Tone G r a -d i š e k in čevljar Jernej S t i r n iz Spod. Strani], Ker je imel Gradišek drugi dan košnjo v Tujenci, pregovoril je Štirna k temu, da sta šla oba skupaj na košnjo. Štirn je bil zelo pijan. Po polnoči sta šla proti Tujni-,am. Nasproti so jima prišli fantje Valetin Golob, Alojzij K e m p e r -! e in Janez D o b o v š e k. Vračali so se iz Stolnika, kjer so pili pri | Francetu Komatarju. Od teh treh se ^a je najbolj nalezel Dobovšek. Culi so se običajni »aut-klici- in blizu Hremčevega kozolca je prišlo do -popada. Stirn je padel v neko grapo in med tem, ko ga je Gradišek na suho vlekel, je dobil na levo stran čela močan udarec z neko trdo stvarjo. V temi Gradišek napadalca ni spoznal, vendar se je v preiskavi dognalo, da e storilec edinole Valentin Golob, ki pa krivdo taji. Ker je bil Dobovšek pijan, ne pride v poštev, marveč le Golob in Kemperle.Ta dva pa skušata eden na drugega odvaliti krivdo. Kakor Dobovšek pripoveduje, je Kem-rerle prvi pri spopadu zbežal, za njim r Dobovšek. Na licu mesta je ostal ni Golob s svojima nasprotnikoma, je pa čez nekaj časa ves preplašen , - zasopljen za svojima tovarišema 'ibežal. On trdi, da se je pri spopadu umaknil na nasprotno strai\ v grmovje in šele zbežal, ko je Štirn s -nso po grmovju udaril. Golobovo 'vdo kaže dejstvo, da je on, ko je I rsel za svojima tovarišema, dreg-nil Kemperla in mu nekaj zašepetal i uho. Nato sta Dobovška odslovila domu, češ, da naj gre spat. Golob in Kemperle sta šla pa nazaj naliče me-sta. Ker nista tam nikogar našla, na-. tila sta se na Gradiško v dom, in je bilo v hiši tema, sta šla pred Štirnov dom. Tu je bila soba razsvetljena in videla sta v sobi Gradišnika i obvezano glavo, ki je s Štirnovo družino govoril. Ranjen Gradišnik je ie 20. septembra popoldne umrl. Bil je pred smrtjo še pri popolni za-j vesti, Glasom mnenja zvedencev je :mel Gradišnik vtisnjeno in zlomlje-čelnico. Ldarec je bil zadan s :o kose. Pripomniti je še, da Gradišek ni precej po udarcu padel, marveč je šel s Štirnom na njegov dom. udstvo iz tega okraja je scer go-">rilo, da je edinole Golob storilec. rotniki se niso mogli zediniti za govo krivdo in so z devetimi glavi krivdo zanikali. Sodišče je nato Valentan Goloba oprostilo, * m * Porotne obravnave pri okrožnem sodišča v Novem mesto. Mladi roparji. V enem oziru še fcolj zanimiv kot dopoldanski slučaj, 1 er se je šlo za smrt, je bil slučaj, ki I rišel v razpravo takoj, ko je b ! "tmški morilec Erhart obsoien v .irt na vešala. Na zatožno Sdbo rfi-*•• fet.iičar malega še ne 13 le., sta-za poba. ki je obtožen hudodelstva pa. V Vrtači pri Tržišču biva rod-'na Dovšek. Oče je pijanec in se nič briga za otroke, njegov lastni 10 * stari sin ga je celo obdolžil, da ga napeljeval k tatvini, češ, ti še lah-o kradeš, ker nisi še 14 let star, te ne bodo zaprli. Mati je sicer delavna, a ker mora z dnino se boriti za ' 'jenje, tudi nima časa za vzgojo trtrofc Tako sta bila lOletni France Mletfli Janezek sama sebi prepu-^ena. Mlajši je že v zgodnji mlado-najpreje začel krasti doma, poeni pa še drugod. Pri nekem posestvu je pokradel kar devet puranov, W sam oskubel in spekel v hosti. Iz adnega tatu se je še predno je bil Kar 10 let, razvil že za roparja. Kar ie bilo njegovih let otrok v soseščini, pederi že ni bil varen pred njim. ^iemu to ni bilo nič, vzeti otroku Plenico žganja, ga polovico izpiti, : u?o pa dati nazaj. Loteval pa se je *vi denajrj^ g svojim rokovnja-1 Štvom je zapeljal tudi svojega starejšega brata. Meseca julija je šla po potu iz Dul na Tržišče lOletna deklica Frančiška Bohan, ki jo je mati poslala v Tržišče nekaj nakupit Dala ji je 1 K 60 v seboj. Na potu jo srečata mlada rokovnjača Janez in France Dovšek. Zastavila sta ji pot, na kar jo je France prijel za prsi ter zahteval denar od nje. Deklica vsa prestrašena pravi, da nima denarja. Začel je deklico preiskavati. Ko ni nič našel, vpraša svojega poleg stoječega brata: Anže, imaš nož? Ta mu odgovori: Imam ga, imam, pa res izvleče iz žepa precej velik nož, ki ga bratu izroči, češ, zdaj jo pa le daj! France vzame nož, ga odpre, poprime z eno roko za prsi deklice, z drugo pa ji grozi z nožem rekoč: Ce ne daš denarja, te bom pa zaklal! Na to deklici izvije iz ene roke 60 v. Deklica je imela v drugi roki še eno krono, o koji se ne ve, ali jo je France tudi vzel ali se je pri napadu izgubila na potu. Med tem ko je denarja oropana deklica zbežala domov, sta se rokovnjaška bratca razdelila oropani denar. France je bil tako velikodušen, da je dal Janezu, za to ker mu je dal nož, 20 v deleža. Denar sta seveda zapravila. France pravi, da je on za oropani denar kupil kruha, brat pa tobaka, dočim pa Janez nasprotno trdi, da je on kupil kruha, Franc pa tobaka. Nekaj tednov pozneje je France zopet ravno to deklico napadel, ko ie šla čez polje proti tovarni (v Krmelu). Tudi tu je deklico vso pretipal po denarju, ga zasačil v ruti zavezanega, na kar je ruto odvezal, denar vzel in zbežal v ho-sto. Oba mlada rokovnjača bi morala priti pred porotnike, v prvi vrsti seveda France. Ker pa za tako častno mesto še nima dovolj let, ga je za to pot vzelo v roke mladinsko sodišče ter ga izročilo v izboljševalno šolo na Rakovnik. Njegov brat Janez pa je postal ravno toliko star, da je imel že čast se zagovarjati pred porotniki. Zagovarjal se je čisto brez vsake zadrege in ko ga je brat, ki bi moral pravzaprav sedeti na zatožni klopi, kot priča tlačil notri, ga je korajžno zavračal. Kot priča je bila zaslišana tudi mati, ki je izpovedala, da res nimajo kruha pri hiši in da se ne more brigati za vzgojo otrok. Porotnikom se je prvotno stavilo 4 vprašanja, a na predlog zagovornika nadsvetnika Smoleta (kateremu predlogu se je pridružil tudi državni pravdnik), se je stavilo še peto dodatno vprašanje na vdeležbo ropa. Porotniki so vsa naravnost na hudodelstvo ropa se glaseča vprašanja zanikali, potrdili pa enoglasno peto dodatno vprašanje, če ie Janez vedel, da je sprejel od Franceta del oropanega denarja. Sodni dvor je na podlagi tega izreka fantička obsodil na 8 mesecev navadne ječe. Ker pa je že sedel 3 mesece in 14 dni v preiskovalnem zaporu, se mu je to pri odmeri kazni vračunilo, tako da bo sedel le še 4 mesece in 16 dni. ------------------------------------------------------------------— Ljt_ifc>ljarii Načelstvo jezdnega odseka naznanja, da se vrši jahalna vaja ad § 1. b; v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne v jahalnici. Bratje jezdeci, ki se nameravajo udeležiti vaje, naj se najkasneje do sobote opoldne zglase pri bratu Milku K r a p e ž u . Jurčičev trg. da dobijo potrebna navodila in dodeljene konje. Načelstvo. * * ■ POZIV! Načelstvo jezdnega odseka poživlja brate jezdece, začetnike, da se čim preje zglase pri bratu blagajniku H o d k u (Gričar & Mejač), da jim da natančna pojasnila srlede udeležbe jahalnih vaj in to z ozirom na bližajoči se Vsesokolski zlet. Načelstvo. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk' »Narodne tiskarne«. Posledice prehlajenja laže prestanemo, ako nekaj Časa uživamo Scottovo emulzijo in s tem telesu dovajamo novih moči. Učinek Scottove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo nekateri, odrasli in otroci, v časih ostrejšega ali za prehlajenje primernega vremena redno uživajo, da odvračajo prehlajenje. Odpornost telesa se s tem neizmnrno zviša, posebno zaželjen učinek slabotnim osebam, ki imajo sicer pri vsaki premeni vremena opraviti z znanimi težkočami prehlajenja Sestavljena iz najčistejših in najučinkovitejših sestavin in na poseben Scottov način napravljena užitna in slastna, je Scottova emulzija zanesljivo vrlo pripravno sredstvo, hitro in trajno utrditi zdravje. 3114 Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se po ] iraeh lekarnah. Proti vposiljatvi 50 v v pismenih znam« '' cah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. s o. a. ] ia Dunaju VII sklicevaje se na naš lise enkratno i /pošiijatev poiskuSnje od kake lekarne. J ZivIjensKo vprašanje za vsakega je tdrav želodec. Dolsnost človeka je tedaj, da si ohrani sdrav želodec, ali pa, če te pojavijo nered* nosu, jih odstrani Po mnogih aahvalnib pismih, pa so se izkazala za povzdieo slasa in odstranitev slabe prebave, telesnega zaprtja, vspehavanja, slabega okusa, slabosti, pomanjkanja spanja itd več kot tri desetletja >rB*ADY )•*• ftKLODČME KAPLJICI", preje »Marijaceljske kapljice«, kot zanesljivo domače sredstvo pri motenju prebave pri otrocih in odra« lenih naj us petne j še. P.-siti te je treba pred enako se glaseeimi ponaredbauni in ratifikacijami in naj se pasi na varstveno znamko Matere božje s /* y^ " ^# otrokom na desni roki in na podpis *■*»**<*< * v mm £ S_______ 27. 2. pop. 733*9 '. 3*0 j sr. zah. j oblačno. „ 9. zv.! 732-8 j 4 2 sr. jzah. i 28. 7. zj. j 729-1 : 28 | si. svzh. sk. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 08, norm. 11*. Padavina v 24 urah 0*0 mm. * PremoD * izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se po izredno nizkih cenah odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna češkega premoga in briketov J. PauliHp Ljubljena, Nova nI. štev. 3. -----—■■fvT. Iščem za december potnika—iiUa. Prosilci s kavcijo imajo prednost. Ponudbe s sliko in zahtevki pod aiBodofillOSt 1913" na upravništvo »Slov. Naroda«. 4355 § ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo. leniil-lriife Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 1267 eno zdravljenje. — Izdeluje lelta' laiioratGire de Prodolts Cnlmioues a Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: darsa Mariaiiilf, BnlspeRi, VI. Liszi Feim-tsr ZS )0 povzetju ali ako se znesek pošlje naprej. DobrotvorifeifBio č^Bštvo v Ljubljani se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste na Kranjskem. Društvo Ima namen Izplačati velike podpore in velike po-smrtnine svojim redss. članom* Čim večje članov,temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaiu. Te vr?te društva so pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vzajemnosti za male prispevke članov izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in natančna pojasnila daje brezplačno društvena pisarna 4265 v Liiibijani, Mestni tro Itn. 13. L nadstropje 5 TO Rei^slei«. m Dne 2. januarja 1913 eb 10. dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) AAV§ aCiirfOunjS OOf SiiliS 4°!o dež. posojila vojvodine Kranjske, Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. novembra 1912. ! iiihlismclf a huditnsi tanfe u i iuhlisnii L lilll uIIjIvu a M1 i Od Ulo I udi i zvišala obrestno mero do preklica: vlog na tekoči račun proti 30 dnevni C 01 proti 66 tal U 0 :: odpovedi na:: J |(j odpovedi na J [2 | počenši s 15. novembrom 1.1. Ravnateljstvo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjiajočimi se 101 vplačili. „SI^AVIJA" -". - ••• vzajemne zavarovalna banka v Pragi« •■* ■ >"• ■nerad ioadt ■ SS,7»S.m*4. — fipaHaii edmdala« ta kaptadlfe E 1.5,3*0.603*1. Po velikosti draga najemu zavarovalnica naSe drtave i fieskozi slovaasko-narodno spravo. ir tamu mmn iljiu SSsStf t tanki m itn. 12. -»■ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Sitan 6. SC0VEHSK1 HKKOB. zr* štev. M I Ivi veeh. vtst aa,3»olldLn.e3« lz^ri&eno laa. po aa.a,3:ca.lž;jlla. ©eaa.etli a.o"ba-srl3a,: »'OnlOllIfl ^*a,na >**>stava in tržnica z obrtnimi izdelki v Brnu, reg. zadruga z omejenim jamstvom I liUiUlfU podružnica na Dunaju, l.f Adlergasse Štev. 12. ■ VillVIlv Popolne oprave za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohištva. Telefon «... i«. Leta 183?. ustanovljena delniška družba 427 Telefon štev. ie. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in atavbnotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. —Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. POZOr! H Mri upi se prodaja TrOOVd! galanterijsko blago in pletenine aa ■jja^nna ■* konkurzne mase Ludovika Dolenca v ^gaaMB ■^ Prešernova ulici pod tvorniškimi cenami. ^^a Priporočamo ^^ ^ ^A • I ^ » solidno tvrdko :: iTlOCini ^CHOIl damskih in otroŠkift klobukov v veliki izberi ter športnih čepic -- .• f* •* L | vseh vrst /T^ariJCI LfOtZI Židovska ulica 8. I Odvetniška pisarna i Dr. Fran Davide I se naliaja i v Zagrebu, Jurišićeva ulica 10. Telefon št. 10-25. 4125 Telefon it. 10-25. Pozor! Rastlinski eliKsir citaj! je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih bil] in po zdravniških Strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuie krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter fači in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo pn-znanic in zahvalnic. Pošilia se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice; ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice rastlinskega eliksiri;*. Frančiška Potočnik, Kavče, z. p. Velenje Štajersko. 3 vel. aii 12 malih ^tekienic tranko na vsako pošto 5 K 20 vin. o » » 24 » » » » » » 8 » 80 » 9» »36» > »»» »12 »80» 355t Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati. lekarna k Spasitelju, Koprivnica, Jtrvalko. IClobuJzi Cilindri Cepiče JKr čuvate (Ro7zaVice Srajce J^Joga jrice Žepni robci JVaramnice JDežnzkž J?rf. Jagrovo trifcdt -perilo itd. 3330 : Modna in športna trgovina : JP. JMcugdić Ljubljana, naspr. glavne pošt*. B M PBMI? Stavbne parceleporart SO naprodaj v najlepšem kraju Ljubljane. Cene do dogovoru. Poizve se pri lastniku Fran Martitiec, mestni tesarski mojster LJubljana Praie 8 Umni iBSiilidi z večletno pisarniško prakso, išče takoj primerne službe. Ponudbe naj se pošljejo pod 4224 „A. K. 21" upravništvu »51. Naroda«. Znana ratamadia pri ttLipi" v sredini mesta, se takoj odda v najem. Resntni reflektar.totn dajo poissnila zaloga pive Jleinia^haiis' v Šiški. 4251 Ceno suho in sveže 3Ons^B*s^ *5BBmmE£fr ^SS'"^^ ^a^ffi Vsak dan sveže klano goveje, telečje ali koštrunovo meso postni zavoj 5 k£ K 5'50. Svinjsko me-o surovo K 7"— posušeno K 8 —. Tirolske salame K 9'— tranko po povzetiu Hobavlia tConsutnf, izvoz mesa, Nagyzalonta, Rafeo-ciy-nt 3, Ogrsko. 4213 Išče se za takojšnji vstop treznega, zaneslfive^a 4233 d m I n t ^ n f^ 1 p za strašno mizarst¥0. Zahteva se tehnično naobraženo moč za samostojno vodstvo obrata. — Ponudbe na V. Scagoettl, Ljnblisiia. Pozor, vrtnarji! Na novo zgrajena 4209 la 1 veli vrtom katera Se dobro obrestuje, se prav po ugodnih pomolil; proda. Po;a.sniIa te dajo na Rimski cesti št. 11 v Ljubljani. Večfa tovarna poljedelskih strojev na Zgorn|em Avstrijskem išče nemško-slovensko korespoBdentinio Reflektantinja mora biti prvovrstna samostojna moč in perfektna steno grafinia. Vstop s 1 januarjem 1913. V obeh jezikih pisane ponudbe z za ht^vkom plače naj se pošljejo pod „Stalnost1* na upravništvo »SI. Nar.« 4270 Požar! 4243 Pozor! Naprodaj |o iz proste roko eoonadstropna hiša v kateri se nahaja gootllaa ta BI S ari j a, zraven tudi ledenica in vrt za zelenjavo. Tik farne cerkve, z najboljšim uspehom v obeh obrtih. Zraven tega se še proda oolo ioaU|lioo (grsat) s vsem s gospodarskim poslopjem u v najboljšem stanju, 5 minut oddaljen od prvega Proda se čisto poceni zaradi družinskih razmer Več pove lastnik i. laJaaa, lokstaii, »oJeaJske. Za paradajzarje za vkisanje. zelje, karfijolo in drugo zelenjad, sadje dobre kakovosti 4139 s se ie stalen dober rijmk zaML =s :: Ponudbe na upravo graščine Ombla Vilj. Lercb« Gruž-Lapad, Južna Dalmacija. :: Z najvišjim dovoljenjem v^ Nj. c.in kr. apostol. Veličanstva. XXII c. E državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija edina v Avstriji zak. dovoljena, ina 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. OST Glavni dobitek znaša 200.000 kron. Žrebanje bo javno dne 19. decembra 1912. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za drž loterije na Dunaju, 1IL, Vordere £ollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd., igralni načrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. 4G09 C. kr. loterijsko rl o ho dar si v eno ravnateljstvo. (Oddelek drž. loterij). „Dvorni tokajec" V c. in kr. dvorni kleti se prodajo nastopne vrste tokaiskega fvina v Vž litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer: Vrste 1 tokajsko (Bratenwein) a K 220 Vrste 7 iztok a K 1320 2 , samorodno a K 3 30 . 8 esenca a K 1750 " 3 . . a K 4 40 .9 , a K 22*— | 4 . . a K 5 50 „10 a K 55 — 5 iztok a K 8'80 , II muškatelec a K 33- m 6 , a K 11 — . 12 brandy a K 330 Naročila se izvršujejo samo potom pismenih prijav pri c« in ki*, dvomi kleli* Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen.j V DoDOŠhe špediter po povtetju vseh stroškov. J^ SIJAJNA ZMAGA! v damskih raglanih. — Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 13S cm dolgih od 10 K naprej, ki so stali preje od 40 K do 60 K. — Istotako znižane cene ragla-not% zimskih sukenj in oblek za gospode. „^Angleško sTclaclišče obleTc" O. JBer^rtcLtov^Lč, 'Mestni trg št. 3. Jlnton Sare berilo, — opreme za neveste, pomaci izdelek, blatno m platneno blago, švicarske vezenine. Ljubljana, Šelenbnrgova nI. S.