Leto Xm, št« 258 Ljubljana, petek b. novembra 1916 Cena t Din upravuiatvo. ^juuijtaiu, rtn^njevta Ulica 5. — reieion ftt 8122, 8123. 3124. 3125, 31264" tnseratm oddeleK: LijuDljana, Selen-Durgova Ot 3. — TeL 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka oltee 3t_ LL — Telefon št 2456. Pouružnlca Celje: Kocenova ulica 6t i. — Telefon 3t_ 180. Računi pri pošL ftek. zavodih: LJubljana st 11.842. Praga dalo 78.180. Wien 9t 105241. vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina mv*** mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40«— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica flter. 1-Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Rooseveltova zmaga Ko se je prezident Roosevelt ob koncu oktobra vrnil s svojega šesttedenske-ga potovanja po ameriških državicah, je bilo vsakomur že jasno, da je Lando-nova stvar izgubljena in da bo na krmilu Zedinjenih držav za nadaljnja štiri leta stal zopet mož, ki je tako globoko posegel v tradicije ameriškega gospodarstva, da je proti sebi pobunil vso mogočno oligarhijo velekapitala. Volitve predsednika so bile v veliki meri prilika za globokosežno odločitev ameriškega ljudstva. To pot ni šlo samo za borbo demokratov in republikancev, ki jo je narod druga leta zrl pol športnega navdušenja in končno oddal svoje giasove kandidatu, ki je znal okretneje izrabiti vse šanse v veliki igri za naklonjenost narodnih množic. Ako pogledamo nazaj na volilno borbo, vidimo, da nasprotnik Landon v ničemer ni bil raven svojemu tekmecu. Popularnost slednjega je nesporna, njegov govorniški dar nadkriljuje daleko vse kandidate, osobito pa so množice vklenile v srce Roosevelta zaradi njegovega vedrega optimizma. Že to so lastnosti, ki bi ob normalnih prilikah Rooseveltu zagotovile izvolitev, mimo teh pa je šlo še za nekaj višjega in večjega. Republikanec Landon je bil predstavnik onih interesiranih krogov, ki so iih kakorkoli udarili in oškodovali Rooseveltovi eksperimenti prešlih let, ki pa so bili vsi naperjeni v to, da se vsaj nekoliko zboljša položaj najširših ljudskih plasti. Republikancem ni prav nič pomagalo geslo »Nazaj v zlate čase Jeffersona in Lincolna«, s katerim so hoteli udarjati na sentimentalno struno stoprocentne-ga američanstva. Kakor je povprečnemu Američanu draga tradicija velike preteklosti, tako je narod s svojim zdravim instinktom spoznal, da pomeni tradicija v tej zvezi le reakcijo in je šel rajši za novotarjem in reformatorjem Rooseveltom, ki je v ameriško politiko uvedel paradoksno novost diktatorskih prijemov navzlic vsem demokratskim garancijam.' ki jih vsebuje ustava Zedinjenih držav. Trenutek velike odlo- itve je ameriško ljudstvo dobro spoznalo in politične zrelosti Američanom ne bodo več odrekali oni hudi kritiki, ki so smatrali državljana Amerike za otročje naivnega človeka, drvečega samo za onim. kdor zna s svojo kandidaturo napraviti večji šum in hrum. V tem pogledu so bila na Landonovi strani tako ogromna sredstva, da bi bil lahKO popolnoma zaglušil besede Roo-seveltove. Vrh tega je imel republikanski tekmec popolnoma prosto roko glede obljub za bodočnost, Roosevelt pa je bil izpostavljen najhujšim napadom velekapitala in je moral dajati obračun za preteklo svojo iunkcijsko dobo. Vojni arzenal Rooseveltov je bil prav za prav zelo enostaven. Njegovi ljudje so neprestano ponavljali tri črke R. R. R., v katerih je bil zapopaden ves Roosevei tov delovni program, Recovery, Reform Relief—oživljenje, reforme, podpore— te tri besede so postale formula s katero se je Roosevelt obračal neposredno k volilcem in jih jovialno spraševal: »Prijatelji, spomnite se na 1. 1932! Kaj se vam danes ne godi dosti bolje?« Proti taki sugestivni agitaciji Landon ni imel nikakega sredstva, zato je vedno ponavljal znane očitke o levičarstvu, ki so v teku zadnjih let leteli na naslov Rooseveltov vsak dan in so že močno izgubili svojo udarno silo. Zelo značilna je visoka zmaga Rooseveltova, kakršne zgodovina ameriške politike ne pomni že poldrugo stoletje. V tem dejstvu je zapopadena sekular-na važnost Rooseveltovega nastopa in njegovih smelih posegov v ameriško gospodarsko tradicijo, ki je bila doslej za vsakogar nekaj svetega. Ta tradicija pa je okorela in vse kaže, da ni več primerna obleka za Ameriko spričo ogromnega razvoja in problemov, ki jih je postavil na dnevni red ravno ta silni razvoj. Ameriški velekapital je na domačih tleh izgubil prvo odločilno bitko, ž njim vred pa je dobilo hud udarec do strahovitih izrastkov nazira-nje o sposobnem človeku, ki mora imeti prosto pot, ne da bi mu smela družba postavljati kake meje ali ovire, sklicujoč se na koristi celote- Proti te-mu ekstremu se uveljavlja v komunizmu, in fašizmu in hitlerizmu nasprotni ekstrem, ki zanika in tepte vsako individualno svobodo. Ameriško ljudstvo si je v svojem zdravem instinktu, zraslem iz stoletnih trdih življenjskih bojev, izbralo boljšo solucijo. Ni se dalo izvabiti v skrajnost, marveč se je na zdravi demokratični osnovi odločilo samo Za potrebno korekturo, pri čemer je na koncu koncev vseeno, ali je to storilo zavestno ali le instinktivno. Dve tretjini ameriških volivcev in voliTk sta odobrili Rooseveltovo naziranje, da je treba postaviti v gospodarski borbi gotove meje in uvesti potrebne regulatorje. Ameriški narod je z ogromno večino odobril delo svojega dosedanjega prezidenta in mu poveril vodstvo države še za nadaljnja štiri leta. Roosevei- PO ROOSEVELTOVEM REKORDU Roosevelt bo nadaljeval svoje gospodarske in socialne reforme Večja aktivnost Zedinjenih držav v zunanji politiki New York, 5. novembra o. Po podatkih, k| so bili zbrani danes do poldneva je bilo pri predvčerajšnjih volitvah oddanih za Roosevelta 23,822.000, za Landona pa 14,835.000 glasov. V reprezentančnem domu bodo mandati razdeljeni takole: Demokrati 316, republikanci 81, naprednjaki 6 in farmerji 3. V senatu bodo imeli demokrati skupno 71 pristašev, med njimi 24 novih republikanci 17, farmerji pa 2. Rezultati guvernerskih volitev so znani za 26 držav. 24 novih guvernerjev je demokratskih, 2 sta republikanca, pa tudi v nada'jniih treh državah je že gotovo, da bodo izvoljeni demokratski guvernerji. Roosevelt je ostal v manjšini !" v zvez-nih državah Maine in Vermont. Večino je dobil celo v Novi Angliji, kjer je bil položaj zanj do zadnjega zelo problematičen. Rooseveltova zmaga je dala povod za velike manifestacije demokratov prav za prav pristašev RooSeveHi)''«" gosoodar ske diktature. Sedaj se bo pričela nova doba v reformem delu predsednika Roosevelta, pa tudi na zunanje političnem področ- ju se pričakujejo nove ameriške akcije. Hull bo lahko še z večjim uspehom nadaljeval svojo dosedanjo mirovno politiko, kakor tudi svoja prizadevanja za gospodarsko obnovo sveta- Vlada o zavzetju vladnega letališča Getafe izjavil no tova ponovna izvolitev pomeni v ameriški zgodovini prelom, čigar posledice ne bodo ostale omejene le na sever- , no-ameriški kontinent. j vinarjem, da laihko sporoče vfeniu »vetu, da bo Madrid padel še ta teden. Madrid, 5- novembra, o. Davi so poskušali delavski miličniki pregnati nacionaliste z letališča Getafe. Pri napadu je sodelovalo tudi 15 ruskih tankov, oklopn-h vozov in 1 oklopni vlak, napad pa se je ponesrečil. Nacionalistično topništvo je tanke in vlak skoraj popolnoma razdejalo. Proti poldnevu so pričeii iz Madrida bežati vsi, ki se boje nacionalističnih repre-salij. Beže v dolgih vrstah proti vzhodu. Granate padajo že v središče mesta Paria, 5. novembra, o. Kakor poročajo iz ' Burgo6a, prodira 7. divizija nacionalistične i vojske, ki je z naglim Sunkom in z letalsko j pomočjo zavzela letališče Getafe, pnoti sre- , dišČu Madrida. Sodijo, da se bodo miličniki j postavili v bran z večjo silo šele pred prvimi hišami mesrta. Z letališče Quatroventos se je danes dvignilo 20 vladnih leta1, ki so jih skrivali tam do zadnjega. Pobegnila so proti vzhodu, bržkone v Barcelono. Na letališču nima vlaga sedaj nobenega letala več. Dopoldnp so nacionalisti pričeli obstreljevati tudi že središče Madrida. Nekaj granat srednjega kalibra je udarilo v več javnih poslopij in privatnih hiš. Žrtev ni bilo, ker eo bile vse stavbe že včeraj izpranjene. Via-da je bombardiranje madridskega središča v svojem današnjem komunikeju tudi priznala. Srditi boji v predmestjih Madrid, 5. novem!*ra. o. te od davi se vse mesto trese zaradi topovskega ognja in eksplozij letalskih bomb. Na ulicah ni skoraj nikogar. Opaziti je le malo straž in manjših oddelkov miličnikov, ki se odpravljajo na fronto, zlasti proti predmestjem, do katerih so nacionalisti že prodrli. Vse razpoložljive sile madridske vlade so že na fronti. č>e bi nacionalistom uspelo fronto na kakšnem mestu prodreti, bi vrzeli ne mogel zamašiti noben večji oddelek vladne vojske. Prebivalstvo se je poskrilo v svojih stanovanjih in kleteh. Ljudje komaj čakajo, da bi že vse minilo. Vsi lokali, uradi, trgo vine in zabavišča so zaprti. Vladni krogi zatrjujejo, da bo mogoče še nekaj časa vzdržati. Borbe trajajo že ves dan, predvsem v južnih in zapadnih predmestjih Madrida. Nacionalisti prodirajo proti centru mesti zelo oprezno, ker se boje min iz zasede. Granate padajo zlasti v bližnja predmestja in so eksplozije vedno bolj pogoste. Ponekod so že izbruhnili požari. Pričelo se je uničevanje kakor v Irunu, Toledu in Sam Sebastijanu ter drugih španskih mest^. Trije anarhisti 1 v novi CabaUerovi vladi Salainanca, 5.' novembra. w. V španskem glavnem mestu so sedaj anarhisti tudi uradno prevzeli obla-rt. Ministrski predsednik Largo Caballero je zopet izvršil preosnovo svoje vlade, ker je bil mnenja, da morajo v sedanjih okoliščinah tudi anarhosindikatisti uradno sodelovati pri odgovornosti. Predlog je predsednik Azana sprejel. Med novici nvni tri se nahajajo trije anarhisti. Proglas vlade Madrid, 5. novembra. w. Nova vlada se je sestala ob 15.30, da prouči položaj. Po seji je objavila naslednji proglas: Španci! Nova vlada, v kateri so sedaj tudi zastopniki nacionalnih delavskih ddru-ženj, vsebuje s tem vse antifašistične sile. Sovražnik se nahaja pred vrati Madrida, da napade glavno mesto republike. Prepričani smo da bo vsak storil svojo dolžnost. Madrid je sedaj na fronti, ta fronta ra se i mora razširiti po vsej Španiji. ( Vojno poročilo madridske vlade Madrid, 5. novembra. w. Opoldne izdani uradni komunike pravi: V odseku Madrida so se vršili ljuti boji. Vladne čete so morale izprazniti Leganes, Alcorcon in Getafe. Vladna letala so obstreljevala sovražno topništvo in čete. V letalskih borbah je bilo zadetih več letal, eno se je zrušilo na tla. Sovražna letala so zelo delavna ter so preletela več okrajev Madrida in Aranjueza ter več točk Sierre Guardarrame. Pri Comu Sierra se vrši ljuta topniška borba. Pri Guadarrami so bili sovražni napadi odbiti. Davi sta bili sestreljeni dve sovražni letali, ki sta leteli nad Ma- j dridom. Vkrca vanje ruskega orožja Barcelona. 5. novembra, o. Danes so pri- i čeli z naglico vkrcavati bojni materijal | nazaj na ruske ladje, ki »o ga pripeljale iz • Rusije. Nihče ne ve, čemu 6e vrši to ponovno vlovarjanje orožja in streliva na ruske ladje. Aktivno sodelovanje ruskih oficirjev 1'ariz, 5. novembra, o. »Journal« je objavil da''jše poročilo iz SeviUe, ki pravi, da sedaj ni mogoče več trditi, da Rusija ni intervenirala v Španiji. V zadnjih bojih je bilo ubitih mnogo ruskih oficirjev in vojakov. ■5e več pa j;h je bik) zajetih- Pred velikim letalskim napadom na Barcelono ^arlz, 5. novembra, d. Vesti iz raznih virov trdijo, da pripravljajo španski nacionalisti napad na Barcelono. Dopisnik »News Chronicla«, ki se je pravkar vrnil z Balea-rov. poroča, da nameravajo Barcelono napasti iz zraka takoj po osvojitvi Madrida. Napad nameravajo izvesti iz Alcidije. oddaljene 110 milj od Barcelone, ki jo morejo od tamkaj z lahkoto doseči v eni uri. V Alc.idiji je sedaj zbranih 150 letal za bom- j bardiranie, ki morejo zadostovati za pad. Agencija »Radio« poroča, da ima nacionalistična križarka »Canarias« na kiovu dva bataljonov vojakov, ki jih namerava izkrcati v Kataloniji. Nemško-italijanska pomorska demonstracija Pariz, 5. nov. d. »Oeuvre« poroča, da ae nemška vojna ladja »Admiral Scheer« mudi že par dni v tangerski luki. Na njenem krovu je baje" poveljnik nemške visokomor-ske mornarice admiral Schioster, o katerem trdijo, da je sklenil s poveljnikom italijanskih ladij, ki že dalje časa v Tangerju, dogovor o skupnem postopanju nemških m italijanskih vojnih ladij na Sredozemskem morju. Menijo, da ima priti do pomorske demonstracije v neposredni bližini Barcelone. Namen te demonstracije naj bi bil pokazati pomoreko moč obeh fašističnih držav in sicer ne toliko nasproti španski republiki, kakor predvsem nasproti angleškbn, francoskim in ruskim pomorskim silam. Ženske v državljanski vojni Pai Iz, 5. novembra, o. Po nekih podatkih sodeluje v državljanski vojni v Španiji aktivno 25.000 žensk. Po večinoma Služijo na strani madridske vlade. Veliki Francovi dolgovi v Nemčiji Pariz, 5. novembra, d. »Oeuvre« poroča iz Berlina, da .povzroča nemškim bančnim krogom velike skrbi naraščan je dolgov, ki jih je napravil v Nemčiji španski general Franco- Gre že za ogromne milijone. Bančni krogi so na pristojnih mestih posredovali, da bi omejili dobave orožja Španskim nacionalistom, ker se boje, da ne bodo kmalu prišli do plaičila diolžnih velikih vsort. Predvsem priporočajo, nai bi se zato izvršil na generala JFranca jačjd pritisk za dovolitev novih jamstev in gospodarskih koncesij. Izredno zasedanje francoske zbornice Blum napoveduje nov tiskovni zakon — Komunistični odpor proti vladnim finančnim predlogom Pariz, 5. novembra. w. Zbornica se je danes sestala k drugemu izrednemu zasedanju. Prva seja je trajala samo 10 minut in je vlada na njej predložila zakonski načrt o razdolžitvi departementov in občin. Nato je bila seja odgodena do 17- za določitev dnevnega reda. Po razpravi danes predloženih predlogov bo zbornica zopet odgodena do konca meseca. Pred začetkom seje sta ministrski predsednik Leon Blum in finančni minister Vin-cent Auriol poročala socialistični zbornični frakciji o parlamentarnem delu. Leon Blum je med drugim sporočil, da bo v nekaj dneh predložil že najavljeni zakonski načrt o tisku. Nadalje bo vlada predlagala ustanovitev nacionalne blagajne za brezposelne in za stare delavce. Izrazil je prepričanje. da bo vlada imela v parlamentu isto večino kakor doslej ter je zagotovil, da bo storil vse za izpolnitev obveznosti dogovora o ljudski fronti. Socialistična frakcija se je izjavila solidarno z vlado ter je izrekla zaupanje Leona Blumu. njegovi politiki in njegovemu delu. ki se strinja s programom ljudske fronte. Tudi komunistična zbornična frakcija je imela sejo. na kateri je čestitala svojemu generalnemu tajniku Thorezu k njegovemu zadnjemu govoru, v katerem je po7val vlado, naj napravi konec politiki, ki ogroža izvedbo programa ljudske fronte. Finančne oredloge vlade smatrajo komunisti za nezadostne in so sklenili predložiti v zbornici predloge, ki gredo preko načrtov vlade. Zahtevali bodo tudi takojšnjo politično ra»- pravo, da bodo mogli predlagti ukinitev politike nevtralnosti napram Španiji. Daladier o vojaškem položaju Francije Pariz, 5. novembra, d. Vojni minister Daladier je govoril včeraj v vojnem odboru poslanske zbornice o vojaškem položaju Francije. Izjavil je med drugim: Kdor bi šel v utrjeni pas severovzhodne meje Francije in bi si mogel ogledati tamkajšnje obrambne naprave, bi dobil takoj obču imel pretekli mesec svoje redno zasedanje v Bukarešti. Na dnevnem redu so vprašanja, ki se tičejo jugoslovensko-češko-slovaškega razmerja in katerih ureditev bo mnogo pripomogla k povečanju medsebojne trgovine. V češkoslovaški delegaciji so svetnik zunanjega ministra dr. Niederle, tajnik zunanjega ministrstva inž. Šumi, višji svetnik trgovinskega ministrstva dr. Čermak, višji svetnik finančnega ministrstva dr. Fiala in ravnatelj oddelka Narodne banke v Pragi inž. Straky. V jugoslovenski delegaciji so dr. Svetislav Predid. načelnik konzular-no-gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva, dr Milan Lazarevič, načelnik trgovinskega ministrstva Jovan Radulovid, načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva. dr. Nikodije Jovanovič. svetnik zunanjega ministrstva, dr. Sava Obradovič, vršilec dolžnosti načelnika trgovinskega ministrstva, Edo Markov, generalni ravnatelj Priv. družbe za izvoz, dr. Milutin Petrovič, vršilec dolžnosti šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, in tajnik zunanjega ministrstva Stajic. Razprave v odboru za nevmešavanje London, 5. novembra. AA- Davi ob 3. bo izdali uradno poročilo o delu odbora za nevmešavanje, ki pravi med drugim, da je predsednik odbora najprej pojasnil nekatera vprašanja pododbora, ki zahteva v prvi vrsti, naj dobe vsi delegati odbora od svojih vlad dovoljenje za uvedbo sistema nadrevizije, to se pravi nadzorstva nad nadzorstvom glede spoštovanja nevtralnosti. Odbor je nato proučil nemško noto od 21. oktobra, v kateri nemška vlada izipo-polnjuje z nekaterimi podrobno-tmi svoje prejšnje podatke o kršitvi nevtralnosti po Rusiji. Nato so razpravljali o noti, v kateri se sovjetrka vlada brani pred temi obtožbami. Predsednik je ugotovil, da je obtožba o razkladanju vojnega materiala z neke sovjetske ladje severno od Barcelone dne 2. septembra dokazana z verodostojnimi Izjavami očividcev. Zastopnik Nemčije je izjavil, da njegova vlada vztraja pri obtožbah, in je "pražil upanje, da jih bo lahko še izpopolnil z novim dokaznim gradivom. Predsednik je nato ugotovil, da za obtožbo o železniškem prevozu strojnic, protiletalskih topov in bajonetov, ki so pričtpeli v Madrid 12. septembra, ni dovolj dokazov. Obtožba namreč trdi, da je to vojno gradivo prišlo iz Rusije. Pododbor za nevmešavanje se bo zopet sestal 9. novembra, odbor ;am pa 12. novembra. Kanya na Dunaj Ciano v Budimpešto Budimpešta, 5. novembra. AA. Uradno poročajo, da bo konferenca držav rimskega dogovora na Dunaju 11 in 12. novembra Madžarski zunanji minister Koloman Kanva bo odpotoval na Dunaj 10. in se vrnil 12. novembra. 13. novembra pa bo prispel z Dunaja v Budimpešto italijanski zunanji minister grof Ciano zaradi posvetovanja. Japonski predlogi za spravo z Rusijo Tokio, 5. novembra. AA. Novi japonski poslanik v Rusiji Sigemicu je odpotoval v Moskvo. Se seboj nosi predlog japonske vla de za ureditev razmerja med Japonsko Ln Rusijo. V poučenih krogih trdijo, da zahteva japonska vlada v svojem predlogu od Rusije, naj omeji svoie vojaške sile na Daljnem vzhodu Ln svečano obljubi, da ne bo podpirala protijaponske kampanje na Kitajskem in da prizna posebno stališče Japonske na Daljnem vzhodu Delna vojaška obveznost s v Angliji London, 5. novembra, o. «Daily Herald« poroča, da je vojni minister pripravil dva zakonska načrta za uvedbo splošne vojaške obveznosti. Po teh načrtih se ima uvesti neke vrste obvezna služba v vojski na kopnem in obenem organizirati podpiranje vseh odsluženih vojakov. Znano je, da angleško prebivalstvo odklanja vojaško obveznost, zaradi česar bo vlada bržkone uvedla le delno obveznost v posameznih grofijah, ki bodo dolžne dati državi na razpolago od časa do časa določeno število nabornikov. Justifikacija komunističnega prvaka v Hamburgu Berlin. 5. novembra. AA. v Hamburgu so včeraj usmrtili komunističnega prvaka Ed garja Andreja, bivšega voditelja rdeče front« v Hamburgu, obsojenega lani zaradi umora, poizkušenega umora, javnega nasilstva in zarote. Edgar Andree je bil obtožen, da je igral pomembno vlogo pri krvavih dogodkih meseca julija 1. 1932 ki so se pripetili pri manifestacijah narodne socialistične slranke v delavskem okraju Aktoni, ko je bilo ubitih mnogo ljudi, med njimi tudi štirje policijsti Elektrifikacija železnic v Italiji Trst, 5. nov. V prisotnosti drž. podtajnika v prometnem ministrstvi Jane^Mja ter zastopnikov domačega im inozemskega tiska sta bili danes na svečan način otvorieni elektrificirani železniški progi Trst _ Postojna in Tret — Reka. i Beležke Ali je greh ali ne t Vprašal) smo »Slovenca«, ali je po verskih naukih, ki jih kot odlični katoliški duhovniki učijo njegovi gg. lastniki, greh tako pisanje, s kakršnim je »Slovenec« v zadnjem času sumničil in obrekova! mnoge poštene ljudi. Gospodje pa ne pridejo in ne pridejo z besedo na dan, marveč se izvijajo in izmikajo na vse mogoče načine. Ne bomo jim nasedli. Samo za eno gre: ali je kraja osebne časti in poštenosti, četudi v politične namene, greh ali ni greh To naj »Slovenec« v imenu svojih lastnikov razodene javnosti, da se bo vedela ravnati JNS pri občinskih voHtvah v dunavski banovini V sredo je bila v novih prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu v Kosovski ulici konferenca senatorjev in poslancev JNS ter članov strankinega glavnega odbora iz dunavske banovine. Pod predsedstvom senatorja Dake Popoviča, predsednika strankinega senatorskega kluba, so razpravljali o občinskih volitvah v dunavski banovini. Sklenjeno je bilo. da postavi po lokalnih razmerah stranka ali čisto svoje ali pa neodvisne gospodarske liste. Kjer pa bodo skupine združene opozicije postavile liste z uglednimi in zaupanje ljudstva uživajočimi kandidati, tam bo JNS podprla te liste Šolski prostori in društva Pred dnevi smo sporočili svojim čitateljem sklep ljubljanskega mestnega šolskega odbora, ki urejuje in omejuje uporabo šolskih prostorov za društvene in druge nešol-ske namene. Zadnji »Domoljub«, podeželsko glasilo JRZ. objavlja v celoti dotično sporočilo ljubljanskega šolskega odbora in mu pristavlja naslednji značilni dostavek: »Tudi na deželi so nekatera društva za šole prava nadloga. Naj torej tudi podeželski krajevni šolski odbora posnemalo ljubljanskega.« Ali ne bi hotel častivredni »Domoljub« kar naravnost povedati, katera društva so mu tak trn v peti? Zaplenjeni brošuri Pod tem naslovom poroča mariborska »Delavska politika«: »Oblast je zaplenila brošuri: Fran Erjavec »Za staro pravdo« in Jurij Skopec »Kaj hoče kmečko-delavska zveza« (Jurij Skonec je psevdonim Franca Erjavca). Obe brošuri sta izšli leta 1920 v Učiteljski tiskarni, kjer se je takrat tiskal tudi socialistični »Naprej«, pri katerem je sodeloval tedaj g. Fran Erjavec, sedaj šef v prosvetnem ministrstvu. Vsako razširjanje ali izposojanje teh brošur je prepovedano, na kar opozarjamo zlasti knjižničarje, da ne bodo prišli v navzkrižje z zakonom.« Občinske volitve v slovenskih trgih in mestih »Domoljub« ponatiskuje neko izjavo ministra dr. Kreka, ki jo je o občinskih volitvah v Sloveniji dal beograjski »Pravdi«. G. dr. Krek je med drugim rekel: »Zanimivo je. da je JRZ dobila poleg kmečkih občin večino mestec in trgov, kakor tudi industrijskih središč. To pomeni, da so za JRZ glasovali vsi stanovi in sloji naroda.« Zakaj je volilni izid v naših mestih in trgih zanimiv, iz izjave g. dr. Kreka ni razvidno... Hud očitek staroradikalom Minister Dragiša Cvetkovič ima te dni shode po vzhodnem delu drinske banovine, ki je pripadal poprej Srbiji. V drinski banovini bodo, kakor je znano, v nedeljo volitve. V sredo zvečer je imel minister Cvetkovič shod v Užicu, kjer je obračunaval tudi s staroradikali. Med drugim je rekel o njih: »Lahko vam zagotovim, da se ti ljudje, ki se zbirajo okoli Miše Trifunoviča, niso ločili od nas zaradi kakih načelnih vprašanj ali zato, ker bi bili ideološko orientirani v drugo smer. Zaradi čisto osebnih momentov so se razni gospodje odločili, da zapuste JRZ, ker se jim je zdelo, da bodo morali predolgo čakati, preden bi prišla na nje vrsta, da zasedejo ministrske stole.« Zanimiva politična pravda Pred sodiščem v Petrinji bo prihodnje dni zanimiva sodna razprava, pri kateri bodo nastopili trije odlični zagrebški prijatelji dr. Mačka, veletrgovca Penič in Grivičič ter novinar Joe Matošič. Vri trije so se udeležili odkritja Radičevega spomenika v Petrinji. Po svečanosti je g. Ma-tošič napadel g. Peniča in mu očital, da je svoječasno podpiral četnike, katerim je dal tudi v denarju 3000 Din. G. Grivičič, ki je bil tudi navzoč, je baje potegnil z Matošičem in rekeL da je tudi njemu znano. da je Penič podpiral četnike. Penič sedaj toži Grivičiča in Matošiča. Zastopa ga poslanec dr. 2iga Scholl, ki skupno s Peničem igra vodilno vlogo pri »Hrvatskem dnevniku«. Za razpravo vlada v zagrebški javnosti zelo veliko zanimanje. Zahteve beograjskega delavstva Socialistično usmerjeni del beograjskega delavstva je imel v nedeljo javno zborovanje v dvorani delavske zbornice. Glavna govornika sta bila gg. Bogdan Krekič in Milorad Belič. Krekič je v svojem govoru dokazoval, da je pred nekako dvema mesecema draginjski val zajel tudi našo državo in so sc zlasti podražila živila. Indeks kaže, da so se življenjske potrebščine podražile za skoro 5n/o. Gospodarska delavnost je res živahnejša, vendar še ni mogla omiliti brezposelnosti. Zato jc treba poleg akcije za poživljenje vseh gospodarskih panog posvečati največjo skrb tudi socialnim akcijam privatnega in javnega značaja Izdelati je treba gospodarski načrt za več let naprej. Nad kapitalom jc treba uvesti kontrolo, posebno tudi nad kar-teli. Onemogoči naj se uvoz industrijskega blaga, ki ga lahko izdelamo doma Javne borze dela naj se tako izpopolnijo, da bodo mogle uspešno podpirati vse nezaposlene. Poleg države naj tudi banovine in občine postavijo v svoje proračune primerne zneske za vzdrževanje nezaposlenih delavcev. V to svrho naj &e uvede po&ebn davek Med zagrebško in beograjsko opozicijo 2e včeraj smo poročali o izjavah, ki sta jih dala voditelja bivših zemljoradnikov dr. Joca Jovanovič in Čeda Kokanovič glede sporazuma ▼ srbijanski združeni opoziciji hi o prvih odmevih iz tabora dr. Mačka. V zvezi s temi izjavami je vzbudil veliko pozornost uvodnik beograjskega »Odjeka«, glasila Davidovičeve skupine. Uvodnik je očividno napisal ideolog te skupine dr. Milan Grol. Kakor Jovanovič je tudi dr. Grol mnenja, da se more hrvatsko vprašanje de-finitivno rešiti samo z uvedbo resnične is prave demokracije. Hrvatom bi prav nič ne koristil kak »corpus separatum«, dokler obstoji nevarnost, da jim kaka navidezna demokracija preko noči zopet vzame, kar bi mogoče sedaj dosegli. Ako hočejo dobiti Hrvati nekaj stalnega in krepkega, potem morajo pomagati, da dobimo pravo demokracijo, ki je edina garancija, da bodo tudi res očuvali, kar bi mogoče danes dobili spričo izrednih okoliščin. Zato je treba najprej rešiti vprašanje prave demokracije in bo šele potem mogoče pristopiti k reševanju hrvatskega vprašanja. Pravo demokracijo pa bo mogoče uvesti in ohraniti samo takrat, kadar pojdejo tudi Hrvati v vlado. Glede notranje ureditve države misli g. Grol, da se morajo Hrvati odreči vsaki misli na kako trialistično ureditev države. O plemenski razmejitvi med Hrvati in Srbi ne more biti niti govora. Hrvati se morajo odreči tudi misli, da bi se zbirali kot individualna celota na osnovi plemenske opredelitve, saj bi plemensko zbiranje Hrvatov izzvalo na drugi strani tudi plemensko zbiranje Srbov, to pa bi bil pnčetek se-paracije. Kaj takega ni mogoče dovoliti pod nobenim pogojem. Živimo v dobi totalitarnih držav. Geografski položaj Jugoslavije zahteva, da mora biti država čim močnejša in da je treba njene prerogative še okrepiti. Hrvati morajo pri svojih zahtevah računati pač s tem, da bo mogoče doseči stvaren sporazum s Srbi samo takrat, če bodo le toliko zahtevali, kolikor jim Srbi lahko prostovoljno dajo. Politični krogi v Zagrebu in Beogradu ugibajo sedaj, ali je s tem člankom obele- žena vsebina internega sporazuma med skupinami srbijanske združene opozicije. Posebnega pomena je odgovor, ki ga čltamo v polslužbenem glasilo dr. Mačka, ▼ »Hrvatskem dnevniku«. Ta list konstatire v svojem uvodniku ponovno, da v Zagrebu še ne vedo ničesiar o tem sporazumu. Ce pa je res tak sporazum napravljen, potem to še ni sporazum s Hrvati. Kdor si zamišlja sporazum na osnovi razdelitve oblasti, mora že v naprej računati, da Hrvati na tak sporazum ne bedo pristali Kaj Hrvati zahtevajo, se vse ne da napisati toda političnim krogom j« to znano. Ni nobena skrivnost, da gre za spremembo osno-ve državne ureditve, in znano je tudi, kako naj ta osnova izgleda. Končno »Hrvatski dnevnik« razčiščuje tudi nazore o združeni opoziciji, češ da sploh ni neke politične formacije pod tem imenom, ki bi mogla storiti kake sklepe, obvezne za bivšo HSS. Obstoji le kontakl med raznimi srbijanskimi opozicijskimi skupinami na eni ter bivšo HSS (torej n« KDK?) na drugi strani. Skrajni čas je za. da se srbijanske skupine vsaj med sebo» pomenijo, kaj bodo skupno rekle Hrvatom ali pa naj priznajo, da niti tega niso mogle storiti. Ko bo dr Maček obveščen, st bo videlo, v koliko je srbijanski opoziciji uspelo razumeti hrvatske zahteve. »Hrvatski dnevnik« v zadnjem času po novno energično zahteva, naj srbijanski po Iitiki vendar že enkrat javno povedo, kak# si predstavljajo sporazum, hi naj ne go^v rijo vedno v meglenih frazah. Kakor je n» šim čitateljem znano, smo tudi mi že o!vo sta dobili drugo nagrado šifri »a4« in »a2«. Prvo nagrado za kip »Prosvete« pri glavnem stopnišču v narodni skupščini je dobila s pravico izvedbe šifra »X«, prav tako Pridejo v kino U&ioa windsorske Magda Schneider 1 ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VAŠE PERILO! Dobiva se povsod! Parite na ime Albus! tudi za kip »Pravice« ob istem rfopndšču-Ko so prispela dela z načrti, so že 8. oktobra napravili zapisnik s seznamom ponudb. Shranil ga je vse do danes predsednrik narodne skupščine v svoji blagajni. Po tej izjavi je predsednik Cirič zaprosil razsodišče, da odpre oferte. Prvo nagrado je dobil g. Milo Milanovjč iz Beograda v znesku 200.000 Din. Nalogo ima za ta denar tudi izvesiti vsa dela. Za Za isti natečaj je podeljena druga nagrada Tonetu Kralju iz Ljubljane v znesku 10000 Din, tretja n3grad,a pa v znesku 7000 Din, Mla- Tone Kralj demi Josiču, akademskemu slikairju iz Beograda. V predsedniški sprejemni dvorani sta dve freski, iRrvo nagrado je dfebtl Vladimir Filakovac, v znesku 50.000 Din s pravico do izvedbe, drugo nagrado pa Raj-ko S!apernik iz L;ubljnne, takisto 50.000 Din, Druga nagrada )e podeljena Jovanu Zoniču iz Beograda, tretja pa Pavlu Va-siču takisto az Beograda, nadaijni Mlade-nu Josipu in Tonetu Kralju. V ministrski dvorani ni prve nagrade nihče dobil, drugo nagrado pSkale), tretjič so tudi dela, o katerih je sam priznal, da so nastala pred štirimi leti. O tehničnih,, kompozicijskih in podobnih nemogočno-stih, o naivnih nazorih, ki jih je s samozavestno gesto izražal v svojem predavanju (mož je prespal enostavno ves razvoj fotografije v zadnjih letih) pa sploh ne govorim. In kar se tiče švigljevih filmov: to je na filmski trak prenešena stojna fotografija in noben film. Tehnično in ^režijsko« nemogoči izdelki (njegovo opravičilo a slabim vremenom za film »Planica« je špekuliralo pa6 na slepe verne Tomaže, ne?), nefilmski, neživi, otročji, slabši od vseh dosedanjih slovenskih amaterskih filmov, kar smo jih videli. Položaj je torej jasen: V stoječi fotografiji absolutno in strašno nazadovanje, v filmu že od vsega početka popoln dile-tantizem in nesposobnost! In nekdo si upa na takšnih prem is ah javno nastopiti ter nekaj povedati in nekaj kritizirati? Naša fotografija je mlada. Kolikor je že dosegla uspehov, vendar o! rečemo, da bi ji ne bilo treba nobenega nadaljnjega razvoja Nasprotno, še dosti bo dela, preden bomo mogli pred svojo vestjo izreči sodbo, da je dosegla svoj aptimum (kakor pravi švigelj o svojih, delih). Takšne stvari pa jo v razvoju samo zadržujejo in jih je treba neusmiljeno in dokončno odrezati. Toplo apeliram na vse, ki jim je danes dano, da pišejo o naši fotografiji in da jo javno ocenjujejo: ocenjujte jo strogo, strožje nego vsako drugo umetnost pri nas, ki ima že svojo tradicijo in ne more pasti brez nadaljnjega v diletantizem in potegavščino najslabše vrste. Ne hvalite ničesar, kar priznanja ni vredno, pred vsem in v prvi vrsti pa onemogočite vsako samohvalo vase zaljubljenih ljudi, ki meče javnosti samo pesek v oči in lei je storila že mnogo zla, kakor bi vedel povedati ta in oni, ki lahko vidi za kulise! > Karlo Kocjančič. »JUTRO St 258 4 Petek, & XL 19» OEoačc Testi • Gospa Z Loka dr. Rybafeva t- V Beo- * Huda avtomobilska nesreča pri Osijeku. gradu bodo danes položili k večnemu po- j Na cesti, ki vodi proti Dardi, 6e je prevrgei zaradi nekega defekta citku gospo Zanko Kybafevo, vdovo po pokojnem ministru in diplomatu g. dir. Oto-karju RybaAi, ki je umrl pred leti. Pokoj-nica je bila. ne samo ena naših najodlič-nejših žena in vzorna mati, marveč tudi marl>iva javna delavka in organizatorka, ki se je trajno zapisala v zgodovino slovenske narodne probuje na Tržaškem. Po rodu je bila iz znane družine Kasieličevih iz Materije- Takoj po porok,i z g. dr. Ry-ba?em se j« požrtvovalno vključila v krog narodno delavnih Tržaoank in je zlasti v desetletju pred svetovno vojno bila voditeljica tržaškega narodnega ženstva. Pod okriljem Cirilmetodove podružnice je razvijala mnogo iniciativnosti, bila je duša sleherne prireditve v narodnem domu Balkanu. Z delom, finim nastopom in plemeni1 m značajem si je pridobila vsestransko zasluženi ogled. V sreonern zakonu je vzgojila štiri sinove in dve hčerki: Vlado je "v diplomatski s'užbi. Miloš je ravnatelj N* a rodne banke v Mariboru. Dušan in Miran sta bančna uradnika v Beogradu, kjer ie zadnja leta tudi mati prebivala s hčery kama Stan0 in Nevenko. Vest o smrti ugledne gospe je med številnimi znanci, vrstniki in soštovalci v Ljubljani zbudila iskreno obžalovanje. Časten ji bodi spo-nvn. žalujočim družinam izrekamo tudi mi odkritosrčno sožalje! * Grobnica naših junakov pri Solunu. Slovesno bodo 11. t m. posvetili veliko grobnico naših vojakov v Zeitinhku v Grčiji blizu Soluna. Naša vlada je že leta 1927. uvedla akcijo za zgradbo velikega mauzo-leja, v katerem naj bi bili zbrani zemski ostanki mnogih tisočev naših bojevnikov, ki so bili žrtvovani za domovino po gorah Albanije in Makedonije. Velika grobnica je bila nedavno dovršena in s kostmi naših ju nakov so že napolnili 8000 njenih regalov. Okrog grobnice pa je urejenih že kakih 1500 grobov znanih in neznanih junakov. Posvetitve grobnice 11. t. m. se bodo udeležili predstavniki vlade, senata in skupščine. Lutz, Volitve jeseni * Za zboljšanje potniškega prometa med Hrvatsko in Vojvodino. Na konferenci pri železniški direkciji v Subotici je ravnatelj železniške direkcije obljubil ravnatelju no-vosadskega Putriika, da bo železniška direkcija ukrenila vse za zboljšanje železniškega potniškega prometa med Bačko in Ba-natom, Vojvodino in Srbijo ter preko Vojvodine s Hrvatsko Naglasil je, da bo vedno dovolj direktnih potniških vagonov za potnike, ki iz Vojvodine potujejo v hrvat ske in primorske kraje. V Vinkovcih tem potnikom ne bo treba več prestopati. * Društvo Slovencev v Beogradu priredi v soboto 7. t. m. ob 9 zvečer v dvorani Češkoslovaškega doma, Garašaninova 39. svoj tradicionalni Martinov večer. Vstop: prostovoljni prispevki. * Novj grobovi. V Potravnu pri Kanalu je umrla 39-letna kmečka gospodinja ga. Frančiška Mugrlijeva, rojena Prinčičeva iz Avč- B:!a je skrbna gospodinja in je za-vratno. bolezen — jetiko — prikrivala do zadnjega. Zapustila je štiri nedorasle otroke. Bila je vneta prijateljica slovenskih knjig. — V Vremskem Britofu na Primorskem ie umrl ugledni posesrtnik g. Maks Dekleva v visoki starosti. K večnemu počitku v rodni zemlji ga bodo položili jutri v soboto. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Epilog ptnniaditvene operacije ki jo je v Novem Sadu lani izvršil kirurg dr. Slavko Uzolac, se bo le vršil pred navo®adskim okrožnim soi ščem- Na tožbo matere mla io-letnega delavca Mariča, kate-emu 'e ururg dr. Uzelac 7 operacijo odvze, oporno žlezo, da bi pomladi; nekega neznanega 9tarca iz Beograda, je sodišče uvedlo razpravo proti dr. Uzelcu in proti dr. Petru K^esnikovu iz Beograda, ki je pomagal pri operaciji. Ko sta oba zdravnika dobila obtožnico, dr. Uzelac na njo ni reagiral, dr. Kolesnikov pa se je pritožil. Apelacijsko sodišče je pritožbo zavrnilo in tako bo novosadsko sodišče v kratkem razpravljalo o aferi, ki je dvignila toliko prahu. + živinska bolezen. Z Dolenjskega nam pišejo: V nekaterih dolenjskih krajih, zlasti pa v šentjurski dolini, se je pojavila bolezen g ovoje živine, pljučni prisad. Ta bolezen je zelo nalezljiva in je pobrala že nekaj glav živine, živinozdravniki so pridno na delu in budno pazijo, da se bolezen ne razširi. Opozarjamo kmete, naj sleherno obolelost živine prijavijo živino-zaravniku, da ne bo prepozno zanje in za druge. Tudi psi so raznašalci take bolezni. Zato bi bilo dobro, da pse privežete in sicer v vseh krajih, kjer se je bolezen v bližini pojavila * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in šk robi i eno perilo v najlepšo izdelavo. »ZAKON NA POSKUŠNJO« — roman — »DRUŽINSKI TEDNIK«. tovorni avtomobil trgovca Heldmana, s katerim se je vozilo na sejem več oseb. Malo je manjkalo, da se ni vozilo zrušilo v globok prepad Po srečnem naključju se je ustavilo ob njegovem robu, trgovec in sopotniki pa so bili tako poškodovani, da so jih morali odpre mili v o®ije-■Iko bolnišnico. * Preiskava o železniški nesreči pri Drvarju. Komisija, ki je iskala vzroke strašne železniške nesreče pri Drvarju, pri kateri so izgubili življenje štirje železničarji in se je polomilo 17 tovornih vagonov, je dovršila svoje delo ter vse spise poS'la'a sodišču v Bihaču. Člani ko:n'sije so izjavili, da nima pri nesreči nihče krivde in da se je gotovo pripetila zaradi tega, ker je bilo na železniškem tiru dosti snega- Zaradi tega so močno obloženi vagoni tudi prenaglo zdrča-i po progi nizdol. * Za smrtno kazen je prosil pred petrinj-skiim okrožnim sodiščem kmet D'juro Meni-čanin iz Rujevca, ki je ubil svojo ženo. Me nioainin je pred petimi leti med prepirom ub1! nekega svojega soseda in obsodili so ga na 5 let robije. Po štirih letih so ga iz kaznilnice v Stari Gradiški poslali pogojno domov in mož je potem iz še neznanih vzrokov po®tal morilec 6voje žene. Že prej je b'l izstopil iz rodbinske kmečke zadruge in ko se je pred sreskim sodiščem med zadru^arji vršila poravnava in je bila tja povabljena tudi Diurova žena, se je v sodmi dvoiani dogodilo krvavo dejanje. Z eno ro ko je D juro svojo ženo objel, z d.uao pa jo je z nožem f-unil v prsa. Hudim poškodbam j,.« žena v 1 oinišnic' pcdleg^. Djuro -ioče j'/-vedati. zakaj je ženo usmrtil, domnevajo pa, da so mu neki pri au lji pred letom v knzVl-inco p^ali, da mu je žena postala nezvesti. F»o so mu razglasili obsodbo na dosmrtno '•»čo. je odločno protestiral ter za.iievil, naj ga obesijo * Med dosmrtno ječo in svobodo. Pred zaječarskim okrožnim sodiščem že dolga leta ni bilo tako zamotane in zanimive razprave,. kakor je bila zdaj že drugič proti vaškemu pravoslavnemu duhovniku Stevanu Mijailoviču iz vasi Rgotine, ki je bil obtožen, da je najel zločince, ki so umorili njegovega očeta, starega premožnega posestnika Stojana. Po prvi razpravi v začetku lanskega leta je bil pop Stevan obsojen na dosmrtno robijo. Proti sodbi se je njegov zagovornik pritožil in kasacijsko sodišče v Beogradu je odredilo novo razpravo. Zdaj je ta razprava zaključena l oprostilno razsodbo. Pop Stevan je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. O zagonetnem zločinu bodo morda še enkrat razpravljali, ker se je državni tožilec pritožil. Mnogoštevilni poslušalci dolgotrajne razprave so bili z razsodbo zadovoljni in klicali so: Živelo sodišče! Živela pravica. Oproščenega duhovnika so takoj po razglasitvi sodbe izpustili iz zaporov. * Hajduk, in njegovi pomočniki. V zapore sodišča v Petrovcu na Mlavi so pripeljali i» Zagubice razbojnika Marinka Ra-diča, katerega so na neki planini pred dnevi obkolili orožniki ter ga naposled zajeli, ko je obležal ranjen po dolgotrajni ogorčeni borbi. S hajdukom vred pa so pripeljali v zapore menda pol vasi, zakaj razbojnik Radič je med preiskavo navedel vse ljudi, ki so ga v dobi njegovega hajdukovanja podpirali z živili, ali pa so mu pošiljali opozorila, kadar mu je pretila kaka nevarnost. Hajduk Radič je bil pred leti sam pomočnik ali jatak hajduka Bogosavljeviča. Ko je videl, da ga imajo oblasti na sumu, je še sam utekel v gore. Z Bogosavljevičem in še nekim drugim hajdukom se je potem skrival v gorah in skupaj so izvedli več tatvin in razbojniških napadov. Ko je Radič padel orožnikom, v roke, je zatrjeval, da je hotel hajduka Bogosavljeviča ubiti in se potem sam prijaviti oblasti. * Volkovi napadajo staje. V naselju Hr-vačanih v banialuŠKem okolišu je krdelo sestradanih volkov napadalo stajo posestnika Zamiea ter v njej zaklalo 20 ovac. V isti noči so volkovi napadli še neko drugo stajo in zaklali tam 15 ovac. Tropa volkov napada tudi samotne hiše in so kmetje prosili sresko načelstvo, naj organizira velik lov na krvoločno zverjad. * Krčevito >" odločno si utira pot k trajnemu obstanku mesečnik »Naše morje«, revija za propagando morja in pomorstva. Zdaj se je postavi'® na lastne noge in se bo z dobro vsebino, lepo opremo in nizko naročnino prav gotovo prikupila vsem, ki jim ]K>men morja za Jugoslavijo in posebej še za Slovence ni &amo na jeziku- Pravkar izšla (6.7.) številka je pokazala lep napredek. V®ebina je prav tehtno, zanimiva in poučna, slike dostojne in lepe. V®a številka je posvečena naši vojni mornarici, o kateri vas bo zlasti informiral krattek, jedrnat uvodnik; dalje razpravlja univ. prof. dr. Josip Nagy iz Zagreba o morskih ožinah in Dardanelah, dr. Egotn Stare o vlogi trgovske mornarice v bodoči vojni, T. H. o avionskih ladjah, urednik dr. Miro Sovdat o tekmovalnem oboroževanju na morju kakor tudi o torpedu, najstrašnejšem pomorskem orožju, ki pravkar praznuje svoj »jubilej«; sedemdesetletnico iznajdbe... Adolf Ralek nam privlačno pripoveduje o najslavnejšem admiralu Nel-sonu, nato se vrsti še pester drobiž. Uredništvo in uprava revije »Naše morje« je ▼ Ljubljani, Gajeva uMea 9.III. Celoletna naročnina je komaj 24 Din. posamezne številke pa so po 2 Din. Poglejte in naročili boste 1 Volitve jeseni Lutz. Iz Ljubljane u— Izreden praznik vseh naših pevskih src bo 16. t- m. ko počastimo s koncertom ljubljanskih pevskih zborov poti okriljem Hubadove pevske župe JPS v počastitev "0 ■ etnice pre^aslužnega pevca, Matičmega dirigenta, prvega ravnatelja ljubljanskega državnega konservatorija g. Mateja Hubada. Mož se je prvi izmed Slovencev posvetil izključno glasbi in je v Glasbeni Matici ustvaril edinstveni pevski zbor. ki nam je Slovencem ne le doma, marveč v tujini (Češkoslovaška, Poljska, Francija) pridobil sloves pevsko izobraženega naroda. Za slovensko gJasbopa tudi za jugoslovensko, saj je on prvj izvajal in izda! S. Mokranjčeve šopke srbskih narodnih pe&mi — jma Huhad neprecenljive zasluge. Steber Glasbene Matice, odgojitelj vseh naših prominantnih opernih pevcev, njih dobrotni oče, svetovalec in prijatelj, naj vsaj ob 70 letnici sprejme na koncertu 16. t. m. skromne izraze hvaležnosti naroda za svoje umetniško delo — razprodano dvorano. Tekmovali bomo prav vsi, da mu napravimo, tako veselje! Vstopnice za koncert bodo na prodaj v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. prodajali jih bodo pa tudi pevci in pevke naših društev. OD 6. X. ZNIŽANE CENE ! je, bolje pobrigate zase.' Ovomaltine za predjužnek ali malico krepi telo m živce. Ovomaltine pomirjuje, jači odporno moč in dviga življenjsko radost. Varujte se, če Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz naj-žlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene Kakac je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomalti nski uspehi! Din Zavojčki: ljudski 6.50; mali Din 10.50; sred- fiki ^ frizerski stroki, ter se je obrnila do Din 24.—; veliki Din I plesale kola. Jedi in pijače bodo poceni. Vstopnina bo samo 5 Din. Pridrte v;;b:ta »Soča« in »Tabora. n— Brivski in frizerski pomočniki ▼ Ljubljani za kolektivno pogodbo. Organizacija brivskih in frizerskih pomočnikov je sestavila načrt, kolektivne pogodbe, s katero naj se uredi službeno razmerje v briv- * K IN O IffliPMM POSLEDNJI AKORD ul daoover — willy bir g e l — marija pl. tasnady . TEL. 27- 30 SLOGA Epopeja junaštva in požrtvovalnosti G A R C I A WALLACE BEERY — JOHN BOLES V nemškem jezika ramarazs BERNH. SHAW Danes poslednji« P Y G M A L I O N JBVNY JUGO GUSTAV GRONDGBNS 7W4£cm>€. O&: 16.;19.IS irt 212* jumI stekleni Din 47.; j rodbinski Din 76. u— Stara Ljubljana izza leta 1CG0. bo oživela na šentjakobskem odru, in z nio romantična zgodba vrlega, iz zdravega meščanstva v plemiški 6rtan po vzdignjenega viiteza Janeza Sonca, ki se za svojo nežno, »preljubo Ano Rozino« bije objestno kranjsko plemicadjo, trpi začasno ponižanje, a je naposled njegova vztrajna meščanska krepost vendarle poveličana in pohvalena ce-'o od samega cesarja. S to zgodbo, ki se kakor trak pisan,iih si k razvija pred gledalčevimi očmi. bodo šentjakobčami jutrišnjo soboto otvorili letošnjo sezono in obenem praznovali loletnico svojega odra. Cenjeno občinstvo, ki bo gotovo rado ob'skalo Šent-jakobčane ob njilhovem jubileju, prosi uprava odra, da si pravočasno priskrbi vstopnice im da že rezervirane vstopnice dvigme v soboto od 10. do 12. ali od 15. do 17., ker se s:cet prodajo naprej. Opozarjamo, da za proslavo ne bodo razpošiljala nikaka posebna vabila. u— Ljudska univerza ie priredila v mali dvorani Filharmoničnega društva predavanje o postanku sociologije. Predaval je znani strokovnjak uiniv. prof. dr. Spektonaki. Sociologija je obstojala, preden so jo ljudje doznavali, kakor so obstojali radijski valovi, še preden smo jih s posebnimi aparati zaznavali. Sociologija ni nič mlajša ko človeški rod, za ljudi pa obstoja, odkar se je začela obravnavati kot poseben nauk. Skupno človeško življenje obsega tri skupine: osebnost, društvo in državo. Te tri činitelje je treba upoštevati v teoriji in praksi; njihovi medsebojni odnosi tvorijo trdo vprašanje, ker si nasprotujejo (individiualizem. materijaliizem, etatizem). Predavatelj je nazorno pokazal odnos med osebnostjo in društvom v dobi frameoske revolucije in « janja. Drevi ob 20. bo imela organizacija v mali dvorani Delavske zbornice (vihod iz Topove ulice 3. pritličje) sestanek, na katerem se bo razpravljalo o načrtu kolektivne pogodbe. Vabljeni vsi brivski in frizerski pomočniki in pomočnice, da se sestanka točno in polnoštevilno udeleže. u— JNAD J?drnn — žen«ka sekcija javlja vsem oVnicam. da se bo drevj ob 18. vršil nrmesto članskega sestanka občni zbor. Z/>.rad i nuinosti in obsežnosti je vd^ežba f^rogo obvezna Volitve jeseni -T^ ^ Lutz. u— E:perantski tečaj otvori drevj ob 8. e>p- društvo »Zelena zvezda« v hotelu Metropol. n_ V mestni klavnici se bo jutri ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni. u— III. p!esna va'a slušateljev oMtirri-entskega tečaja bo v soboto 7. t. m- ob pol 8. zvežer v Kazini. Iz Maribora >a<_ Nacionalni Maribor ln naSa vojska. Njuno globoko tesno prijateljsko povezanost je pokazal krasno uspeli poslovilni večer v sredo zvečer v spodnjih dvoranah pri Orlu, ikjer se je ves nacionalno Maribor zgrnil, da se poslovi od petih odhajajočih častnikov mariborske garnizije z gar-nizionarjem podip-Jkovnikom Markom Nd-količcm na čelu. Prisrčne poslovilne besede so spregovorili polkovnik Marko Bo-žovič, župan dr. Juvan, bivši župan dr. F-Lipold in R. Lenard v imenu Sokolstva in mariborskih dobrovoljcev. a— Capablanca pride v Maribor. Na svoji turnejti ipo naši državi prispe tudi v Maribor svetovni šahovski prvak velemojster Capablanca. Odigral bo proti najboljšim mariborsikim šahistom simultanko. Si-multank z najboljšimi šahisti v naši državi s Capablanco je predvidenih 15. Ko se je pred 30 leti na Cetinju sestala prva narodna skupščina Poglavje iz politične preteklosti Črne gore črnogorski vladar knez Nikola je konec leta 1905. podpisal ustavo in 27. septembra prihodnjega leta so bile volitve prvih črnogorskih narodnih poslancev. Pred 30 leti so se izvoljeni poslanci zbrali na Cetinju k prvi seji črnogorske narodne skupščine. Od uvedbe ustave je takrat minilo že leto dni, ni pa bilo nobenega sledu o kakem ustavnem življenju, črnogorska ustava ni dala nobenega pokreta, ki bi se mogel smatrati za začetek kake politične stranke. Po volitvah se je sicer govorilo, da je omagala »opozicija«, a nihče ni znal povedati, kdo to opozicijo predstavlja proti komu je nastopala. Tudi vlada sama, kateri je predsedoval Lazar Mijuškovič, na predstavljala nobene politične skupine ali stranke. Za zasedanje prve ftrnogorške narodne skupščine je bil določen Zetski dom. Glavna dvorana tega doma je imela gledališki oder, parter, dve vrsti lož in ga-le-i.ie ter ie bila ft^kor nalašč za skupščinsko dvteano. V drugih prostorih Zet- skega doma pa so bile cetinjska čitalnica, državna knjižnica, muzej in tudi razna skladišča državne tiskarne. Tudi ti prostori so bili dobrodošli za ' sestanke raznih skupščinskih od ekov. Točno ob uri sestanka prve narodne skupščine so če zbrali vsi poslanci razen enega. Zasedli so v parterju prostore, na prvih sedežih in ložah pa so sedeli neva-teri člani vlade. Videlo .-e je, da so poslanci ponosni na svojo čast, a da jim je dokaj nerodno. Le nekateri izmed njih so kolikor toliko poznali pravilnik skupščin k ega zasedanja. Mladi poslanec zdravnik dr. Milovan Marušič je prekinil mučno čakanje ter objasnil tovarišem, da je treba izvoliti najstarejšega člana skupščine za začasnega predsednika. Bile so dolge razprave, preden se je ugotovilo, da je najstarejši poslamec serdar Savo Plamenac. Mož je zasedel predsedniško mesto. Poučili fo ga, da je treba voliti skupščinske odseke in naposled je bilo tudi to srečno izvršeno. Člane od ekov je dolcul žreb z listki, ki so vlekli iz lesene skrinje. Potem je moral dr. Marušič sipet razlagati, da je najvažnejše delo verifikacij kega odseka. Ko je Zbornici tolmačil, da so poleg izvoljenih tudi tako-zvani virilni po lanci, je prišlo do dolgih razprav in prerekanj. Vsega skupaj je štela prva črnogorska narodna skupščina 62 poslancev, med njimi pa so bili kot •vlrili ti predsednik in člani državnega sveta predsednik velikega sodišča, predsednik glavne drža/vne kontrole, mitropo-lit črnogorski, primas srbski, muftija muslimanski in trije brigadirji, ki jih je določil vladar. Ko so mlajši poslanci — intelektualci sivojim tovarišem razložili, da so virilisti po domače rečeno vladni poslanci, ker jih vlada imenuje, je nastal v skupščini velik hrup, češ kako naj ti vladni poslanci razpravljajo in sklepajo o naših mandatih, ko pa mi ne moremo o njihovih. Nastala je ripet mučna situacija in seja je bila prekinjena. Nadaljevala se je popoldne ob 15. Ve-rifikacijski odbor, katerega so tvorili sa-j mi izvoljeni poslanci, je do takrat že dovršil Jvoje delo in ker je pravilnik določal. da se veriftkaeijska debata vrSi pod pre^ edstvom predsednika verifika-cijskega odbora, je pri popoldanski raz- pravi na mesto starega, serdarja Plamen-ca sedel na pred edniško mesto mladi Spasoje Piletič, predsednik verifikacij-skega odbora. To je bil spet povod fatalnega nesporazuma in velikega hrupa. Med dopoldanskim odmorom se Je stari vojvoda šako Petrovič, knezov sorodnik, dogovoril s skupino poslancev, da bi njega izvolili za Skupščinskega predsednika. Med poslanci, ki so mu obljubili svoj gla% je bil tudi Piletič. Stari vojvoda je bil prepričan, da bo izvoljen za pred ednika. Popoldne se je malo zamudil bi je bO hudo presenečen, ko je na predsedniškem mestu zagledal mladega Piletiča. MlBlil je seveda takoj, da .«© ga prevari 11 in da se je Piletič, ki mu je prej obetal svoj glas, zahrbtno preril do predsedniškega mesta. Ko je Piletič otvarjal verifikacij-.c'ko debato, mu je segel v besedo ter s svojim vpitjem povzročil v skupščini pravo zmedo. Ko so mu drugi skušali dopovedati, da Je vse v redu, je vee razkačen vpil: Jaz sem poslanec črnogorskega naroda. komur ni to prav, pa naj gre ven! Z veliko težavo so mu dopovedati, naj molči, a šele po končani seji so nru raz-tolmačili, da nI bilo nobene prevare ta da bodo stalnega predsednika Skupščine vo-!
  • Slo«ja< v Ce» lju. v kateri so včlanjeni naši napredni ju-goslovens-ki akademiki, bo priredila v soboto 9- januarja 1937. svoj običaimi ples v v^eb gornjih prostorih Narodnega doma. Igral bo Ronny jazz iz Ljubljane. Celjska društva prosimo, da bi upoštevala to obvestilo. e— Poskusen vlom na Teharju. Pred dnevi so poskušali neznani storilci vlomiti t podružniuno trgovino P. Godca ob ban o vinski cesti Teharje Štore. Prerezali iin dvignili so železni zastor na izložbenem oknu. Ker pa se je bližal po cesti voz, so se prestrašili in so zbežali. Odnesli niso ničesar, pač pa so brez^rčneži zastrupili psa čuvaja. e— k'n® Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefiTan »Pet rog rajski slavček* z Marijo Ce-botariievo in rročn-' tednik. KINO METROPOL. Danes ob 18.15, 20.30 znana opereta »DIJAK PROSJAK« fDer Bettelstudent). Matineja ob 16. »CIRKUS SARAN«. Z Jesenic 8— Pevski oktet ii St. Jakoba v Rožo pri redi v soboto 7. t m. koncert v Krekoveu prosvetnem domu na Jesenicah. Zapeli bo do 16 narodnih, na novo barmon^iranili koroških pe»rini. Prijatelji lepe koroške na rodne pe^mi bodo v polni meri prišli n« 6voj račun. a— Letalski napad na Je«enie«. V sredt popoldne »ta prileteli iz blejske smeri dve letali, ki sta metali bombe na me&-to ki potem železniško progo. Nato 6ta odleteli proti Kranjski gori. Ljudje, ki so bili na cestah, so se umaknili v veže. Gasalci, samaritani in reševalna postaja so bito v pripravljenosti. Vaja ni dosegla nameravanega učinka, ker se nekateri ljudje niso pokoravali izdanim odredbam, delno pa tudi zaradi tega ne, ker letali nista bili pravočasno opažemi in ®o zatulile sirene šele, ko «ta brli že nad J©s blagovolijo člani poravnati članarino za prihodnje let> takoj ob prejemu letošnjih knjig. Tudi 4 knjige prihodnjega leta bodo veljaie le 20 Din. 1— Vodstvo po razstavi češkoslovaške knjige, ki ea jo bodo v soboto ob 10. uri ogleflaiki učitelji iz Ptijskega sreza v ljubljanskem Trgov«ikem domu, bo prevzel odbornik JC lige književnik g. Božidar Borko. i— Iz pritožnih bukev železniških potnikov. Tudi v novem voznem redu ne bodo upoštevane dolgoletne želje Litijanov in oko ličanov, da bi se ustavljali pri nas tudi hrzovliki. Pred vojno, pa tudi še kasneje fimo imeli to ugodnost in je bila frekvenca zadovoljiva. Litija je sedež »reza in vseh ostalih uradov, imamo mnogo obrti in veliko predilnico. Gostje od zunaj pa morajo zdaj prestopiti v Ljubljani ali v Zidanem mostu iz brzovlaka in čakati včasih tudi po več ur na zvezo z osebnim vlakom. Značilno je, da ne postajajo zdaj prav nič brzovla-ki na v«ej progi od Liubljane do Zidanega mosta. Zadevno prošnjo so nedavno odloču jočUn predloži M predstavniki občine, predilnice in v^eh tukajšnjih organizacij in ustanov tudi pismeno. Z novembrom so nam ukinili na fitijsiki post a g tudi returke. VRak dan gre stotina Litijanov v Ljubljano. V®» ti «o kupola povratne karte že doma in eo tako razbremenili ljubljansko postajo. Zdaj morajo ®eveda naši potniki povarožaiti drenj tudi t Ljubljani. Iz Hrastnika h— Velik koncert. V soboto 7. t m. ob 20.15 bo v dvorani Sokolskega doma pod okriljem Glasbenega društva veMk solistični koncert. Nastopita priznana umetnika: Zlata Gjungjenac, primadona ljubljanske opere, ter g. Andrče, vijolinski virtuoz i-z Gradca. Oba spremlja prti klavirju kaHni§ka družba p;vovar-np Union. Ljubljana. 9) Sire Fran jo, Kr» Jesenice, 2) Kopač Jernej, poslovodja tvrdke Svečama Pax Kopač & Štele, družba z o. z., Ljubljana, 3) Kmetic Alojzij, ravn. tvrdke Tovarne klobukov »Sešir« d. d. Škoifja Loka, 4. Dr. Aha-čič Kozma, imetnik tvrdke Kajetan Ahačič Tržič, 5) Olup Joža, imetnik tvrdke »Triglav« jugoslovanska izde-lovalnica perila Olup Josip in drug, Ljubljana, 6) Inž. Bonač Stane, proku-rist tvrdke Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija I. Bonač sin, Ljubljana, 7) Medič Franjo, poslovodja tvrdke Medič—Zanki, d. z o. z., Ljubljana. 8) Tosti Avgust, član upravnega sveta tvrdke Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani, 9) Adamič Anton, poslovodja tvrdke »Lka« mehanična tovarna pletenin, d. z o. z., Kranj, 10) Seunig Ivan ml., imetnik tvrdke »Seta« Ivan Seunig, Tacen p. St. Vid n/Lj.. 11) Majdič Demeter, javni družabnik tvrdke Majdič Vinko, Kranj, 12) Roglič Dragotin, industrijalec, Maribor. Trgovinski odsek 1. voL okrožje: Ljubljana mesto: kandida- ta: 1) Smrkolj Albin, javni druž. tvrdke Nickelsbacher & Smrkolj, trg. z dež. pridelki, Ljubljana (nosilec), 2) Merhar Anton, trg. s pletarskimi izdelki. Ljubljana; namestnika: 1) Volk Avgust, trg. z dež. pridelki, Ljubljana, 2) Kačar Ka-čar Karel, trg. z zeljem, Ljubljana. 2. vol. okrožje: Dravska banovina izvzemši Ljubljane: kandidati: 1) Gorjane Franc, , tig. z lesom. Kranj (nosilec), 2) Pin-ter Ferdo, javni družabnik tvrdke Pin-ter & Lenard. Maribor (trg. z železni-no), 3) Senčar Milko, trg. z meš. bi., Ptuj, 4) Elsbacher Konrad, imetnik tvrdke Elsbacher And., trg. z meš. bi., Laško, 5) Rojnik Ivan. trg. z meš. . blagom, Slovenjgradec, 6) Jelačin Ivan, trg. z meš.' bL, Ljubljana. 7) Kavčič Josip, poslov, tvrdke Eleganc d. i o., z-, Ljubljana, 8) Senica Josip, trg. z meš. blagom. Domžale, 9) Fazarinc Anton, trg. s &pec. in kol. bL, Celje, 10) Plut Martin, trg. meš. bi., Črnomelj, 11) Hrastelj Jože, trg. z meš. bi.. Gornja Radgona, 12) Tavčar Franjo, poslovodja tvrdke Jugoport d. z o. z., špedicija. Rakek. 13. Cukala Maks, trg. z meš. blagom, hmeljem, lesom. Tabor, Ojstriška vas. 14) Kastelic Edmund, trg. z meš. blagom. Novo mesto; namestniki 1) Resman Jože. trg. z meš. bi., Zapuže pri Lescah. 2) Oset Miloš, trg. z meš. blagom. Maribor, 3) Vilar Venčeslav, trg. z meš. blagom, Ljutomer. 4. Pavlin Vinko. trg. z meš. blagom, Trbovlje, 5) Fiirsager Leopold, poslovodja tvrdke tvor. orožja d. z o. z., Radovljica. 6) Logar Jernej, trg. z meš. blagom. St. Vid n/Lj., 7) Verbič Anton. trg. s spec. blagom. Ljubljana, 8) Auguštin Tvan. trg. z dež. pridelki. Rateče. 9) Smolčnik Ivan. javni druž. tvrdke Klobasa Janko & Smolčnik Ivan. Slovenjgradec (trg. z meš. bi.) 10) Onič Davorin, trg. z meš. blagom. Ribnica. 11) Krišnik Ludvik trg. z usnjem. Rajhenburg. 12) Vidmar Tvan. trg. z meš. blagom. Brežice. 13) Macnn Anton, trg. z rnanuf. in konfekcijo. Maribor. 14) Sircelj Srečko, trg. z me*, blagom. Mokronog. Obrtni odsek V obrtnem odseku še niso vse liste potrjene. V onih volilnih okrajih, kjer je poleg kompromisne liste vložena še druga lista. se bodo morale vršiti volitve. Včeraj je glavni volilni odbor potrdil še eno listo za obrtni odsek, in sicer za 4. volilno okrožje (Ljubljana okolica) z nosflcem Iv. Šimencem. vrtnarjem iz Ljubljane. ste, se bo vršil po določbah knrmsitega dogovora, podpisanega 28. oktobra, ki je sestavni del konvencije o trgovini in plovbi. Ta konvencija o trgovini in plovbi med Turčijo in Jugoslavijo je stopila v veljavo 5. novembra in velja za leto dni. Podaljšala se bo tiho za isto dobo, če ne bo odpovedana z odpovednim rokom 2 mesecev. Razdelitev lesnih kontingentov za Italijo Vprašanje razdelitev lesnih kontingentov za Italijo še vedno ni rešeno. Kakor dozaavamo je to vprašanje pred odločitvijo in bo prihodnji teden sklicana v Beograd posebna konferenca, na katero bodo pozvane v&e lesne strokovne organizacije. Predvsem gre za vprašanje, kdo bo delil te kontingente. Po sporazumu z Italijo mora naša država to vprašanje urediti. Iz Beograda poročajo, da bo o tem izdan poseben pravilnik, ki menda ne bo uredil samo kontrole izvoza lesa v Italijo, temveč tudi v druge države, tako da bo ves izvoz reguliran in da bo ponudba na inozemskih tr-žiščilh v skladu s povpraševanjem. Izvozna dovoljenja bo menda izdajaj posebni urad za izvoz lesa, ki bo priključen Zavodu za pospeševanje zusnanje trgovine. Lesni izvozniki v Sloveniji zahtevajo za ta primer, da se ustanovi posebna poslovalnica takega urada v Ljubljani, ki naj končno dodeli kontingente posameznim izvoznikom v okviru onega dela skupnih kontingentov, ki bi bil rezerviran za Slovenijo. Iz Sibenika poročajo, da doslej šc ni šel noben tovor lesa v Italijo. Sele zadnje dni je nekaj trgovcev iz Genove stopilo v zvezo s »Sipadom« glede izvoza nekaj tisoč kubičnih metrov lesa v Italijo in se pričakuje, da bodo odpremljeni prvi transporti sredi tega meseca. Uvoz iz Italije pa je postal že zelo živahen. V zadnjem času so italijanski trgovci napravili že velike zaključke in so prodali okrog 40 vagonov italijanske bombažne preje za dobavo v novembru D decembru. Na Sušak so tudi ie prispeto pošiljke italijanskega riža in nekaj vagonov volnenega blaga, pričakujejo pa še več ladij z italijanskim blagom. Naše gospodarstvo v septembru Iz mesečne«,i statističnega poročila Narodne banke posnemamo naslednje zanimive podatke. Promet z efekti na jugoslovanskih borzah, ki je v avgustu padel na 8 milijonov Din (lani 22), se je v septembru zopet dvignil na 25 milijonov (27). Devizni promet pa se je nadalje dvignil na 299 milijonov (lani 145, predi. 107). Indeks cen v trgov'ni na debelo se je od avgusta na september poveča) za 1.0 na 67-0 (lani 67.8, predi. 63.2); predvsem je narasel indeks cen živine in živinskih proizvodov za 2.3 na 64.9 (lani 53.6). Tudi 'ndeks cen v trgovini na drobno je od avgusta na september narasel v Beogradu za 0.5 na 78.2 (lani 78.7), v Ljubljani je popustil za 1-0 na 82-2 (lani 82.1). V Zagrebu je ostal na nespremenjeni višini 79.5 (lani 78.5). Hrtnilne vloge pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji so od 1. avgusta do 1. septembra popustile za 23 na 10.579 milijonov, pri tem pa so bile za 278 milijonov večje nego v lanskem letu. Hranilne vloge pri Državni hip^tekiirni banki in Pošt-ni hranilnici se zadnja dva meseca niso dvignile in so ostale na višini 2119 milijonov. Pri 20 naivečjih bankah v Jugoslaviji so se blagajniška sredstva povečala od konca avgusta do konca septembra za 33 na 289 milijonov (lani 256. predi 201). Hranilne vloge pri teh bankah, ki so bile zadnje mesece na skoro nespremenjeni višini. pa so popus/tile za 16 na 3046 milijer nov. Železniški tovorni promet je bil v septembru zelo živahen in je bilo naloženih 155 000 vagonov (iland 153.000, predi-137.000). Znatno povečanje izvoza v Nemčijo in Anglijo Po delnem zastoju izvoza v Nemčijo, ki smo ga zabeležili v avgustu, ko smo izvozili v Nemčijo za 85.4 milijona Din, se je v septembru izvoz v Nemčijo dvignil na izredno višino 112.7 milijonov Din (lani 52.2). Uvozili pa smo iz Nemčije v septembru za 72.4 milijona Din (lani za 52.0). V znatnem obsegu se je v septembru dvignil tudi naš izvoz v Anglijo, ki je že v avgustu dosegel 29.7 milijona Din (lani 12.7), v septembru pa se je povzpel na 64.0 milijona Din (lani 14.8). Kakor smo že poročali se je izvoz v Italijo, ki je znašal v avgustu le 9.5 milijona Din, v septembru dvignil na 17.0 milijona Din (lani 71.1). Povečal se je tudi izvoz v Avstrijo na 70.0 milijona Din (lani 61.7) in izvoz v Grčijo, ki se je povzpel na 42.9 milijona Din (lani 19.3). Nekoliko manjši pa je bil izvoz v češkoslovaško, ki je znašal 60.4 milijona Din (lani 63.0). Gospodarske vesti s Določitev obsega trgovinske izmenjave s češkoslovaško. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da »e priano v petek 6. novembra v zunanjem ministrstvu gospodarska pogajanja med našo in češkoslovaško delegacijo. Češkoslovaška delegacija je že prispela v Beograd pod vodstvom pooblaščenega ministra Hanoška. Naši delegaciji pa načeljuje dr. Svetislav Predič, načelnik zunanjega ministrstva. Delegaciji bosta dokončno določili načrt izmenjave za leto 1966-37, o katerem so že razpravljali v Bukarešti na zadnjem zasedanju gospodarskega sveta Male antante. O priliki pogajanj bo na novo urejeno tudi vprašanje preferenc v Češkoslovaški, ki so določene v češkoslovaških kronah, ki je bila med tem časom dvakrort devalvirana. skupaj 30%. Zato je treba višino teh preferenc znova določiti- Gre tudi za to, da se oni kontingen/ti. ki jih je naša država dobila v času izvajanja sankcij (za vino) uvedejo kot stalni kontingenti. Predvideno je, da s>e v bodloče naš izvoz v Češkoslovaško poveča na 700 do 800 milijonov Din letno. Tudi Češkoslovaška zahteva nekatere olajšave pri uvozu v našo državo. = Spremembe pri tiskarni Merkur. V sredo se je vršil 14. redni občni zbor Trgovsko industrijske d. d. »Merkur« v Ljubljani, na katerem je prišlo do sprememb v vodstvu podjetja. Večinski paket delnic je od Banovinske hranilnice kupila Banovin-ska zaloga šolskih knjig in so zaradi tega vstopili v upravni odbor predstavniki nove lastnice, in sicer pisatelj Finžgar, prof. Osana, načelnik banske uprave dr. Hubad in prof. dr. Kotnik iz Celja. Izstopili pa so dr. Vladimir Ravnihar, prof. dr. Vidmar in Ivan Pipan. =3 Vnovčenje klirinških nakaznic na marke. Narodna'banka ie sprejela 6klep, da se morajo v-si čeki na klirinške marke prodati na domačih borzah v 15 dneh po njihovi izstavitvi. Po tem rok« na borzi ne bo mogoče trgovati s čekovnimi markami. Glede nakaznic in čekov, izdanih pred 31. oktobrom t. 1., poteče njih rok za prodajo na borzi 15. novembra ti. c = Ureditev yprašanja starih terjatev v Madžarski. Iz Budimpešte je prišla v Beograd posebna madžarska delegacija uradnikov madžarske Narodne banke in zastopnikov madžarskega zunanjega ministrstva z nalogo, da z našo Narodno banko pripravi tereai za ureditev plačal, kar je pogoj za zaključitev pogajanj za trgovinsko pogodbo, ki so bila prekinjena v septembru v Budiimpešti. Madžarski zastopniki so imeli več sej z zastopniki naše Narodne banke. Po dobljenih informacijah so našli način, po katerem 6e bodo mogla pripraviti sredstva za izplačilo blokiranih terjatev naših izvoznikov na Madžarskem. Izvozniki bodo prišli do svojih terjatev, kakor hitro bo^ta upravi novčaničnih bank podpisali dogovor. Izvozniki v Madžarsko ne bodo več izpostavljeni oviram, kakršne eo imeli doslej s svojimi terjatvami. To velja zlasti za izvoznike takozvanih kontingentiranih predmetov, vendar se bo tudi izvoz drugega blaga lahko razvil brez velikih ovir. Ne zahtevajte enostavno „eno tubo zobne .paste", ne ampak izrecno hlorodont kakovostno zobno pasto za veliko in malo Jugoslovanski proizvod kaznice v lirah so precej popustile in so bile zaključene po 2.65. Klirinški čeki v markah stanejo v Ljubljani 14.17, v Beogradu 14.0183 in v Zagrebu 14.04, odnosno za konec novembra 13.91 in za konec decembra 13.85. Na zagrebškem efektnem tržišču je postala tendenca mlačnejša. V vojni škodi ni bil zabeležen tečaj (▼ Beogradu 378 — 378.75). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa l)evt» Ljubljana. Amsterdam 2337.65—2352.25, Berlin 1743.03—1756.91, Bruselj 732.45— 737.51. Curih 996.45—1003.52, London 211.74—213.79, Newyork 4304.76—4341.07, Pariz 201.59—203.03, Praga 153.44—154.54, Trst 227.70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2325, London 21.2775, Newyork 435.125, Bruselj 73.50, Milan 22.95, Amsterdam 234.50, Berlin 175, Dunaj 77.50, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kobenhavn 95, Praga 15.40, Varšava 81.75, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: 4% agrarne 48—49.50, 7% invest. 85 den., 7% stabiliz. 84.50—86, 7% Drž. hip. banka 91 bl„ 7% Blair 76.25—76.75, 8% Blair 85.50; delnice: PAB 192—195, Trboveljska 180—190, še-čerana Osijek 135—150, Dubrovačka <200 den. Beograd. Vojna Skoda 378—378.75. za nov. 377 den (377), za dec 376—378, 4% agrarne 49.50 bi., 7% stabiliz. 83.50 den., 6% begluške 69.25—69.50 ( 69.25—69.50), 7% Blair 76.50—77. 8% Blair 85.75—86.50, Narodna banka 6900—7000, PAB 193—194 (193.50—194). Blagovna tržišča SITO '+" Chtcago, 5. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.75, za maj 112.875, za julij 99.75. + Winnipeg. 5. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 106, za maj 107. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška Ln banatska 152 — 154; sremska in slavonska 153 — 154; baška ladja Tisa ali Begej 158 — 160; sremsika ladja Sava 156 — 158. Rž: baška 125 — 127.50- Ječmen: baški in srerosOci, 64 kg 105 — 107.50; jari 68 kg 122.50 — 125. Oves: baški, sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in sremska 100 — 102; banaska 98—100 Moka: baška m banatska 237.50 — 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207-50; »6« 177.50 — 187oO; »7« 140 — 150; »8« 105 — 110. Otrobi: baški sremski in bana tski 78 — 84. Fižol: baški beli brez vreč 198.50 — 202-50; * vrečami 200 — 205. B0MBA2 '+' Liverpool, 4. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.68 (prejšnji dan 6.65), za maj 6_59 (6.56), za akt 6.25 (6.20). + Newyork, 4. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.80 (11.63), za maj 11.85 (11.68). Borze 5. novembra Na ljubljanski borzi se tudi danes ofi-cielno tečaji deviz niso bistveno spremenili, le Amsterdam je nekoliko popustil. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.73, angleški funti pa so se nudili po 240.50". V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.68, v angleških funtih po 240 in v grških bon it po 33.35. Stare klirmsrH« Družabno življenje naših v Beogradu Beograd, 5. novembra Društvo Slovencev v Beogradu je pričelo letos 1. oktobra izdajati' svoje lastno glasilo, mesečniik »Beograjski Slovenec«. Te dni je izšla druga številka. S tem ii6tom so dobili beograjsiki Slovenci svoje javno glasilo, ki bo služilo samo potrebam našega življa v prestolnici, hkrati pa tudi vsem slovenskim naseljencem na jugu naše države. Nanj so se namreč naročili noši vrli Kragujevčani, ki so organizirani v kulturnem društvu »Triglav«. Tako se bo polagoma list razširil med vsemi našimi številnimi kolonijami na jugu. Li^t prinaša obširna poročila o društvenem življenju, o življenju prestolnice, osebne vesti. reklame «za društvene prireditve in oglase slovenskih tvTdk. LisC ureja poseben konzorcij, ki mu načeluje g. Slavko Savinšek, odgovorni urednik Lista je g. Vilko Boje. Po krasno usipeli Župančičevi »Veroniki Deseniški«, ki jo je priredil dramski odsek 11. oktobra v dvorani Ruskega doma, priredi društvo to soboto zvečer v dvorani , Češkoslovaškega doma (Garašaninova 39.) svojo prvo zabavo — tridicionalni Martinov večer. Društveni prireditveni odbor bo preskrbel za prijetno domačo zabavo- Naslednjo nedeljo (15. novembra) vpri-zori dramski odsek že drugo predstavo, Golarjevo komedijo: »Dve nevesti«. Predstava bo v dvorani Ruskega doma (Kraljice Natalije 33). Prireditveni odsek ima v programu društvenih zabav še Miklavžev večer, Silvestrov večer in v februarju maškerado. Tudi notranje društveno delo je v polnem razmahu. Akademiki, ki »o vstopili lao in ostala dela znaša od 120 do 150 milijonov ter bi zanj prispevala država. občina in vse zainteresirane telesno-vzgojne organizacije. Izmed mest. ki bi prišla v poštev. velja prvenstvo Bežanijski ravnini, ker najbrž prostor v Do njem gradu pod beograjsko trdnjavo kakor tudi na Banjici ne bi ustrezal. Delno mora biti stadion gotov do leta 1940. ko bodo v Beogradu balkanske igre. Končan pa bo leta 1941., ko se bo vršil 6. septembra velik vseslovanski sokolski zlet ob priliki proglasitve polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra. Prednjaški zbor Sokola Ljubljana - šiška sporoča članstvu, naraščaju in deci, da se 16. t. m. prične redna telovadba po naslednjem urniku: člani: torek in četrtek od 20.30 do 21.45 ure. Moški naraščaj: torek in četrtek od 19.15 do 20.15 ure. Moška deca: torek in četrtek od 18. do 19. ure. članice: ponedeljek in sreda od 20.30 do 21.30 ure. ženski naraščaj: ponedeljek in sreda od 19.15 do 20.15 ure. ženska deca: ponedeljek in sreda od 18. do 19. ure. Telovadba se vrši v telovadnici sokolskega doma. Vpisovanje naraščaja in dece je do 22. t m. od 16. do 19. ure. Vesti iz celjske sokolske župe. Tečaji. Pri Savezu v Beogradu so se začeli razni tečaji. Tako sta se že vršila tečaja za vodnike naraščaja in za vodnike dece, ki sta se jih udeleževala po en član iz Celja in Trbovelj. Dne 2. t. m. se je otvoril 14-dnev-ni občni tečaj za članice. Posečata ga sestri Zdenka Dolničarjeva iz Trbovelj in Manca Korbanova iz Gornjega grada. Dne 16. t. m. priredi savezno načelstvo enotedenski tečaj za vrhunske telovadke. Tudi na tem tečaju bo zastopana celjska sokolska župa. — V nedeljo 8. t. m. bo v Narodnem domu v Celju plenarna seja žup-ne uprave. Na dnevnem redu je 10 točk. — V nedeljo, 8. t. m. ob pol 10. dopoldne se bodo pričela na vojaškem strelišču v Celju župne strelske tekme. — Savezni prosvetni odbor je sklical za nedeljo, 8. t m. v Beograd konferenco referentov za sokolska gledališča, katere se udeleži tudi župa po svojem delegatu. — Vestnik sokolskih žup Celje in Kranj. Izšla je 8. št. z uvodnim člankom br. Smertnika »Vaje z orožjem«, ki bo nedvomno zbudil veliko pozornost. Brat Beznik iz Kranja opisuje župni zlet v Skof-ji Loki, br. Čepin pa župni strelski tečaj v Celju. V tehničnem delu objavljata vadbeno snov brata Prelog in Burja. Sledita objava izidov okrožnih lahkoatletskih tekem in poročilo br. Ferenčaka o mladinskih tekmah na Dolu pri Hrastniku. Za vsesokolski zlet v Pragi je dospelo v predpisanem roku zveznemu načelništvu češkoslovaškega sokolstva 73 predlogov za proste vaje raznih oddelkov, ki bodo takrat nastopili v velikih množicah. Predlogi bo bili oddani posebni komisiji načelništva, da jih točno preuči Radio Sobota, 7. novembra Ljubljana 12: Pester program na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila _ 13- Čas, spored, obvestila. _ 13-15: Plošče. _ 14: Vremenska napoved. — 18; Za delopust igra Radio orkester. — 18.40; Pomen rudarstva za naše nar. gospodarstvo (inž. Viktor Gostiša). — 19: Čas, vreme, poroči>l«L, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura: Religiozni duh naše sodobne poezije (dr. Dušan Stojanovič iz Beograda). _ 19.50; Pregled sporeda. — 20:' O zunamji poslika (dr- A. Kuhar). — 20.20: Koroške narodne pesmi poje kvartet iz Roža. _21.10; Godba na pihala (plošče). — 21.30; Domači zvoki (Radio orkester). — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17.20: Narodna glasba. _ 19.50: Ciganska kapela- — 20; Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Lahka glasba.—Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20; Koncert orkestra in solistov. _ 22.2(}: Plesna muzika. — Praga 19.15;: Ples. _ 20.15: Koncert vojaške godbe. — 21: Orkestralna glasba in recitacije. — 22.15; Plošče. — 22.30: P^na muzika. — Varšava 19.30; Koncert orkestra. — 20; Poljske narodne pesmi. — 21- Finska glasba. _ 21.30: Plošče. _ 22: Lal^a glasba na plolčah. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 15.25: Romantiki moškega zbora. — 17.05: Plošče po željah naročnikov. — 18; Narodne pesmi. — 19.15; Klavirski koncert. — 20.25; Godalni orkester in vojaška godba. _ 22.50; Plesni orkester. —24: Ciganska godba. _ Berlin 19: Romantična gla6ba. — 20.10; Pester program v naglem tempu. _ 24: Plesna muzika s plošč. — Munchen 19.40: Klavirski koncert — 20.10; Kompozicije Favla Linekeja. — 20.50; Lov za kičem. _ 22.20; Mešan program. _ 28: Nastop muzikantov v«eh kalibrov. _ Stutt- gart 19; Šlagerji na ploščah. — 20.10: »V deželi jezer in losov«. — 22.30; Plošče. — 23: Poonr aa ptos, — 24; Nožni koncert. > »JUTRO St. 258 6 r t fi »a isteBa Zid brez malte i Pf^d padcem šp3nskc pfw?totiilcf Dan in noč utrjujejo okolico Madrida Nov način gradnje, pri katerem ne bo več treba „ lepiti" opeke - Vila v petih dneh IHMHHHIMIHIIIIIIHMMK Zobovje In duševne bolezni Najlepša med lepimi kjer je računata e prehodnimi poplavam 1. da as bo obdržal stari način gradnje, toda v splošnem bo zmagal novi način, ne samo za to, ker je hitrejši ln cenejS, temveč tudi zato, ker je praktičnejši. Ena izmed njegovih velikih prednosti je ta, da ostanejo zidovi po tem načinu res suhi, da niso hidro&kopični in da se talna vlaga ne more dvigati od plasti opeke do plasti opeke, ker učinkujejo heraklitni traki v tem pogledu kot izolatorji. To je pa tudi vejika higienska prednost. Povsod tam, kjer je treba kakšna poslopja postaviti hitro ali kjer se uporabljajo le krajši čas morajo biti absolutno suha, n. pr. skladišča, je novi gradbeni način naravnost idealen. Tudi tam, kjer ©e poslopja čez leta podere jo, bo imel gradbeni način s suhimi zidovi velike prednosti. Kakor so opeke polagali, tsfko jih bodo jemali narazen. Po starem načinu se izgubi pri rušenju zgradb veliika množica opeke, ki se pri tem rušenju razbije, preostale opeke pa je treba očistiti ometa, preden jo je mogoče kje drugje uporabiti. To pomeni izgubo časa in materiala, ki bo v bodočnosti odpadila. Tako hitro, kakor se bo kalkšno poslopje postavilo, se bo v bodoče tudi poruš:lo. In če se bo kdaj zgodilo. da naročnik ne bo zadovoljen 3 svojo novo hišo, ne bo to nobena nesreča. Nekoliko dni bo potrpel in že bo stala pred njim popolnoma drugačna vila, ki bo ustrezala njegovim željam. Ali niso te prednosti res velikanske? če ne veš — zdaj izveš Ostrige navadno ne gredo globlje nego 10 m, vendar eo pavrste, ki žive tudi v globini 1100 m. V enem samem poletju more velika ostriga izleči do 60 milijonov jajčec. Kadar žre. brizgne približno vsakih 20 mi« nut liter vode skozi 6voje te^o. Strup bacilov tetana ie eden najhujših strupov. Vendar učinkuje zelo različno na različne živali. Količina, ki je potrebna, da umori kokoš, bi n. pr. lahko umorila 500 konj. Mlada Chicažanka Patri cija Maguireova Je spala nepretrgoma 18. mesecev. Njeni svoj« ci in zdravniki so poskušali vse mogoče, da bi jo zbudili, pa ni šlo. Med tem nevzdram* nim spanjem je dekle prebila 6e pljučnico in 60 jo morali operirati. Tudi v 6tarih časih 60 odločitve sodnikov prj športnih igrah pogostoma zbujale de* jansko nevoljo igralcev in gledalcev. Najhujše je bilo menda 1. 532. na konjskem dirkališču v Bizancu. Takrat po se ljudje sprli zavoljo neke sodniške odločitve, pa je iz tega spora nastala prava večdnevna državljan* eka vojna, med katero je bilo ubrtih nič manj nego 30.000 ljudi, a velik del me6ta se je spremenil v razvaline.... Nekaj časa so se bali, da bodo konji izumrli, toda nove statistike kažejo, da njih število sitalno narašča. V Rusiji Imajo danes kakšnih 30 milijonov konj, v Zedinjenih dr« žavah, kjer je največ avtomobilov, 12 mi* lijonov. v Nemčiji 3.5 milijona, na Angleškem pa 1 milijon. Filmski igralec John Miljan je po lastnih podatkih doslej v raznih filmih umrl 400-krat na 40 različnih načinov. Ustrelili eo ga, obesili, zabodli, obglavili, na električnem stolu usmrtili, iz letala vrgli, poginil je od gladu, od mraza, od vode-pa še vedno živi. Miličniki kopljejo jarke, da bi zadržali pohod vojske generala Franca V Madrida že primanjkuje vode Mlada madridska mlličnica iz anarhistične čete »Nezmaglflvi« na straži poleg vojaškega avta. Vozilo Je »okrašeno« z grozotnim simbolom, žensko lobanjo, bržkon« lobanjo lz grobnice karmeličank v bližnji cerkvi. V Pčtzleinsdorfu v Avstriji so pred kratkim postavili neko vilo na nov gradbeni ®ačin v manj nego petih dneh. 2e mnogo let so iskali tehniki vsega »veta postopek, kako bi izdelovali suhe zidove, ki bi prilično sličili zidovem, kakor so jih gradil doslej. Po dolgoletnih poskusih se je rešitev tega prcb'ema posrečila končno dvema dunajskima inže-Berjema. Iznrslila sta si nov gradbeni način, k{ gradnjo v dosedanjem smislu odpravlja. In stvar je tako preprosta, da Be bodo ljudje v nekoliko letih z začudenjem vpraševali, zakaj nismo pri naši irisoko razviti tehniki prišli že davno do ftega Kolumbovega jajca. Na vrsto opeke, ki se zlaga na običajen način, pride po tem novem postopku po]-jdrug centimeter debel trak heraklita, na heraklit spet plast opeke in tako dalje-Heraklit nadamestuje tu čisto preprosto omet in dolgotrajno napolnitev .vmesnih prostorov med plastmi. Pri tem pa je trdnost zidu enaka kakor pri dosedanji zidavi ali pa še včja. Lajiiku se bo sicer dudno zdelo, da opek ni treba »lepiti« drugo na drugo in drugo k drugi in da so vendar trdno povezane med seboj. Toda to je uniljivo, kajti tenki trakovi heraklita paralizirajo vse sile, ki hočejo v zidu narazen, in to popolnoma zadostuje. Dolga Vrsta znanstvenih poskusov dokazuje, da Je novi gradbeni način v vsakem pogledu neoporečen. Ta gradbena način pa Ima pred starim še mnogo velikanskih prednosti. PrvSČ daje takoj subo steno. Z vselitvijo v novo hišo m treba več čakati kakor doslej. Kakor hitro je zgradba postavljena, se že lahko preselimo vainjo. Do danes so gradili hiše običajno tako, da so v jeseni dokončali stavbo v surovem stanju, potem je bilo treba čakati, da se čez zimo posuši. Šele z novim lepim letnim časom je b lo mogoče mislitii na to, da se dovrši popolnoma, kajti malta vendar zmrzne, če pade temperatura pod ničlo, in ni mogoče z njo nič napraviti. Gradbena stroka je bila doslej, kakor vsi vemo, izraz:ta sezonska stroka — v bodcčnosti bo lahko dejovala vse leto Kaj to za narodno gospodarstvo pomeni, ni potrebno šele natančneje razlagati. Nešteto ljudi, ki jih gradbena stroka zaiposluje, ne bo Več obsojenih, da bodo dolge mesece brez dela, porast števila brezposelnih, ki je v jeseni reden pojav, ki se ga vse boji, ne bo več delala gospodarskim krogom skrbi, vsaj ne več v tolikšni meri kaikor do danes. Sicer bosta v človeku zakoreninjeni kom-servatizem in nezaupanje do vsega novega pripomogla k temu, da v tem pogledu ne pridemo čez noč do boljših razmer v tem pogledu, toda kakor pravi sloviti strokovnjak, paxxfl?sor dunajske tehnične visoke šole dr. Rudolf Saliger, ni upravičen noben dvom, da ne bo minilo desetletje, ko se bo ta izum uveljavil po vsem svetu. Seveda bodo primeri, kakor v krajih, Španska prestolnica je v resni stiski za vodo. Tukaj vidimo ženske na nekem trgu, kjer pričakujejo prihoda kamiona s cisternami Angleška zdravstvena oblast poroča o zelo čudnih zvezah, ki jih je odkrila med zobovjem in duševnimi boleznimi. Nekaterim pacientom, ki so trpeli za duševnimi motnjami, so izdrli samo vse štiri »zobe modrosti«, pa se jim je duševno ravnotežje vrnilo. V drugih primerih je na sličen način učinkovala odstranitev bezgavk. Zdravniki so bili nad uspehi te preproste terapije seveda presenečeni in sedaj upajo, da bodo na isti način lahko ozdravili marsikatero obolenje, ki smo ga smatrali doslej za neozdravljivo. Specialisti na vseučilišču v Birminghamu nadaljujejo po- Sodna taksa je očuvala zakon V Cambridgeu sta se hotela neka zakonca po dolgem srečnem zakonu ločiti iz nekega malenkostnega razloga. Tožbo sta bila že vložila, pa eo jima dejali, da je ločitev zakona zvezana s stroškom dveh funtov šterlingov. Torej sta začela mož in žena štediti, da bi imela ob terminu ta denar 6kupaj. Mož ni več kadil, žena pa se je xl-poveda^a vožnjam e cestno železnico. Ločitveni termin se je bUžal in hranilnik obeh zakoncev se je polagoma polnil. Ko pa je ločitveni Sodnik te dni oba pozval, naj prideta k razpravi, je našel sodni sluga njiju stanovanje zaprto. Istočasno eo prejeli na sodišču razglednico iz nekega kopališkega kraja. S to razglednico ®ta ee zakonca oprostila, da ne moreta priti na razpravo, ker sta si stvar premislila in sta uporabna prištedenih 5 funtov rajši za pomiritveno potovanje. Meka zaljubljencev Tat ima do ljubezni isto pravico kakor J. J. Rousseau • • • V Charmetteeu pri Chamberyju na Francoskem pripravljajo velike svečanosti na čast Jeanu JacQuesu Rousseauju. ki se je tam pred dve sto leti nastanil pri ge. War» rensovi. Ze od početka prejšnjega stoletja je Charmettes pravi romarski kraj za za« ljubljene, nekoliko eksaltirane dvojice. V zlati knjigi, v katero se ti zaljubljenci vpisujejo. bereš vsakovrstne zanimive opazke. Neka dama je n. pr. zapisala: »Zal mi je, da ni mojega moža pri meni, da bi z mano proslavil spomin na oba velika zaljubljen« ca.« Pod temi besedami je nje podpis in naslov, na žalost pa ni zapisano, kako dolgo je bila že poročena. Med množico mladih ljudi sta zbujala veliko pozornost dva mlada človeka, ki sta prihajala zelo često v Charmettes v zelo 6taromodni obleki, toda z dragocenimi dra* gulji. Tudi policija se ie začela sčasoma zanimati zanju in ju je končno prijela, ker je ugotovila, da gre za mednarodno tatinsko dvojico, ki ee je bila specializirala na dras gocea nakit. Eo eo ju vprašali, zakaj sta 6i izbrala prav Charmettes za prizorišče svojih sestankov, sta ponosno odgovorila; »Tat ima pač isto pravico do ljubezni kakor Jean Jacques Rousseau.« Temu policija ni opo* rekala. ni pa jima priznala pravice, da bi smela zaljubljence pleniti in ju je dobro zašila. 19-letna senorita Antonita Arques lz Barcelone, »gospodična Španija«, ki so jo na lepotni tekmi v Tunisu Izbrali za novo evropsko lepotno kraljico. ..........................1 I ■ I *••••., V znamenju brezposelnosti V londonskih bankah so sedaj prvič uvedli robote, ki menjavajo denar, sprejemajo vloge, dajejo potrdila itd. Za sedaj delajo ti roboti le v urah, ko so okenca zaprta. Za sedaj... Italija ima najmanj čeprav se M ar coni ponaša ša z izumom radiotelegrafije Iz neke najnovejše statistike Društva na* rodov je razvidno, da ima med v^emi evropskimi državami Italija, torej dežela mo= ža, ki se ponaša za izumitelja radiotelegra--fije, najmanj radijskih aparatov. Na 1000 prebivalcev pride tam samo 12 lastnikov radijskega aparata. Največ radijskih sprejemnikov je prijavlje nih seveda v Ameriki. Tam jih je 22 milijo* nov. Med 1000 ljudmi jih je v Zedinjenih državah 177 takšnih, ki imajo ®voj radijski aparat. Med evropskimi državami so sever« ne po vsem videzu najbolj naklonjene radiu. Na Danekem pride na 1000 prebivalcev 164 radijskih aparatov, na Angleškem 160, na Švedskem 133. Zelo malo takšnih apa« ratov imajo razen v Italiji še na Poljskem (14 na 1000 ljudi), v Rusiji.(16 na loOO) in na Madžarskem '40 na 1000). Na Češkoslovaškem odpade 57 lastnikov radijskih spre« jemnikov na 1000 oseb, v Franciji pa 62. Rokavice pred 3000 leti Morilec v gorečem seniku V Lardiersu na Francoskem so orožniki zasledovali nekega 18-letnega mladeniča po imenu Ughetti, ki je bil nenadno znorel in umoril sedem oseb. Morilec se je skril v neki senik pod seno. Da bi jim več ne ubežal. so orožniki senik zažgali. Ko je morilec uvidel, da ne bo mogel uteči. si je pognal kroglo v glavo. Ko je senik dogorel, so našli samo še njegovo zogljenelo truplo. »Nepremagljiva" anafMrtta skuse v to smer in vsi angleški psihiatri so izjavili, da so pripravljeni svojim pacientom izdreti skrajne kočnike, da bi dospeli na ta način morda do novih medicinskih spoznanj. Iz dosedanjih številnih opazovanj je sklepati, da ne gre za kakšno praznoverno špekulacijo, temveč za resno znanstveno spoznanje. V vseh primerih so duševne motnje izginile ne samo začasno, temveč trajno. Sedaj hočejo dognati, za katere bolezni je ta preprosta »operacija« sploh primerna. Zdi se, da gre za učinke v zvezi z notranjo ■sekrecijo. ie pred kakšnimi 3000 leti »o poznali ro-vice. Homer poroča, da je nosil Odisejev oče Laert pri delu rokavice, da bi si varoval roke. Tudi v starem Rimu.eo nosili ob času propadanja rokavice, vendar so jih smatrali za mak pomehkuženo%ti Od Rimljanov so se nošnje rokovic naučili Galci in Germani, ki so pa uporabljali le napest-nioe, pri katerih je imel le palec posebno vrečico. V srednjem veku so za lov in vojno nosili železne rokavice, ki bo bile znotraj prevlečene z usnjem ali blagom. Kadar so kakšnemu svobodnemu mestu v tistem času podelili pravico za prirejanje sejmov ali za kovanje denarja, se je to dogajalo e predajanjem rokavice. To je tudi vzrok, da ima toliko mest v svojih grbih rokavice, ki jih le zmotno smatramo za roke. Na Francoskem so v 17. in 18. stoletju počeli velikansko razsipava nje z rokavicami, ki so bile posute z dragulji. Tako je kardinal Richelieu podaril kraljici Mariji Medicejski šest bogato okrašenih pa- rov rokavic, da bi si jo pridobil zase. Tafefc- ni darovi pa so bili zelo nevarni, kajti nf času B orgij cev so znali rokavice dobro pro« pojiti s strupom, tako da je njih nosilec* žalostno preminul, če jih je le enkrat na* taknil na roke. ANEKDOTA Naivna dama je vprašala Franca Lfezt^- kako zmore spravljati tako lepa dela na p^-pir. »N5č ni lažjega od tega,« je njegov odr govor. »Tam v proda/ja^ni preko ceste ea kupim polo papirja in potem pišem noto poleg note«. VSAK DAN ENA Konec najstarejšega lista na celini V Gentu v Belgiji je prenehal izhajati najstarejši list na evropski celini, »Gazet van GenU. List je izhajal 265 let. i Plesalec po vrvi beli strop svoje izbe. '»Pas&mg Show«J Levji delež za zmago je na njem Te dni smo poročali obširneje, kakšen pomen in kako silno organizacijo Ima ameriška volilna reklama. Skoraj še bolj nego od sposobnosti ln uglednosti kandidatov je izid volitev odvisen od spretnosti in iznajdljivosti šefov volilne propagande. Mož, ki sedi ob mizi in daje navodila nekemu prijatelju kandidata, ni nihče drugi nego glavni ravnatelj tiskovnega ln volilno propagandnega oddelka ameriške demokratske stranke. Da mož razume svoj posel, je pokazal Izid. »JUTRO št. 258 7 PetdEj 5. XI. 1935. Kulturni pregled Spomini potujočega igralca (Josip Daneš-Gradiš: Za vozom boginje Taiije. Spomini potujočega igralca. Izdala Vodnikova družba v Ljubljani). Iz starejše naše igraiske generacije na« je edini papa Danuo obiagostne preteklosti. Sedaj imamo konserva-torije, igralske šole, štipendije, dramska društva, privaten pouk pri velikih mojstrih Uspeh nove „Kvadrature kroga" Katejeva »Kvadratura kroga«, ki predstavlja v sodobni ruski dramatiki enega resnično vernih, vedrih in hkratu najbolj prisrčnih prikazov za novo podobo sveta borečega se sovjetskega življenja, je že pred leti doživela v naših krajh lep uspeh. V novi režiji in inscenaciji inž. arh. Stu-pice pa smo s »Kvadraturo kroga« dobili predstavo, ki ?e po pravici uvršča med najpomehnejše dogodke našega gledališkega razvoja. Inž. arh. Stupica je do kraja poudaril in izblikoval vse .situacijsko in karaktemo komične elemente dela, da je igra zaživela sama iz sebe in da tendenca, ki utegne biti za kakšno občutje jedka ln trdam osvaja človeka z vso neskončno prostodušnostjo in odpuščajočo razumnostjo, ki diha iz komedije. >Kvadratura kroga« nudi že farna po sebi dovolj prilike za veselo izživljanje v rekvizitu in akrobaciji in režija je s prav posrečeno, smo-treno in pretehtano zmernostjo podčrtala to stran, da nam uprizoritev daje nekakšno standardno sliko veseloigre na sodobnem odru. Sredi vedre, grenko prešerne razgibno-sti so se igralci razživeli, da so dali nekaj vzorno zgrajenih likov. Sancin in Stupica .-ta poustvarila dvoje svojeglavnih, po svoje simpatičnih tipov sodobne ruske mladine, M. Danilova in Severjeva pa dvoje njunih tragikomičnih družic, prva v knjige in teorije zagrizena komsomolka, druga pa dekle, ki se je drži še vonj po zemlji in prvobitni preproščini, a obe sta na poti skozi življenje deležni enako bridke in dobre usode. Jerman je v skopi, zgoščeni gesti predstavil partijskega organizatorja, Potokar pa je poeta črnozemljega povzdignil do dovršene, klasične figure. V celoti je igra dosegla izreden uspeh. L. M. Zapiski Knjige S'ovenske matice za I. 1936 izidejo prve dni novembra. Člani Slovenske matice plačajo letno članarino 50 Din. za ■kar prejmejo letos naslednje tri knjige: II. in 111. del Červantesovega romana »Don Ki-hotc v prevodu dr. Lebna in z ilustracijami slikarja Nikolaja Pirnata (knjigi imata po 332 strani'-) ter dr. Izidorja Cankarja »Zgo-dovino likovne umetnosti v zahodni Evropi?:, III. del, Renesansa, 1. snopič (okrog 200 strani z 90 slikami). Za vezavo vsake knjige v platno je doplačati 12 Din. I. del romana »Don Kihot« ki je izšel lani dobe novi člani broširanega za 25 Din, vezanega za 37 Din- Ob osemdesetletnici Rudolfa Stangerja. Društvo za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani priredi danes ob 18. uri v seminarski dvorani juridične fakultete predavanje prof. dr. Evgena Spektorskega; Osemdesetletnica Rudolfa Stangerja. Vabljeni v«i, ki »e zanimajo. Slovenica v reških revijah in listih. Literarna revija »Saturna (Praga, urednik dr. Mitasfav Zich, št. 3.) objavlja nadaljevanje in konec na tem mestu še registriranega »Razgovora o slovenski moderni poezij's, ki sla ga imela v praškem radiu letos v maju A. C. Nor in dr. Oton Berkopec. V istem zvezku so objavljene pesmi B. Faturja, Antona Vodnika in Mirana Jarca v prevodu Ondreja Elverja — »češke slovo« je dne 3. t. m. priobčilo v kulturni rubriki daljši članek »Slovenski prijatelj češke kulture«, ki v njem dr O. Berkopec poroča o »Jutro-vem* kulturnem pregledu in njegovem uredniku B. Borku. Časopls za zgodovino in narodopisje prinaša v pravkar iz'šlem 2. snopiču 31. letnika razpravo magistra Frana Minarika o celjski družini Trubarjevih sorodnikov Klausov. itd. In ko smo gotovi, postanemo skoraj dr, žavni uradnik. Včasih je bilo drugače. Le čitajte Dane-ševo knjigo: To je bila pot igralca, pot umetnika. Daleč v daljavi so Zagreb, Ljubljana in druga mesta, ki so imela stalna gledališča, kjer je bil igralec res umetnik. Tu pa je bil na cesti kup gladnih ljudi, ki se vozijo iz kraja v kraj, da se prežive 8 svojim »teatrom«. Visoko na vozu ponos na boginja Talija, pod njo in z njo zvesti služabniki, ki jih je tako brezsrčno vabila za seboj. G. Danes nam je odkril kos življenja, ki nam je bilo doslej precej neznano Kdor je kdaj prišel za nekaj čaea onstran Kolpe in Sotle v sosednje hrvatske in srbske kraje, je imel priliko naenkrat videti to življenje potujočih igralcev, tako polno tragikomike, da ni mogel ostati ravnodušen nasproti njilhovi usodi. Da nudi to življenje mnogo nenavadnega in zanimivega, je naravno, vprašanje je pa, kako o vsem tem pripoveduje publiki, ki ji je to življenje ne le neznano, ampak morda tudi nezanimivo, ker ji je nekoliko oddaljeno in tuje. Saj ta potujoča in stradajoča bohema nima prav za prav nikakega pomena. Tako bi sodil filister. A čitajte Da-neševo knjigo in sodili boste drugače. To je izpoved umetnika, polna solz in smeha. Smeha je skoraj več. a tudi so v njem solze. To je življenje igralca od začetka do trenutka, ko stopi na ljubljanski oder, kjer se šele začenja življenje umetnika. To knjigo bodo čitali vsi z užitkom in zanimanjem. Ne samo oni, ki poznajo našega komika z odra. tudi oni. ki ga niso nikoli videli, kerr je knjiga pisana živo in resnično in v "nji toliko življenskega in nečloveškega, da si bo takoj osvojila srce vsakega Sitatelja in čitateljice. Težko jo človek odloži, dokler je ni preČital do kraja. Ker gre tn predvsem za vsebinsko stran, ne bomo slikali oblikovnih odlik, dasi je treba priznati, da je ves čas pripovedovanja živahno in jedrnato. Zato bo to najbr-že letos najbolj čitana in najbolj priljubljena Vodnikova knjiga. Skoda, da ni izšla, v celoti, kajti posamezna poglavja pričajo, da so bila skrajšana. Lepo naslovno stran in ilustracije je oskrbel akad. slikar M. bic. L. Razprava je spisana na osnovi obsežnih ar-hivalnih študij. Ivan Zelko je prispeval »Doneske k prekmurski zgodovini« in sicer o delovanju viteških redov v Prakmurju. Med I zvest j i je izšlo dr. Frana Lorgerja »Poroči- lo o izkopavanju rimske naselbine v Gro- belcah pri Šmarju pri Jelšah«. Andrej Smo- di« piše o najdbi rimskih zlatnikov pri Ptuju, dr. Metod Dolenc pa razpravlja o vprašanju, ali se je slovensko ljudstvo zavedalo, kaj je bila pravna podlaga za njegovo avtonomno sodstvo. V rubriki Slovstvo ocenjuje Fr. Baš dr. M. Kosa izdajo »Conver- 6tio Bagoariorum et Carantanorum«, dr. Žontar Dolenčevo »Pravno zgodovino za slovensko ozemlje«, J. Turk Lukmanove »Martyres Ghristi«, M. Kos priročnik »Bur-genland"Westungarn«, Iv. Zelko Novakov »Izbor prekmurske književnosti«, Jaroslav Dolar pa med drugim dr. A. Iviča »Arhivsko gradjo«. Poročila o Muzejskem društvu v Ptuju in o Prekmurskem muzejskem društvu zaključujejo snopič. Priloga (Arhiv za zgodovino in narodopisje) prinaša nadaljevanje koroških ljudskih povesti, pregovorov in rekel v znanstveno transkribiranam narečju. Ruše in njihova planinska tradicija. Podružnica SPD v Rušah je izdala ob priliki svoje 351etnice lično opremljeno knjižico, ki jo je uredil ing. J. Teržan. Poleg propagandnih Člankov, katerih prvi je natisnjem v hrvatskem, nemškem in francoskem prevodu. vsebuje knjižica prispevke dr. Jos. Tominška (Naša granitna podružnica) Janka Glaserja (V planinsko spominsko knjigo), Davorina Lesjaka (Ruška koča in leto 1914), dr. Fr. Kovačiča (Cerkev in kult »v. Areha na Pohorju) in obsežno kroniko. Knjižica je obilno ilustrirana in pomeni stvarem donesek k domoznanstvu naših krajev. Pravopisna reforma na Poljskem. S 1. septembrom so uvedli službeno v šole in urade nov pravopis poljskega jezika. Pravopisna reforma se je izvršila pod patronan-co krakovske akademije in je bistveno popravila nekatere preosnove iz 1. 1918, ki so jim očitali, da s0 še povečale zmedo in ki jih mnogi avtorji načelni niso marali upoštevati. Novo reformo eo vestno pripravljali od 1. 1934. Delo 60 si razdelile tri poljske univerze (Krakov, Lvov, Varšava), vso tva-rino je podrobno proučila komisija najpomembnejših polonistov pod vodstvom prof. K. Nitscha. Njen končni predlog je odobrilo prosvetno ministrstvo in ga naposled službeno uveljavilo. Službeno izdajo novega pravopisa je objavila Krakovska akademija in za njo je izšla cela vrsta priročnikov, ki že upoštevajo nova pravopisna pravila. Tako obsežne pravopisine reforme kakor je sedanja sploh še ni bilo na Poljskem. Novi pravopis med drugim ureja pregibanje tuj>h imen, klasičnih osebnih imen, rabo velikih in malih začetnic, interpunkciij, okrajšav i. t. d. Zdi se. da bo sedanja reforma obveljala v večji meri kakor reforma 1. 1918. čeprav tudi njo napada del fHologov in pisateljev. Videti pa je, da fio 6e številni polemični glasovi v glavnem že izkričali in da ostane sedanja reforma za daljšo dobo definitivna- Institut za literaturo majhnih -narodov. Stalna delegatka Rumunije pri Društvu narodov v Ženevi ga. Vacarescu je stavila v komisiji za mednarodno duševno sodelovanje predlog za ustanovitev instituta, ki naj bi z vsemi sredstvi širil literaturo majhnih narodov. Ga. Vacarescu pravi v utemeljitvi svojega predloga, da so v majhnih literaturah kaj često pomembna umetniška dela in spisi visoke znanstvene vrednosti, ki pa samo zaradi tega, ker so spisani v malo znanem jeziku, ostajajo neznani širšemu svetu. Zategadelj naj bi ustanovili v Parizu institut, ki mu bodo narodni odbori posameznih držav predlagali v prevod in izdajo najboljša dela svoje literature. Predlog rumunske delegatke je bil sprejet z velikim razumevanjem, - I Ukrajinska ponija. V Lro« na Poljskem je izšla »Antologija sodobne ukrajinske poezije«, ki obsega izbor pesmi 26 pesnikov od 1. 1920. dalje, razvrščenih po literarnih skupinah simboli«ti, futuristi, novokJa«icisti in novoromantiki). Antologija je opremljena z uvodom urednika J. Pelenjskega. Drugi del antologije bo odmeriem ®amo najmlajšim pesnikom, ki eo debutirali po L 1930. Svetovni konknrz Družbe za novo zgodovino. »The New Hi^tory Societjr« v New Yorku nam je poslala razpis natečaja ®ve-tovne nagrade za najboljši Članek o splošni razorožitvi. Prva nagrada za ta članek, ki ie omejen na 2000 besed, znaša ti^oč dolarjev. Pogoji so na razpolago pri uredniku kulturnega pregleda. Napoleon kot pisatelj. Pravkar Izišla Številka pariški »Les Nouvelles Littčraire6« (31. oktobra t. 1.) objavlja iz zapuščine letos umrlega francoskega kritika in Oteramega teoretika Alberta Thibaudeta poglavje. « njegove zgodovine francoske literature, ki jo je Thibaudet pripravljal. To poglavje obravnava Napoleona kot pisatelja. Sloyeči Korzikanec se je že za mladih nog bavil z literaturo. Pozneje je izpričal svoj literarno-tvorni talent v neštetih proklamacijah in govorih, kakor tudi v ogromni korespondenci, čije izdaja obsega že doslej 30.000 pdsem. Njegov »Meinorial da Sainte-Ilelčne« s spomini in zagovori svoje politike, ki jih je večidel narekoval drugim, je po Thibaudetovi sodbi manjšega pomena, tembolj ker se ponekod vzbujajo dvomi v avtentičnost. O Napoleonovem osebnem literarnem delu sodi francoski kritik, da daleč prekaša delo pruskega kralja Friderika H. in se ne more izmed vladarskih spisov primerjati z ničemer drugim nego s tem, kar nam je ostalo po Cezarju. S © u Nekaj podatkov o silnem Hajduku Nedeljski gost SK Ljubljane je trenutno v odlični formi Odkar je nogomet postal pri nas popularen, največ privlačujejo tekme, v katerih nastopa team »majstora s mora« Hajdukovci prinašajo v igro poleg juž-njaškega temperamenta tudi svojo posebno mentaliteto, ki je popolnoma različna od mentalitete onih, ki ne žive ob morju. Zdi se, da bo to leto Hajduk iznenadll. Mora se priznati, da že davno niso bili Spličani t tako dobri formi kot so trenutno. S pridobitvijo Blaževiča, ki je igral stalno v prvem moštvu italijanskega kluba >Ambro6iane<, je Hajduk ohrabril svoje moštvo. To je stari rutinirani igralec, ki v formi ni nič popustil. Njega lahko Hajduk uporabi v napadalni ali v srednji liniji. Kar se ostalih igralcev tiče, moramo priznati, da so vsi v dobri fizični kondiciji in odlični formi. Obrambni trio Mrkušič, Matcšič, Milutin je odličen, rekli bi skoro nepremagljiv. V srednji liniji nastopajo Marušič, Purišlč, Radovni-kovič, vsi trije odlični tehničarjl ln dobri starterjL Purišlč na centerhalfu je mlad, toda zelo temperamenten in talentiran igralec. V napadu je MatoSlč m zelo na- predoval Lemešič drži svojo staro formo. Kragič, famozmi boanbarder Hajduka je strah in trepet vsake obrambe. Nekaj časa je bil bolan, toda po ozdravljenju je bil v Beogradu proti >Jugoslaviji« zopet oni >stari Kragič«. S Krulcem je seveda Hajduk tudi precej pridobil. Ta igralec ima veliko rutino in igra brezhibno. Alu-jevič v napadu je morda najslabši, toda na krilu je moštvu zelo koristen. Kaj bo igral Blaževič? Nimamo še vesti, kam ga bo Hajduk v nedeljo postavil. Gotovo pa je, da ga bo dal v moštvu na najbolj izrportavljeno mesto, ker je pač nedeljska tekma za Hajduka najvažnejša. Kako postavo bo dala Ljubljana proti temu odličnemu moštvu? Zvečer je seja tehničnega odseka, na kateri bo trener Obitz sigurno postavil najboljšo. O postavi Ljubljane bomo spregovorili v jutrišnji številki. Vodstvo te važne tekme je po sporazumu poverjeno odličnemu sodniku Mli-nariču iz Zagreba. Predtekmo odigra jesenski prvak prvega razreda ljubljansko-kranjske skupine Amater ln drugo moštvo Ljubljane. Viktor Hassl ima veseli dan Danes se poroči radiotelegrafist agencije »Avale* in dolgoletni igralec Primorja in Ljubljane g. Viktor Hassl z gdč. Ido Jenko. Čestitkam številnih športnih prijateljev se pridružujemo tudi mi s svojimil Viktor Hassl, ki spada v vrsto najpopularnejših nogometnih igralcev mlajše generacije, je začel tekati za okroglim usnjem takoj po končani vojni. Ko ee Je deta 1920. ustanovil v Ljubljani SK Ve-^na, je bil Hassl dve leti odličen branilec te enajstorice, ki je bila strah vseh juniorekih moštev v Ljubljani. Po ustanovitvi bivšega Primorja je Hassl takoj vstopil v ta klub ter igral v njem do leta 1923, ko je vstopil v mornariško službo. Hasslu nogometna žilica tudi pod orožjem ni dala miru in &e je takrat udejstvoval aktivno v dubrovniškem Gc^ku, Orjenu iz TIvta in nazadnje v zemunski Sparti. Z mornariško reprezentanco je Hassl nastopil v več tekmah po Grčiji in Egiptu, navsezadnje pa se je leta 1928 »pet vraid v Primorje. Z matično enajstorico je nato po večkrat nastopil v vseh jugoslovenSkih nogometnih središčih in tudi v Sofiji, Tretu. Gradcu, Celovcu ln drugod. Po ustanovitvi SK Ljubljane je tel Hassl zopet imed prvimi, ki so tvorili prvo moštvo tega edinega iigaškega ktuba iz naše banovine. Koliko uric je Hassl žrtvoval nogometni %ri in koliko prijetnih trenutkov je moral utrgati v vsakdanjem življenju, priča najbolj zgovorno dejstvo, da je odigral za Primorje več kot 350 tekem, nastopil v javnih tekmah več kot petstokrat in absoiviral razen tega morda celih 1000 napornih treningov, izmed katerih baš on ni izpustil skoraj nobenega. Na pragu v novo življenje ima lahko Hae«l to zavest, da je kot športnik pokazal vse odlike, pred vsem pa discipliniranost, ki je med našimi športniki žal tako zanemarjena. Ker si je tudi družico izbral med športnicami. ®o dani vsi pogoji, da bo ▼ tem športnem zakonu — disciplina nad -vse. Kljub temu pa nam srečni ženin svečano in v sporazumu z nevesto obljublja, da bo še o^tad zvest tudi nogometni žogi. V nekaj vrstah patrčna in bi takšno tekmo tudi naša gometna publika gotovo sprejela z velikim zanimanjem. LNP še Jaka na pismo! V Budimpešti se bo vršila v soboto konferenca zastopnikov teniških zvez osmih srednjeevropskih držav. Na tej konferenci se ima flkleniti sporazum o teniških tekmovanjih za srednjeevropski pokaL Službene objave LNP (Seja p. o. 4. t. m.) Spored prvenstvenih tekem dne 8. XL t. L: V Ljubljani igrišče Primorja ob 14.30 Ljubljana—Hajkiifit s predtekmo ob 13. Službujoči žigon, nadzor nad blagajno Ju-govec, rediteljstvo LJubljana; Igrišče Slovana ob 10. Slovan—Hermea, služb. Blaži-ca, oba kluba po 5 rediteljev; igrišče Mladike ob 9. Korotan—Svoboda, ob 10.30 Mars—Grafika, služb. Turk, val klubi po 5 rediteljev; igrišče Most ob 9. Slavija— Jadran, ob 10.30 Moste—Mladika, služb. Župančič, vsi klubi po 5 rediteljev; igrišče fieke ob 10. Mladika—Reka jim., eiužto. Bogdan, oba kluba po 5 rediteljev; Igrišče Hennesa ob 9.45 Ljubljana—Korotan jun-, ob 10.45 Svoboda—Slovan Jun., služb. Belič, vsi Mubi po 5 rediteljev. V Celju igrišče Olimpa ob 10.30 Laško— Jugoslavija, služb. Hrastnik, rediteljstvo Jugoslavija, ob 14.30 Olimp—Reka, služb. Igrišnik, rediteljstvo Olimp. V Mariboru igrišče železničarja ob 14.30 železničar—Atletiki, .rflužb. gkrabar, rediteljstvo železničar; igrišče bivše Svobode ob 10. Slavija—Mura, služb. Mozetič, rediteljstvo Slavija. — Tekma Maribor—Ra-pid jun. se dol»55 kot predtekma prve ali druge zgoraj imenovane tekme. O. o Maribor naj to po tvoji uvidevnosti sam uredi. V Kamniku ob 14.30 Kamnik—Mengeš. Služb. Svetličdč, Kamnik rediteljstvo. V Stražiščn p«l Kranju ob 14.30 Savica—• Gorenjec, služb. Hafner, Savica rediteljstvo. Opozarja se ponovno Savica, da Tco-likor nima po pravilniku JNS predpisanih mrež za gole, sme odigrati tekmo na , rvojem igrišču le sporazumno z Gorenj- V Sm. wJ G»ej, pmL) Ki odobrena nova pralna tega odbora. Gradjanski — ali jugoslovenski Arsenal, kakor ga laskavo naziva angleška reklama — je snoči po mnogih neprildkah za sestavo svoje enajstorice zapustil Zagreb in preko Švicc odpotoval v Anglijo. Ker je Hajdukovec Matošič v zadnjem trenutku odpovedal sodelovanje, je Gradjanski pritegnil še Concordijaša Beloševiča, tako da gre na pot s sedmimi igrači iz drugih klubov. Na zadnjem treningu so angleški »purgarji« zmagali nad Tromvajci z 8:0. JLAS v Zagrebu je v zvezi s številnimi napadi dnevnega tiska na sedanjo upravo izdal obširen komunike, v kaiterem kratko resumira doqodke pred izredno skupščino dne 11. oktobra in z argumenti zavrača vse različne napade na njegov naslov, bodisi glede sklicanja nove izredne skupščine, ka-cor tudi glede črtanja nekaterih klubov, ki niso izpolnili svojih obveznosti. Uprava naglasa dalje, da gre predaja poslov zelo počasi od rok in da je mogla ugotovili, da je bilo poslovanje bivše uprave pod vsa-co kritiko. (Dolgovi!) Sedanja uprava bo eratek rok do redne glavne skupščine na dan 20. dccembra t. 1. izrabila srmo zato. da bo pokazala pravo stanje lahke atlelike ;jri nas in opozorila na metode, ki so 6e uporabljale pri dosedanjem delu. Beograjski nogemetni podsavez je po~ nudil Ljubljani medmestno nogometno tekmo Beograd-Ljubljana, ki naj bi se igrala 3. decembra v Ljubljani. Tonudba je sim- Službeno iz SO. Delegirajo se v nedeljo 8. t. m.: LJubljana—Hajduk predtekma: Dorčec, stranska sodnika: Stiglič, Jordan, Slovan—Hermes Macoratti, Korotan —Svoboda Kos, Mar?—Grafika Dolinar, Mladika—Reka jun. Stiglič, Ljubljana— Korotan Jun. Pečar, Svoboda—Slovan ing. Jesih, Laško—Jugoslavija Retnjpreht, Olimp—Reka Cimperman, železničar— Atletik šneler, rez. Konič, sporazum. — Ostale tekme mariborskega okrožja delegira poverjenik s.o. v Mariboru. Kamnik—Mengeš Vidic, Savica—Gorenjec štravs, Slavija—Jadran Sketelj, Moste— Mladika Deržai. Službene objave GZSP. Dopis SPD (Kranjska gora), po katerem se bo vršil v sezoni tamkaj stalen smuški tečaj pod vodstvom g. Zdravita Zoreta, se vzaine na znanje. Obveščajo Se vsi klubi, ki so preko na« stavili razne predloge za izredno glavno skupščino JZSS. da nico mogli priti v pretres na skupščini ter jih bomo urgira^i pri upravnem odboru JZSS. Prosimo vse klube in društva, da nam pošljejo imena svojih zastopnikov v našo širšo upravo- Za stalinega zastopnika GZSP pri JZSS je določen I. tajnik Stanko Ravnik. Določi se 14 Din kot verifikac>jska taksa z izkaznico vred. Verifikacijska doba traja 3 leta, za podaljšanje te dobe (ponovno za tri leta), je določen znesek lo Din. Takso 14 Din je treba nakazati po poštni p°" ložnici na naš čekovni račun, nakar šele dobi klub verifikacijsko prijavnico, ki jo na in vnne iz[K>injeno zaradi dokončne verifikacije. Te (lili bo razposlan od JZSS na vse klu- Prijetno čitanje ob dolgih zimskih večerih, udobno delo pri umetni luči omogočajo Zeiss-Uro-punktalna očala. — Z omiljenjem ultra-rdečega žarenja se doseže prilagoditev na razmere ob dnevni svetlobi, ki dobre de očem, jih ščiti pred zgodnjo utrudi tvi jo in zveča našo zmogljivost. — Zato se Uro-punktalna očala ravno ob tem času prav prijetno nosijo E I S S PUNKTAL _____" * *«*otw!i optičnih CARl w , tiskovina HgUUbS] tRO fcr-rp'afDo pr; CAB.L ZEISS liMj , A' Glavno «rtor*rtvo za j^l »Iavijo, Uttojrad, požt. pr«. be osnutek prenovljenih pravil JZSS; pozivamo vs e naše &ane, da nova pravila takoj proučijo in nam takoj javijo morebiti nesprejemljive točke zaradi skupnega nastopa pri JZSS. Seje ožje uprave bodo odslej ob četrtkih točno ob 20. v restavraciji »Legat« na Jesenicah. LZSP (Službeno). Drevi ob 20. ▼ dam-ska sobi kavarne »Emone« seja upravnega odbora. Prosimo vsi, sigurno in polnošte-vilno! SK Reka. Zaracfi nedeljske tekme ▼ Celju bo drevi ob 20. Strogo obvezen sestanek I. moštva v garderobi. SK Svoboda. Danes od 14—17 obvezen trening, ob 13-30 članski sestanek. Važno radi nedeljskih tekem in jutrišnjega lahko-atiatskega mitinga. Ob 19. seja odbora (važno). Zemljak v nedeljo ob 8.30 na. Alladiki. Vabimo članstvo na plesne vaje, ki so vsako soboto v Delavski zbornici. SK Mars Danes od 15. dalje obvezen trening za vse. Zvečer ob 19. sestanek t gosrtilni Bauer. Prosim točnosti in polno-številnosti! SK Mladika. Važen sestanek I. moštva, rezerve in j umor j er bo drevi ob 19. v krožkov i sobi v Mlad. domu. Načelnik. SK Slavija. Drevi ob 20. pri Marinšku obvezen sestanek vseh nogometašev. Obenem poravnajte članarino. Ob 21. odboro-va seja. Smerkolj in ostali sigurno! Tajnik. Naše gledališče DRAMA Petek, 6. novembra: ob 15. KiraJj Lear. Dijaška predstava po cenah od 5 do 14 dinarjev. Sobota, 7. oktobra: Kvadratura kroga. laven. Nedelja, 8. oktobra: ob 15. Za narodov blagor. Izven. Cene od 90 Din navzdol. Ob 20. uri: Konjeniška patrola. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Dijaška predetara ShakeSpearjere tragedije »Kralj Lear« r Debevčevi režijL Dejanje je zgrajeno na stari fabuli o nehvaležnih hčerah, ki jkn je oče-kralj podarili kraljestvo; njegovo dobroto mu vračata z nehvaležnostjo. To Shake-spearjevo mojstrovino mora poznati vsakdo, ki hoče biti orientiran v svet»vni literaturi. Katajeva komedija »Kvadratura kroga« je imeia na premieri velik uspeh. To je duhovita satirica na sodoben sovjetski zakon, samosvoja po oderski obliki, polna prisrčnosti in komičnih situacij. O P F Ji A Petek, 6. novembra: Zaprto. (Generalka). Sobota, 7. novembra: Botra Smrt. Premier- ski abonma. Nedelja, 8; ob 15. Dvojno knjigovodstvo. Izven. Znižane cene. Ob 20: Mala Flora-my. Izven. Znižane cene. Premiera pravljične opere »Botra Smrt«, katere komponist je Ceh profesor Rudolf Karel, se bo vršila v soboto za premierski abonma. Libreto za opero je napisal znani Češki pisatelj Lom po narodni pripovedki. Komponist se je skušal v muzikalnem oziru približati pravljičnemu slogu. G. Karel je poslednji učenec komponista Dvofa-ka ter je znan kot komponist najrazličnejših muzikalnih skladb, komorne glasbe in simfonij. Razen »Botre Smrti« je komponi-ral pred leti dve operi in sicer; dvodejan-ko »nela« in »Elzino aroe«, ki je bila izvajana v Pragi, Bratislavi in Bmu z lepim uspehom. Opero »Botra Smrt« so izvajali kot kretno predstavo z velikim uspeihom v Brnu. V Pragi je doživela 17 repriz; izvajajo jo domala vsa češka gledališča. Komponist bo osebno prisostvoval premieri, ki obeta postati v vsakem oziru izredno zanimiv dogodek. Opero je zrežiral prof. Šest. Dirigira ravnatelj Polič. Inscenator: inž. Franz. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Pričete!; ob 20.15 Sobota, 7; Jane/ Sonce _ vitez z vrtnico- Premiera združena 6 prolavo loletnice Šentjakobskega odra. Nedelja, 8: Janez Sonce _ vitez z vrtnico. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 6: Zaprto. Sobota, 7: Ciganski primat Red C. Nedelja. 8: Pohujšanje v dolini šentflorjan-eki. Ob 20. Ciganski pri maš. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek. .13: ob 20. Pohu.jSanie v dolini šent-forjanski. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Knpnj domače blago? »JUTRO št 258 8 Petek, 6. XI. 1936. A. Poftzer: 38 f brez cilja 0 o m a n Sklenil sem se peljati k Petitjeanu na dom. Francozi večerjajo zgodaj in točno. Prepričan sem bil, da niti veliki uspeh, ki ga je pomenilo zanj razkrinkan je morilke, ne bo ubranil Petitjeanu, da se ne bi ob navadnem času vdal nasladam večernega obeda. Pa sem se motil. Do četrt na deset sem sedel v tesnem stanovanju zasebnega detektiva, ki je že vse dišalo po jedi, in zaman čakal gospodarjeve vrnitve. Mada-me Petitjeanova, ki me je očividno imela za eno izmed moževih običajnih strank, mi je drugovala. Od šibkega soproga se je gospa razlikovala v tem, da je bila velika in široka. Majhni brkci so ji krasili mesnato zgornjo ustnico. Sama je govorila za oba. »Kje neki je Leon .».. moje lepe goveje rulade se bodo čisto razkuhale, in pran/ rulade so njegova najljubša jed... Kar pogum, monsieur! Mož, kakršen ste vi, najde še na vsak prst po dve ženi!« Madame Petitjeanova se je pomembno ozrla name in nadaljevala: »Moja pokojna mati je zme- rom ponavljala: .Jtrfiebte, kadar delaš goveje ruda-de, dobro pazi na pravilno *množino začimbe. Stehtati moraš vse do grama!' Da, monsieur, moja mati je znala kuhati! Angoulemski škof — rajnka mati je bila namreč kuharica v hotelu Lion d' or v Angooilemu — jo je vsakikrat poklical, kadar je imel goste iz Bordeauxa ali Limogesa; njeno raco a la Perigord so hvalili visoki duhovni gospodje iz vseh škofij, tja gor do Bretanije... A kaj vam čenčam o jedi! Leon mora vsak trenutek priti..». Zanesite se, monsieur, Leon vam priskrbi vzrok za ločitev. To gre, kakor bi trenil. Čez šest mesecev se monsieur lahko znova poročite. In če bi potem spet potrebovali uslug Leona Petitjeana — dopisnica zadostuje. Ko sva živela še v Tunisu. je imel Leon nekega Italijana . ..« Nikoli nisem zvedel, kakšne usluge je storil gospod Petitjean tistemu Italijanu v Tunisu. Smod-ljiv duh iz kuhinje je splašil madame Petitjeano-vo, da je poskočila, kakor bi jo bila osa pičila. »Moj Bog, zdaj so se mi rulade vendarle prismo-dile!« je obupana vzkliknila in zvihrala ven. Nesreča v kuhinji je storila gospo Petitjeanovo malobesedno. Prepustila me je mojim mislim in nerazburljivemu branju »Bejrutskega vestnika«. Sedel sem kakor na žerjavici. Ko je velika stoječa ura, ki je bila mimo Petit-jeanove diplomatske pisailne mize ukrasni kos oprave, udarila četrt na deset, sem vstal. »Ne razumem, kaj je z Leonom, da ga še ni!« je potožila gospa Petitjeanova Menda je hotela opravičiti moževo odsotnost, kajti pritajila je glas in nadaljevala: »Veste, Leon rima v tem trenutku skrajno mnogo opravka. Veliko reč ima. Saj ste menda kaj slišali: umor tistega ameriškega milijonarja! Leon je prepričan, da že pozna storilca! Davi sem ga cula, ko se je razgovarjal z državnim tožilcem...« »Ne zamerite, gospa Petitjeanova, niti trenutka delj ne morem ostati. Pozneje se oglasim po telefonu.« • Pobegnil sem iz stanovanja zasebnega detektiva. Do tretje hiše še nisem bil prišel, ko sem se v nekoga zailetel. »Gospod Weindal!« je zakikirikal znan glas. Pred menoj je stal Leon Petitjean. »Menda niste bili pri meni?« Pokimal sem. Nato sem s težavo spravil iz sebe: »Torej imate storilca?« Sam sem se čudil, kako mirno mi je zvenel glas. »Kaj že veste? Da, storilka je pod ključem. Tudi priznala je že. Policija jo je zalotila na majhni jadrnici, ki je uro pozneje odplula proti Alek-sandreti. Vi, gospod Weindal, ste bili morilko posvarili. Hotela je na vrat na nos pobegniti in prav s tem je sama potrdila svojo krivdo«...« Dobro, da je bilo že precej tema: Petijean ni mogel videti, kako sem prebledel. > Jaz sem jo posvaril...« sem z mrtvim glasom ponovil njegove besede. »Seveda, nehote! Ko ste jo davi srečali v pristanišču ...« Delj ni prišel. Zgrabil sem ga za roko in mu jo tako burno stisnil, da je Petitjean od bolečine zastokal. »Aj! Roko mi boste zmečkali!« Najrajši bi ga bil objeL Toda obrzdal sem se in samo za jecljal: »Tisočkrat vas prosim odpuščanja, dragi gospod Petitjean!« Nato spet nezaupljivi: »Torej je bila strežajka ?c Zasebni detektiv je imel t enak posluh. Uganil je, kako mi je bilo pri duši. »Da, gospa Wilsonova, strežajka. Ali ste se mar bali, da ne bi slišali »kakega drugega imena?« Odgovora menda ni pričakoval, ker me je brez besede potegnil s seboj. Kako rajsko mi je zdajci zadišala prismojena jed, in kakšno prelestno bitje je bila velika, brkata žena, ki naju je pozdravila na kuhinjskem pragu! »Ni moja krivda, Leon___« je z jokavim glasom izpregovorila. Petitjean ji je segel v besedo: »Že prav, Juliet-te! Prosim, pusti naju zdaj sama...« Možiček, ki se mi zdavnaj ni zdel več smešen, je zaprl sobna vrata. Stopil je k omari in vzei iz nje steklenico in dva kozarčka. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo Mužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se aaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ki besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—■». Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« ]}}„ J^. y znamkah odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« e i . '» '< ili)T, B««*da 1 Din. iavefc S Din ta Šifro il: dajanjr naslova 5 Din Najmanjši tneaek f Din Tkalskega mojstra spretnega .samostojnega, z včli-tno prakso, popolnoma rmožnega tkanje svile in pisanega blaga (Bun:ware), išče za takojšnji aH čimprejšnji nastop tovarna v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutre pod »Svila«. 3627S-1 Kmečko dekle pridno ;a pošteno, ne pod S'> 1-eS sta.ro. ki je vajena dobro kuhati in vseh gospodinjskih del, sprejme rivia družina. Nastop pi; ibe tekom meseca no-v nibra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna tJožba«. 36293-1 Beseda 1 Din. lavek 3 Did la šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi f.nMek 17 Din Kino kamero nerabljeno, 9.5 cm, ki je hkrmti projektor, prodom. Optika 1:2.5. cena 1500 Din s številnTn priborom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Edinstvena prilika«. Beseda 1 Din. iavek 3 Din za šifro Ui dajanje islova 5 Din Najmanjši rne^ek !7 Din Psica mlada, nemškaj se je zatekla. Vprašati: Stepanja va9 31, Ljubljana. 36310-27 Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-10. 36316-16 Bančno bom zavod Maribor Aleksandrov« <0, izvršuje najbolje aakui in prodaj« HRANILNIH VLOG vsfb denarnih zavodov &a odgovor Din 3 m« tak 264-16 Šoferja zanesljivega, treznega sprej mera za avtobus. Imeti mora najmanj 6-letno prakso, n.ed tem vsaj 2. let na avtobusu aij tovornem avto-v1 'bila. Kdor je bil med t' in časom več kot eno leto brez službe, ne pride v po-ff *v. Pogoj je popolna samostojnost pri popravilih, pr-dnost imajo neoženjeni, i, ; -top takoj. Pismene ponudbe z izpričevali na Čiri Gra:žar. Kranj. 36289-1 Čevljarskega pomočnika v -"--ra 'z.ielovanja smučarskih čevljev in gojzeric, sprejmem. Plača po dogovora. St>t«an Snbat. Hre-1 j in, Primorje. a>3oe-i fSS&iU V'*»k» Sf«Hj oC Jar; da v k { Din ra lajanje lakoti S Din. najmajijši 1? Din Postrežnica poštena. zanesljiva. per-frktzui kuharica z dolgoletnim spričeval, — išče • aposi tev vsled selitve g «p:»lar;a. Zaposlitev želi st-tro čez dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 36301-2 (Ssaf e» Gt(fie) L>ese<±3 3 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova ? Din. Najmanjši tnesek ■1 Din Brivskega vajenca esn. Prednost ima oni, : :ma 1—2 leti učne dobe. Hrana, stanovanje v hiši. Matija Dorčec, Kranjska gora. 36314-44 Kupim Beseda 1 Din, davek _ Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din Kopalno banjo s pečjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«. 36305-7 Kamnite plošče surove, n naravnega kamna za oblaganje vrtnih potov. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamnite plošče«. 36311-7 Kapital Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto, kupim takoj. Plačam najbolje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Drava«. 301-16 Hranilne vloge vaeti vrat kupuj« po oajviSJi ceni takoj v gotovini. Al. Planinšefa Ljubljana. Beethovnova m. 14/L Telefon 36-ia 314-36 Družabnika z nekaj kapitala iščem za izpopolnitev in vpeljavo novega oblastveno zaščitenega modela, premikal nega okna »Ferdo«. Vsa pojasnila daje Ferdo Primožič, Ljubljana, Tržaška cesta iaT. 36806-16 G Th. Rothman: Kozamurnik gre na letovanje 58 Vse dopoldne sta se izprehajala po lepi okolici, popoldne sta pa sedla na balkon. Gospod Kozamurnik je naročil dva obroka sladoleda, »pa velika, in vrhu vsakega naj bo še češnja,« je dejal. Ob misli na dobri sladoled si je že naprej pomel roke. 160.000.— posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pod šifro »Rentab lnost« na ogl. odd. Jutra. 36308-16 Javna dražba V Prevaljah, Mežiška dolina, na sedežu vseb obla-sti. na najprometnejši točki, prodamo 24. novembra 1936. enonadstropno hišo < go stilno in trgovino. Lep ve liki prostori, sobe za tujce n letoviščarje. veliko no vo dvorano za razne prireditve. lep vrt in gospodarsko poslopje. Najlepša pri ■ožnost za podjetnega go "• i-arja t! »rgovra J*-nllna vrednost Din 72.(100. Najmanjši ponudek Din ?43.000. Plačilnt pogoj; za zdražitelj« jako ugodni. Vsa podrobna pojasnila da je: Hranilnica in posojilni "3 Prevalj«. 256-20 Stanovanje Komfortno stanovanje trisobno, v I. nadstropju, z vsemi pritiklinami, oddamo takoj v Delavski zbornici. Poizvedbe v knjigovodstvu Delavske zbornic. 26277-31 4-sobno stanovanje krasno, s kopalnico, v neposredni bližini bežigrajske gimnazije, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 36310-31 Petsob. stanovanje krasno, celo nadstropje, — pripravno za odravn-ika ali pisarno (2 predsobi) v najlepši legi centra, oddam za takoj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 36300-21 Dvosob. stanovanje pritlično, šolnino, z uporabo vrta. oddam za Din loO. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2639&-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam mali družini. Frankopanska ae. 36397-31 mjTMmniL Opremljeno sobo s po&ebnim vbodom, zračno, oddam solid"nemu, stalnemu gospodu. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 36306-23 Kurjeno sobo opremljeno, separtraai vhod, sou>pora'ba kopalnice, poleg sodišča, oddam. Naslov v vseh poel. Jutra. 361 £7-33 Opremljeno sobo i dveana posteljama, oddam 16. novembra. Naalov v v»eJi poslovalnicali Jutra-. 36316-33 Opremljeno sobico z vhodom s hodnika, takoj oddam. Rožna uKca 19. 36318-38 Sostanovalca v lepo sobo v aprejmem ©enta-nmu. Naslov posl. Jutra v vseh 36286-33 Prazno sobo primerno za krojažko obrt Lepo sobo s posebnim vhodom in isto-tako sobico, oddam s hrano in vso oskrbo v centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36320-33 UL Dama iz boljših krogov v zakonu nesrečna. si želi družbo boljšega akad. izobraženega gospoda. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Od 35—50«. 36295-34 Informacije \ oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Aurea aetas Absolutno čisto, Agilen fotograf. Beograd, B. R. 38, Center, Chrom. Do 30. t. m.. Do cilja. Dobra kuharica. Dom, Dober in soliden. Fiksum in provizija. Galanterijski kleipar. Gotovina—parcela, Hišnik, Hotel, Hiša. Ljubljana. Hladna jesen. Izpopolnjevanje, Kavcije zmožna. Ljubljana. Ljubljana 69. Lepi dom 9, Lpkomo-bilfl. Mirno življenje. Mlada. Mizar. Motorno kolo, Marijana 22, Mali izdatki. Natakarica, Nujno 22, Ne drago. Obsevanje. Odsotna, Obrt. Pot do cilja, Poštena in varčna. Poštenost. Priložnost. Pošteno dekle. Prodam radi bolozni, Redkost. Resno. Rezervoar. Rodoljubna, Samo resni, Srednje posestvo. Sigurnost Solidna, Sahis-ti prednost. Takoj ženitev. Točen plačnik. Tajnost. Takoj denar. Ugodno 300, Ugodna k-ga, Vfljenka. Zvesta. Zajamčeno čisto. 5—60X1, 100.000, 230. Dostojno nadomestilo za električno razsvetljavo. Hubertus neDremoCI iiv temnosiv in v I različni!) ourvan i po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno | nizkih cenah pri PRESKER-JL. Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Telei. 2059 Suha drva, grjb prem°§. karbopakete & ^ dobite prt 1. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5. Originalna angleška Ataddin petrolejsko-plinska svetiljka. s „Super-Aladdin" glavo lahko pretvorite navadno svetiljko v ALADDIN petrolejsko-plinsko svetiljko 125 sveč jakosti Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : Rarzel d. d« Subotica Zahtevajte brezplačen prospekt ! SRAJCE ZA GOSPODE, modne poplin, bele, razne športne, flanelaste, spalne srajce zimske in letne, spodnje gradi in barhent hlače, pidžame, bele, sive in črne delavne halje, volneno in bom-bažasto triko perilo dobite najcenejše v novi špecijalni trgovini F. I. GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta 30. Da se nova trgovina vpelja, dobi vsak kdor kupi nad Din 25.— primerno reklamno darilce! PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene hčerke in sestre MARIJE EDITE izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo prečastitemu gosp. stolnemu kanoniku dr. T. Klinarju in asistenci za zadnje spremstvo, cerkvenemu pevskemu zboru stolne cerkve pod vodstvom g. monsg. St. Premrla za ganljivo petje, nadalje gg. zdravnikom za njih trud in požrtvovalnost ob času bolezni, preč. g. prof. dr. Kotniku za vso tolažbo, čč. sestram Leonišča za njih trud in postrežbo, vsem darovalcem prekrasnih vencev vsem, ki ste jo obsuli s prekrasnim cvetjem, ki ga je rajnka tako zelo ljubila. Zahvaljujemo se tudi vsem sosestram stolne kongregacije in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, odkoder se k nam v življenje nikdar več ne vrne; dalje vsem, ki ste nas v neizmerni boli kakorkoli tolažili, vsem še enkrat nafta najtoplejša zahvala. Bog Vam stotero povrni! LJUBLJANA, 5, novembra 1936. Neutolažljivi POLACHOVI. NIHČE NE SME ZAMUDIT prilike, ker izpraznimo našo zalogo Din • • m m m m m m mm Fantovske hlače od...... Moške hlače od....... Mornariške otroške oblekce od . Moš*e obleke od....... M škl plašči od....... Kratke zimske suknje..... ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 t» »» 27.— 42.-68.— 150.— 165.— 120.— Lepa zimska jabolka v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI Različne morske ribe v petek DOBITE v gostilni pri „Fajmoštrn" SV. PETRA NASBP 5, toči se izborna portugalka, črnina Sv. Nedelja, viško belo itd. Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam toplo ZAHVALO za takojšnjo izplačilo izdatne podpore po mojem umrlem soprogu REYER ALFONZU. Priporočam, posebno gospodarskim slojem pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi zavarovanje za slučaj smrti proti jako nizkim prispevkom. maribor, dne 5. novembra 1936. Reyer Mar lam: e S. r. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče, stari oče, tast, gospod Maks Dekleva POSESTNIK v visoki starosti 5. t. m. po kratki bolezni nepričakovano preminul. Pogreb našega nepozabnega očeta se bo vršil v soboto 7. novembra popoldne iz hi£e žalosti, Vremski Britof (Italija). Vremski Britof, Ljubljana, Slavonski Brod, dne 5. novembra 1936. žalujoče rodbine : DEKLEVA, Ing. DEKLEVA, FRANETIC. oddam. GiadiSče 1. 26299-33 ' ! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani