Leto VIII, štev. 53
Ljubljana, četrtek 3. marca 1927
PoSttrina oavSanrana. Cena 2 DÎII
ка Uhaja ob 4. ajutraj. a
Stane mesečno Din as—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Ogla» po tarifa.
UredniStvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5Д. Telefon Stev. 72, ponoči tudi
štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo/ prosveto in politiko
Upravalštvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon 5t. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» St, i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180 Wien.Nr. 105.141.
Ljubljana, 2. marca. Koncem prošiega tedna, ko so politične strasti prikipele do vrhunca, so prispele v Beograd alarmantne vesti o težkih mednarodnih zapletljajih. Rusija je na angleško noto odgovorila približno v istem tonu, kakor so ga bili boljše-\iki vajeni v početku svojega vladanja. Obtožujejo Anglijo, da ona podpira tuje narode proti Rusiji ter ji očitajo protirusko propagando.
Ta dogodek na sebi za nas ni razburljiv. Anglija in Rusija sta se precej oddaljeni. Prišle so pa druge vesti, ki neposredno tangirajo našo državo. \ Rimu je Mussolini v različnih razgovorih izjavil, da jc italijanski teritorij mnogo premajhen za italijanski narod, da itallianska zemlja ne more več preživljati množečega se italijanskega ljudstva ter da je prisiljena razširiti dosedanje meje. Mussolinijeve izjave so bile signal za druge. Tržaški prefekt je govoril prošli teden o potrebi ekspanzije italijanskega naroda.
V zadnjem času se sploh opaža, da se Italija grozničavo pripravlja na važne korake. Uveljavila je slične naredbe, kakor smo jih imeli med vojno. Belega kruha ue poznajo, žito se mora zmleti do 75 od sto samo v enovrstno moko. Potovanje iz države je načeloma prepovedano, potni list dobi samo tisti, ki dokaže nujen, neodložljiv pèse! v ino-stranstvu. Municijske tovarne delajo s polno paro. Vojno ministrstvo je naročilo ogromno množino avtomobilov, tankov, letal ter orožja vseh vrst. Tekstilne tovarne so dobile velikanska naročila za uniforme. Sirovin in drugega blaga, ki ga nima Italija v dovoljni količini, posebno premoga in železa, je uvozila v zadnjem času v ogromnih množinah. Radi tega je trgovinska bi-ianca Italije za leto 1926. pasivna za 7 milijard lir, to je za 17 milijard Din.
Kar pa nas neposredno tangira. je okolnost, kako si Italija razlaga izvajanje tiranskega pakta. Počela je v Albaniji graditi štiri velike ceste, ki vodijo od morja proti naši meji. Te ceste bodo spojene z železnico. V VaJoni se gradi pristanišče kot oporišče za vojne ladje. Vse to dela Italija s svojim denarjem in s svojimi ljudmi — vojaštvom v civilu. Da ne bo Albanija nikdar plačala teh stroškov, je jasno. V ^zaščito telesne varnosti» italijanskih delavcev je Italija poslala v Albanijo tudi karabinjerje. V pondeljek so prinesli beograjski listi vest, da se zbirajo na albanski meji dobro oborožene tolpe, ki bodo ob prvi priliki vdrle na naše ozemlje. Obleka in municija teh tolp je italijanskega izvora.
V zvezi s tem vzbuja posebno pozornost vest, da je bivši minister dr. Laza Markovič odpotoval v Budimpešto, da sondira tam teren, ali in s kakimi žrtvami bi se mogla pridobiti Madžarska za ožjo antanto z nami. Ventiliralo se je baje vprašanje proste cone, ki naj bi jo dobila Madžarska v Splitu. Nadalje se je v Budimpešti govorilo o razširjenju Male antante na vse podu-navske države.
Zadnje dni kiiče zunanji minister doktor Peric voditelje opozicijonalnih strank na konference, kar vzbuja v Beogradu nemalo začudenje. Proti dosedanji praksi se je zunanji minister odločil, da informira tudi šefe opozicije o zunanjepolitičnem položaju, dokaz, da se v zunanji politiki godijo važne stvari.
Opažati je, da se zunanjepolitična situacija vedno jačje odraža tudi v na ši notranji politiki. Razvoj mednarodne situacije porazno deluje zlasti na radi-kalsko stranko. Prošli teden je doživela težak poraz v Maksimovičevi aferi Zmagala je sicer z nekaj glasov večine, moralno pa je izgubila bitko. Radikalna stranka se zaveda, da je skoro izključno ona vodila našo notranjo in zunanjo politiko in da pada na njo glavna težina odgovornosti. Ne more zanikati, da smo doživeli debakel v zunanji politiki tudi radi naše notranje slabosti, politične in gospodarske. Radir kalna stranka nosi odgovornost da јб naša skupščina od takrat, ko je sprejela ustavo, skoraj popolnoma ohromela. Vkljub temu, da je ta stranka skoro nepretrgoma na krmilu, ni še nikdar ničesar ukrenila za povzdigo gospodarstva. Nasprotno! Slaba administracija, nepravično razdeljeni davki, korupcija in zapravljanje državnega denarja so povzročili ali vsaj zaostrili sedanjo gospodarsko krizo.
Ni čuda, da smo pri teh kritičnih razmerah šibki napram zunanjemu svetu. Ni čuda. ako dviga fašizem glavo ter steguje roke preko sedanjih granic.
Albanija, za katero smo doprinesli ogromne materijalne in moralne žrtve, je njegov neposredni cilj. Iz Albanije bi potem podpiral bugaraštvo pa celi Makedoniji. Italija ima že itak jako ozke stike z Bolgarijo, po okupaciji Albanije pa bi bila naša država ogrožena na iužnem delu kar od dveh strani. Skoda, "da so radikalni voditelji tako kasno iz-prevideli opasnost, v katero so radi svoje skrajno partizanske politike privedli našo državo. Iz te težke situacije pa vodi pot k
Italijanske vojne priprave proti
Franciji
Senzacionalna razkritja angleškega lista. — Načrt za napad na Nico, Korziko in Tunis. — Velika koncentracija italijanske vojske na francoski meji
London. 1. marca b. Konservativni tednik »Rereree« prinaša v svoji zadnji številki že drugi članek o vojaških pripravah Italije. V prvem članku opisuje pisec, ki je očividno izvrstno podučen, mrzlično delavnost laške vojne industrije, v drugem pa razvija teoretične razloge za zbližani e med Italijo in Nemčijo, pojasnjuje nedavne laške vojaške ukrepe ua francoski meji in bojni načrt za eventualni napad na Nico.
O tem stTategičnem načrtu Italije je pisalo že več angleških listov, »Referee« pa prinaša nove podatke. »Italija je nameravala podvzeti pomorske demonstracije proti Korziki in Tunisu. Fašisti so polagali velike i;ade na pomoč italijanskega življa, ki je naseljen v teh dveh deželah. S temi demonstracijami bi se razdelile francoske sile, dočim bi se jedro italijanske voiske izkrcalo v Antibesu, odcepila Nico in napadla izza hrbta francoske čete, ki čuvajo alpsko mejo. Računali so, da bi zavzetje Nice, kjer se je rodil Garibaidi, podžgalo navdušenje v Italiji... Med Aosto in Ventimiglîo je bilo koncentriranih kakih 15.000 prvovrstnih bojevnikov, sijajno oboroženih, za njimi pa je stala redna armada, ki se patetično še vedno imenuje kraljeva vojska, m masa 300.000 fašistovskih miličnikov. Te čete so razvrščene v divizije s sledečimi bazami: Aosta, Turin, Alessandrija, Savona, oPrto-Morizio in Vetrtimiglia. V Aosti ie postavljena naj-
boljša divizija po kakovosti in orožju, re-krutirana iz navarskega okraja, ki daje vojake, spadajoče med' prve na svetu. Vsaka divizija je oborožena s strojnicami, topništvom, ki razpolaga z gorskimi baterijami, stroji za strupene pline, metalci ognja in sekcijami blindiranih avtomobilov. Vsaka ima po 10.000 arditov in udarnih čet s 15 do 20 premičnimi. baterijami in • istim številom mitraljeskih oddelkov. ' Ta armada se pojačuje vsak dan; kmalu bo pripravljena do zadnjega gumba na ovojkah. Priprave se nadaljujejo brez prestanka. V dolini Aoste in Lanza, ki sta najvažnejša dohoda, se razvija mrzlična delavnost V naglici se utrjujejo novi položaji za toipove in se nameščajo baterije. Na nekaterih krajih so ceste rezervirane za vojaške transporte in sleherni gledalec je v veliki opasnosti«.
Italijanski bojni načrt proti Franciji je po izvajanjih pisca tega članka usmerjen predvsem proti veliki francoski industrijski pokrajini, ki proizvaja mtmicijo. »Cilj je veliko industrijsko središče Lyon, ki je komaj 160 kilometrov oddaljeno od prve italijanske divizije«.
V političnih krogih so ta razkritja izzvala veliko pozornost; smatra se, da temelje na resničnih podatkih in da imajo italijanske priprave proti Franciji v Prvi vrsti namen zavarovati Italiji hrbet, da bi imela prosti roke za avanture na drugi fronti.
Aca Stanojevič poziva Uzunoviča
k demisisi
Kriza režima neminovna. — Za prihodnji teden pričakujejo v Beogradu odločilne dogodke.
Beograd, 2. marca, p. Politični krogi polagajo največjo pozornost na verzije o predstoječi ostavki Bože Maksimo-viča in po tem ostavki celokupne vlade Uzunoviča. Interesantno je omeniti,, da to stvar najbolj povdarjajo poslanci radikalne. stranke, ki trdijo, da je. ta stvar v vladi že rešena in da se samo čaka na obliko, kako naj bi se to izvedlo. Tudi sami ministri v privatnih razgovorih priznavajo težak položaj današnje vlade. Posebno se naglaša. da je vlada nesposobna sprovesti karkoli skozi parlament. Uzunovič govori na pristojnih mestih, da opozicija preprečuje delo z «obstrukcijo», da bi se sprejel proračun in da je radi tega treba razpustiti parlament, njemu pa dati volilni mandat. Ni pa nikakega izgleda, da bi Uzunovič s to svojo intrigo mogel uspeti. Politične kroge je iznenadil najnovejši spor, ki je nastal v radikalni stranki Sinoči je bila v stanovanju Trifkoviiča seja uglednih prvakov radi-
kalne stranke, med katerimi je bii tudi Aca Stanojevič. Stanojevič je zahteval od Uzunoviča, da poda ostavko, in sicer v zelo energičnem tonu. Kakor se govori, je Uzunovič to odklonil. Aca Stanojevič je bil zvečer na dvoru, ju tri pa se odpelje v Knjaževac. Zanimf vo je omeniti, da so postali bolni Uzunovič, Marko Trifkovič in Boža Maksimovič. O vseh treh se misli, da je njihova bolezen politična.
Vzdržuje se verzija, da prinese prihodnji teden odločilne dogodke.
Zagreb, 2. marca, n. Danes zvečer so bili novinarji pri Stjepan Radiču in ga vprašali, kakšen je politični položaj. Stjepan Radič ni hotel dati nobenega odgovora, povdaril je samo, da z radikali ne bo sodeloval v nobeni obliki.
Split, 2. marca. n. Veliki župan splitske oblasti je prejel obvestilo finančnega ministra, da se je za splitsko oblast nakazal znesek 800.000 Din kot posojilo za oblastno samoupravo.
Vladni škandal z upokojenci
Beograd, 2. marca. p. Zvečer je imel daljšo sejo plénum finančnega odbora. Predlog da se odobri posojilo za zgradbo gledališča v Skoplju, je bil odstavljen z dnevnega reda. Govorili so poslanci Demetrovič, dr. Šečerov in Gavrilovič. Druga točka dnevnega reda je bila povečanje pokojnine uprav nika monopolskega fonda. Poslanec Demetrovič '(SDS) je kar najostrejše protestiral. Škandal je, da pride vlada s takim predlo-kom v trenutku, ko kronski upokojenci šo vedno čakajo na izenačenje. Mora se čim prej prenehati z dosedanjo neenakostjo glede pokojnin. Pod vtisom Demetrovičevih izvajanj je bil predlog odstavljen z dnevnega reda s pozivom ministru financ, naj čim prej stavi predlog za reguliranje pokojnin.
Seja oblastne skupščine v Karlovcu
Karlovac, 2. marca r. Na današnji seji oblastne skupščine so biie določene dnevnice in odškodnine za oblastne poslance in za oblastne odbornike. Poslanci, ki stanujejo v Karlovcu, bodo prejemali po 120 Din na dan, oni izven Karlovca pa 170 Din. Plača oblastnih odbornikov je določena na 4000 Din mesečno. Predsednik skupščine je sporočil, da je prejel od fin. ministrstva brzojavno obvestilo, ki je nakazalo skupščini 700.000 dinarjev. Ker veliki župan ni imel dStianja, si je predsednik izposodil 31.000 Din za poslanske dnevnice od direktorja neke banke. Mesto finančnega šefa bo razpisano z natečajem. Plača bo znašala 3000 Din mesečno. Radi oblastnega sedeža se vodi borba med Sušakom in Karlovcem, ker je Ogulin izpadel Iz kombinacije. Posl. Juričic zagovarja prenos na Sušak.
ozdravljenju — ako preide akuten stadij — samo preko politike, ki jo je dosledno in brez ozira na strankarski dobiček, vodila SDS.
Razdelitev dela v anketnem odboru
Beograd, 2. marca. r. Dopoldne je imel anketni odbor sejo, na kateri je razprava ljal in sklepal o najhitrejšem načinu likvi» dacije obtožb proti bivšim ministrom, v kolikor se nahajajo pred anketnim odbo* rom. Anketni odbor je razdelil te obtožbe deseterim sekcijam. Vsaka sekcija šteje po tri člane anketnega odbora. Sekcije bodo proučile obtožbe in nato izročile svoje pred loge plenarni seji anketnega odbora. Prva sckcija ima obtožbo proti dr. Korošcu o r.abavki luksuzne robe v Ameriki, druga sekcija klerikalno obtožbo proti dr. Žerja» vu, tretja obtožbo proti dr. Nikiču, četrta proti dr. Sušniku radi nabavke tračnic, pe» ta proti Puclju radi nabavke živine na ra» čun reparacij, šesta bo proučevala obtožbe radi zlorab v direkciji vod, sedma obtožbo proti Stj. Radiču, osma obtožbo proti dr. Pernarju in dr. Košutiču radi prejemanja denarja za intervencije, deveta proti dr. Krajaču radi afere komisije za prodajo svile in deseta sekcija obtožbo proti dr. Velizarju Jankoviču radi odkupa orijentab skih železnic.
Škandali kleroradikalskega režima
Osijek, 2. marca. n. Državni ujokojenci tudi danes niso dobili svoje pokojnine, ker davčni urad nima denarja.
Sušak, 2. marca. n. Državni upokojenci tudi danes niso prejeli svojih pokojnin. Reklo se jim je, da morajo počakati. Ogor» čenje upokojencev se je razširilo tudi na vse prebivalstvo Sušaka, ki obsoja tako postopanje napram najsiromašnejšim dr» žavljanom in to četo v mestih, ki ležijo ob državni meji.
Basaričkova ostavka
Beograd, 2. marca. p. Danes je klub HSS imel sejo, na kateri je bik» sklenjeno, da se sprejme Basaričkova ostavka. Zve. čer je vodstvo kluba HSS ostavko posl. Basarička izročilo predsedništvu Narodne skupščine. Na mesto Basarička ima priti poslanec Josip Sorič.
Spoznanje in obžalovanje g. Puoja
Burna seja Narodne skupščine. — Pucelj o radikalih in klerikalcih. — «Radikalna stranka je zatočišče lopovov in korup-cijonistov.» — Radikali s pendrekom, klerikalci pa z vero.
Beograd, 2. marca p. Seja Narodne skupščine je bila atvorjena ob pol 11. Koj v začetku je predsedstvo sporočilo, da je ministrstvo zunanjih poslov skupaj z ministrstvom pravde izročilo skupščini v ratifikacijo konvencije o državljanstvu med našo državo in Poljsko. Po raznih formalnostih se je prešlo na dnevni red:.nadaljevanje načelne razprave o proračunu. Prvi je dobil besedo posL Pucelj, katerega govor je opetovano izzval silno burne prizore ter povzročil prekinjenje seje. Pucljev govor je izzval pozornost v dvojnem oziru. Prvič kot odkritosrčno priznanje pogre-šene radičevske politike, ki se je vezala z radikali ter je to zvezo brezobzirno izrabljala proti naprednim ljudem, drugič pa kot odločno desavuiranje dosedanje neodločne politike SKS aapram klerikalcem Ostri napadi posl Puclja na klerikalno stranko se smatrajo kot dokaz, da SKS uvideva svojo dosedanjo pogreško.
Posl. Pucelj je izvajal, da bi glasoval za budžet. ako bi bil dober. Toda predloženi budžet je vse prej kot dober in nikakor ue odgovarja potrebam države. Ko je bil on poljedelski minister, je sestavil proračun svojega resoria tako, kakršen je moral biti ln je znašal 908 milijonov dinarjev. Nekateri uradniki budžetnega oddelka finančnega ministrstva pa so njegov proračun tako črtali, da se je jasno videlo, da nikakor ne poznajo stvari. Na ta način so ga postavili pred dovršeno dejstvo in on je moral vse to požreti. (Posl. Vasa Franiče-vič: »Zakaj pa ste morali vse to požreti? Sli bi pač domov!«) Posl. Pucelj je nadaljeval, da ie opetovano skrajšal njegov proračun radikal Vlada Miletlč, ki nima niti pojma o budžedranju poljedelskega ministrstva. Ker torej proračun ni dober, je pač čudno, kako more ministrski predsednik pričakovati, da bo kdo od opozicije glasoval zanj, ko vendar sploh vsa vlada ne velja nič. V Sloveniji pravijo, da je današnji kabinet homogena radikalska vlada z majhno amputacijo Slovenije. Radikalna stranka je pribežališče lopovov in ko-rupcijonistov.« Pri teh besedah je nastal v dvorani strahovit krik. Radikali sp kričali: »To je sramota!« Zaletel; so se proti govorniku in se ga hoteli dejansko lotiti, vendar se je drugim posrečilo, da so preprečili osebno razračunavanje. V velikem hrupu je zahteval predsednik od posl. Puclja, naj prosi oproščenja. Ker hrup nikakor ni hotel ponehati, je moral predsednik prekiniti sejo za deset minut Predsedujoči dr. Subotič je potem izjavil, da Je posl. Pucelj žalil raaikalsko stranko in s tem kršil dostojanstvo Narodne skupščine. Zato bi ga moral kaznovati s tem, da predloži njegovo izključitev za par skupščinskih sej. Z ozirom na razna mesta, ki jih je posl. Pucelj zavzemal, ga kaznuje zaenkrat le z zapisniškim ukorom.
V največjem nemiru in brupu je posl. Pucelj nadaljeval svoj govor in razlagal, zakai se je tako izražal o radikalni stranki. Dejal je, da je prišlo nedavno več radikalov k njemu in ga vprašalo, alî je lopov in korupcijonist ker drži pač z njimi Pri tem se je skliceval na radikala Vasilija Tr-bida in na njegove izjave, ki jih je podad takrat, ko sta se sprla s posl. Jovanom Cir-kovičem. (V dvorani zopet krik in vik: »Kaj vas vse to briga!« Predsednik zopet opominja govornika, naj nikogar ne žali, sicer mu bo moral vzeti besedo.) Pucelj nima zaupanja v današnjo vlado, ki jo sestavljata taki dve stranki. Ljudje, ki tvorijo sedanji kabinet, so brez morale in pri njih ie javna in zasebna morala isto. Noben opozicij ona-lec ni tako govoril o pokojnemu Pašiču, kakor je govoril radikalski poslanec Vasilije Trbič. Nobena stranka ne govori tako o drugi, kakor govorijo klerikalci o radikalih. Govornik je moral mnogo trpeti zaradi prijateljstva z radikalno stranko. Klerikalci so mu očitali, da je izdajalec. Ko je govornik j pozval SLS, naj vstopi skupaj z njim v vla-j do, so klerikalci to odklonili iz istih razlogov, kakor jih i" navedel radikal Trbič.
Današnja vlada pač ne more reilektirati na zaupanje Narodne skupščine. Nihče ne ve, kakšna ie politika kabineta. »Ne venu, je nadaljeval posl. Pucelj, »ali so gospodje od SLS še vedno na onem stališču, ki so ga zavzemali dme 21. татса 1923«. Takrat je pisal »Slovenec«, da bi bilo strašno, ako bi morala SLS sodelovati z radikali v vladi«. Sodelovati z radikali pomen.ia odreči se svojemu programu, bi neizmerno škodovalo Sloveniji v političnem in gospodarskem pogledu, bi zvišalo davčna bremena našemu kmetijstvu in industriji, pomenilo bi podpiranje centralističnega velesrbskega državnega programa; sankcioniranje zapostavljanja Slovenije. Tako je pisal »Slovenec« in takega mnenja je bil glede radikal, stranke in njenih predstavknikov. Še pred svojim vstopom v vlado so gospodje od SLS delili listke v svojih okrajih (posl. Pucelj je te listke pokazal zbornici), na katerih sta podpisana poslanca inž. Dušan Sernec in Janez Brodar, ki pravita: »Proč s centralizmom in centralističnimi vladami! Ne odnehamo prej dokler ne zmaga misel slovenske avtonomije!« G. Pucelj je potem navajal govor dr.
Vebleta v Mariboru in dr. Breclia v Ljubljani, ki sta v otvoritvenih sejah obl. skupščine prečitala deklaracijo SLS, ki zahteva za Slovenijo popolno avtonomijo. Naj se vendar klerikalci točno izrazijo o svojih namerah, ne pa da eno govore v Ljubljani, drugo pa v Beogradu. Razpravljamo o nasiljih,. katere vrši radikalna stranka pri volitvah, pri nas v Sloveniji p| je druga moda, drugo nasilje. SLS zatrjuje, da ni verska stranka. Jaz konstatiram, da je to laž. Klerikalci v Sloveniji v politične svrhe zlorabljajo vero. IM vas policija izkorišča palicc za pretepanje naroda, pri nas pa SLS verski čut dobrega slovenskega naroda. Pucelj navaja slučaj v Žumberku, kjer je kaplan zapreti!, da ne bo nikogar pokopal na blagoslovljenem pokopališču, kdor ne bo glasoval za SLS. V Strugah je rekel župnik Orehek na dan pred volitvami: Sedaj volilci pojdite na volišče, tam ie pet skrinjic. Iz prve skrinjice gleda presveto srce Jezusovo, v njo vrzite kroglice, iz ostalih štirih skrinjic pa gieda hudič. Ko je volilci komisar sodni svetnik Mejač iz Ribnice dal kro-gljico nekemu volilou s pojasnilom, da naj vtakne v roko v vsako skrinjico, po vrsti od prve do pete, in da naj v eni skrinjici spusti krogljico,- se je volilec začel sprehajati pred skrinjicami. Komisar ga je vprašal, kaj da dela in zakaj ne vrže kroglice. Dobil ie odgovor: Hočem videti, ali je res v prvi skrinjici Presveto srce Jezusovo, v drugih pa hudiči. (Klerikalci vpijejo) Med skrinjicami je bila ena tudi radikalna. (Smeh.) Vi tukaj tolčete s pendrekom, v Slovenii pa tolčejo s Presvetim STcem Jezusovim in s hudiči. (Posl. Franičevič: Pri vas ie pa res »hudič«. Smeh). Pucelj nadaljuje, da je ljubljanski škof orodje v rokah treh, šririh politikov. Neki duhovnik je hotel kandidirati na listi druge stranke, a škof mu je prepovedal s stališča »verske discipline« (Divje kričanje pri klerikalcih). Duhovniški teror je mnogo večji, kakor policijski teror. Škof disciplinira vse duhovnike, ki imajo toliko korajže, da se protivijo politiki, ki jo že šest let vodi dr. Korošec.
Pùcelj citira slučaj dekana Koblarja iz Kranja. Take so torej stranke, ki sestavljajo današnjo vlado. Uzunovič s svojo vlado nima druge politike, kakor da se drži na vladi. Nemoralno je, da je SLS priskočila radikalni siranki, da jo rešuje. Isti greh so storili tudi Nemci. Vodji Nemcev dr. Kraftu so radikali razbili glavo. Sedaj pa smatra, da je . najbolje, da glasuje za radikalno stranko. U videl sem, kako hudo sem poerr-šil, da sem sodeloval 1 radikalno stranko. Nadejam se, da bo to uvidcl tudi dr. Korošec, če ne pa vsaj njegovi volilci. Pucelj konča svoj govor z besedami: Ceterum ceu-seo, radikalnam strankam esse delendam. (Ostri protesti pri radikalih in klerikalcih.)
Po govoru posl. Pere Markoviča (DZ), je povzel besedo hrvatski federalist dr. Buč. Tudi njegova izvajanja so radikali neprestano preltinjali.
Seja je bila zaključena ob 1. popoldne. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu sta dve interpelaciji poslanca dr. Žaniča.
Jadranska železnica zopet na dnevnem redu
Beograd, 2. marca, p. Kakor se do-znava iz finančnega ministrstva so se v poslednjih dneh vršila pogajanja z ameriško skupino Bleer o posojilu za izgraditev jadranske železniške proge. Po teh informacijah je že dosežen sporazum z mnogo ugodnejšimi pogoji kakor je bilo prvo posojilo. Stvar se ima predložiti Narodni skupščini takoj, ko bo izglasovan proračun. Po načrtu naj bi se najprej izdelala proga Beograd-Šabac, potem pa proge Bjelina-Tuzla-Banjalujča. Tuzla-Sarajevo-Metkovič, Sarajevo-Višegrad-Stolac in proga Medjidje-Foča-Trebinje-Gruž. Vse te proge bi se imele zgraditi z normalnim tirom.
Pred novo orijentacijo naše zunanje politike?
Beograd, 2. marca. p. Pri zadnji večji razmestitvi naših diplomatskih zastopnikov v inozemstvu so bili izmenjani poslaniki v Berlinu, Sofiji, Varšavi, Angori, Madridu in NVashingtonu. Vaš dopisnik doznava iz dobro obveščenih diplomatskih krogov, da tc izpremembe pomenijo novo orijentacijo v zunanji politiki. Zato se z velikim zani* manjem pričakuje ekspoze ministra za zu» nsnje stvari v proračunski debati.
Zastoj v pogajanjih z ČSR
Beograd, 2. marca. p. Zdi se, da poga» janja, ki >c vrše med našimi in češkoslo* vaškimi delegati radi sklepa trgovinske pogodbe, nekako zastajajo.
Kriza splitskega gledališča
Split, 2. marca. n. Splitsko gledališče je v taki krizi, da je za prvi april odpovedato
opereto, dočim bo dTama delovala z naj« skromnejšimi sredstvi
Nove kombinacije na obzorju
Senzacijonalen članek
Zagreb, 2. marca.
«Riječ» objavlja na uvodnem mesta članek, datiran iz Beograda, ki ga je napisal eden prvih voditeljev SDS. Članek je napisan na licu mesta in sloni na pronicavi presoji današnjih strankarskih razmer ter gibalnih sil, ki nam najbrž prinesejo, morda celo v najbližji prihodnosti nove formacije in pravce. Članek izvaja:
Jedro strank iz takozvanih novih ali prečanskih krajev, bivša hrvatsko-srb-ska koalicija je koj po ustanovitvi nove države poizkušala ustanoviti povsem novo strankarsko formacijo v skladu s politiko nove države. Na ta način je do-šlo najpreje do Demokratske zajednice, nato do ustanovitve demokratske stranke. V tej zajednici se je nahajal bivši srbijanski opozicijonalni blok, se-stoječ iz treh strank. Ta mešanica, kjer nobena izmed predvojnih strank ni imela premoči, naj bi bila dala državi novo veliko, napredno in državotvorno stranko, da nadomesti staro, radikalno stranko v vodstvu države. Ta kombinacija je prevzela še pred konstituan-to nekaj casîpoložaj popolnoma v roke. Ostala bi še dalje na krmilu, da ni bilo nespretnosti v vodstvu in pomanjkanja rutiniranosti in pripravljenosti v strankah «z one strani». Nekdanji «Narodni klub» (zajedničarji) se v borbi in merjenju sH med demokratsko in radikalno kombinacijo niso hoteli priključiti prvi, nego so se pridružili drugi. Na Hrvatskem pa je donel čedalje jačji Radičev negativni pokret, ki je pomenja! izrazito centrifugalno strujo v državi.
Tudi volitve za konstiuanto so še dale Demokratski stranki več glasov in mandatov, kakor radikalom. Toda «pre-čani» šo bili temeljito oslabljeni s pojavom močne Radičeve stranke, ki se je abstinirala od vsakega legalnega dela. Najpreje 50, nato pa 70 poslancev iz hrvatskih krajev je ostalo polnili šest let. izven parlamenta. To pomanjkanje se je izražalo v politični dinamiki. Velika demokratska stranka je razpadla, «prečanske» stranice so zavzele vlogo pomožnih čet ene ali druge srbijanske stranke. Največ radikalne.
Ta politična neizravnanost je do vedla končno do tolike mere strankarskega egoizma, da je sedaj radikalna stranka vzela kot svoj privesek najslabšo stranko «z one strani» (klerikalno), da lahko podaljša svojo vladavino. Na ta način so se sedaj našle v opoziciji dve močne tako zvane prečanske stranke: seljaška in samostojno-demokratska. Kakor je praktično popolnoma izključeno, da bi mogle obe srbijanske stranke: radikalna in Davidovïieva stranka ostati skupaj v opoziciji — saj se ne morejo žediniti niti na vladi, čeprav se to- forsira — tako je tudi državni interes zahteval, da se ne potisneta v opozicijo i Radič i Pribičevič.
Toda radikali, polni sebe, hlepeč samo po policijski oblasti, smatrajo, da lahko v tem pravcu po mili volji eks-
odličnega voditelja SDS.
perimentirajo, da varajo in vlečejo za nos vse ostale stranke. Ko so razbili Nacijonalni blok in vzeli Radiča mesto Pribičeviča v vlado, so dejali Pribiče-vîéu: Nacijonalni blok naj le ostane dalje, naj vas ne moti, da ste v opoziciji, v kratkem bomo zopet skupaj v vladi. Sedaj govore na enak način ra* dičevcem: mi nismo opustili politiko sporazuma, samo bodite dobri in mirni v opoziciji, kmalu prejmete od nas poziv, da stopite k nam v vlado.
Ta predrznost v spletkarenju prihaja odtod, ker računajo, da je prepad med seijaško in samostojno demokratsko stranko tolik, da ga nihče ne more premostiti. Na tem razdoru in sporu gradijo svojo hegemonijo. Vsi so odvisni samo od njih — oni odločajo, koga se naj usmilijo in komu naj vržejo portfeij. Tako so oni večno na krmilu!
Dotlej pa naj narod, država in vse propada . . .
Radikali gredo lahko z vsakim: z av-tonomisti in z rimskimi papisti, Srškič se pogaja s Spahom, Maksimovič pose-ča Kumanudija, ki ga je pred tem vrgel iz parlamenta. Edina možnost, ki naj je izključena, je opozicijonalni kontakt med HSS in SDS na poprišču borbe proti režimu.
Podoba je, da se bodo baš tu vrača* nalL Ta pričenja pričetek konca njihovega varanja.
Velika politična vprašanja notranje ureditve države, ki so nosila preje značaj državopravnih in nacijonalnih spopadov, so sedaj po vsej priliki likvidirana.
Na duri trkajo težka gospodarska vprašanja, ki so v tesni zvezi z administracijo, z redom in delom, s pravnim redom, s svobodnim razmahom demokracije.
Proti tem aktualnim potrebam se postavlja stara radikalna stranka kot glavna zapreka napredka. Ona ne more ločiti policije od stranke. Istovetenje interesov stranke z državo gre seve na račun države. Današnja vlada črpa svojo moč samo iz ene komponente. Oje moč v narodu izdaleka ni tolikšna, kakor v parlamentu. Zato je tudi slaba in celo najslabša vlada.
V tem tiči izvor vsega zla.
Danes nastopajo nove parole: osvoboditi državni aparat od stranke, narodno voljo od policije, državljane od samovolje in nasilja, zajamčiti s svobodno izvoljenim režimom osnovne ljudske pravice in tako zapeljati našo državo v krog kulturnih držav. To bodo pogoji tudi za gospodarsko procvi-tanje naše bogate države.
Kdor soglaša tudi z dejanji s temi gesli, ta omogoča vsako kombinacijo. Stare zapreke padajo, da se lahko nstvari novo življenje.
Hvala bogu, podoba je, da se je k ostalim krizam pridružila še kriza spletkarenja in podvale. Z oči padajo mrene. Prikazujejo se obrisi novih perspektiv v boljšo bodočnost.
Prvi delokrog oblastnega odbora v Ljubljani
Mesto, da bi začel popravljati ceste, bo «popravljal» cestne odbore. Pomen najnovejše klerikalne pridobitve.
«Slovenec» ponosno poroča o novem velikem uspehu SLS za dobrobit Slovenije. Oblastni odbor v Ljubljani je dobil dovoljenje, da sme vse cestne odbore poklerikaliti! To objavlja škofov list s sledečo brzojavko:
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Med notranjim ministrom in zunanjim! ministrom se je dosegel sporazum, da se posli bivšega deželnega od« bora kranjskega, v kolikor se na» naša jo na konstituiranje cestnih okrajnih odborov, takoj prenesejo na oblastni odbor. Ta odlok, kate» rega sta danes podpisala oba mi» nistra, stopi takoj v veljavo. V njem so tri odredbe: 1. da morata veliki župan in gradbeno ravnatelj stvo v Ljubljani takoj izročiti oblastnemu odboru v Ljubljani navedene posle obenem z vsemi spisi deželnega zbora in spisi ve» Iflcega župana in gradbenega rav» natdjetva; 2. da ima oblastni od> bor pravico takoj razpisati nove volitve, oziroma imenovati nove člane v okrajne cestne odbore, ako sedanja sestava ne bi odgo» varjala predpisom cestnega zako« na, odredbam bivšega deželnega odbora ali vobče smotrom avto» nomne cestne uprave; 3. da da dr« žavno oblastvo na prošnjo oblast» nemu odboru začasno na razpola» go strokovnjake za pravilen pre» nos poslov od razrešenih na novo» izvoljene cestne odbore. Ta od« redba se sporoči neposredno veli» kemu županu, gradbenemu ravna» teljstvu m oblastnemu odboru v Ljubljani.
Brzojavka je objavljena pod tako ogromnim naslovom, da smo mislili, najmanj kar se je zgodilo, je to, da se je ljubljanski oblastni odbor lotil popravljanja naših cest in dobil zato od klerikalnega ministra za javna dela potrebna sredstva na razpolago. Medtem vidimo, da se je lotil popravljanja cestnih odborov, ki ponekod niso čisto klerikalni, ceste same pa ostanejo zaenkrat v delokrogu gradbene direkcije. Ali ni ta uspeh SLS ogromen?
Reči moramo, da je klerikalna stranka s tem na najsrečnejši način pričela z gospodarskim delom za naše dobro in verno ljudstvo. Kot prvi delokrog ie priborila oblastnemu odboru pravico odstavljati napredne člane cestnih odborov ter jih nadomeščati s pristaši SLS. S tem je našim cestam za bodoč-
nost zasiguran najpristnejši božji blagoslov. Voziti se bo dalo po njih v bodoče morda še manj, a zato z večjimi zaslugami za nebesa.
Toda s šalo na stran. Najnovejša klerikalna «pridobitev» je nov klasičen dokaz, da je SLS v nebrzdanem parti-zanstvu in oportunizmu izgubila vsak smisel za važna vprašanja, ki se kopičijo pred nami vsemi. Kakor je s fa-mozno uredbo od 18. februarja izigrala in zapravila z zakonom garantirano samostojnost oblastnih samouprav, tako z najnovejšo koncesijo za svoje strankarske interese ogroža uvedbo okrajnih samouprav. Najkasneje 23. junija bi se morale po zakonu vršiti volitve v srezke samouprave, v katerih delokrog spadajo tudi agende dosedanjih cestnih odborov. Vlada dosedaj teh volitev še ni razpisala, akoravno bo kmalu že skrajni čas. Pričakovati bi bilo, da SLS kot goreča zaščitnica vsake avtonomistične naprave z vso sik) pritisne ter izvojuje od vlade takojšen razpis volitev v srezke (okrajne) samouprave. Mesto tega je izvojevala pravico razpuščati in na novo sestavljati cestne odbore! Kaj se to pravi, ni težko uganiti. Ker ni misliti, da bi hotela SLS spreminjati cestne odbore le za dobo par tednov, je jasno, da se trudi preprečiti razpis volitev v nove okrajne zastope.
To je smisel njene najnovejše pridobitve, K je torej izvojevana na račun interesov celokupnega našega ljudstva.
„Slovenec" greši na inferi-ornost svojih pristašev
K polomiji klerikalne politike v Beogradu se je sedaj pridružila še polomija SLS v oblastni skupščini ljubljanski. 40članska klerikalna delegacija se je tudi v tej kor-poraciji izkazala za povsem nesposobno. Bdi ni človek oblastne večine ljubljanske, ki je pokazal nekaj pariamejitarue rudne, jc bil prof. Jarc, vse drugo je spominjalo na nastop nezrelih političnih samosrajčnikov. Poleg prof. Jarca je poskušal stopati na parlamentanno ' gladino samo še odvetnik dr. AdJešič, dr. Brecelj pa je asistiral samo s svojo nebrzdano temperamentnestjo, ki pa ni mogla nadoknaditi deficita politične sposobrtoisti. Vsa ostala klerikalna delegacija je bila videti kakor avtomat, ki funkcijonira na gumbov pritisk. V razpravi o poslovniku je bila klerikalna večina nedostopna za vsak še tako pameten argument, ker je očividno imela vezano marš-ruto, da brezpogojno izglasuje nasilni poslovnik, ne oziraje se na principe demo-
leradje in pariamaitariaaa. SLS je pač Hotela za vsako ceno dokazati, da je v dejanjih baš nasprotstvo tega, kar je njen evangefij v besedah. V gospodarskem delu skupščinske debate so pa klerikalni poslanci kar usta odpirali, ko so imeli priliko poslušati argumentirana izvajanja naprednih poslancev. Razlika med nastopom večine in opozicije v oblastni skupščini je bila tako evidentna, da so si to med seboj priznavali tudi pristaši SLS, ki so bili na eatetiJI in ki so izjavljali: »Ti (opozicija) so pa le drugačni tiči, kakor pa na-šl.< Debata v gospodarskem delu je tudi rodila ta sad, da se je morala večina w hočeš nočeš — prilagoditi vsaj nekaterim predlogam manjBine, kar ie sicer pametno in dobro, vendar pa za 40člansko delegacijo, ki majorizira 12č!atisko manjšino, več kot karakteristično.
Da bi »Slovenec« tnaskiral pred svojimi pristaši nesposobnost in nasilstvo klerikalne pofit&e v oblastni sfcapRtal, piše sedaj cele kolone izgovorov, ki pa niso le slabi, marveč direktno bedasti. »Slovenec« greši «prav ua Inferioroosii svojih pristašev, ako se Hm drzne pokladaiti take otrobe; saj so ljudje vendar saiml «Stali, kaj se je godilo v skupščini in kdor ima možgane za to, da ž njtai misli, ne potrebuje sedaj »Sloven-Cevega« komentarja, ld zasleduje saano ta сЦЈ, da bi klerikalnega zamorca opral Mesto da »Slovenec« pogreva stare izmišljotine o nasilju SDS, naj raje zagovarja sedanja dejanja SLS; saj nI nihče dragi na zatožni klopi kot SLS in njen) odlični parlamentarci. Še cigan, ki sedi na zatožni klopi, ve, da mu tak zagovor nič ne pomaga, v katerem se sklicuje na izmišljene aH pa resnične grehe drugih.
Politične beležke
Klerikalci razkrinkani kot batinaši
«Delavska Politika» objavlja pod našlo» vom «Ljudstvo jih bo sodilo» sledeče: «Re» zimski listi, med njimi tudi klerikalni «Slo» venec» je te dni iz beograjskih listov po» snemal vesti, da so vladni gospodje ob priliki dogodka v parlamentu z onim Ri» stidem, grozili, češ da bo ljudstvo sodilo tiste, ki so Ristica vsega stolčenega pri« peljali v parlament ter kazali njegove rane kot dokaz nasilnosti, ki vlada pri nas, zla» sti v Beogradu in Srbiji. Danes, ko je vsa poštena javnost na strani tistih, ki so bo» teli s to demonstracijo v parlamentu stra» hovanemu narodu pomagati do pravice in demokracije, pa se upajo gotovi ljudje, rned njimi tudi naši hlapčevski klerikalci, ponavljati grožnjo, da bo ljudstvo sodilo tiste, ki se branijo proti srednjeveškemu batinaštvu! To je resnična kulturna sramo» ta za nas Slovence, katere baje baš samo klerikalci zastopajo. Mi smo namreč mne» nja, da ni to nečuven škandal, da so je to v parlamentu zgodilo, nego to, da vi a» dajo v centrali v Beogradu take batinaške razmere. To je sramota in ta se ne da bra» niti. Saj tudi svetovni listi, med njimi tu» di dunajska Presse, piše o škandalu, ki mu ni primere! Škandal je vendarle samo v ba» tinaštvu in škandal je, da sc upa kdo bra» niti take razmere. Samo to je konsekvent» na morala, ne pa vaša k!erikalno»krščan* ska.»
Pismo slovenačkog radikala
<Samoupiava> objavlja pismo iz mariborske oblasti, M ga je napisal znani slovenač-ki radikal iz Maribora «Posle oblasnih izbora u Slovenačkoj». Piano je izšlo v «Samoupravi » ravno na pustni torek in je temu primemo prikrojeno. Evo, kaj piše «iz mariborske oblasti*: «Našim (radikalnim namreč) organizacijam je uspelo napraviti v obeh mestih (Mariboru in Celju) ugoden kompromis, s pomočjo katerega je radikalna etranka odnesla celjski mandat, ki ga je dobil invalid • dobrovoljec dr. Anton Ge-ričan in enega od treh mariborskih, ki ga je dobil naš uvaîevani predsednik oblastne organizacije dr. Rudolf Ravnik.» Bolj spodaj pa piše slovenački radikal: «Ali je mogoče imenovati narodno izdajstvo volilno koalicijo, s katero tu živeči nemški privred-niki obljubljajo, da bodo oddali svoje glasove v Celju in Mariboru za listo, na kateri kandidira član največje stranice (Narodne radikalne stranke) in ki je s krvjo zapečatil svojo ljubezen do naše današnje države, se boril kot oficir v jngoslorenski vojski in kot tak postal težki invalid?»
Politična šola za klerikalne inteligente
Nekaka ljudska univerza za gros klerikalnih volilcev je vsekako »Domoljub«. To je dokazal znova tudi s svojim poročilom o sestanku oblastnih skupščin, ki ga je prikrojil tako, da ima vsak bralec »jasno tn objektivno» podlago za presojo dela na pr vih sejali oblastnih skupščin. »Domoljub« vzklika: >Bo.i za avtonomijo se nadaljuje! Vrnite nam naše premoženje! Proti novim davkom. Žerjavovci žalijo naše ljudstvo.' itd. Ad captendani benevolentiam piše »Domotruib« v svojem poročilu, da so se vsi poslanci SLS udeležili sv. maše, drugi pa ne. (Radi resnice konsiatiramo, da niti prvo, niti drugo ni resnično!) ter da sta »Jutro« in »Delavska politika« »na račun te sv. maše v brezmejni surovosti napisala nekaj bogokletstev kot uvod v seje deželnega Tbora.« (Tndi to'je seveda »Domoljuboma« laž!) Vse predloge in uteme ljitve opozicije je »Domoljub« radi resnicoljubi a odpravil z enim samim stavkom, češ: »Nato so podali svoje izjave še liberalci, samostojneži in socijalisti.« Zato pa je »Domoljub« mesto izvajanja opozicijo-nalnili govornikov priobčil le polemiko proti njim, a še to tako, da vsak lahko otipljc iprevarantstvo, ki ga uganja SLS nad svojimi pristaši. Zlasti značilen je odstavek »Boj za poslovnik.« Da je SLS sprejela nasilni poslovnik, ki oropa opozicij onahie poslance poslanskih pravic ter onemogoča vsako efektivno kontrolo nad gospodar-
stvom oblastnega odbora, o tem »Domoljub« moiS, pač pa piše, da je večma sprejela tak poslovnik, ki je za ljudstvo najbolj ekonomičen! Pravi pa: »Žerjavovci In samostojne® seveda niso bili tega mnenja. Kdaj se je njim še smilil ljudski denar? Zato je SLS krepko odbila te namere žer-javovcev in samostoinežev. katerih glavni naimen je, kakor se vidi, čim bolj ovirati delo v oblastni skupščini, da bi mogli potem vpiti: glejte, SLS ima večino v skupščini, a ničesar ne naredi. Z novim poslovnikom, ki ga je oblastna skupščina že sprejela, je SLS temeljito prekrižala te račune ter tako ljudstvu prihranila stotisoče dinarjev, ki bi jih sicer morali izmetati za dolgovezne, hujskajoče in razdiralne govore žer-Javovcev in samostojnežev. Oblastna skupina Je za to tu, da dela, ne pa, da govori in razgraja. Za take žerjavovske in samotne šipase naše ljudstvo nima ne s mis J -ne denarja.« Raizume se, da »žerjavovcev« ■Domoljub« ni mogel izpustiti, da ne bi farbal svojih ljudi z Orjuno, »mehikanskim preganjanjem krščansko mislečih« ter z ogromnimi milijonskimi goljufijami liberal-
ne gospode itd. Vse to piše škofov list aa pristni in patentirani .krščanski podlagi«. Tudi v »poročilu« o seji Narodne skupščine, v kateri se je razpravljalo ln sklepalo o obtožnici proti ministru Makstmoviču, se je usedel »Domoljub« na stolico ljudskega vseučiliškega profesorja Poročilo končuje takole: »Končno se je izvršilo glasovanje v katerem so radičevci pogoreli za 18 glasov,« noben bralec pa iz »DomoUubovega« poročila ne more posneti nit! tega, za kaj je pravzaprav šlo, niti tega, kako se je debata vršila. Le iz tega, da piše »Domoljub«, da se Maksimoviča »kar na splošno obtožuje, da je on kriv nasilij, ki jih je zakrivil ta ali oni volilni komisar na svojo roko.« Tudi pravi »Domoljub«, da je bil zagovor g. Maksimoviča »zelo spreten ia posrečen.« »Domoljub« je s pisavo v svoji zadnji številki znova potrdil, kako prav imajo oni, ki pravijo, da izhaja samo za »,p o neumne vanje slovenskega ljudstva.« Nanj je lahko ponosna SLS, ponosen pa lahko tudi ljubljanski škof, v čegar ttskai-ni in pod čegar cenzuro se ta tedenski »ka-toBSki« pamflet tiska.
Macdonald opozarja na fašistovsko opasnost za evropejski mir
Alarmanten članek bivšega angleškega min. predsednika»
prepričanje, da žive v senci perut ptiča, "{!;-gar kremplji gredo v meso. Dokler obstoja v Italiji duh imperialistične diktature, ne
Dunaj, 2. marca.
Bivši predsednik angleške vlade in znani voditelj angleške Labour Party J. Ramsay Maodonald objavlja v «Neue Freie Presse» članek, M se bavi s fašizmom in njegovim razmerjem do evropskega miru. Maodonald govori o fašizmu prostodušno in brez ovinkov. S tem odkriva in predočuje mnenje vrlo širokih angleških političnih krogov, ki ne odobravajo fašistovekih zunanjepolitičnih metod in ki z bojaznijo zro v bodočnost Evrope. Macdonald smatra, da je nastopil fašizem v Italiji kot reakcija in posledica nepremišljene revolucijonanie agitacije za oblast. Italijanski socijalizem se ni mogel pravočasno ločiti od komunizma. Tudi ostale italijanske politične stranke so bile brez odločnosti napram novim vprašanjem. Neredom slede vojaške ia politične diktature, ki predstavljajo nekaj časa središče nacijonalne enotnosti. Diktatorično vodstvo države preide končno ua zunanjo politiko in postane na ta način klicar mednarodne nevarnosti, kakor je bilo svoj čas v Nemčiji. Geste lašistovskega diktatorja so na las podobne gestam bivšega kai-zerja. Kakšen je konec, smo videli.
Mussolini zaničuje Društvo narodov. Zunanjo njegovo politiko vodijo zgolj interesi italijanskega imperijalizma. Kadar usmeri svoi pogled na Balkan ali v Malo Azijo, v Tunis ali kam drugam, ee ne zmeni za predpise Dru štva narodov. Pravkar hodi po potih, ki so obdana z velikimi nevarnostmi. Pri vseh mednarodnih pogodbah in pogajanjih zahteva svoj sedež. Napram svojim slabotnej-šim sosedom, kakor n. pr. napram Albaniji in Jugoslaviji izvaja nenadne napadalne manevre, razglaša ultimate in rožlja z mečem. Pozneje se nekoliko umakne, varujoč medtem dosežene uspehe. Značilen je bil ultimat Albaniji, ki ga je njegov poslanik izročil v obliki osebnega edikta. Sledeča pogodba je povzročila padec jugoslovenske-ga kabineta. Obenem je utrdila na Balkanu
moremo računati s čustvom mirne varnosti za državo na Balkan ti.
Nevarnosti na Balkana je Italija pomnožila tudi s svojimi številnimi pogodbami. Neke pogodbe z Albanijo, Poljsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Rumunijo itd so vojaškega in političnega značaja, neke samo gospodarske prirode. Ni pa dvoma, da se v nekaterih pogodbah nahajajo tndi tajni dogovori in klavzule. Vodilna misel teh pogodb je ta, da se doseže vsaj zunanje uspehe. «Pogodbe so prav mične igračke», ali kakor pravijo v Rimu: «Vsak dan po ena pogodba nam prihrani zdravnika.» Na ta način je polaska-no napadalnemu samoljubju. Največji posel te vrste je bila angleško - italijanska pogodba o Abesiniji, ki pomenja hudo ogrožanje te dežele.
V Italiji so pojavlja novo vprašanje. Kam z nadštevilnim prebivalstvom. Italijanske oči se obračajo najprej na dežele Sredozemskega morja, na Severno Afriko, kjer se Tunis kulti vira s francoskim denarjem, toda z italijanskim delom, in na Malo Azijo. Takim potrebam prekomerno množečega ee naroda pomaga imperialistična diktatura s starimi, obrabljenimi sredstvi invazije in aneksi je. Italijanska diplomacija bo izrabila vsako priliko. Pri tem lahko trči na interese ostalih sil. Zopet bomo priče dogodkom, ko bodo balkanske države igralci, ostale sile pa režiserji in snflerji. Taka diplomacija je zelo nevarna in ogroža mir. Energično vodeni zunanji urad lahko doseže pri tej igri velike uspebe, naravno dokler ee bodo ostale sile vdajale ter se prostovoljno izločale iz nerodnih položajev. Na ta način se dajo kajpak doseči cenene zmage. Vsakemu količkaj uvidevnemu človeka pa je jasno, kam vodi taka politika in kak&en konee jo čaka.
Katastrofe in druge nesreče
V Walesu doslej 71 mrtvih vsled eksplozije v premogovniku. Za zasute ni več rešitve» — Demonstracije rudarjev proti predsedniku vlade. — Rudniška eksplozija v Nemčiji. — Eksplozija
na ladji.
London, 2. marca. s. Število žrtev pri nesreči v rudniku Ebb Vale v Walesu ceni» jo sedaj na 71. Od teh jih je ostalo še 46 v rovu. Zanje ni več upanja, da bi jih re» šili žive.
London, 2. marca, (la) Trgovinski mini» ster Cunliffe je izjavil v spodnji zbornici, da ni več upanja na rešitev rudarjev v pre» mogovniku Cwm. Število žrtev se bo še zvišalo. Ministrski predsednik Baldwin in njegova soproga sta posetila danes kraj nesreče in posetila več težko prizadetih družin. Očetu, ki je izgubil dva sina, ki sta skušala reSti drug drugega, je Baldwin de» jal: «Ne prihajam k vam kot ministrski predsednik, ampak kot mož k možu in Vam izražam svoje simpatije.» ,
Delavci so priredili Baldwinu sovražne demonstracije, ker smatrajo, da oblastva niso dovolj preskrbela za varnost rudar» jev. Nastopiti je morala policija, ki je razpršila razburjene delavce in obvarova» la Baldwina pred inzultacijami.
Ko je nastala eksplozija, je bilo v pre* mogovniku 160 rudarjev. Veliko jih j; bi» lo brez težav rešenih. Največ mrtvih je bi» lo v rovih 1200 čevljev pod zemljo, ki so bili prenapolnjeni s strupenimi plini.
Pred jamo se odigravajo srce pretresu« joči prizori. Tisočglava množica čaka ne» prestano pied vhodom v premogovnik in Čaka na vesti o ueodi svojcev. Oblastva so ukrenila obširno akcijo za ohranitev miru in reda.
Hamm, 2. marca, d V jami Wendel pri Hammu se je pri zazida vanju rova, v ka» terem gori že več dni, pripetila eksplozija, ker so se vreli jamski plini. Pri tem so bi» li en delavec in dv.. uradnika hudo, 20 ru« darjev pa jc bilo lahko ranjenih. Malo prej je bila šc ena, ali Ie lahka eksplozija, ki je ranila dva dekvca. Vse ponesrečence so prenesli na varno.
V sosednjih rovih so rudarji ua ukaz vodstva ustavili delo, ker se je bati eks« plozij tudi v njih.
Genova, 2. marca. s. V luki je prišlo po» poldne do velike eksplozije. Nesreča se je pripetila na parniku «Reana», kjer so pri. čeli delavci odpirati oddelke za blago. Na» enkrat je švignil iz prostorov visok pla« men, ki je vrgel osem delavcev v zrak. Vsi sc bili močno ožgani; štirje pa sc borijo s smrtjo. Nesrečo so baje povzročili plini, ki so se vneli, ko je prijel zrak v spodnje prostore ladje.
-659-
Važna seja vodstva lašistov
Rim, 2. marca. o. Dopoldne je imelo vod stvo fašistične stranke sejo, ki ji je pred» sedoval Mussolini. Razpravljali so o pra» zuovanju obletnice ustanovitve fašističnih organizacij. Sestavljen je bil program za rtzne svečanosti, ki se bodo vršile dne 27. t. m. Vsak član fašističnega naraščaja, ki je dopolnil 18. leto starosti, dobi ta dan puško.
Vodstvo strauke je razpravljalo nadalje o vprašanju časopisja. Radi bolj organične ureditve režimskega časopisja se je skle» nik>, da se listi in publikacije razdde v dve skupini. V prvo kategorijo spadajo samo oni listi, ki dajejo po svojem delo» vanju, ki so ga razvili v prilog fašizma in po politični zvestobi vsega ravnateljskega, uredniSkega in upravnega osebja zaneslji» vo jamstvo, da se lahko upravičeno sma» trajo za režimska glasila. Vsi ostali listi spadajo v drugo skupino. Nad časopisi pr» ve skupine bo stranka sama izvrševala nad» zorstvo. Vsi fašisti se bodo obvezali, da podpirajo samo to časopisje. Pri takih U« stih bodo smeli sodelovati le oni novinarji,
ki so vpisani v fašistično stranko ia ki so zvesti režimu. Pri ostalem časopisju pa bo» do smeli sodelovati razen fašistov tudi ta« ki novinarji, ki bodo sprejeti v seznam no» vinarjev. Listi prve skupine bodo morali nad svoj naslov (glavo) postaviti liktorski sveženj.
Glavni upravni tajnik stranke je na kon» cu seje sporočil, da je bilo doslej raedelje» nih fašistom nad 400.000 članskih izfcaznic.
Brutalnosti romunskih fašistov
Bukarešta, 2. marca. s. Davi okrog 4. so se odigrali v vlaku med Bukarešto in Su» čavo razburljivi prizori. Skupina kucistov je preiskala železniške vagone ter iskali Žide in tujce. Vsakogar, ki ga je smatrala z& to, med njimi več Nemcev, je tolpa pretepla ter nato prisilila, da je moral sko» čiti iz vozečega vlaka. Neki mali obrtnik, ki nI hotel skočiti iz vlaka je bil pretepen do nezavesti. Na medicinski fakulteti v Bukarešti se dogajajo dnevno incidenti z židovskimi dijaki, ki jih pretepajo in me» čejo po stopnicah iz poslopja.
aii Kraji in ljudje
Na delo za „Vodnikovo družbo"!
Že nekaj tednov in «Vodnikova druž-ba-i zaključi sprejemanje članov za leto 1927. Lani se ie pod okriljem «Vodnikove družbe» zbralo 15.000 zavednih Slovencev in Slovenk, ki so bili jeseni prijetno presenečeni, ko jim je družba za 20 Din podarila 4 prekrasne knjige zabavne in poučne vsebine.
Prepričanj smo. da so bili s tem lepim knjižnim darom zadovoljni vsi brez izjeme. Zato trdno pričakujemo, da ostanejo vsi stari člani družbi ne samo zvesti, marveč se vsak izmed njih še potrudi, da pridobi vsaj še enega novega člana. Armada «Vodnikove družbe» se mora letos, ako ne podvojiti, pa vsaj pomnožiti na 20 do 25.000. Požrtvovalni poverjeniki in stari člani naj v družbi z našimi prosvetnimi organizacijami napno vse sile, da pridobe družbi čim največ članov. Predvsem apeliramo na poverjenike, da se izkažejo vredne zaupanja, s katerim jih je počastila «Vodnikova družba»! Nad 1000 je teli poverjenikov. Prepričani smo. da ne bo enega med njimi, ki bi ne smatral za svojo častno dolžnost, da stori vse, kar je v njegovih močeh, za «Vodnikovo družbo». Razpredejo naj čim najži-vahnejšo agitacijo, naj gredo od hiše do hiše. od osebe do osebe.
Vsak narodno zavedni Slovenec, vsaka narodnozavedna Slovenka bodi član «Vodnikove družbe»! Knjige «Vodnikove družbe» morajo biti v vsaki narodni hiši. v vsaki narodni rodbini, naročena naj bodo na te knjige vsa naša sokolska. prosvetna in druga narodna društva.
Naj bi ne bilo nobenega našega denarnega zavoda, ki bi ne bil ustanov-nik «Vodnikove družbe»!
Čim poverjeniki po teh navodilih po-bero člane, naj nemudoma pošljejo nabiralne pole z denarjem vred družbi-nemu vodstvu.
Novi brzovlaki v poletnem voznem redu
15. maja stopi v vsej Evropi v veljavo poletni vozni red. V glavnem bodo spremembe zadovoljile občinstvo, ker ustrezajo po možnosti njihovim željam. A tudi mednarodne zveze postajajo za nas ugodnejše.
Od 15. maja naprej bo vozil direktni hrzovlak iz Londona preko Rotterdama. Dusseldorfa, Passaua, Dunaja in Budimpešte v Beograd, od tu pa čez Sofijo v Carigrad. Vožnja London—Beograd bo traiala 50 ur. iz Beograda v Carigrad pa 43 ur.
Na beograjski kolodvor bo prihajalo dnevno 18 brzovlakov iz vseh smeri. Vožnja do Budimpešte bo trajala zopet samo 8 ur. kakor pred vojno. Vsa večja mesta Srednje Evrope bodo z Beogradom zvezana deloma z direktnimi vlaki, deloma pa vsaj z direktnimi vagoni.
Razveseljivo je, da je znatno skrajšan vozni čas iz Ljubljane v Beograd. Popoldanski brzovlak, ki odhaja zdaj v Beograd ob 17.15, bo poleti odhajal iz Ljubljane šele ob 20, torej skoraj tri ure kasneje, v Beograd pa bo prišel le 25 minut kasneje kakor doslej, tako da bo vozil mesto 15 le 12 ur.
V obratni smeri bo odhajal brzovlak iz Beograda ob 18.35 (zdaj ob 19.10) in prihajal v Ljubljano že ob 8.10 zjutraj mesto ob 11.06 kakor sedaj.
Oba vlaka bosta imela v Ljubljani zvezo s Trstom in preko Jesenic z Avstrijo. Nemčijo in Švico. Tržaški brzovlak bo odhajal iz Trsta ob 14.45 in prihajal v Ljubljano ob 19.25 (sedaj ob 16.16); proti Trstu bo odhajal iz Ljubljane ob S.40 (sedaj ob 12.20) in prihajal v Trst ob 13.15. V obeh smereh bo imel takojšnjo zvezo z Milanom. Rimom in Parizom.
Na gorenjski progi se uvede nov par brzovlakov z zvezo na Beograd. Jutranji brzovlak bo preko Gorenjske nadaljeval pot v Avstrijo. Švico in Nemčijo iz Ljubljane ob 8.45 zjutraj, zvečer pa prihajal z Jesenic v Ljubljano ob 19.40. se združil tam s tržaškim brzovlakom in po kratkem postanku nadaljeval pot
v Beograd. Ljubljana dobi s tem novo izredno ugodno zvezo z Gorenjsko.
Dosedanja dnevna zveza Ljubljane z Beogradom z brzovlakom ostane v glavnem nespremenjena, ravno tako tudi brzovlaki na progi Dunaj—Trst.
Glavna skupščina Aero-klubov v Novem Sadu
V nedeljo, dne 27 februarja se je vršila v Novem Sadu glavna skupščina vseh aero-kiubov, zastopanih po svojih glavnih odborih Ta važna organizacija je v najlepšem razmahu ter so bili na glavni skupščini zastopani po svojih delegatih vsi glavni odbori, ki doslei obstojajo, in sicer ljubljanski. zagrebški, osiieški. sarajevski, no-vosadski, beograjski. zaiečarski skopljan-ski in podgorški. Aero-klub »Naša krila« si je nadel nalogo, da upozna naš narod z velikimi koristmi, ki jih daje zrakcplov-stvo človeštvu sploh, da goji in neguje ljubezen do zrakoplovstva kot športne panoge, da opozarja nanj koi na važnega gospodarskega činitelja ter deluje za njega povzdigo kot silnega sredstva narodne obrambe. — V pretečenem letu so se vršili propagandni mitingi v Zagrebu. Sarajevu in Skoplju. Letos se otvarja že prva zračna linija med Zagrebom in Beogradom, ki jo vzpostavi posebna akcijska družba in katera je obvezana, da spusti prvi avijon najkasneje do 25. julija 1927. Naloga glavnih odborov, predvsem pa prizadetih lokalnih faktorjev bo. da se ta linija razširi na vse strani. KoJkšne važnosti utegnejo postati take zračne linije, ie razvidno že iz tega, da traja n. pr. potovanje iz Beograda v Podgorico tri dni, dočim bi avijoo to opravil v dveh in pol urah Glede varnosti potovanja z avijonom pa je dobro, da omenimo naslednje: v Ameriki znaša višina zavarovalnine za potnika na avijonu ravno toliko, kot za potnika na avtomobilu.
Na glavni skupščini so se pretresale razne zadeve; med drugiim so bila izpreme-njena pravila in prilagodena vedno bolj se razvijajočemu zanimanju za aeronavtiko. Predlogi ljubljanskega glavnega odbora so bili v tem pogledu vsi akceptirani, kot tudi predlog, da se napravi letos miting v Ljubljani in priredi. avijatični dan sploh po vsej državi. Izvoljena je bila nova osrednja uprava, katere dosmrtni predsednik je knez Pavle; izvoljenih je deset Beograjčanov, med njimi kot častni predsednik minister vojne in mornarice general Hadžič; ostalih 14 članov osrednje uprave je bilo izvoljenih iz posameznih glavnih odborov; iz Ljubljane sta bila izvoljena v osrednjo upravo dr. Stane Rape in' ing. Janko Mač-kovšek. V nadzorni odbor je bil med drugimi izvoljen tudi dr. Kavčič, načelnik v ministrstvu pravde.
Na zborovanju, ki ga je vodil podpredsednik Cvetkovič, je tudi govoril vsem Ljubljančanom izza prevrata znani pukov-nik-brigadir Švabič, ki je — simpatično pozdravljen — z vso zgovornostjo opozarjal na pomen in važnost avijacije za narodno obrambo.
Materijal za glavno skupščino je predelala sobotna predkonferenca v raznih odsekih. V ponedeljek pa so si skupščinarii ogledali novosadski aerodrom, ki napravlja impozanten vtis, Tekom dopoldneva so izvajali polete in akrobacije naši vrli lovci, ki so s svojimi elegantnimi in predrznimi okreti vzbujali odkrito občudovanje in vendar tudi vtis ^popolne sigurnosti. Zelo veliko je pri novosadskih vazduhoplovcih tudi naših fantov, odličnih pilotov in prijaznih družabnikov; med tehničnim moštvom tvorijo celo večino.
Opasne posledice po gripi
Nevarnost gripe ne leži v znakih, katere ima bolezen kot taka, temveč najpôgo-steje v onih boleznih, ki spremljajo ali pa nasledujejo gripo. Med temi je najopasnej-ša tako zvana gripozna bronho-pneuimomja, ki zahteva v času epidemije gripe neizprosno svoje žrtve. Kako nastane taka pljučnica? Strup, katerega proizvajajo povzročitelji gripe, ne oslabuje samo ves organizem kar se pokaže pri gripi v znani trudnosti in oslabljenosti, temveč oslabuje predvsem moč srca in pljuč. Vsled tega se pljuča ne morejo z isto silo osvoboditi slin, vdihanega prahu itd., kot v času zdravja. Posledica je, da se sline in druge škodljive tvarine zadržujejo v pljučnih mehurSkih in
bronhijah, in ua tak način onemogočujejo pravilno prezračenje pljuč in dihanje. Sploš-ua oslabelost telesa pospešuje ta pojav in že je nastala opasna slika gripozne pljučnice.
Kako naj se pobija to bolezen odnosno še bolje: kako se prepreči, da nastane? Odgovor na :o vprašanje je lahek; mi moramo poleg splošnega ojačanja organizma — podpirati predvsem pljuča v njenem delovanju. To se zgodi najbolj s tem, da jim odvzamemo nekaj njihovega dela. Pomagali bomu s kakim priznanim sredstvom, kot je Kresivai -Ваует« pljučam, da izpolnjujejo življensko važne funkcije, da potom olajšanega kašlia izvržeio škodljive snovi. S takim ravnanjem bomo pri navadni influ-enci možnost pljučnice bistveno zmanjšali. In celo potem, če so že prvi pojavi pljučnice izbruhnili, bomo s takim ravnanjem organizem olajšali in povzročili, da pljuča od bolestnega delovanja brzo preidejo k normalni funkciji •	Dr. X.
Pisatelj Bora Stankovic in ciganka Kostana
Srbi imajo izvrstno ljudsko igro »Košta-no«, katero je napisal Bora Stankovic. Ko-štana je ciganka; vroča, strastna in ne-ugnana kakor je ves ciganski rod. Pravijo, da je pisatelj napravil dramo po resničnem ljudskem tipu ciganke Koštane v VranjsW banji.
Ciganka, ki je pisatelju opisala svoje življenje ter mu služila za lik pri nastajanju umotvora, pa se noče zadovoljiti samo s slavo, katero uživa delo in ki gre po pravici Stankoviču, ne pa Koštani. Ko je pred časom doznala, da je avtor s svojim delom zaslužil lepe denarce, se je polakomnila novcev in poslala na prosvetno ministrstvo v Beograd pritožbo, v kateri je zahtevala. da se tudi njej odmerijo »tantije-me« od predstav. Prosvetni minister je stal pred težkim vprašanjem: v zadregi, kako naj vlogo reši, je poslal cigankino vlogo naravnost Bori Stankoviču, češ, zdaj reši sam, kakor se ti zdi po pameti!
Pisatelj je dolgo molčal Ciganka je med tem urgirala svojo vlogo in to je privedlo Stankoviča. do tega. da se je naposled vendarle odločil ter napisa! na Koštanino vlogo svojevrstno rešitev: predlagal je namreč prosvetnemu ministru, naj pozove vsa gledališča v državi, da vprizore njegovo dramo ter pošljejo njemu ves izkupiček. Koštane seveda ni niti omenil, ker mu ni mar njenega siromaštva, katerega si mora na stara leta lajšati s prosjačenjem med vmjaškim prebivalstvom.
„Lažna sramežljivost"
(Falsche Scham) Pozor! Ločene predstave! Pozor! Dnevno ob 4. in Vi 8. sa. io za dame! Dnevn ! ob Vi ' n 9. sam za moške!
Kino «Dvor» - Telefon 397.
Klemenova ljubica pred sodniki
Komaj je France Klemen odšel v kot mirne celice, î% je stopila pred kazenski se nat ljubljanskega deželnega sodišča tudi ljubica Angela Podržajeva, ki je moralno menda še bolj pokvarjena kot njen France.
Ženska je že več let poročena ter ima 6 otročičev, za katere pa malo skrbi in je bolj ponosna na svojo nosečnost s Klemenom; rekla ie, da bo mali Klemenček šele pravi tiček, ki ga bo kmalu po porodu prinesla svojemu ljubčku pokazat.
Predsednik: »Ali vam je dajal France Klemen večkrat razna darila?« Obtožena: »Kajpak, da jih je. Dejal je, da sta mu jih dala njegova brata tnajor in kraljevi zdrav nik na Bledu, ki jih pa seveda nima.«
Predsednik: »Da s:e mogli to verjeti Zakaj ste se pa v Klemena zagledali?« Obtožena: »Smilil se mi je ubogi preganjanec. Seznanila sva se v zaporu. Nosila sem mu pozneje na sodnijo v Ljubljani hrano.«
Predsednik: »Pa tam na Studencu ste mu pomagali, da je posta! spet pameten; saj je prepilil mrežo in zletel v vaš objem. Obtožena: »Ničesar ne tajim.« Predsednik: »V Lescah ste pa rekli Franci Žvabovi, da vas pošilja njena tašča, ter ste izvabili od nje 220 Din. Obtožena: »Seveda. Denarja ni bilo. a jesti je bilo vendarle treba.«
Predsednik: »Ali ste mu pri vlomih kaj
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Četrtek. 2 ; «Pri lepi krčmarici». C. Petek, 4.: Zaprto.
Siihota, 5.: «Ugrabljene Sabinke». D. Nedelja, O.: ob 15.: «Triglavska bajka».
Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Pondeliek. 7.: «Gobsek». E. Torek. 8.: Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela, b v.
Ljubljanska opera:
Četrtek. 3.: Zaprto. Petek. 4.: «Tannhiiuser» B Sobota. 5.- Zaprto (Generalna skušnja za Tii do.)
Nedelja. 6.: «Tajda ali kompostelski ro*
marji». Premijera. Izv. ''ondelick. i Zaprto Torek. 8.: «Gosi fan tutte». C.
Mariborsko gledališče:
Četrtek. 3.: «Vesela vdova». A. Kuponi
Šentjakobski gledališki oder
Sil ota, 5.: «Vražji Rudi» Nedelja. 4.: ob 20 : «Vražji Rudi».
Abonente ljubljanske drame opozarjamo na spremembo dramskega repertoarja, ki je bil potreben vsled tega, ker leži goep Le-var bolan na španski.
Skušnja za Beethovnovo «Deveto» je danes, v četrtek ob 8. zvečer v ljubljanskem opernem gledališču.
Članica ljubljanske opere ga. Marija ?.a-ludova je gostovala minule dni v Zagrebu kot Amélija v Verdijevi operi «Ples v maskah}. Celokupna zagrebška kritika se nad vse pohvalno izraža o tej odlični pevki ljubljanske opere. cNovosti» pišejo, da je odpela svojo težko partijo z neverjetno fin> stjo in z odličnim zvokom svojega glasu. Pravijo, da ni prav nič čuda, ako trdi slavni češki dirigent Nedbal, da ima Žaludova enega najlepših sopranov, kar jih ima Češkoslovaška. Enako priznano piše tudi «Mor-genblatt:», ki visoko ceni njeno glasbeno kulturo in muzikalnost sploh. Kritik trdi, da j» od zagrebških nastopov pred dobrim letom ga. Žaludova izredno napredovala.
Izjava Udruženja gledaliških igralcev. Gosp. urednik, prosimo Vas najvljudneje, da priobčite v Vašem cenj. listu sledečo izjavo: Z ozirom na «Izjavo» gg. gledaliških kritikov. "ki je bila naperjena proti imeno-vanju gosp. arh. Kregarja za upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani, izjavlja podpisani odbor «Udruženja gledaliških igral-
pomagali?« Obtožena: »Ne, kar sam je vse 1 prinesel.« Predsednik: »To je bil res pravi kavalir!« Obtožena: »Da, res je bil dober z menoj «
Predsednik: »Pa pijete ga?« Obtožena: »Kdo ga pa ne? Z možem se ne razumeva, pa se z »glažkom« potolažim.«
Predsednik: »To pač ni čudno, da se ne razumeta «
Angela Podržajeva je bila obsojena na 4 mesece zapora, a je kazen že prestala s preiskovalnim zaporom in veselo odšla.
Medved, ki hoče požreti lastnega mladiča
V banji Ilidži pri Sarajevu imajo v parku medvedji par. s katerim se kopališki gostje v dolgočasni sezoni lahko zabavajo. Posebno veselje povzroča medved pri deci. Otroci mu nosijo ostanke svoje hrane in medved vse reči rad povžije
Pred kratkim je medvedka tega kosmatinca vrgla prav srčkanega mladiča. Ta dogodek je kajpada razveselil ilidžanske prebivalce; saj po pravici pričakujejo, da bo postal park radi tega dogodka privlačnejši in zanimivejši za družine, ki zahajajo na lečenie v sarajevsko okolico. Medvedka pa se je prav posebno razveselil upravnik ilidžanske banje Pero Despič. Ukazal je mater dobro hraniti in ii nositi dvakrat toliko hrane kakor ponavadi.
S tem pa ni bil nič kaj zadovoljen medvedkov oče «tari kosmatin Ne le, da je ljubosumno orežal na mater, kadar so čuvaji prinesli hrano v kletko, vrgel se je v svoji neizmerni požrešnosti tudi na svojega potomca in ga hotel požreti. To voljo pa mu je služinčad banje pregnala na ta način, da ga ie na ukaz upravnika kopališča ločila od samice in mladiča ter ga posadila v separiran prosior, kjer sedaj živi ob skromni hrani in lahko premišlja posledice svojega nepremišljenega dejanja.
Z aeroolanom iz Londona do Carigrada
Prihodnji spored ZKD v soboto in nedeljo, dne 5. in 6. t. m. prinese zopet jako zanimiv film, ki predočuje v lepih 6likah potovanje z aeroplanom po Evropi. V Londonu stopimo v letalo, ki nas dvigne visoko nad oblake, za seboj zapuščamo reko Temzo, kmalu plo-vemo nad Rokavskim prelivom in od daleč zagledamo pred seboj francosko obalo. Ne traja več dolgo, ko se nahajamo nad Parizom, glavnim mestom Francije Pot nadaljujemo preko Strasbourga. nad poljanami ob reki Marni, kjer so ee vršile najgrozovitejše borbe v svetovni vojni; pod seboj zagledamo mesto Verdun in še malo, pa dospemo nad mesto Strasbourg, znamenito po svoji katedrali s> stolpom, visokim 142 m. Na nadalj-nem potu vidimo reko Ren, mesta Nurnberg, Karlove Vary in Zlato Prago. Iz Prage naprej nas vodi pot na donavsko ravnino in naše'letalo plove nad Dunajem, Budimpešto in končno dospemo v našo prestolico v Beograd. Od tod nadaljujemo potovanje preko Arada, Bukarešte in Sofije ter dospemo konČ no na cilj potovanja v Carigrad..
Izven tega sporeda predvaja ZKD še film, ki predočuje znano tovarno Fiat - avtomobi lov t Turinu
Spored je torej izredno zanimiv iu poučen, vsled česar vabimo tako mladino, kakor odraslo publiko k čim večji udeležbi. Šolska predstava se vrši kot običajno v soboto 5. t. m. ob 14.30 z znižanimi cenami za dija-štvo. Predstave zo ostalo publiko se više v nedeljo 6 t. m. ob 9.30 in 11. dopoldne. Pred-prodaja vstopnic od petka naprej pri blagajni kina Matice.
Iz pusta v pepelnico
To ti je bila noč. Kipelo je življenje v mestu kakor šampanjec. Zabave dovolj povsod. Užival je tudi solidnejši pohajko» valeč, ki sr je klatil po mestnih ulicah ter opazoval gruče mask, drveče od prire» ditve do prireditve. Izvoščkom v torek ni bilo potrebno postajati in študirati znano natančnost ljubljanskih ur; živinčeta so se nadirkala po cesti do Tabora in nazaj v sredino mesta, do Narodnega doma ter okrog do vseh št"' ilnih lokalov, kjer je opozarjal rdeč lampijonček, da se notri vesele ljudje. Hrup in trušč na ulicah je prevladoval vso noč in ponekod so morali tudi stražniki stopiti v akcijo. Bacchanti, ki so proti jutru izgubljali ravnotežje in jih je težišče vleklo k tlom, so jim dajali
cev» sledeče: Priznavamo gg kritikom kakor tudi drugim poklicanim kulturnim faktorjem pravico in njhi zahtevo, da se kompetentne oblasti pri zasedbi tako važnega mesta kot je ravno upravniško mesto Narodnega gledališča v Ljubljani, ozirajo na njihove tozadevne želje in predloge. Isto pravico pa si prisvaja tudi podpisana strokovna organizacija kot tolmač mišljenja celokupnega članstva Narodnega gledališča. Ni naloga odbora «Udruženja» .raziskovati vzroke, ki so bili odločujoči za imenovanje gosp. ing. arh. Kregarja za upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani. Imenovanje je izvršeno in s tem je upravniško vprašanje za enkrat rešeno. Po globokem prepričanju odbora bi bila v danih prilikah nova upravniška kriza v škodo članstvu in s tem neposredno tudi Narodnemu gledališču. Sodba o delovanju no-voimenovanega upravnika je po mnenju celokupnega članstva prezgodnja. Na pod lagi njegovih programatičnih izjav o priliki službenega nastopa upravniškega mesta, izjavlja celokupno članstvo, da ima v goep. upravnika Kregarja zaupanje ter da ga bo podpiralo z vsem svojim hotenjem v dobrobit in napredek našega Narodnega gledališča. — «Udruženje gledaliških igralcev», mestni odbor Ljubljana
Torkov recitacijski večer v ljubljanski drami obsega pesmi lani umrlega kraškega poeta Srečka Kosovela. Kot rfccitatorji nastopijo: ga. Mila Šaričeva. gosp. Slavko Jan in go«p. Ciril Debevec. Vstopnice bodo od pondeljka naprej naprodaj pri gledališki blagajni. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je
Pretresljiva drama v Rusiji
eta 1917.
.Liubov grofice Nataše'
DANES
KINO „DVOR
prevzela častna dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva, uvodne besede bo govoril akademik gosp. Alfonz Gspan.
Arcibašev na smrtni postelji, lz Varšave poročajo, da leži na smrtni postelji v agoniji ruski pisatelj Arcibašev, avtor «Sanina» in drugih romanov iz miljeja ruske revolucije. Arcibašev je po boljševiškem prevratu zapustil Rusijo in se je naselil ua Poljskem, kjer je vodil oster, a malouspešen boj proti bolj-ševikom v stari domovini.
P. H. Sattner: «Tajda»
V nedeljo, dne 6. t. m. se poje v ljubljanski operi prvič nova izvirna slovenska opera: «Tajda ali Kompostelski romarji», za katero je napisal libreto dr. Pregelj, uglas-bil pa jo je eden najpopularnejših slovenskih skladateljev p. H. Sattner, mož, ki je tako srečno obogatil našo izvirno glasbeno literaturo z večjim številom obširnejših del, ki so izredno priljubljena ter se zelo pogosto javno izvajajo doma v Sloveniji in izvon njenih ožjih mej.
Na misel, naj se loti tudi slovenske opere, je spravil p. H. Sattnerja skladatelj dr. Fr. Kimovec, in eicer po koncertu, na katerem je ljubljanska «Glasbena Matica» z največjim uspehom izvajala Sattnerjevo kompozicijo «V pepelnični noči». P. Hugolin. skromen kakor je, se od začetka kar ni mogel sprijazniti s to mislijo, a vendar mu ni lia iz glave. Peljal se je v Kranj ter naprosil pisatelja Preglja, naj mu napiše primeren libreto. V treh tednih je bil ž njim gotov
dokaj posla. V dveh slučajih so morali celo najeti «cizo», ki je sladko ginjena Ku« renta odpeljala v hotel na Bleiweisovi ce» sti. kjer sta morala počakati, da so izhla« peli iz vročih glav Bacchovi duhovi.
Bila je res noč polna prečudne pisane vsebine. Bili smo tako prijazni drug na= pram drugemu, tikali smo se z «Napoleo* nom», z indijskim «maharadžo» smo si prijateljski segali v roko, z «apaši-« smo pili bratovščino, božali so nas pieroti in pierotke, vodili smo pod pazduho kraljice in proti jutru sem izgubil strah celo pred «fantomom» pariške opere. Ne bomo orne* n.iali, kako prijazne so bile vse razne dru= ge «šemice», s katerimi smo rajali od ko* ta v kot.
Zjutraj, ko so nas ugasle luči pognale iz dvoran na cesto, nas je objel sivkasti pepelnični mrak. Po večini vse, kar se je preje zabavalo in preplesalo noč, je od* šlo v kavarne, ki so bile odprte vso noč. Tam se je veselje nadaljevalo do belega dne in šele tedaj se je življenje izpremenU lc počasi v razpoloženje pepelnične srede
Pred sodniki
«Po hosti sem hodil in puško sem nosil na rami, pa so me videli doktor Gregor in nisem jih mogel prepričati, da nisem oprezni na divjačino» — tako je trdil kmet Žolna iz Črnuč in se zaklinjal sodniku, da ni mislil streljati; puško je noeit 9 seboj samo zato. da se je malo postavil. Pa ga je vprašal sodnik, kje ima orožni list in Žolna je bil v zadregi, saj orožnega dovoljenja nima. Zato je dobil 48 ur zapora, pa puSko je moral prepustiti sodišču.
Pepe iz Zagreba je knjigovodja. Mož je bil enkrat že pred poroto radi goljufije in bil obsojen na 20 mesecev ječe. A to ga ni spametovalo. Lani junija je obljubil Meti v Logatcu, da ji vloži neko tožbo po advokatu in ji preskrbi pekoveki obrtni list, za kar mu je izročila okoli 1800 Din, ker je trdih da mora večji znesek založiti pri advokatu. Tudi drugim znancem in znankam je znal tako govoriti. da jih je spravil ob par tisoč dinarjev, češ. da jim bo kmalu vse vrnil. Mož je bil obsojen na 8 mesecev ječe. Njegova zaročenka, ki ji je tudi par stotakov dolžan, je zahtevala «Jožefovo suknjo.», češ, da jo bo prodala in bo s tem pri nji poravnano; a Jože. ki ni oni egiptovski Jože, je ni hotel dati in je raje s suknjo vred odšel v luknjo, a preje
se je še pritožil radi previsoke kazni. •
Pred senatom celjskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala radi uečednih manipulacij Stefan Kren, trgovec v Spodnji Hudinji. in bivša njegova uslužbenka Milka Polak. sedaj zaposlena v Zagrebu. Obtožena sta bila. da sta nabavne knjižice nekaterih svojih ot.^--maleev potvarjala na ta način, da sta ob mesečnem obračunu pripiM>vala večje zne»k«* Ugotovljeno je bilo parkrat, da je ali sam Štefan Kren ali pa Milka Polakova po njegovem naročilu pripisala k znesku še stoHco in na ta način oškodovala odjemalce za manjše ali večje zneske. Štefan Kren je svoio uslužbenko prisilil k tem dejanjem in io cel" pretepel, ako ni delala po njegovi volii Ti odjemalci so bib" po večini revni ljudje, intvi njimi nekaj takih, ki ne znajo ne pisati, ne citati, še manj pa računati. Poleg tega je bil Štefan Kren obtožen, da je ob priliki, ko nv.i je bila njegova delavnica za izdelovanj pralnega plavila uradno zapečatena, samovoljno odstranil pečate in je orožnika, ki je to ugotovil, nagovarjal, nai ga ne naznani in mu ponujal za to nekako nagrado. Oba obtoženca sta bila spoznana krivim in je bil Štefan Kren obsojen na tri mesece hudega zapora z enim postom vsak teden, njegova zapeljana pomočnica Milka Polak pa na tri dni zapora.
in ko so ga strokovnjaki pregledali, so na-svetovali le nekatere premembe. ki so se tudi izvršile.
S komponiranjem opere je začel skladatelj 1. 1922. Dne 9. septembra 1925 je bil popolnoma gotov s klavirskim izvlečkom in z orkestralno partituro celega dela, ki obsega tri dejanja. — O zasedbi opere in posameznih ulogah jutri. Vstopnice se že prodajajo.
Konec intendajiture Julija Benešira т zagrebškem gledališču. Intendant zagrebškega gledališča dr. Julij Benešič je imenovan za profesorja na II. realni gimnaziji v Zagrebu. Upravo zagrebškega gledališča je prevzel začasno Josip Bach.
Gospa Lovšetova v Beogradu. Iz Beogra.ia nam pišejo: Redkokdaj je imela pevka v razmeroma majhni ulogi, kot je uloga Oskarja v «Plesu v maskah», tako sijajen uspeh, kakor prešle dni gospa Lovšetova pri svojem gostovanju v beograjski operi. Kritik «Politike» zelo točno pravi, da je gospa Lovšetova očarala s svojo muzikalnoetjo, sijajno dikcijo, briljantno koloraturo in lepo linijo fraze. Res, užitek je slišati ta lepi glas, ki ima vedno isto svežost, isti sijaj in kolorit v vseli legah. Registri izenačeni, vokalizacija izvrstna. Dasi je, kako rečeno, uloga majhna, je vendar gospa Lovšetova pokazala vse, okar Oskar zna». In to je mnogo. Beograjska publika je našo pevko navdušeno sprejela. Gospa Lovšetova je brez dvoma pevka velike kulture glasu m muzikalnosti. Tej predstavi «Plesa v maskah» je prisostvovala tudi kraljica Marija.
Domače vesti
Bog je najpreje sam sebi brado ustvaril
Tako so govorili že stari kristjani in šmentano čudno bi bilo, da bi se te potrebe ne zavedali tudi mlajši. Stavim nekaj, da so na Boga mislili todi oblastni samodržci, ko so prvo zasedanje oblastnih skupščin končali vsaj z enim dobrim uspehom. Mar niso nove, oblastne dnevnice dobrota? Mar niso posebne plače za oblastne odbornike poleg dnevnic dvojna in trojna dobrota? Pa ne samo dobrota, tndi velika potreba in velik prihranek so za ljudstvo, če se zna ž njimi varčevati in če zna prav računati. Le poslušajte kako to îepo razlaga »Domoljub«, ki piSe: »Ne samo za kmeta in delavca je poslanstvo velika gmotna žrtev, tudi za zdravnika in advokata, ki stanujeta v mestu, ker med tem časom ne moreta delati svojega dela, od katerega imata kruli. Večina je določila dnevnice na 150 Din (v Narodni skupščini v Beogradu so 300 Din), samostojne« (in liberalci) so predlagali 100 dinarjev. Da je to samo lumparija in huj-skarija, Je razvidno iz tega, da sta v istem času zahtevali žerjavovska in samostojna stranka, naj se poslovnik tako uredi, da vsak govornik govori kolikor časa hoče in stavi predloge, kadarkoli hoče. Hoteli so doseči, da se omogoči obštrukcija. Na ta način bi se seje oblastne skupščine tako zategnile, da bi veljale več kot vsa oblastna samouprava ln še bi se nič ne naredilo. Že ta dolga m brezplodna debata o poslovniku je pokazala, kakšne stroške bi moralo plačevati naše ljudstvo za psovke, ki bi jih žerjavovci v skupščini metali na to isto ljudstvo. Naredimo majhen račun: Po poslovniku, ki ga je stavila SLS, se bo neka določena tvarina lahko obravnavala in zaključila v enem dnevu. To bo stalo skupščino 53 X 150 = 8950 Din. Po poslovniku, ki so ga hoteli imeti žerjavovci in samostojne-ži, bi se ista stvar zavlekla najmanj na 4 dni, večkrat pa še na 6 do 10 dni. Torej bi v najboljšem stala ista stvar oblastno skupščino 53 X 100 X 4 = 21.200 Din. Zato je jasno, da SLS na predloge samostojnežev in žerjavovcev nI smela in ni mogla iti.«
Tako imajo sedaj »Domoljubarji« natančno izračunano zakaj SLS ni smela in ni mogla pristati le na 100 Din dnevnic. Tudi jaz ne razumem zakaj bi ne imeli oblastni poslanci po 150 Din. dmevnic za molčanje, če ima n. pr. dr. Korošec kot ljubljanski poslanec v Narodni skupščini 300 Din dnevnic za isti «posel». Bog je imel vendarle prav, da je najpreje sam sebi brado ustvaril. Tako bom storil tudi jaz, kadar bom izvoljen za oblastnega predsednika.	M. A. C.
*	Izpremembe v upravni službi.. Okrajni glavar za Ljubljansko okolico g. Stanko Mašič je imenovan za tajnika v ministrstvu za notranje zadeve. Novomeški okrajni glavar g. Svetek je premeščen v Ljubljano. Posle okrajnega glavarstva v Novem mestu je prevzel g. Krajšek. V finančni službi so upokojeni: Fran Habjan, inšpektor finančne kontrole v Ljubljani; Josip Ogore-lec, inšpektor finančne kontrole v Šmarju; Alojzij Kovačič, davčni upravitelj v Celju. Premeščena sta inšpektorja finančne kontrole Fran Golob iz Beograda v Ljubljano in Aleksander Cibaš iz Celja v Zagreb. Leon Kôstl je imenovan za inšpektorja finančne kontrole v Kranju.
*	Sprejemanje v železniško službo začasno ustavljeno. Po odločbi prometnega ministrstva je direkcijam državnih železnic vsled bližnje reorganizacije železniške službe sprejemanje v železniško službo brez izjem zabranjeno. Prošnje za sprejem se bodo brez navedbe vzroka odklanjale. Radi sprejema v železniško službo naj se torej do nadaljnega nihče ne obrača na ustanove prometnega ministrstva.
*	Imenovanja v železniški službi. Za šefa administrativno-pravnega oddelka v ministrstvu saobračaja ie imenovan Gojko Mu-drinič, šef tehničnega oddelka; v stavbeni oddelek generalne direkcije Emil Krik, dosedanji šef odseka v Ljubljani; za pomočnika delavnice v Sarajevu dr. Marko Sester, dosedanji šef beograjske direkcije; za vršilca dolžnosti šefa postaje v Vimkovcih Fran Škof, postajenačelnik v Zalogu pri Ljubljani, za vršilca dolžnosti šefa skladišča v Novem Sadu Franc Ljupša, uradnik ljubljanske direkcije.
*	Napredovanje v direkciji državnih železnic v Ljubljani. Za skladiščnega načelnika na postaji Marfbor-glavni kolodvor je imenovan Ivan Kitak, Anton Lešnik pa je prestavljen iz Rečice ob Paki v Grosuplje.
*	Razpust Trgovske zbornice v Skoplju razveljavljen. Bivši minister za trgovino in industrijo dir. Krajač je razpustil upravo trgovske zbornice v Skoplju, češ da ni bila pravilno izvoljena. Proti razpustu Je bila vla žena pritožba na Drž. svet. O pritožbi Je te dni razpravljal Državni svet ln razveljavil, rešitev, s katero ]e bivši minister za trgovino in Industrijo razpustil trgovinsko zbornico v Skoplju. K tej vesti pripominja imenovani list: »Ta razsodba bo Imela, čim bo o njej obveščeno ministrstvo za trgovino ln Industrijo, to posledico, da se stara uprava vrne na krmilo In na to razpišejo in izvedejo nove volitve«. Analogen slučaj se je prigodi! tudi v Ljubljani. Tu ie minister dr. Krajač razpustu na novo izvoljeno trgovinsko zbornico takisto pod pretvezo, da niso bile volitve pravilno Izvedene. Tudi v Ljubljani Je bila vložena pritožba na Državni svet in ni dvoma, da bo rešena prav tako, kakor pritožba proti razpustu skop-ljanske trgovinske zbornice.
* Odlikovanja. Na predlog prometnega ministra so odlikovani sledeči člani ožjega odbora železniške konference, ki le pronča-vala vprašanje naše bodoče železniške mreže: tajnik Zbornice za trgovino, obrt in In-
dustrijo v Ljubljani g. Ivan Mohorič z redom Sv. Save IV. razreda, inž. Maks KI odič, inž. Matko Schneller in tajnik Zveze industrijcev Adolf Goli a pa z redom Sv. Save petega razreda. Z redom Belega orla IV. razreda dr. Adolf Cuvai, generalni tajnik zagrebške trgovsko-obrtni-ške zbornice, z redom Belega orla V. razreda pa industrijalec Miloš Savčič in generalni tajnik Zveze industrijcev v Zagrebu, Marko Bauer.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj v najlepši dobi 25 let g. Dušan Zidar, bančni uradnik. Pogreb se bo vršil danes, ob 5.30 pop. iz državne bolnice. — V splošni bolnici je umri včeraj g. Ivan Kuré tovarniški obratovodja v pok. — Truplo prepeljejo jutri v Dobrunje, kjer se bo vršil pogreb ob 3. popoldne. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Redukcija nameščencev pri naših državnih železnicah. Kakor javljajo iz Beograda, redukcija železniškega osobja ne bo tako obsežna, kakor bi morala biti na podlagi onih kreditov, ki so v načrtu novega budžeta določeni za posamezne železniške oblastne direkcije. Ti krediti so v mnogih postavkah mnogo premajhni. V tem oziru Je na kompetentnem mestu že predloženo obširno poročilo. Ves razpored novega budžeta se bo še temeljito revidiral ter se bodo izvršile le one redoikcije, ki so možne brez škode za naš promet. Za neobhodno potrebne izdatke pa se mora najti pokritje. Gotovo pa je, da onih redukcij v veliki meri, kakor jih je predvidevala prvotna razdelitev kreditov, ne bo. Splošni interesi železnic in našega gospodarstva zahtevajo, da se princip najstrožjega štedenja spravi v sklad s splošnimi potrebami.
*	Ureditev nove skupščine. Po ponovnih intervencijah pri merodajnih činiteljih glede izročitve notranjih del za zgradbo nove skupščinske palače domačim podjetnikom, so pripravili sedaj domači industrijalci in obrtniki za ministra gradjevin tudi že neposredno ponudbo s pogoji, pod katerimi bi bili pripravljeni prevzeti ta dela. Vloga dokazuje s številnimi primeri, da morejo v Jugoslaviji izvesti domača podjetja tudi ureditev največjih palač in naglaša. da je v interesu države in narodnih gospodarskih krogov, da se potrebna dela za skupščino ne izvrše na račun reparacij.
*	Z zagrebške univerze. Redna profesorja zagrebške univerze dr. Artur Gavazzi in dr. Vinko Kriškovič sta trajno upokojena, dosedanji pristav veterinarske fakultete dT. Vinko Marochino pa je imenovan za docenta za parasitologijo na veterinarski fakulteti.
*	Vprašanje bidroelektrične centrale1 pri Krškem. Po vesteh iz Zagreba je vprašanje izgradnje hidroelektrične centrale pri Krškem zopet na dnevnem redu. Kombinirani pravni in električni odbor mestnega zastopa je na poslednji svoji seji to vprašanje vsestransko proučil ter prišel do prepričanja, da ie v komunalnem interesu potrebna lastna hldrocentrala. Po mnenju strokovnjakov je projekt hidrocentrale pri Krškem tehnično izvedljiv in rentabilen. Ponudba »Motor Columbusa« je izmed vseh prispelih ponudb najugodnejša, a tudi ta ne odgovarja v današnji obliki interesom mesta Zagreba, ki zahtevajo, da naj bo hldrocentrala izključna last občine. Odbor bo nadaljeval svoje delovanje za izvršitev tega velikega projekta.
41 Odločitev Državnega sveta o grbih. Notranje ministrstvo je izdalo že 1. 1925 odlok, s katerim se posameznim mestnim občinam prepoveduje vporaba lastnih grbov. Prizadete občine so se pritožile na Državni svet, ki je pred kratkim odločil, da imajo mestne občine pravico, da se poslužujejo svojih grbov na uradnih aktih. Odlok se tiče predvsem Zagreba in Maribora.
*	Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpisuje službeno mesto strokovne učiteljice za prikrojevanje in šivanje perila. Za to mesto se zahteva šolska kvalifikacija za II. kategorijo po uradniškem zakonu. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih In ostalih državnih uslužbencih in naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu naj se vlože do 15. marca pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v LJubljani.
*	Podpora za brezposelne. Državna borza dela v Ljubljani nam piše: Od ministrstva za socijalno politiko smo prejeli znesek 20.000 Din za brezposelne podpore, ki se imajo razdeliti do 1. aprila. Od tega zneska smo še nekaj razdelili. Znesek je namenjen za ljubljansko oblast. Podpora se more nakloniti le onim, ki so brezposelni in so vpisani kot taki najmanj 10 dni pri Državni borzi dela. Vsak prosilec mora spisati prošnjo, v kateri navede gospodarski položaj in število družinskih članov in koliko časa je brez posla in ali je brez premoženja ter druge tehtne razloge, ki mu otežujejo eksistenco. Prošnjo potrdi županstvo in v predmetu družinskih članov pristojni župnijski uradi.
*	Regulacijski načrt trga Kičeva. Občina KKevo v bitoljskl oblasti bo letos izvršila nlveladjo in regulacijo trškega načrta. Izdelal se bo ta načrt po osebi, ki se bo pogodila neposredno z imenovano občino. Osebe, ki imajo kvalifikacijo za izdelavo tega načrta, naj se javijo pismenim potom do 15. marca občinskemu sudu v Kičevu.
*	Spomenica na drugi kongres pravnika v Ljubljani od 9. do 11. septembra 1926. Pod tem naslovom ie izšla knjiga, ki opisuje delo izvršeno na ljubljanskem kongresu pravnikov, ki se ie vršil lansko leto od 9. do 11. septembra. V knjigi so popisana vsa pripravljalna dela za kongres, dalje Je točno opisano zborovanje kongresa, referati in koreferati, ki so se predvajali na kongresu so priobčeni v cedoti, debata v sekcrfskih
Peta lesena ali nsnjata
Din 149
VOIKA
BUBI čevlje
Nizki ali visoki
Din 179
r Tseh vrstah
seiah pa v velikih potezah. Knjiga torej ni samo historičnega pomena, ampak tudi znanstvenega, ker značijo priobčeni referati dragocen prispevek naši pravni literaturi. Zato bi ne smelo biti pravnika, ki bi se te knjige ne omislil. KmJiga se bo razposlala vsem članom kongresa po pošti, dobila se pa bo tudi v knjigarnah za ceno 32 Din.
*	Društvo konceptnih uradnikov politične uprave Iz Slovenije vabi k rednemu občnemu zboru, ki bo dne 19. marca v knjižnični dvorani velikega župana mariborske oblasti s sledečim dnevnim redom: Poročila odbornikov in poročilo nadzorstva, volitev novega odbora, predlogi in slučajnosti. Če bi bil ta zbor ob napovedani uri nesklepčen, se bo vršil drugi pol ure pozneje, po § 16 društvenih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih.
*	Visoka dnevna temperatura. Pod vplivom obsežne barometerske depresije, ki je v zadnjih dneh zavladala v severnih pokra-iinah Jugoslavije, prehaja te dni našo državo za sedanjo letno dobo nenavadno topel val, zlasti v severnem delu Jugoslavije. Tako smo imeli predvčerajšnjim opoldne v Ljubljani 11.7 stopinj Celzija nad ničlo, dočim je termometer v Dubrovniku kazal istodobno le 7 stopini Celzija. Toplo vreme bo, verjetno trajalo še par dni.
„Lažna sramežljivost"
(Falschc Scham)
Pozor! Ločene prec1 ve! Pozorl Dnev ob 4. in Vi 8. samo za dame! Dnevno ob Vi 6. in 9. samo za moške!
Kino «Dvor» - Telefon 397.
*	Včerajšnjo notico o poroki avskultanta g Branka Goslarja z gdč. Vido Savnikovo moramo vnovič popraviti v toliko, da je nevesta hčerka višjega finančnega svetnika g. Angela Savnika in ne »bivšega«, kakor Je bilo dvakrat zaporedoma pomotoma natisnjeno v »Jutru«.
*	Staro pokopališče sredi Beograda. Na Kraljevem trgu v Beogradu, ki se sedaj preureja v akademični park, so delavci izkopali te dni petnajst človeških okostij. Domneva se, da je bilo tamkaj, v osrčju Beograda za časa bojev s Turki pokopališče najbrže voiaško.
+ Defravdacija pri sodni bJagaini v Ap?t-tinu. Prošli pondeljek je bil v Apatinu v Vojvodini aretiran sodni pisarniški uradnik Maks Kalili, rodom tržaški Slovenec. Iz sodne blagajne je poneveril 30.000 dinarjev. Ker denarja ni mogel vrniti, se je sam ovadil sodnemu predstojniku. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Somboru.
*	Aretacija zaradi falziliclrania vložnih knjižic. Uradniki kraguievačke okrožne banke Pavel Ilič, Vasilije Cvetanovič in Josip Prokič so bili prošli pondeljek aretirani in odpremljeni v Beograd. Aretacija je v zvezi z veliko afero falzificiranja vložnih knjižic. Banka je oškodovana za pol milijona dinarjev.
*	Poskušen samomor lesnega trgovca. V Osjeku si je predvčerajšnjim znani lesni trgovec Liudevit Kaiser pognal iz revolverja dve krogli v osrčje, vendar rane niso bile smrtne. Motiv obupnega čina so velike ma-terijalne težkoče, ki so v zadnjih tednih postale uprav kritične. Predvčerajšnjim se je vršila pri Kaiserju rubežen zaradi neke terjatve v znesku 150.000 Din.
*	Iz žalostne vaške kronike. Pri Sv. Urbanu blizu Ptuja je neki posestnik v cerkvi posvaril fante, ki so se nespodobno obnašali. Da se maščujejo, so prišli ponoči fantje razgrajat pred njegovo hišo. Ko je posestnik prišel iz hiše in pozval fante, naj gredo spat, je eden udaril posestnika s polenom po glavi. Kmet se je nezavesten zgrudil na tla ter kmalu nato umrl.
*	Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave V tisočerih rodbinah uživajo Ziko brez primesi zrnate kave v popolno zadovolinost.	260
*	Ljudem, ki so potrti od dela, prenapeti, za delo nesposobni povzroči prirodna gren-čica »Franz-Josef« prosto kroženje krvi in povišuje zmožnost za delo in mišljenje. Vodilni kliniki dokazujejo, da je voda »Franz-Josef« tudi za duševne delavce, nervozne in ženske odlične vrednosti otvorilo črevesa Dobiva se po lekarnah, dTogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškariu F. K. Kaiser, Ljubljana.	256
*	Caiderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo.	60
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubi lana, Tavčarjeva ulica 7.
Krasne spomladanske plašče
najmodernejše blago, v cenah od Din 31.0—, 400. -, 6()0 —, 60 •-, 00'-.
F. I. Gor (ar, Sv. Petra cesta šttv. 29.
Oblete si ra /.stavo v Uložbi' 2766
Ljubav, ki ubija
je najlepši film sezije 1927»2h. Pariz, Bordeaux, Biarritz, Ma. roko, Salon, Orijent. — Raz. košje in sijaj. V glavni vlogi najdražja filmske zvezda, oča. rajoča Hr t Duflos ...
Danes.
Senzacijonelna filmska igra.
Novo življenje
Dva tovariša lopova — Napad na vlak — 3ranitelj lepe deklce - Po r.edolžnem ousoj< n — Neulrudlj vi dUektiv — V življenski nevarnosti — Zmaga plemenue liubetm
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.	Kino Ideal
Iz Ljubljane
u— Pogreb g. Alojzija Slanovca, popularnega višjega nadzornika drž. policije, se je vršil včeraj popoldne ob 4. ob naravnost nepričakovano veliki udeležbi ljubljanskega prebivalstva vseh slojev, ki je na ta način pokazalo, kako zna ceniti vedno korektno, trezno in resno postopanje tega priljubljenega policijskega funkcijonarja. Zastopano je bilo veliko županstvo z vladnim svetnikom dr. Andrejko, žandarmerija po svojih oficirjih ta moštvu, mestna občina ljubljanska, in pa seveda državna policija pod vodstvom direktorja dr. Gusttaa. Pokojnika sta spremljali na zadnji poti dve močni četi uniformirane policije, vojaška godba in pevsko društvo Krakovo-Trnovo. Vence Je nosila policija, ki je spremljala tudi krsto z golimi sabljami. Vsa pot, po kateri se je pomikal nanavadno dolgi sprevod, posebno pa Krakovski nasip, Mestni in Marijin trg Je bila polna gledalcev, ki so v velikem pogrebu videli izraz priznanja Ljubljančanov konciljantnemu uradovanju pokojnika.
u— Slavnost povodom rojstnega dne pre-zldenta dr. Masaryka priredi, kakor smo že poročali, »Jugoslov.-češkoslov. Liga« v Ljub ljani v veliki dvorani »Kazine« v nedeljo, 6 t. m. ob pol 21. Pri prireditvi bosta poleg drugih sodelovala godba Dravske divizije in slavno znani Prelovčev kvartet. Na to slavnost opozarjamo že danes naše občinstvo s prijaznim vabilom, da se te prireditve v čim največjem številu udeleži.
u— Zdravje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se Je od 22. do 28. februarja rodilo v Ljubljani 49 otrok (22 moškega, 27 ženskega spola), umrlo pa Je 10 moških in 23 žensk skupaj torej 23 oseb in sicer: 6 oseb za ostarelostjo, 5 za rakom, 3 za jetiko, 2 za pljučnico, 1 za prirojeno slabostjo, 1 za boleznijo na srcu, 2 osebi vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba vsled smrtne nezgode, 2 osebi pa sta izvršili samomor. Izmed umrlih je 6 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 10 oseb: 5 na dušljivem kaši ju, 2 na gripi, 2 na ošpicah in 1 na davici.
u— V društvu »Soča« predava v soboto 5 t. m. v restavraciji »Ljubljanskega dvora« prof. dr. Vinko Šarabon o temi: »Po svetu okoli«. Tema bo obsegala pregled svetovnih političnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov v preteklem letu. Predavanje bo prosto. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Vstop vsem prost.
Pretesliiva drama v Rusiji
leta 1917.
vliuhny grofice Nataše4
Pri bolezni grla
hripavosti glasu in kilavice so neobhodno poirebne ukusne ANACOT- PAST ! I JE.
[
riedoeeglii-a
Eau de Co'ogn* Whypre Bo jriol = - 'ans
]
u— Oblastna skupščina »Rdečega križa«.
Oblastna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora »Rdečega križa« se vrši jutri dne 4. marca ob štirih popoldne v zborovalnici mestnega magistrata, na kar se članstvo opozaria radi polnoštevilne udeležbe.
a— Predavanje v Radioklubu. Danes, ob pol 9. zvečer, bo v klubovem lokalu na ve-lesejmu predava! gospod Povše o sistemu in zgradbi an-ten. Po predavanju praktično sprejemanje. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni.
u— Ciril Metodova podružnica v Sp. Šiški priredi danes ob 20. uri v prostorih gostilne »Dalmacija, zanimivo predavanje o razvoju zrakoplovstva do današnjega dne. Predaval bo g. dr Rape, ki bo pojasnjeval svoj govor z lepimi skioptičnimi slikami. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
u— Kdor se zanima za produkcijo in izvoz koncentriranih sokov, naj blagovoli javiti svoj polni naslov »Brezalkoholni Produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
u— 14. redni občni zbor JAD »Triglav« v Ljubljani bo v soboto, 5. t. m. ob 2 popoldne v gostilni Cešnovar. Dnevni red je razviden iz društvene deske.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 3 prestopki kalienja nočnega miru,
1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 1 izgred 1 telesna poškodba, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prireditev z godbo in plesom brez dovoljenja in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer vse radi pijanosti u— Tatvina gosli. V Mariianišču se je v torek dopoldne neznan uzmovič vtihotapi! v pritličju v eno šolskih sob ter ukrade! sestri Vekoslavi Danaj 300 Din vredne gosli z lokom vred
u— Dva ognja. Grajski čuvaj je v ton popoldne opazil, da se dviga iz neke I. v Kolodvorski ulici gost dira. Misleč, da c nastal požar, je opozoril na nevarnost > strelom. Takoj nato se je pojavil pred hiš št. 11. gasilski avto, vendar se ie izkaza/ da ni podana nikaka nevarnost. Na dvor-šču je bila паттес zažgana grmada iz sv. žih vej posekane žive meje, kar je dalo go; dim, ki je zmotil grajskega čuvaja. Dru,. majhen ogenj Je v torek opoldne nastal \ trgovini Marije Rogelj na Sv. Petra ces št. 26. Vnela so se drva, sušeča se na peči. Ogenj sta slučajno opazila dva pasanta, L sta odšla v trgovino in vsako nevaruoM odstranila.
a— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani ima redno odborovo sejo danes ob 3. ur: popoldne v prostorih Splošnega ženske? društva, Rimska cesta 9. Točnost in udeležba odbornic dolžnost.	34v
u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pr PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.
u— Veliko javno tombolo priredi društv. »Skrb za mladino« v Ljubljani 3. aprila u; Kongresnem trgu. Razni lepi in dragoceni d bitki, ki bodo razstavljeni v izložbah, boi! marsikoga privabili, da bo kupil par tabl ter poskusil svojo sredo. Ker je čisti dobiček namenjen skladu zgradbe, ki jo bomo gradili v Aleksandrovem na že kupljeni parceli z revno in bolehno deco, upamo, da bo vsak.! > kupi! par tablic. — Odbor.	34*
Proti gripi - astmi - kataru-
se inhalira Smrekovo olje „Trolist1'.
Razoošlha vsaki dan po povzetju D 16 Tiolis Logatec. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah
Iz Maribora
a— Novi mariborski veliki župan ne h.
sloven.iebistriški odvetnik dr. Schaubach. kakor smo pomotoma poročali temveč sodni svetnik dT. Schaubach pri mariborskem okrožnem sodišču, ki je bil svoječasno že klerikalni poslanec in je tudi pristal r.a imenovanje za velikega župana.
a— Poslanec dr. Pivko se vrne v petek Iz Beograda in sc udeleži v soboto 5. marca zvečer občnega zbora JCL, ki se bo vršil ob 20. v mali dvorani Narodnega doma.
a— Generalni odpust iz agrarnega urada? Včerajšnja »Volkstimme« poroča, da je klerikalna vlada reducirala pri mariborskem okrožnem agrarnem uradu s 1. marcem naslednje uradnike: dr- Alkoviča s 15 službenimi leti, inž. Alberta Vedernjaka, ki Je bii pod ministrovanjem g. Puclja imenovan tudi v Beogradu komisarjem za agrarno zakonodajo z 21 službenimi leti, geometra Dragotina Fajdigo s 6 službenimi leti in znanega tajnika samostojnežev Romar Bendeta. V Maribor pa je premeščen svo.c-časno reducirani uradnik Mato Gregorič.
a— Ob sklepu II. tromeseëja na drž. realk' v Mariboru je bilo 535 učencev, med temi . učenk. Zdelalo je: z odličnim uspehom 5. -prav dobrim uspehom 38, z dobrim uspehom 185, z zadostnim uspehom 104, z nezadostnimi uspehom 198, t. j. 37 % (med temi jih im > en sam nezadosten red 70). Redovanih ni bii • 5 (radi bolezni). Vsled slabega uspeha je bil" v II. in III. razredu odstranjenih 16 učei cev. Preko 50 ur jih je vsled bolezni manjkalo 35. Splošno jih je pa bolehalo tako veliko, večinoma vsled španske. Ker ni bilo učn moči, se celo II. tromesečje ni poučevala IV., V. in VI. razredu srbohrvaščina in v IV. in V. razredu tudi nemščina ne.
a— Ob grobu umrlega direktorja dr. Ma-tiie Pirca se je rajnkega spominja! v toplih besedah imenom »Profesorskega društva, direktor gimnazije dr. Josip Tominšek, ki je bil od sekcijskega odbora v to pooblaščen.
a— Mestna Orjuna Maribor ima v .soboto, dne 5. marca ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj redni letni občin zbor. Udeležba obvezna.	H'J'
a— Mariborske maskerade so zaključili- \ torek s prav uspelimi pustnimi prireditvami K intimni sokolski maskeradi v soboto je stopila v javnost letos tudi velika priredile. I. SSK Maribora v Gotzovi dvorani, ki je d segla uprav rekorden obisk. Aranžmau je bil v vsakem oziru v dobrih rokah, tako da so udeleženci prav do ranega jutra rajali v polni dvorani. Posebno okusen je bil bar. Ze1;> številna je bila udeležba tudi s strani spornega društva Rapid, ki je imel enako številno obiskano maskerado prejšnjo soboto. — V Narodnem domu je z veliko skrbnostjo pri pravilo svojo maskerado agilno magdalensk > olepševalno društvo, ki je tudi doseglo lep moralen uspeh. Imeli so celo tekmo lepot h', ki je žela obilo zanimanja in še lepši uspeli Prvo darilo je prejela gdč. Kvasova. — Polne pa so bile tudi vse kavarne in drugi jav-ni lokali z ulicami vred do ranega jutra.
a— Transport kaznjencev. V pondeljek .hj pripeljalo v Maribor 8 orožnikov iz ^ibeniku transport 19 kaznjencev z nad dveletno kaznijo, ki jo bodo odslužili v mariborski moški kaznilnici Bili so dva dni na potu. Istočasno so poslali iz Šibenika tudi tri ženske hud. delke v Begunje.
a— Z nožem v glavo. Iz Št. Janža na Dra\ skem polju so pripeljali 261etnega Franceta Ekarča, katerega je zabodel na pustni torek z nožem v glavo neki Jože Klek, ko sta se vračala iz gostilne domov.
Iz Celja
e— Sestanek članov okoliške organizacije SDS danes, v četrtek, dne 3. t. m. odpade.
e— Koncertna posredovalnica Glasbene Matice v Celju namerava prirediti v tej seziji nekaj koncertnih gostovanj v velikem slogu. Ker pa so take prireditve v zvezi z znatnimi stroški, namerava koncertno vodstvo zbrati aboneote za vsaj dva koncerta, da si na ta način zagotovi kritje režijskih stroškov. Prvo tako gostovanje bi naj bila Beethovnova IX. simfonija. Cene prostorom bi ostale prilično iste, kakor ob gostovanju »Mrtvaškega ženina« in -Letnih časov«. Abonentje si lahko izberejo svoje sedeže po načrtu, ld je vsakomur na ogled v ravnateljski pisarni Olasbene Matice, Slomškov trg št. 10. Termin Je do 15. t m. Reflektantje se tudi lahko priglasijo potom dopisnice. Trdno smo prepričani, da bo koncertna publika podpirala ta plemeniti namen. Pri drugem koncertu M se izvajal Honneggerjev »Pacific« z ljubljanskim opernim orkestrom.
e— Otvoritev Javne mestne knjižnice v Celju. Mestni magistrat celjski razglaša: V četrtek, dne 3. marca se otvori javna mestna knjižnica, ki se nahaja v pritličju poslopja mestnega magistrata. Odprta je dvakrat na teden, in sicer ob nedeljah od tO. do 12. in ob četrtkih od 18. do 20. Član knjižnice lahko postane vsak, ki se zadostno legitimira. Vpisnina znaša 5 Din, za dijake, učence, odnosno vajence 3 Din. tzpo-sojevalnina se ravna od posamezne knjige po njeni ceni. Izpoeojuje se le na izkaznice, ki se dobe pri vpisovanju. Kdor izkaznico izgubi, je odgovoren za njeno zlorabo. Knjige se izposojtriejo na 14 dni. Ta rok lahko knjižničar podaljša, ako se čitalec pri njean oglasi. Knjižnica, ki se stalno dopolnjuje, šteje nad 2000 leposlovnih ter znanstvenih slovenskih, srbnhrvatskih in nemških knjig.
e— Savinjska podružnica SPD opozarja celjsko občinstvo, da priredi TK Skala danes, v četrtek, dne 3. marca prav zanimivo predavanje o naših planinah s skioptičnimi slikami. Predavanje se bo vršilo v mestnem kinu za šolsko mladino ob 4. popoldne, za odrasle pa ob 7. zvečer.
e— Pustna prireditev celjskega Olepševalnega društva. Celjsko Olepševalno društvo je doseglo na letošnji pustni torek rekord nad vsemi dosedanjimi pustnimi prireditvami. Že popoldanski mladinski korzo je privabil v veliko dvorano Celjskega doma množico radovednega občinstva, naši malčki so se pa že tedne in tedne veselili ter nestrpno pripravljali za ta svoj nastop. Največ so pri tem seveda žrtvovale dragocenega časa in pokazale veliko iznajdljivost skrbne in ljubeče mamice, ki pa so bile tudi upravičeno ponosne ta popoldan na pestro in nedolžno svojo deco. Po številu je morda letošnji mladinski korzo nekoliko zaostajal za lanskim prvim, po raznovrstnosti okusnih kostumov in po svojem splošnem estetlčnem utisu je pa lanskega vsekakor prekašal Za lep aranžma gre v prvi vrsti najlepše priznanje in zalivala g. Pieiferju, kateremu se je videlo, da vodi dolgo vrsto veselih in razgretih lic res z dušo in z ljubeznijo v srcu. Zalivala tudi pristoja vsem darovalcem, ki so pripomogli do tega, da je bilo za mladino med plesom in na konou mladinskega kor-za primerno preskrbljeno tudi za telesni blagor. Na večerni elitni maskeradi se je v vseh prostorih obsednega Celjskega doma kar trlo zabave željnega in vsaj za ta večer brezskrbnega občinstva. Ob zvokih neumorno svirajočega orkestra Celjskega sodbenega društva, ki je igralo tudi pri popoldanski prireditvi, se je vršil obhod nad sto najrazličnejših originalnih in izredno okusnih mask. Pri večini je bilo opaziti manj luksuza, a mnogo finega okusa. Zato pa ie bila konkurenca za najlepše maske izredno živahna in za kavalirje težka. Še pozno v noč je vladalo najživahnejše razpoloženje in slovo od Kurenta je bilo za marsikoga precej težko. Vsa čast prirediteljem, v prvi vrsti pa našim požrtvovalnim damam, ki so pač v pretežni meri pripomogle tej prireditvi do tako sijajnega uspeha. Upamo, da se je nekoliko zakrpala tudi blagajna Olepševalnega društva, ki bo nam lahko, kakor doslej, tudi letošnje leto ustvarila za mesto Celje marsikaj koristnega in lepega.
Sah
Šahovski veleturnir v Newyorku
OSMO KOLO
V torek, dne 1. marca, je bilo odigrano osmo kolo velemojstrskega turnirja.
Capablanca je otvoril kot beli proti Ni» emeoviču neobičajno. Igra med obema teka rr.ovalcema je bila silno napeta. Velemoj« stra sta igrala zelo riskantno in tudi ne» previdno in hotela za vsako ceno odločiti boj. Pozicija pa je bila kmalu tako zelo izenačena, da je končala partija že po 30. potezah remis.
Aljehin je igral proti Spiclmannu dam« ski gambit Po kratkem boju, ki ni nudil prav nobenih zanimivih prizorov, je kon» cala partija remis.
Partija dr. Vidmar : Marshall se je raz» vijala zelo počasi, ker sta igrala nasprot« nika jako previdno. Po peturnem težkem boju je bila prekinjena v poziciji, ki je trenutno še ni mogoče presoditi.
Stanje po VIII. kolu: Capablanca 6, Ni« emeovič 5 (1), Aljehin 3 (1), Spielmann 3, dr. Vidmar 2 in pol (2). Marshall 1 in pol (2)_
„Bitka kod Kaporeta"
od generala Aleksandra Daskaloviča
lahko naročite pri: Liubomiru Manola. Split. Istarska ulica 2 za ceno Din 50. — Denar se vpoš-
lje vnaprej. Vojaki, orožniki in finančni stražniki dobe popust	Knjigarne popust.
Iz Kranja
r— Podivjanost. Pred par dnevi so are» tirali orožniki radi homoseksualnih dejanj nekega bosanskega Hrvata in nekega Slo» venca, ki sta se mudila v Kranju. Izročena sta bila v zapore okrajnega sodišča.
r— Požigi v kranjski okolici so zopet na vidiku. Čitatelji se še spominjajo, ne» prestanih požigov pred meseci v kranjski okolici, katerih povzročiteljev ni bilo mo» goče najti Ko je zapadel sneg, so požari ponehali. Na pustni torek ponoči pa bi kmalu imeli v vasi Orehovje pri Predo» sljah zopet požar. Okoli ene ponoči so opazili posestniki sredi vasi, da gori neke» mu posestniku drvarnica. Takojšnjemu na» stopu vaščanov se je posrečilo ogenj že v kali zadušiti. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. V mokri zemlji so našli odtiske moških čevljev. Prispel je iz Ljubljane tu» di detektiv s policijskim psom. Ta je šel za sledjo precej daleč, vendar jo je na cesti zgrešil radi prevelike razhojenosti dotičnega kraja. Tako je ostala preiskava za enkrat brez uspeha. Vendar je upati, da bodo storilci pravočasno zasačeni, da se tako onemogoči že vnaprej ponavljanje požarov.
r— Iz državne službe. H tukajšnji okrož» ni gradbeni sekciji je bil premeščen g. inž. Fink iz Ljubljane.
r— Pevski zbor Narodne čitalnice bo imel nocoj ob 20. uri v Narodnem domu prvi sestanek z novim pevovodjo. Pridite vsi, tudi nečlani.
r— Krasen uspeh Sokolove maskerade in Gledališke redute. Predpustne zabave in prireditve v našem mestu dobivajo vsled animiranosti sloves, ki sega že po vsem Gorenjskem in v Ljubljano. Sobotna So» kolova maskerada v Narodnem domu je pomenila višek predpustne sezone. Re» kordno število posetnikov — do 1200 oseb — je ustvarilo v vseh mogočih prostorih največji direndaj do poznega jutra. Nad» vse razveseljiva je bila udeležba zunanjih gostov in maskiranih skupin iz vseh več» jih krajev Gorenjske, zlasti pa iz Ljublja» ne. Formirana povorka je štela 176 mask. Glasovalni rezultat o nazlepših maskah ni prinesel odgovarjajočega. V treh dvora» nah so skrbele za ples godbe in jazz»band odlikovala se je zlasti ljubljanska «Sloga» s svojo neumornostjo. V dobro založenih šotorih so delale pridne roke agilnih od» bornic sokolskega ženskega odseka, velike kupčije pa je napravila odlična turška ka» varna pod strokovnim vodstvom g. Holz» hakerja. — Na pustni torek pa je imel v Narodnem domu Gledališki oder svojo pr» vo reduto. Proti pričakovanju je bila tudi ta prireditev dobro posečena. Take ani» miranosti že dolgo ni videl Narodni dom. V lepotni konkurenci sta odnesli prvo in drugo nagrado dve Turkinji (ga. Kovinči» čeva in gdč. Adamičeva). Odlični orkester domače Čitalnice je žel splošno priznanje.
Iz Novega mesta
n— Porotne obravnave v Novem mestu. Porotne obravnave se prično 7. t. m. Ob» ravnavali bodo sledeča hudodelstva: 7. t. m.: Marija Krašovec, hudodelstvo po» žiga; 8. t m. Franc Kapš in Marija Gor« tan, hudodelstvo zavratnega in naročene» ga umora; 9. t. m. Ana Čzasar, hudodel» stvo goljufije; 10. t. m. Josip Bedenk, hu» dodelstvo ub<-''".
n— Stanovanjska kriza v Novem mestu. Čim pride iz Ljubljane potrjen proračun za L 1927., bo sklicana seja občinskega zastopa. Onozicija (klerikalci in Udrmano« va skupina) pripravlja predloge, ki naj bi odpomogli stanovr .jski krizi Statistika iz» kazuje, da je bilo od i. 1925. do danes od 125 prosilcev vloženih 260 prošenj za sta» novanja, ki pa so bila dodeljena le 47 strankam. Toda kdor pozna naše razmere, tudi ve, da so predlogi opozicije sedaj pred občinskimi volitvami namenjeni mno» go bolj za ulir nego za rešitev stanovanj» skega vprašanja. Poučeni smo, da bo sta» vila večina predlog za razpis večjega po» sojila, ki bi naj podpisovali vsi sloji, kakor se to vrST v Ljubljani.
n— Javne dražbe kmetij. Lansko leto je bilo v vsem okrajnem glavarstvu proda» nih 8 kmetij, letos pa že dosedaj 9.
n— Novomeški drobiž. Maškerada no» vomeškega Sokola na pustni torek pod de« \izo «Beneška noč», je bila ena najbolj uspelih v letošnjem predpustu. — Poročil se je poslovodja tvrdke Singer g. Anton Kržišnik z gdč. Hermino Hrovatovo. — G. Dular, trgovec v Novem mestu se je preselil iz Kalčičeve hiše v hišo g. An» drijaniča na Ljubljanski cesti.
n— Proglasitev za mrtve. Okrožno sodi» šče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Franc Kos, rojen 1893. v Loki, občina Orehovica, Janez Go« lobič, rojen 1895 na Brezju, Ignacij Ceg« lar, roj. 1881. v Ripljah, Peter Pinter, roj. 1881 na Grčvrhu, Ignacij Kek, roj. 1881. v Novem mestu, Janez Zaje, roj. 1895. v Žalni in Franc Mrhar, roj. 1893. v Kotu.
n— Občni zbor nabavljalne zadruge dr» žavnih uslužbencev se je vršil v soboto. Podal je lepo sliko napredka v organiza» ciji in je uspeh nad vse krasen. Bilanca izkazuje okroglo 71.000 Din čistega do. bička, rezervni fond pa okrog 100.000 Din. Poročila funkcijonarjev so bila sprejeta soglasno in z odobravanjem. Moralo se bo n.isliti kmalu na lastni dom.
Iz Trbovelj
t— Skupščina Bratovske skladnice v Hrastniku. Od 65 delavskih delegatov je bilo navzočih 53. Na delodajalca, ki ga je zastopal ravnatelj inž. Friderik Drolc, je odpadlo enako število glasov. Kot prva točka dnevnega reda so se obravnavali ra» čunski zaključki za 1. 1926. Vse važnejSe postavke so se delegatom pojasnile. Go» spod inž. Drolc je še posebej omenjal ne« ugodno stanje pokojninske blagajne. Lan» sko leto je morala Glavna bratovska sklad niča v Ljubljani nakazati skladnici v Hrastniku 321.000 Din. tako velik je bil primanjkljaj Še najboljši je fond bolni« ške blagane, k čemer je delavski delegat Anton Werden izrazil svoi- zadovoljstvo in predlagal, naj bi se pogrebnine, določe= ne s pravilnikom, povišale. Predlog pa ni bil sprejet, ker ni mogoče iti preko pra« vilnika — Pri dTugi točki dnevnega reda itt bil izvoljen nov nadzorstveni odbor. Kot zastopnika delavcev in sicer kot člana sta bila izvoljena Anton Werden, kopač « Hrastniku in Franc Plahuta, kopač v Oj» strem: kot namestnika Martin Šergan, ko» pač v Hrastniku in Franc Kohne, kopač v Ojstrem; kot zastopnika podjetja Franc Kelner in Marko Dolanc I„ oba jamska paznika. — Na predlog delavskih delega« tov je skupščina odobrila znižanje prispev» kov v bolniško blagajno od 10 odst. na 8 odst z veljavnostjo od 1. L 1927. Dele«.
gat Werden je predlagal, naj bi se pri» spevki še bolj znižali. Njegov predlog se ni uvaževal, ker se jc bati, da bi drugače nestal koncem leta primanjkljaj. — Skup» ščina je potekla v najlepšem redu.
t— Levičarski vodje v objemu 4- kleri» kalci. Dogodki ob priliki skupščine lira» tovske skladnice v Trbovljah so pokazali, da so levičarski voditelji v tesnih zvezah s klerikalci. Zdaj razumemo, zakaj se kle« rikalni eksponenti tako radi mude v Ru« darskem domu in zakaj vneto skupno konferirajo.
t— Še k skupščini Bratovske skladnice v Trbovljah. Dodatno k včerajšnjemu po» ročilu pripominjamo, da si stojita zaradi premoči v Bratovski skladnici dve skupini nasproti. Voditelj prve levičarske je go» spod Grabnar, voditelj druge socijalistič« nc pa g. Krušič. Za skupščino 27. II. sta se pripravljali obe skupini, vendar je pri» šlo na skupščino od 130 delegatov le 69 in bi skupščina radi tega kmalu postala nesklepčna. Od skupščine se je absentiralo 61 delegatov, ki se najbrže niso hoteli za» meriti ne tej ne oni skupini. Opozicija pod vodstvom g. Pliberška (Krušičeva skupina) je pod vtisom razdeljenih nagrad zahteva» la v smislu § 18. dr. Žerjavovega pravil» nika volitve novega odbora. Pri tej prili» ki se je pokazalo, da so nastopali poedini delavski delegati zelo nepripravljeno. Do sklepa glede volitev noveda odbora pa je vendarle prišlo in je glasoval zanje tu» di delodajalec, ko je videl, da ne uživa stari odbor • zaupanja. Sklenjeno je bilo, da se bo ršila izredna skupščina najpo« zneje v teku enega meseca. Do tega časa se ima tudi preštudirati znižanje prispev» kov v bolniško blagajno, od 8 na 6 odst. in se bo šele potem sklepalo o znižanju. V to svrho je bil imenovan poleg starega odbora še nov petčlanski odbor. To zniža« nje prispevkov pa ne zadeva pokojninske blagajne, ki je poleg nezgodne blagajne enotna za vso Slovenijo in jo upravlja edi» nole Glavna bratovska skladnica v Ljub» liani.
Sport
Vsa kolesarska društva in klubi v Slo; veniji se vabijo, da pošljejo svoje dele« gate na sestanek, ki se vrši 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni Lozar, Sv. Jakoba trg radi vstopa v savez. — Pripravljalni odsek.
Konferenca za srednjevropski pokal s Budimpešti. Dne 13. t. m. se vrši v Bu» dimpešti druga konferenca za srednjeev» rvpski pokal. Naš nogometni savez je do« bil poziv, naj pošlje na to konferenco svo» jega delegata. Kakor zadnjič na Dunaju bo tudi topot zastopal naš savez g. Veljko Ugrinič. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, predvsem ali se bodo k tekmo« vanju za ta pokal pripustile še Poljska, Rumunija in eventuelno Italija. Ako bi bi» la k tekmovanju pripuščena Italija, bi se moral brezdvomno preje rešiti znani spor med našim in italijanskim savezom.
Nov svetovni rekord dr. Peltzerja. Na lahkoatletskem meetingu v Stettinu je dr. Peltzer postavil v teku na 1000 m v zapr« tem prostoru z 2:31.7 nov svetovni rekord.
Ùruguayski nogometaši zopet v Evro» pi. Sedanji nogometni prvak Uruguaya F. G Penarol bo prihodnje dni odpotoval v Evropo, kjer bo absolviral daljšo turnejo. Pred pariško olimpijado sta bila v Utu» guayu dva nogometna saveza. Penaiol je bil takrat včlanjen v onem savezu, ki ni pripadal FIFA. Noben njegovih igračev torej še ni nastopil v Evropi. V moštvu uruguayskega moštva je več črncev.
410 km dolgi stafetni tek na čast predsednika Masaryka. Češkoslovaški at» letski savez priredi 6. in 7. marca na čast predsednika Masaryka, ki slavi 7. marca svoj rojstni dan, stafetni tek na 410 km dolgi progi Bratislava » Brno « Pardubice Praga. Na cilju v Pragi bo 200 praških lah» koatletov pričakovalo štafete ter jih spre» milo na Hradčin, kjer bodo sprejeti od predsednika Masaryka. Štafete se bodo udeležili tudi nemški lahkoatleti.
Razkol v poljskem nogometnem sa» vezu. V poljskem nogometnem savezu je prišlo do razkola. Skoraj vsi prvorazredni r.ogometni klubi so izstopili iz dosedanje» ga saveza ter ustanovili novega. Od pr» vorazrednih klubov je krakovska Cracovia ostala v starem savezu.
Klimatično kopališče pri Reki
Solncna pomlad ob ^driji.
pomladanska sezija februar—maj kopalna sezija maj—oktober
60 prvovrstnih hotelov, pensionov, sanatorijev, kopališka godba. Vsakovrstna velemestna zabava.
Cena pensiona s sobo od 50 lir dalje.
HOTELI: Regina - Palace - Belle-vue - Excelsior - Quarnero - Amalla
-	Eden - Oulsisana - Continental •
- Strandhotel
od 40 lir dalje:
HOTEL-PENSION1 : Breiner - Bristol • Impérial • Grandhotel • Villa Jeanette - Atlantica - Esplanade. -Europe vonm. Quitta - Auguszt -Luise — Resldenz — Savoy - Metropole - Pension Lederer - Augusta (Sudstrand) . Victor - Villa Dr. Landr
-	Villa Fabri - Hausner (vlastnici Brača Tomaži c) - Miran - Tauber (rituell) - Salus - Zawojski - Mllano
-	San Marco - Nettuno - Villa Stern
(rituell)
od 30 lir dalje:
PENSIONI: Schlosser - Plôbst - Riviera - Wrus - Jolanda - Lunaček -Venezla
Sanatoriji (z različnimi cenami): Sanatorium Dr. Szegô - Neues Kurhaus Dr. Lakatos • Kurhaus Adriatlca • Mahler. - Kurhaus Adriatlca -
dječi dom Dr. Horvath (Villa Flora).
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novoatulska blagovna borz» (1. t m.) Pšenica: baška, 75 kg, 2 1 vagon 307.50; baška, 75 — /6 kg, 1 vagon 305. Ječmen: baški, 64 kg, 6 %, 1 vagon 230. Turščica: baška, 6 vagonov 165; pariteta Indjija, 3 vagoni 165; sušena, 1 vagon 166; banatska, 3 vagoni 160. Moka: baška. «0», 3 vagoni 460; «,0g», 4 vagoni 455; «2», 2 vagona 420; «6»,
I.5	vagona 340; <7», 1 vagon 250. Otrobi: sremski, ladja Sava, vagoni 145. Fižol: baški, stari, beli, 5 1 vagon 147. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (2. t. m.) Močnejši dogon. Cene nespremenjene. Le zaklane, svinje za 25 par pri kg dražje. Za Italijo so se kupovala goveda in konji. Cene za kg žive ! teže: voli domači I. 9 — 10, II. 7—8, bosanski I. 8 — 9, II. 5 — 6, biki 8, krave I. 8 _ 8.75, II. 5.50 — 6.50, junci I. 7 — 8, II. 6 — 7, junice I. 6.50 — 8, II. 4 — 6, teleta 8 — 13, svinje pitane domače 12.50 — 14 (sremske zaklane 16.50 — 18) Din. Konji vozni in tovorni 6000 — 10.000 Din za par. Krma: detelja 100 _ 150, seno I. 100 - 120,
II.	80 — 100, otava 100 — 150, slama 80 .lo 100 Din za 100 kg.
Dunajska bona za kmetijske produkte (1. t. m.) Z ameriških borz, in z budimpežtan-skega terminekega tržišča so prispela slabša poročila, tako da je dunajsko tržišče vztrajalo pri svojem mrtvem in mirnem razpoloženju. Razpoloženje za nakupovanje je bilo za vse predmete skrajno neznatno. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni dav?li brez carine za 100 kg v šilingih : pšenica: domača 41 — 22, madžarska Tisa (79—80 kg) 47.50 — 48.25; rž: 34.75 — 37; turščica: 25.25 _ 26.25; oves: domači 30—30.50.
Dunajski svinjski sejem (1. t. m.) Dogon 12.258 komadov; od teh 4858 iz Jugoslavije. Prvovrstne debele svinje in knietske svinje so se podražile za 5, mesne pa pocenile za 10 grošev pri kg žive teže. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 2.20 — 2.30, angleško križane 2 — 2.25, kmetske 1.90 — 2.25, stare 2 — 2.10, mesne 1.80 — 2.15 (2.20) šilinga.
= Naši privatni dolgovi in terjatve. Po statistiki finančnega ministrstva so v 1. 1926. znašale inozemske terjatve v naši državi 592,150.000 Din, a dolgovali eo nam inozem-ci 38,854.000 Din. Dne 30. junija 1926 je bilo stanje inozemskih posojil v naši državi, ki so jih sklenile razne naše tvrdke, 2,781.800 dolarjev, 774.490 angleških funtov, 6,079.032 švicarskih frankov, 1,380.000 italijanskih lir, 5,995.000 češkoslovaških kron in 106.900 ho-landskih goldinarjev. Od tega je bil večji del izplačan v drugi polovici leta, tako da koncem leta ta dolg ni predstavljal niti polovice gori navedenih vsot.
= Dunajski gospodarski krogi in trgovinska pogodba z Jugoslavijo. Z Dunaja poročajo: V tukajšnji Trgovski zbornici se bo v kratkem vršila anketa zastopnikov trgovine in industrije, ki bodo zavzeli stališče k vprašanju revizije avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe, katero žele agrarni krogi. Podobna anketa se je nedavno vršila glede revizije trgovinske pogodbe z Madžarsko in eo se zastopniki trgovine ter industrije izrekli za to, da ne sme pri taki reviziji nastopiti nikako povišanje industrijskih carin v dotični državi.
Američani kupujejo rafinerijo «Danice> v Slavonskem Brodu. Kakor poročajo beograjski listi, vodi eno največjih svetovnih podjetij Standard Oil of New York že dalje časa pogajanja z glavnimi delničarji petro-lejske rafinerije «Danica., d. d. v Slavonskem Brodu zaradi nakupa tega podjetja. Delničarji stavljajo zelo težke pogoje, ker hočejo izkoristiti povoljen položaj, kajti ta «Danico» se zanima tudi Vacuum Oil, ki sicer istotako pripada Rockefellerjevemu kon-cernu kakor Standard OiL Podoba pa je, da bo Vacuum Oil odstopil od pogajanj in .ia bo Standard Oil prevzel podjetje «Danico?, ki ga namerava znatno razširiti, a njegovo upravo, ki se nahaja sedaj v Zagrebu, preseliti v Beograd. Te vesti beograjskih listov v Zagrebu demantirajo.
= Zveia miiarn v naši državi. Iz Beograda poročajo, da se je predvčerajšnjim vršila v Beogradu konferenca zastopnikov jugoslo-venekih tvornie mila. Sklenilo se je, da se milarne organizirajo v zvesso, toda nikakor v kartel. Na konferenci se je razpravljalo tudi o kreditiranju blaga ter o carinskih in prometnih tarifah.
= Trgovinski etiki med nami in Ameriko. V svrho poglobitve trgovinskih odnošajev z Zedinjenimi državami je naslovil naš generalni konzulat v New Yorku na vse zbornice v d rta vi okrožnico s prošnjo, da se mu vpo-šljejo naslovi in podatki o naših tvrdkah, ki bi želele navezati poslovne stike 9 tvrdkami v Zedinjenih državah. Na podlagi dobljenih podatkov namerava konzulat sestaviti poseben register naših tvrdk. Interesenti naj pošljejo podatke o izvoznem predmetu, o razpoložljivih količinah in prodajnih pogo-
iib Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v jjubljani.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. t. m. ponudbe za dobavo kooceptnega in knjižnega papirja, 40 komadov hrastovih kolov, 15 m8 borovih plohov, 18 m* mehkih desk, 50 ton bukovega oglja in ponudbe za nakup starega papirja. — Direkcija državnega rudnika v Kaka-kanju sprejema do 5. t. m. ponudbe za do-
bavo črne pločevine, do 7. t. m. za dobavo 30 m3 hrastovega stavbnega materijala, do
11.	t. m. za dobavo raznega železa. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 8. t. m. ponudbe za dobavo raznega železnega orodja, do 10. t. m. pa ponudbe za dobavo 4 kompletnih dvigal za dviganje lokomotiv.
—	Rok za ponudbe glede dobave sit za pre-sejanje direkciji državnega rudnika v Brezi, ki je bil določen za dan 26. februarja t. 1„ je podaljšan do 12. t. m. — Vršile »e bodo naslednje ofertalne licitacije: 8. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1066 komadov lesenih zabojev;
12.	t. m. pri direkciji državuih železnic v Subotici glede dobave raznega materijala za telegrafsko in telefonsko službo; 16. t. m. pa glede dobave opeke; 19. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave inštalacijskega materijala za razsvetljavo. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. t. ra. ponudbe za dobavo vžigalnik kapic; do 8. t. m. za dob»-vo raznih sveč, barv, pisalne krede, ploven, laka, kleja, 700 kg loja, 15 mî borovih plohov ; do 11. t. m. za nakup 646 kg gumijevih odpadkov. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 19. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega sanitetnega materijala; 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železne pločevine, maneemanovih cevi, raznega železa ter stružnice in sesalke; 24. t. m. glede dobave gumijevega materijala (cevi), okroglega železa ter cinkove in pocinkane pločevine; 26. t. m. glede dobave raznega inventarskega materijala^ (postelje, mize, omare, žičniki, kovčegi, ključi za disu-plin itd.), sobne opreme, bakrene pločevine in cevi, raznega želeiza in bakrene žice za nvtogensko varenje bakra in švedskega železa; 28. t. m. glede dobave bele kovine г» vagone, in kvadratnega železa; 29. t. m. glede dohav« zidne opeke; 29. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 18.000 kg strešne pločevine. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Spremembe Siemens - Schukertovih tvornie v delniško družbo. Iz Berlina poročajo, da se bo že napovedana sprememba Siemens - Schukertovih tvornie, družbe z o. z., v delniško družbo zgodila v najkrajšem času.
Вогже
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 87 — 88, Vojna škoda 844 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 _ 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 100 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120 — 0, Stavbna 50—65, Sešir 104 — 0. — B 1 a g o: Zaključenih 5 vagonov lesa- Tendenca za le« čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena.
ZAGREB. Zasebne vrednote v glavnem nespremenjene. Vojna škoda malo slabša. Promptna je bila trgovana po 848.6 — 844.
—	Devizno tržišče brez večjih sprememb. Skupni devizni promet je znašal 6 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2279.5 — 2285.5, Dunaj izplačilo 1348.2 — 1351.2, Italija izplačilo 248.67 do 250.67, London izplačilo 275.48 — 276.78, New York ček 56.75 — 56.95, Pariz izplattlo 222.5 do 224.5. Praga izplačilo 168.8 — 169.1, Švica izplačilo 1004 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 _ 105, Poljo 16 — 18, Kreditna Zagreb 103 — 104, Hipo 64.5 — 64.75, Jugo 102 — 103, Obrtna 50 — 51, Praštediona 925 — 927.5, Ljubljanska kreditna 160 — 15S; industrijski: Dubrovačka 400 — 410, Danica 106 — 108, Gutmann 280 — 290, Isis 51—61 .IS. Slaveks 105 — 115, Slavonija 30 — 82, Trbovlje 415 — 418, Vagon 50 — 54, Vevče 130 do 135, Šečerana Oeijek 492.5 — 496, Drava 490 do 500; državni : investicijsko 88 — 88.75. agrarne 55.5 — 56.75, Vojna škoda promptna 343.5 _ 344, kasa 343.5 — 344, marc 345 do 346, april 346 — 346.5, maj 0 — 350.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.5—803.5. Berlin 1348.5 — 1351.5. Budimpešta 996.5 «io 999.5. Italija 249 — 251, London 276-276 S. New York 56.547 - 56.947, Pariz 222.25 do 224.25, Praga 168.3 — 160.1, Švica 1004 do 1097.
CURIH. Beograd 9.1325, Berlin 123.25, New-York 519 in petnajst šestnajstink. Lomi un 25.225, Pariz 20.3425. Milan 22.&5. Prnaa 15.40, Budimpešto 90.85, Bukarešta 3.12. Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.20.
TRST. Devize: Beograd 39.75 - 40.5(1. Dunaj 318 — 328, Praga 67.25 - 68, Pariz 89 — 89.75, London 110.35 — 110.85. New York 22.70 — 22.90, Curih 431 — 444, Budimpešta 396 — 404, Bukarešto 13.25 — 14.25: valute: dinarji 39.50 — 40.25, dolarji 22.50 do 22.80.
DUNAJ. Devize: Beosrad 12.45—12.40. Berlin 168.06 _ 168.56, Budimpešta 123.92 do 124.22. Bukarešta 4.26 — 4.28, London 34.401 do 34.501, Milan 31.01 - 31.11, New York 709 _ 711.50, Paiz 27.735 — 27.835, Рпши 20.99 in sedem osmink do 21.07 in sedem osmink, Sofija 5.1075 — 5.1476, Varšava 79.10 do 79.60. Curih 136.33 — 186.88; valute: dinarji 12.425 — 12.485. dolarji 706.10 «io 710.10.
Deviza Beograd na ostalili borzah: v Pragi 59.18. v Berlinu 7.408.
Vremensko poročilo
Meteorološki ia*od v Ljubljani. 2. marca 1927.	Višina barometra 308.8 m
Kraj	Cas	Barom.	Temper.	« cr K s-	Smer vctia ir brzin» •îetrP	Oblačno 0-10	Vrsta padavine	
							ob opsioTUja	• n It t m
opazovanja								
	7.	759-3	8-5	83	NNW 0.5	10		
Ljubljana	8.	759-7	8-4	85	NE 1	10		
(dvorec) . . .	14	7597	11-8	72	E 0.5	10	škrop	
	21.	7S2-2	9-6	90	SSW 0.5	10	megleno	
Maribor . . .		758-5	7-0	92	SE 3	10		
Zagreb . . t .		7S9 0	8-0	88	SW 1.5	10	megla	
Beograd i , .	8.	759 8	УЧ)	68	SE 5	4		
Sarajevo ■ . .		760-J	9-0	W	E 3	9		
Skopije ....		7^5-1	5-0	92	W 0.5	10		
Dubrovnik . .		oco-o	o-o	0		0		
Split ...	7.	/59-	13-0	80	SSE 15.	10	morje lahko	
Praha		757 9	i-fi	—	mirno	10		
Solnce vzhaja ob 6.38, zahaja ob 17.48, lur.a vzhaja c' 6.38, zahaja ob 15.37
Najvišja temperatura danee » Ljubljani 12.0 C, najnižja 8.2 C. Povprečni barometer J< danes » Ljubljani nižji za 0.7 mm kot včeraj.
Dnnajska vremenska napoved za četrtek: V severnih Alpah milo vreme brez bistvenih padavin in več ali manj oblačno. V južnih Alpah oblačno in deževno, pozneje zboljšanje. Tržaška vremenska napoved (» četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo oblačno« pozneje spremenljivo. Temperatura od 8 do 14 stopinj. Morje mimo.
Iz življenja in sveta
Dama s kamelijami
Ob 801etnici njene tragične smrti.
V svojem slovitem romanu je Alexandre Dumas fils postavil smrt «Dame s kamelijami» na dan 20. februarja 1847, pokopal pa jo je 22. februarja. V resnici pa je Alphonsine Plessis — ali kakor je bilo njeno pravo ime Mane Duplessis — umrla že 3. februarja 1847. V začetku prejšnjega meseca je torej poteklo osemdeset let izza njene smrti.
Marie Duplessis, «Dama s kamelijami»
Povest «Dame s kamelijami» pozna menda vsakdo, manj znano pa je življenje Marije Duplessis. Redki so predvsem oni, ki vedo, da je bila Marija poročena. Njen mož je bil grof Edvard Perrégaux, ki se je ž njo oženil 21. febr. 1846. Toda ta zakon ni trajal dolgo; Perrégaux, ki ga narava ni baš obdarila z duhovitostjo, je kmalu prosil svojo ženo, naj mu vrne svobodo. In ona mu je ustregla. Njeno pismo, v katerem mu vrača svobodo, se je ohranilo do danes. Qlasi se:
«Dragi Edvard!
Iz Vašega pisma povzamem, da si želite le enega odgovora: želite, da Vam pismeno odgovorim, da Vam vračam svobodo. Odgovorila sem Vam predvčerajšnjim ustmeno, danes Vam ponavljam pismeno. —
Marie Duplessis.»
In tako sta se ločila. Resnici na ljubo pa je treba omeniti, da je ostal Edvard Perrégaux Mariji udan prijatelj do njenih poslednjih dni.
Umrla je v cvetu mladosti, stara jedva 23 let. Nesrečno kurtizano je razjedala bolezen, ki bi jo bila mogla pravočasno premagati, če bi se bila hotela odpovedati razbrzdanemu življenju: je-tika.
Težko se je ločila od življenja. Visela je na njem, kakor visi na življenju sleherno bitje, ki mu je uživanje prva in edina zapoved.
Aleksander Dumas mlajši ni bil v Parizu, ko je umirala Marija, ki jo je tolikanj ljubil. Vračal se je s potovanja po Španiji; v Marseillu je šele zaznal za turobno vest. Odpotoval je nemudoma v Pariz in se takoj podal v njeno stanovanje. Poslednje kamelije so že ve-nele, ah, kako jih je pokojnica ljubila! Pod njih vtisom je takrat napisal pesnik verze, ki se bleste v uvodu pozneje izdanega romana «Dama s kamelijami».
Marie Duplessis počiva na montmart-skem pokopališču. Ernest d' Hauterive, zet Aleksandra Dumasa ml„ oskrbuje še danes njen grob, ki ga krasi lep marmorni spomenik.
701etnica znamenitega psihijatra
Dne 7. marca bo slavil dunajski psi-hijater prof. Wagner-Jauregg 70 letnico svojega rojstva. Dunajski zdravniški krogi se pripravljajo na ta dogodek ter ga nameravajo proslaviti kar najsloves-neje. S svojo 70 letnico zaključi namreč prof. Wagner-Jauregg svojo polno mero poklicnih let in ostane kot psihi-jater na svojem mestu samo še leto dni. Dunajska mestna občina ga bo ob tej priložnosti počastila kakor se spodobi možu njegove vrste, njegov rojstni kraj Wels pa mu bo podelil častno meščanstvo.
Prof. Wagner-Jauregg je izredno znamenit strokovnjak na polju psihija-trije. Važni so posebno njegovi izsledki glede idiotije in nastajanja golše. Zasluga jubilanta je. da se je širjenje golše v Avstriji tako zelo omejilo, h čemur je pripomogla tudi jodirana sol, ki je prej niso uporabljali. 70 letni učenjak se poleg tega bavi še z drugimi izsledki modernih ved in podvzema v zadnjih letih zelo uspešne poskuse za lečenje možganske paralize z malarič-nimi infekcijami._
Pokrajina, ki se ugreza
Na francoski rivijeri se je v bližini Nizze že lansko leto utrgal plaz, ki je začel ogrožati stalnost cele naselbine Roquebillière. Cela pokrajina se je takrat pomikala po rebri nizdol in sunki, ki so se pojavljali med tem potovanjem, so seveda napravili prebivalstvu ogromno škodo. Mnogo hiš je bilo porušenih in tudi število človeških žrtev ni bilo majhno.
Naselbina pa se je premikala samo nekaj dni. dokler je trajalo jesensko deževje. Potem je pritisnil mraz in plaz, ki je nosil s seboj celo pokrajino, se je ustavil. Ko pa so sedaj v zgodnji pomladi zopet zaveli južni vetrovi, so prebivalci z grozo zaznali, da se jim pripravlja pod nogami novo «potovanje». Ogromen plaz je začel valiti hiše in industrijske naprave po strmini nizdol in mahoma so bile uničene vse te-
lefonske, brzojavne, železniške, pa tudi vodovodne zveze. Vsa bistroumnost inženjerjev ni mogla zaustaviti pogube, ki grozi sedaj Roquebfflièru. Ko se je te dni vršila v vasi neka svatba, so ljudje začuli zamolkel podzemski grom, nato pa se je znova utrgal plaz in se začel premikati. Svatje so vsi prestrašeni zapustili sobe in hiteli na piano.
Nudil se je jim je grozen prizor. Vas se je zopet začela premikati, več hiš se je porušilo in zemlja je potegnila s seboj poleg človeških žrtev tudi živino. Po mnenju strokovnjakov je kraj izročen neizogibnemu poginu in prebivalstvo se sedaj jadrno izseljuje, da si reši vsaj golo življenje.
Grozna kazen za nezvesto ženo
Uralski časopisi poročajo o grozni kazni, katero je morala prestati nezvesta žena nekega bogatega trgovca v ruski stepi.
Nekega dne so ugledali kozaki sani, ki so, kakor blazno drvele' po snegu. Vlekla sta jih dva konja, ki pa jih ni vodil voznik, nego je bil za sanmi privezan volk, ki je zavijal in tulil, na saneh pa je ležala zvezana ženska. Vse to je zbudilo v kozakih toliko zanimanja. da so skočili na konje in jeli zasledovati sani.
Konja sta drvela kakor blisk. Sani so brez cilja drsele po snegu, zadaj pa je na vprego tulil volk, katerega sta se konja očividno strašno bala. Kozaki so volka ustrelili, potem pa so ustavili konje m razvezah ženo na saneh. Njeni udje so bili malone popolnoma premrli in le z umetnim dihanjem so jo mogli obuditi k življenju.
Ko se je žena zavedla, se je zadeva pojasnila. Trgovec Kozminski ie bil na svojo zakonsko družico zelo ljubosumen. Osumil jo je razmerja z nekim hišnim prijateljem, s katerim je žena skovala načrt za pobeg. Mož pa je parček prestregel in je tako dal ženi mesto pobega prirediti svojevrstno «zabavno vožnjo». Dal je vpreči dva konja pred sani, ženo pa zvezal in jo posadil na sani. mesto koči jaza pa je
Sličice s skrajnega evropskega severa
Na desni: Laponec molze severno košu« to. Spodaj: Finska koča v južnem Va» geru.
Hidroplan «Santa Maria»,
s katerim je laški letalec de Pinedo premeril Atlantik.
privezal za sani volka. Konja sta dirjala, dokler ju niso ustavili kozaki, in če bi bila vožnja trajala še nekaj ur. bi bila žena gotovo zmrznila, volk in konji pa bi ostali s sanmi sredi stepe, dokler ne bi prišla tolpa zver.iadi in jih raztrgala.
Mrlič pri vratih
Neka berlinska usmiljenka popisuje v nemških listih grotesken doživljaj, ki se ji je primeril v letošnji predpust-ni sezoni. V urad. kjer dele brezposelnim podpore ter jim nudijo tudi zdravniško pomoč, je prišla revno oblečena ženska. Pripovedovala je strežnicam in zdravnikom, da ji je njen mož pravkar umrl in da nimajo njeni 4 otroci kaj jesti.
Urad je usmiljenko še tisti dan poslal v označeno stanovanje, da se na licu mesta uveri, kakšen je položaj. Popoldne je usmiljenka vzela košaro, naložila vanjo perila, jedi in pijače ter se napotila v stanovanje siromašn" vdove. Našla je res vse v zelo bednem stanju. Na polomljeni postelji je ležalo na pol razgaljeno, po vsem videzu mrtvo moško truplo. Strežnica se ga ni niti dotaknila, temveč je vzela iz koša ponjavo ter ž njo pogrnila mrliča. Potem je odprla okno, prezračila stanovanje. vzela jedi in pijačo iz koša ter razdelila vse med družino. Otroci so kar planili po biskvitu in mleku, njihova mati pa se je priklanjala skoro do tal in pospravila perilo v omaro.
Naključje pa je hotelo, da je usmiljenka, ko je opravila svoje službeno delo. pozabila v stanovanju dežnik. Svoje pozabljivosti se je zavedla šele na ulici. Brž se je vrnila k nesrečnikom — in glej čudo! Ko je pozvonila, se je pojavil pri vratih ženin mož, «mrlič», katerega je pred dobre pol ure pokrila s ponjavo in radi njega prezračila sobo.
Ta dogodek dokazuje, da koraka veli-komestna beda le prečesto roko v roki z lopovščino.
Proces radi Einsteinove teorije v Aiperiki
Našim bralcem je gotovo še v spominu senzacijonalna obravnava v De-troitu. ki se je vršila lani proti nekemu članu učiteljskega zbora, ker je propagiral Darwinovo teorijo. Stvar se je končala za profesorjeve nasprotnike z velikim polomom. Sedaj poročajo iz države Virginije o sličnem procesu, ki se pripravlja proti profesorju Jamesu Carterju, predavatelju .fizike na vseučilišču v Virginiji.
Profesor je namreč baziral svoja javna predavanja na relativnostno teorijo, kakor jo je fiksiral znani fizik profesor Einstein. Radi tega ga je rektorat vseučilišča suspendiral in uvedel proti njemu disciplinarno preiskavo. Carterjev «zločin» je v tem, da se je zavzemal za Einsteinovo teorijo, katero smatrajo rektor in njegovi profesorski tovariši za
veri sovražno. In to iz enega edinega razloga: Berlinski fizik prof. Einstein je namreč postavil v svoji teoriji hipotezo, da je vsemir nekaj končnega, ter je celo povedal, koliko materije se približno nahaja po njegovih računih v vesoljstvu.
Zakonska nezvestoba v telefonu
Mesto Bern v Švici, tej najnaprednejši vseh evropskih dežel, ima mnogo modernih naprav, je pa še vedno brez avtomatične telefonske centrale. Tam uradujejo še vedno na centrali telefo-nistke, ki ne vrše samo svoje dolžnosti, temveč si dovolijo tuintam tudi kako ekstravaganco. Kadar se dolgočasijo in niso preobložene z delom, pa prisluškujejo telefonskim razgovorom svojih klijentov.
Zgodilo se je, da je pred dnevi klicala žena nekega mladega švicarskega oiicirja prijatelja svojega moža. Telefo-nistka je spojila nezvesto ženo z njenim prijateljem, prisluškovala je njunemu razgovoru in razumela, da sta se dogovrila za sestanek. Iz lastne ini-cijative je takoj nato telefonirala oficirju in ga obvestila, kaj se plete za njegovim hrbtom.
Častnik je na opozorilo telefonistke ' prišel na kraj sestanka med svojim prijateljem in ženo baš ob času, ko je bil parček v ljubeznivem pomenku. Napravil je običajni škandal, ženo na-drl in napodil, prijatelja pa prav po ne-prijateljsko nahrulil. Toda žena, ki pozna v takih primerih mnogo več maščevalnosti in zvijače kakor moški, je šla in naznanila telefonistko radi pre-kršitve uradne dolžnosti. In telefonisi-ka je prišla na zatožno klop, bila obsojena na 50 švicarskih frankov globe in še je bila radi prisluškovanja pri telefonu odpuščena iz službe.
X Narodni dar bodoči belgijski kraljici. Pred nekaj tedni je prejela belgijska ho* doča kraljica, bivša švedska princesa .V« trida narodni dar belgijskih državljanov: krasen diadem, v katerega so vdelani bri» l;an t i iz Konga v platinu. Diadem je tako umetno skonstruiran, da se lahko razdeli v dragocene zapestnice, prstane, ovratni« ce in broše.
X Tragedija ruske pevke. V Berlinu sc je nedavno obesila v klerti svoje hiše ruska pevka in plesalka Marija Spirevska. Umet* rica se je nekoliko prej sprla s svojim mo» žem. Policija je sedaj moža aretirala, ker je baje ženo mučil in pretepal ter jo tako indirektno pognal v smTt.
X Strašna smrt dveh otrok. V Berlinu jc doletela strašna smrt dva otroka. 4let« nega Karla Klose in njegovo 21etno ststrico Ingc. Roditelji so odšli za pogrebom naj« mlajšega deteta, ki je umrlo dan poprej, oba otroka pa sta ostala sama doma. Deček je segel po vžigalicah in se tako neprevidno igral, da je zažgal posteljo. Nastal je hud požar in v jjoetem dimu sta se oba-otroka zadušila.
Pepetove sanje
Čudna, a resničpa dogodbica. ki se je pred leti dogodila prijatelju, dobremu lovcu in ribiču, po lovskem plesu. Vsa stvar je bila precej zagonetna, pa se je končno le srečno razvozliala, brez poizvedovanja detektiva in brez intervencije orožnikov.
Kdaj in kako je Pepe odšel z lovskega plesa, nihče ne ve, kako ie domov prišel, tudi ne. niti njegovi prijatelji, niti njegova skrbna gospa, najmanj pa on sam: Na plesu je bil sijajno razpoložen, plesal je, pel in... nekolikanj tudi pil.
Da ga njegova ženka ni videla, kako se je vrnil, je najbrž vzrok to, ker je že navajena in ve, da ima Pepe tudi ponoči večkrat zelo važne službene opravke, od katerih pa se vrne vselej telesno zdrav; zato tudi ne posluša, kdaj se odpro in zapro hišna vrata. Pepe pa tudi skrbi, da vrata ne škrip-Ijejo, pridno jih maže in ne mara, da bi moti! sladko spanje svoje ženice.
Večji del lovske družbe se ie vračal domov, ko so ljudje prihajali od prve maše, in če bi ne bilo v družbi nekaj razsajačev, bi vsakdo, ki je srečal to družbo, mislil, da so kaki pobožni kristjani, prihajajoči od službe božie.
Kako so bili lovski znanci doma sprejeti, o tem molči zgodovina. Dopoldne jih je večina spala, od lovske družbe je
bilo videti samo lovca Petra, on edini je moral najbrž na ukaz svoie manjše, a boljše polovice na delo. Z zategnje-nim licem, z žalostnimi, do kroku še bolj majhnimi očmi, je gledal v dolgočasni svet, držal palec zataknien v telovnik, z ostalimi prsti pa bobnal po precej obsežnih prsih, ter prigovarjal ljudem, ki so hodili mimo, nai si ogledajo njegovo dobro blago. Kar je spominjalo na Preteklo noč. ie bil mali klobuk, ki mu navadno tudi na lovu čepi na obsežni glavi, kaokr pokrovček na porcelanasti pipi.
Opoldne se je pokazalo nekaj poset-nikov plesa pri nedeljski promenadi na velikem trgu. Pomenkovali so se. »kako je bilo« in najmlajši člani zelene bratovščine so šepetali, da so nekatere mlade srnice proti jutru že kar »fiDale«. Na večer je mesto oživelo. Junaki lovskega plesa so se jeli dvigati in neumorni František, ki je bil duša dobro uspele prireditve, je začel po svoji stari navadi »zganjati« po kroku razpršene ovčice. Tam pri Gambrinu so se zbirali. Prvi, ki so ga pogrešili, je bil seveda Pepe. Takoj so poslali kurira Františka, naj ga pokliče-
František je odšel in po «Ulici» premišljeval, s kakim izgovorom naj pride, če je Pepetova ženica doma. Do Pe-petovega doma si jo ie že izmislil. Pozvonil je in ko je skrbna gospodinja odprla vrata, je spoznal po njenem jas-
nem licu, da lahko brez posebnih ovinkov vpraša po gospodu soprogu in njegovem razpoloženju.
»Nu. kaj pa Pepe, ali .ie šel na lov?«
»»Na lov?«« se .ie začudila gospa.
»»S kom pa naj bi bil šel... in na kai? Sai ie vendar konec lovske sezone.««
»Aha, me že ima!« je pomislil gospod kurir, toda gospa, ki sa ie med tem odvedla v stanovanje, ga je sama rešila iz zadrege. Obrnila ie pogovor na lovski ples iu prav radovedno povpraševala. če morda kaj ve. kaj se je zgodilo z njenim možičkom. da tako trdo ves dan spi.
»»Še kosil ni nič. Ko seni mu ponudila kosilo, je sicer nekaj godrnjal, a ni hotel iz postelje. Nu. sem dejala, če nočeš, pa pusti, ko boš lačen, že prideš! Tudi kričal je in razsaial v _snu.««
»Tako je prav. gospa, se bo že naveličal kujanja; ko bo lačen, pa pride!« je hinavsko pritrjeval František. »Nu, pogledam ga pa vendar, kako se kaj počuti.«
»»O, prosim! kar dalje!««
Komaj je František odprl vrata, že je začul smrčanje, kakor bi nekdo drva žagal, v nos pa mu ie udaril močen vzduh. ki ie pričal, da biva v sobi dokaj nevarno bolan pacijent. Ko pa je za-žarela električna žarnica, se ie odkril posetnikoma bolnikove sobe čuden prizor: Ob postelji okrenjena nočna
omarica, poleg nje prevrnieni stol, čez stol Pa je visela pomečkana rjuha in odeja. Bolnik je bil zakopan do vratu pod pernico, glavo pa je imel pogrnjeno z mehko blazino. Med tem ko sta se posetnika smejala temu divnemu prizoru, ie Pepe nekaj rentačil in godrnjal; opaziti je .bilo. da mu svit žarnice nj posebno po volji.
»Kje sem, kdo pa ste. pustite me,« je zmedeno brblja!. Gospa ie odšla in pustila naša znanca, da se sama pomenita. »Hm. hm ... kh. kh!...« Precej dolgo je trajalo, da se ie bolnik odkašljal. »Oh, dragi prijatelj!« je vzdi-hnil nato. ko se je predramil.
»Nikoli, nikoli več! Oh. kako me bole noge. In te strašne sanje, skora.i ne vem. ali je bilo res ali ne...«
»Kaj pa je bilo tako strašnega, kaj se Ti ie sanjalo?«
»Veš, nekaj groznega! Pomisli, kar mahoma je godba v Plesni dvorani zaigrala strašansko pesem, divio. kakor je še ni čulo človeško uho. Med godbo je bilo slišati lovske rogove, laianje srnjakov in vekanje zajcev- Rdeča luč ie zažarela in... in na mestu olesalcev se je zavrtila dvorana. Tisti planiski orel, ki je visel pod velikim lestencem in držal v krempljih belega zajca, je spustil svoj plen na tla in se ie zaletel v glavo dolgega Jona. Kremplje mu je zasadil v glavo, izpulil čop las in strgal
lepo črno brado. To je bil strašen prizor. In zdajci, pomisli, je zače! po dvorani dreveti bel zajec, za njim pa na stotine navanih poljskih sivcev. Za;t-teli so se v prijatelja Brivniča in so ga podrli na veliki divan. Jeli so ga iče-getati s šapami, da se je ta kar zvijal od režanja, dokler ni onemogel. Kričali so nanj: »Na zemlji si nas ti ščegetal s šibrami, ustrelil itak nisi nikoli nobenega, sedaj bomo pa mi tebe ščegetaii.« Grozno! Videl sem še druge strašne prizore. Kar na mah je dobilo vsako srnjačje rogovje glavo in končno život. Več srn in srnjakov, ki so vstali iz zidu. se je podilo za znanim lovcem Studenč-nikom. Na široki prazni njivi so ga ujeli in . ■. so mu puščali kri. In tako je drevilo vse vprek. Zdajci pa skočita z zidu tudi ona dva gamsa, ki sta visela nad vhodom v plesno dvorano, in se izpremenila v žandarja. Namestu peres, kakor so jih nekdaj nosili žandarji, sta imela za klobukom roglie. Pograbila sta nekega znanca, ga zvezala in ga nato vlekla po stfmem pečeviu tja nekam proti Koroški. Jaz sem stal za pre-vrnjeno mizo pod ogledalom in sem se tresel, da pridejo te strašne Pošasti do mene. Videl sem mnogo znancev, vsi so trepetali, le prijatelj Peter se ni bal. ves čas se je smejal in kričal: »Mene pa nebia. mene pa nebja! Sai iim tudi jest na unem svit nisem sturu neč žaiga, sem zmirej mim strilov, zdeile boda
[Najsijajnejšo izbero najnovejših modernih damskih svilenih klobukov
po Din 100'—, 110"—, 120 — in naprej
priporoma medni salon Z. MOHNU-GORJANC, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 19.
Vsa popravila in moderniziranje izvršuje najkulantneje.	ззл	Žalni klobuki vedno v zalogi.
Naši onstran granic
Iz Koroške
Bauernbund proti deželnemu glavarju Sumiju. — Potreba pospeševanja mle. karstva. — Nemškonacijonalni župnik. !- Slovenska kmetija v nemških rokah. — Nova hranilnica in posojilnica. — Ne obupavamo!
Ko io je v deželnem zboru glavar Šumi branil proti znanim očitkom korupcije, se •e poslanec dr. Zeinitzer začudil, kako da ga ne brani njegova stranka radi tako hu. čih napadov. «Bauernbund» bi moral pro» testirati pa molči. V «Bauernzeitung» sle. dijo pikTe opazke na naslov deželne vla» de' in vsakdo vidi, kam leti pušica. Sicer je težko voditi koalicijsko vlado, ali prêt, kani Šumi bi bil vendarle gospodar polo žija, ako bi mu ne letela pod noge polena \г vrst «Bauernbundlexjev». Z ozirom na sestavo deželnega zbora jc deželni glavar vezan na sodelovanje krščanskosocijalne »trankc in ta okolnost ga vodi v smer po. litike zvezne vlade. «Bauernbund», ki je tudi v naeijonalnem svetu največ v opo» ?iciji, pa zahteva ostro nastopanje proti Seiplu. Pristaši «Bauernbunda» na svojih rborovanjih revolucijonirajo, govore o obo loženem pohodu na Dunaj in o davčnem trajku. Ako Šumi miri razburjene duho» c, ga zmerjajo z izdajalcem. Radi agrarne krize bi radi razsajali in vrgli glavno kriv« lo na vlado pa jim je Šumi na poti. Za notno listo so glasovali pod pogojem, da dobijo iz svojih vrst deželnega glavarja. To se je zgodilo. Ako bi nc bil burni de. /elni glavar, potem bi hoteli «bauernbund» erji» vzbuditi v deželi viharje nezadovolj» rasti. Šumi je tudi velik nacijonalist, kar 22 ni v pravem skladu s programom «Bas .ernbunda». Nemški nacijonalci ga včasi eraupno pogledajo po strani radi njego» ega slovenskega pokoljenja. Kaj bo to» rej? Šumiju se majajo tla v lastni stranki. «Eauernbund» je na svojem zadnjem zbo» ■ovanju sklenil, da se pri prihodnjih vo. itvah nc udeleži več enotne liste. Če ne že prej, takrat bo gotovo konec njegove »litične karijere. Medtem se obdolžitve >roti njemu nadalje preiskujejo in onega lumobolnega» gozdarja Durchschlaga, ki t iznesel - javnost početje gozdarskega lidzorstva v prilog veleposestnikov, so poklali na dunajsko kliniko. Potreba pospeševanja mlekarstva sc je deželnem zboru z vseh strani naglašala. Predlanskim je bilo uvoza mleka iz Če» vkoslovaske -444.113 mc, do nedavnega ča» sa jo prihajalo iz Jugoslavijo v Beljak na lian 500 1 mleka. Slovenski poslanec Po» janec je ob tej priliki priporočal dežel« n emu kulturnemu svetu, da naj širi med judstvom zadružno miseL
V	Rudi imajo župnika, ki je pravi za» topnik nemškega nacijonalizma. V ško» j skem pastirskem listu leta 1903. stoji:
Ti imaš. pravico in dolžnost svoj narod n svoj materai jezik ljubiti in gojiti Se» iaj je to vse prepovedano. Župnik v Rudi e rohnel v c-rkvi radi slovenskega napi» »a na nekem nagrobnem kamnu. Prizadeti mož, ki je postavil svoji ženi spomenik na pokopališču jc bil pri hrulaciji navzoč v cerkvi. Izjavil je, da ne pojde nikdar več k nobeni župnikovi pridigi. Cerkvena oblast se seveda strinja s surovostjo nem» škeg-a župnika.
Žalostna vest je prišla iz Šmarjetc. Ta= mošnjo staro lepo Štefanovo kmetijo je sprejel v najem za 8 let Nemec dr. Rich» ter. Štefanovo posestvo je pomenilo vrl naš slovenski dom. V sedanji kruti dobi je kmetijska kriza vedno silnejša in dom ra domom gine...
V	Selah so ustanovili novo hranilnico in posojilnico. Zadruga je že vpisana v za» družni register. Načelnik zavoda je Flo» rijan Olip. Poslovati začne hranilnica in posojilnica v kratkem. Opravičeno je upa» nje, da se bo dobro razvila v korist našega ljudstva.
Dasi porablja nemška politika vsa sred» ?tva proti Slovencem, jih vendar ne more skloniti k tlom. Naših voditeljev je pre« malo, ni prave organizacije, ni tiskarne, ni središča, nobenega uradnika in nobenega učitelja ni, ki bi čutil z nami. 42 sloven» >kih duhovnikov je odšlo iz Koroške in nad 50 posvetne naše inteligence. Celov«
ški škof je poklical 70 nemških duhovni» kov iz rajha. Strašno je, ali kljub vsemu temu nc obupavamo!
p— Prof. Lorenzoni, ki sc je lani pro» slavil po listih z denunciranjem Slovencev, je predaval dvakrat o Slovencih in Hrvatih
Pri poveljstvu vojaške divizije v Gorici, ovabljeni so bili tudi rezervni oficirji. Pri drugem predavanju je govoril o <rzgo» dovini slovanskih etničnih otokov v Julij, ski Krajini». Vsa italijanska predavanja take vrste so temeljito izkvarjena.
p— Dva nova azila «Italie Redente». V Vrtojbi in Mirnu pri Gorici so otvorili azila, katera bo vzdrževalo društvo «rltalia Redcnta», ki stoji pod pokroviteljstvom vojvodinjc d' Aosta. Odposlana je bila na njo brzojavka, ki trdi, da je prebivalstvo s hvaležnosto in navdušenjem sprejelo otvoritev azilov, v katerih se bodo slo» venski otroci piotujčevali!
p— Lenassijeva zapuščina. Znani itali» janski industrijalec Odon Lenassi, ki je pred kratkim umrl, je zapustil goriškemu mestnemu zavodu za zapuščene dečke pre» mičnin in nepremičnin v vrednosti enega milijona lir. Solkanski občini, v kateri je imel svoja podjetja, je določil 30.000 lir nedotakljivega fonda, čegar obresti, se imajo izplačevati revežem o božiču. Le» nassi je v vojnem času bival v Rimu.
p— Pretepajo se in sabljajo vroči faši« sti kar po vrsti. Precej mučno je odjeknil rezultat dvoboja med Barduzzijem in Ma. sijem v Trstu pri regnikolskih fašističnih prvakih, precej z zadovoljstvom pa so ga sprejeli oni, ki so naveličani tujega go» spodstva, češ, Barduzzi je dobil po roki od domačina Ickcijo, ki si naj jo zapomni in se v bodoče obnaša drugače napram Tržačanom. V Gorici je bil društvu «Pro Gorizia» predsednik neki Retti»Marsani. Goričan dr. De Fiori mu je očital nered» nosti v vodstvu društva. V kavarni je na» padel dr. De Fiorija, ki je Rettiju»Marsa» niju poleg očitkov natovoril še hude za» ušnice. Med regnikoli in primorskimi Ita» lijani ne cvete prijateljstvo.
p— Dva Solkanca pred sodiščem. Dva fanta iz Solkana sta na ulici zaklicala: Evviva Г Italia, abbaso 1' Austria! Na ukaz občinskega načelnika Mozetiča sta bila aretirana. Prišlo je do razprave in sol» kanska fanta sta bila oproščena. Vsa stvar zveni zagonetno. Ni verjetno, da bi se mo» gla sestaviti obtožnica radi navedenega vzklika, značilno p . jc, da se je spravilo na Mozetiča fašistično glasilo in mu sve» tuje, da naj izpremeni zrak. Mozetiča so rabili goriški fašisti dolgo časa, sedaj ga vržejo v stran. Slično bo še z marsikakim slovenskim fašistom!
p— Tomaj. Na občnem zboru hranilni» co je bil prisiljen odstopiti dosedanji pred» sednik Vran. Opozicija je hitro sprejela novega člana in ga izvolila za predsednika. Izvoljen je nov odbor in nadzorništvo.
Vrednostce papirje
vseh vrst, tu- ' in inozemske, pred- in vojne kupuje in prodaja po uajkulantnej-ših cenah EFEKTNA BANKA, Ljubljana, Kongresni trst 9, prvi specijalni zavod te vrste.
„KLJUČ
najboljše. najtrpežnej 1<l zato najccrvejš«.
Dopisi
PETROVČE. V nedeljo je umrl v Dreši-nji vasi po daljši težki bolezni, v 42. letu svoje starosti obče spoštovani posestnik g. Franc Košec. Imenovani je bil občinski odbornik občine Petrovče, ustanovitelj požarne brambe v DrešLnji vasi in dolgo let njen načelnik. Domači in sosedni ognjegas-ci ter občinski odbor občine Petrovče so ga poleg velike množice pogrebcev spremili na zadnji poti. Pokopali so ga v torek dopoldne na žalskem pokopališču. Zapušča (žalujočo vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. Delavnemu možu bodi časten spomin!
JESENICE. Danes ob 8. zvečer se predvaja v »Kino-Radio« ua Savi film: Potovanje po Evropi. Ta film je velezanianiv in naj nikdo zato ne zamudi prilike, ki se nudi. Vstopnina 3, 4. 6 Din. Zveza kulturnih društev.
MENGEŠ. Kako priljubljena je vsakoletna sokotska maskerada. je pričala pustna nedelja, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. V salonu še je zbrala vesela družba občinstva od blizu in daleč, ki je ob zvokih godbe rajala do ranetga jutra. Veselo razpoloženje je prikipelo do vrhunca, ko je ob 21. uri ukorakalo lepo število pestrih mask. Razen originalnih pajacev, lepih pierotk. pierotov in drugih mask nas je obiskala lepa Indijanka, krasna Orijen-talka in živahni Amerikancc. Najbolj pa je zabaval družbo s svojimi burkami razposajeni in neugnani klovn, kojemu so pomagali bratci pajaci. Prireditev se je izvršila prav vzorno in v popolno zadovoljnost obiskovalcev. Le eno sano zopet pri tej prireditvi ugotovili, da je prostor za tako prireditev premajhen.
Slon kot porok
Italijansko-dunajska Kreditna banka je svojčas posodila znanemu lovcu na divje slone grofu Francu Khevenhûller-ju 300.000 šilingov. Grof pa je medtem odpotoval v Afriko in se do danes ni zmenil za opomine, naj vrne denar. Ker ima mož velika posestva na Koroškem in si jih je hotel tudi v Jugoslaviji nakupiti, je banka seveda položila roke predvsem na te nepremičnine. Toda pokazalo se je, da grofovo imetje ni tako veliko kakor se je govorilo.
Ko je Khevenhiiller pred časom prišel iz Afrike, je pripeljal s seboj tudi krasnega slona, ki ga je proti odškodnini posodil schonbrunnskemu parku. Slon je izredno dragocena žival in ker je grof njegov lastnik, je italijansko-dunajska banka segla po njem, češ da naj don jamči za poravnanje Kheven-hffllerjevega dolga. Če grof ne bo pravočasno poravnal svojih obveznosti, pojde žival na dražbo in bo morala delati pokoro za dolgove svojega gospodarja.
Loterija za dobre davkoplačevalce
Ne le pri nas, tudi na Švedskem ne plačujejo ljudje točno davkov. Toda tam se ne vrši iztirjevanje na tako neusmiljen način kakor v naših krajih. Država skuša napraviti iz dobrih državljanov tudi dobre davkoplačevalce, in sicer z vabljivimi sredstvi.
V Stockholmu je nedavno pozval davčni urad zamudnike, naj poravnajo zaostanke. Poziv ni imel bogvekaj uspeha. Toda radi tega še niso začeli letati eksekutorji od hiše do hiše in rabiti tega kar na ulici in onega v stanovanju. Nasprotno, davkarija se je po-služila jako prijetnega sredstva. Razpisala je loterijo in je obljubila nagrado v obliki srečke z lepim dobitkom vsakomur, ki plača davke do določenega termina ter prihrani uradu nevšečne nove opomine.
pa un mene pusti.« In res. oustili so 2a.<
»Za hudiča, kje sem bil pa iaz, ali si nene kaj videl?« je šaljivo pripomnil František.
»Da. da, tudi tebe so mučili, trije mladi vragei so te držali in stari hudič ti jc pulil s kovaškimi kleščami zobe; ali si cvilil! Nu. pa počakaj, da ti povem konec najhujše še Dride. Kar se izpremeni luč: vijolična megla leži nad širnim žitnim poljem, kjer rastejo na-mestu žita mačji rePi in začuje se strašno tuljenje in lajanje. Iz njive priskače brak z odstreljenim repom, podoben je izborni brakici Gašperjevi »Florci«, za njo pa drvja tolpa brakov. Planili so Proti mojemu dobremu prijatelju Cin-driču, ki je stal poleg mene. Pot me je obliL Vsi svetniki in sv. Hubert! Mislil sem, da velja to meni. toda zaleteli so se v Cindriča.«
»Nu, kaj pa je storil Cinedrič in kaj si storil ti?«
JKaj neki, zbežala sva! Nekai pà sem skoraj pozabil povedati, namreč to, da se je med tem gamsov šop na Cindrlče-vem klobuku izpremenil v pasji rep-Psi so neprestano drevili za nama in talili po taktu takozvanega »zibenSrita«, kakor Pravijo:
Florca nima repa več, Čindrič ga je odstreti! preč — kaj pa bo, kaj pa bo. Se ji naštel ve8 ae bo!
Leteli smo in drevili, midva s Cin-dričem spredaj, braki za nama. Jeli so naju zahajati. Jaz sem se zgrudil in me še sedaj strašno bolijo noge, tako da res ne vem, ali ni bilo morda le nekaj resenice v'tej divji gonji? Kako sem prišel v posteljo, pa tudi ne vem.«
»Vstani, vstani! Dosti ie tvojih neumnosti,« je prigovarjal František.
»Kaj, neumnosti, ko sem toliko trpel.«
»Drugi že čakajo!«
»Kaj morem jaz za to! Kako pa naj vstanem, ko imam tako težke noge?«
Po dolgem prigovarjanju se je Pepe odločil, da vstane in je Františka naprosil, nai mu da na postelio obleko, da se ne bo prehladil, ker je še ves poten od divjega bega. František gleda na mizo, gleda po tleh. gleda ood Pre-obrnjeni stol, toda obleke ni nikjer; edino, kar najde, je lovski klobuk, ki leži pomendran pod mizo.
»Kam si spravil obleko, morda jo je shranila gospa?«
»Bodi tako prijazen in vprašaj jo, kje je obleka, morda jo služkinja snaži na hodniku?«
František je šel vprašat gospo, a tudi ta ni vedela ničesar. Prišla ie v bolnikovo sobo in pomagala iskati. Zaman! Pregledali so tudi posteljo: nikjer ni bilo obleke. Pepe, kl ie Se vedno tičal pod pernico, je končno ves obupan vzdihnil:
»Manfe je bilo pa res! Nemara so
naju s Cindričem res preganjali roparji in so me nezavestnega slekli in Položili v posteljo. Ako ne bi bil res tekel, me gotov ne bi bolele noge. Morda je moje bolečine povzročil udarec roparske roke in ne alkohol, kakor vidva mislita. Prosim te, dragi prijatelj, stopi k orožnikom in javi jim vso zadevo!«
Z jokajočim glasom je govoril bolnik, kar čul si, kako se smili samemu sebi.
»Poizkusi vstati, poizkusi, in pojdi z gospodom Františkom na orožniško postajo,« je prigovarjala skrbna žehica, ki je komaj čakala, da bi spravila moža iz postelje in prezračila sobo. Vzela je iz omare drugo obleko ter io položila na bolnikovo posteljo.
Končno se je bolnik le dal Dregovo-riti, pomolil je noge izpod pernice in globoko vzdihnil- Ko je Poizkusil spraviti noge v hlačnice, pa ni šlo in nI Šo.
V tem pa sta se pravkar še preplašena ženica in prijatelj František glasno zasmeiala:
Pepe ni mogel obleči hlač. ker je bil ves oblečen in je imel na nogah trdo zavezane čevlje.
Sedaj je bila pojasnjena divja gonja, pojasnjene bolečine v nogah — in seveda tudi to. kakšen je Pene domov prijadral.
Njegove sanje pa so izdale tudi razne druge javne tajnosti, in lovske grehe, med drugim tudi. kdo ln kje ^e odstrelil Gašperjevi »Florci« rep.
II. del in konec
izvrstni senzacijonelno pustolovni, lju» bavni in veseli francoski film
Parisette
Sijajen uspeh pri vseh dosedanjih preds-tavah! Izvrsten je in nedosegljiv v svoji originalni in naravni komiki, najboljši francoski komik, splošno pri« ljubljeni
Biscot
Film «Parisette» jc posnet v Parizu, Nizzi, Monte Carlu, Alžiru, Tunisu
in Portugalskem. Da se omogoči mirno in pravilno pred» vajanje tega ogromnega filma, se vrše predstave točno ob:
ob 4., 7., 9.15.
!'ri vseh predstavah kompletni orkester. Cene kot navadno nezviSane.
Elitni Kino Matica
najudobnejši kino v Ljubljani. Tel 121
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Sreča matere!
Srečna mati, ki ji otročiček lepo napreduje. Srečen in zdrav otrok, kateri ima neprecenljivo priložnost, da ga mati s
svojim mlekom odhrani. Na prsih odhranjen otrok je najbolje odhranjen. Potrebno je, da mati pred in po porodu pije „OVOLMATTNE". Zdravniki, dojenke in matere potrjujejo, da
pripomorejo k obilnemu dajanju mleka in to zato ker imajo „Ovomaitine1' koncentrirano hrano vi ahko prebavljivi obliki Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc.
Ena skodelica OVOMALTINE s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic |uhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko lahkejša za prebavo.
Ovomaitine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din, 250 gr 36-25 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte posKusno pošiljatev, sklicujoč se na list, od
Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in diietetnib preparatov
ZAGREB, Jnrjevska oL 37.
č!3O:J
Mwtol pozrcbm «»rod
V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Ivan Kuré
tovarniški obratovodja v pokoju
danes po daljši, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspal
Truplo blagopokojnika prepeljemo 4. t m. ob 2 pop. iz Ljubljane, drž. bolnica v Dobrunje, kier se bo vršil pogreb ob 3. pop. na pokopališče k Sv. Urhu. Maša zadušmca se bo brala v farni cerkvi Sv. Lenarta.
Vevče-Ljubljana, dne 2 marca 1927.
Ivan, Rudolf, Maks Josip, Valter, sinovi; Ana, F renči, Enia, Ivanka. Mlcl, hčere; Marija Kuré, sestra; Antonija Kuré roj Mihevc, sinaha In ostali sorodniki.
87
M. Zévaco
Papežinja Favsta
RornaD XXXIX. Tigra na sledi
Ko je favsta določila Claudovo in Farnesovo usodo, je iela misliti na Violetto.
Vohun, ki je sledil krvniku na Qrèvski trg, ji je bil povedal, da je devojka v Progarski ulici. S kom neki? Gotovo s Pardaillanom. Vitez je bil iztrgal Violetto stražarjem, ko so jo vlekli na grmado. Zaupal jo je prijatelju, ki je zbežal z mladenko na varen kraj. Vse to je videla Favsta na svoje lastne oči. Bila je trdno uverjena, da je Pardaillan v tem trenotku že v Progarski ulici, kjer se objemlje z Violetto in pričakuje mojstra Clauda, ki je šel po njenega očeta.
Takšne misli so rojile Favsti po glavi. Zaključek je bil kaj preprost. Clauda in kardinala je že imela; treba je bilo po tem takem samo še zbrati ljudi, udariti z njimi na hišo v Progarski ulici ter zgrabiti viteza in njegovo drago.
Kadar je Favsta kaj sklenila, ni rada odlašala izvršitve. Tudi to pot je neutegoma pozvonila. Sluga, ki je stopil v sobo. je držal v roki zlat pladenj. Na pladnju je ležalo pismo.
»Eden izmed plemičev njegove Visokosti vojvode Guiškega je prinesel ta list,« je rekel služabnik, upognivši koleno. »Zunaj stoji in čaka odgovora.«
Ko je Favsta prečitala pismo, jo je izpreletelo.
»Gospa,« je pisal vojvoda, »ujeli smo Pardaillana! Zatekel se je v gostilno pri .Vedeževalki', v ulici Saint-Denis, ki smo jo obkolili z vseh strani. Žival je zajeta in mislil sem si, da bi vas
zabavalo prisostvovati koncu lova. Zato vam pošljem gospoda
de Maureverta, enega svojih zvestih, ki mu izvolite ukazati, da
vas spremi v lovišče.«
»Recite plemiču, naj pride,« je velela princesa.
Vsi njeni zaključki so bili podrti: Pardaillan ni bil v Progarski uhci in se ni objemal z Violetto, ampak vojvodovi ljudje so ga bili obkolili v ulici Saint-Denis!
Poslal vas je vojvoda Guiški, jelite?« je ogovorila sla, ko je vstopil.
»Da, gospa,« je dejal Maurevert.
Kakor večina ljudi iz vojvodove okolice, je poznal Favsto samo po tem, kar so ugibali o njenih skrivnostnih načrtih; iz obličja v obličie je ni bil videl nikoli, niti ni v tem trenutku slutil, pred kom stoji." Misleč, da ga je Guise poslal k eni svojih mnogoštevilnih ljubic, je le s težavo skrival nasmeh.
»Gospa,« je povzel, »njegova Visokost gospod vojvoda me je poslal. da potrdim novico, ki vam jo sporoča v svojem pismu. Pripravljamo se, da potegnemo gospoda de Pardaillana iz njegove lisičine. Ako se želite udeležiti zabave, izvolite neutegoma z menoj. Veliko mi je do tega, da ne pridem prepozno.«
Med tem ko je Maurevert govoril, je Favsta napenjala vse sile svojega duha, da bi ga presodila po glasu in obrazu. Mnenje, ki si ga je ustvarjala o ljudeh na prvi mah, jo je le redko ukanilo. Ko je Maurevert obmolknil, je vedela, da ga žene divje, neugasno sovraštvo do Pardaillana.
»Gospod de Maurevert,« je odvrnila s tajmstvenim nasmeškom, »tudi ineni se mudi k vojvodi Guiškemu... Dajte, da vam povem, zakaj. Rada bi si zagotovila vašo podporo.«
»Zanesite se name,« je dejal Maurevert z izbrano vljudnostjo. »Toda podvizajte se, gospa, za Boga!«
Favsta ga je opazovala z mrkim zadovoljstvom. Maurevertova vloga v njeni veliki tragediji je bila določena.
»Rada bi prosila vojvodo Guiškega za neko milost,« je nadalje-vala ostro gledaje Maurevertu v oči. »Uverjena sem, da mi je m odreče. Ker pa ste mi obljubili pomoč, se zanesem tudi na vas. sa;| vem, da vas vojvoda visoko ceni...«
»Kakšna milost vam je na umu?« je vprašal Maurevert, ki s; ,t\ z vročično nestrpnostjo vihal brke.
»Nič posebnega ni,« je rekla Favsta, »Izprositi si hočem ži\. Ijenje in svobodo gospoda de Pardaillana...«
Maurevert je planil. Njegov pogled se je skalil. Blede lise so mu naredile na obrazu. Prasnil je v besen grohot in udaril z dlanjo
ob	• J o • 1 -,
»Tak to je tisto, kar uaj vam izprosim od vojvode.-'« je knknii z glasom brezumnega srda. -Preteto krivo mnenje imaie o meni! Osemnajst let, gospa, osemnajst let že poznam Par-daillana : osemnajst let sem čakal prilike, ki se ponuja danes I ta dan. Če bi prišel danes moj najboljši prijatelj in bi zinil besedico o tem. kar mi predlagate, bi posta! njegov smrtni so. vrag. Če bi moj rodni oče le s prstom trenil v PardaiUainovc rešitev, bi ga ubil. Če bi vojvoda Guiški pristal na Pardaillainovo pomilostitev, bi ubil vojvodo Guiškega, pa da me njegovi njegova straža še tisti mah razseka na kose! In če bi me vi prosi': za Pardaillana... tudi vas bi ubil!...«
Tako govoreč je krčil roko na ročniku bodala, kakor bi bil ra pripravljen, da se vrže na Favsto. A že se mu je vrnila hladno-
krvnost.	i
»Zdravi, gospa,« je dejal z globokim naklonom. »Izpreglejte jezo, ki me je premagala. Oprostite ini, da ne čakam... ker vem, česa | hočete prositi...«
»Prosila bom vendarle,« je rekla Favsta in vstala. »Vojvoda me I bo uslišal. Če bi odrekel ne vem komu, meni ne bo!«
»Vam ne?« Maurevert se je stresel od gneva. »Zakaj ne? Kdo ste, ki se upate tako govoriti o mojem gospodarju?«	1
Sobo
strogo separirano, opremljeno ali prazno, išče gospod. Cenjene ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod «Separiran vhod». 5693
Mali oglasi, Id služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši snesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovakef« značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanj«) snesek Din !0*-ч
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjančič, Nunska ulica 3.
Galoše popravlja
parna vulkanizacija Škafar, Ljubljana, Rimska cesta lt 12
Snežne čevlje
galoše popravlja Avgust
Skof,
Borštnikov trg št. 1.
G3S9
Kuharico
z dobrimi spričevali, sprejmem za majhen pension v kopališču v Srbiji. Plača dobra. Javiti se je treba dne 4 marca (ves dan) v hotelu «Union» v LJubljani 6294
Mladenič
20 let star, prost vojaščine, želi kakršnekoli službe kot sluga, vratar, skladiščnik ali kaj »ličnega v mestu ali na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod značko «Zgonc». 0350
Potnika
agilntga. kateri obiskuje delikatesne, špecerijske in kolonijalne trgovine v vsej Sloveniji, sprejmem takoj za že vpeljan predmet. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod lifro «Dobro vpeljan». 6330
Delo postrežnice
išče poštena žena, najraje kaki pisarni ali kaj podobnega. Naslov v oglas, oddelku .Jutra». 6316
Klavir in nemščino
poučuje temeljito učiteljica Naslov v oglasnem oddelka .Jutra».	5510
Gospodične
ki »i želijo šivati perilo, sprejme zopet v pouk
M. Alelovec, Cankerjevo nabrežje I. Učna doba poljubna.	5601
Bivša profesorica
karza «Malih faacoskega krožka» organizira pripravljalni kurz za učence srednjih in višjih gimnazij, razredov, po novi, lahki in hitri metodi. Sprejem učencev in učeok v Mladiki — učilnica St. 6/П, od 4- mar" ca naprej od 17,—18. ure.
6355
Gospodično
popolnoma zmožno hrvaškega in nemškega jezika, iščem kot vzgojiteljico za dve 7 in 13 let stari deklici Aleksander Kriszhaber, Subotica, Paja Kujundžiča ul. br. 34.	5504
Učenko
potrebno šolsko izobrazbo s p r e j m o trgovina L.
Pevalek, îidovska ulica.
50S7
Mehanika
za precizno mehaniko sprejmemo. Ponudbe pod značko «Postranski zaslužek» na oddelek «Jutra».
Služkinjo
sprejmem k majhni družini ob železniški postaji blizu Maribora. Znati mora kuhati iu opravljati vsa Lîâna in vrtna dela. Plača 250 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Poštena D».	6309
dobe
Učenca
> dobro šolsko predizobfnz- j bo in mlajšega
trg. pomočnika
sprejme Ciril Dular Novem mestu.	6249
Prodajalka
mešane stroke, zanesljiva, dobi službo na deželi z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra moč 72». 5671
Pletiljo
izurjeno v pletenju nogavic in drugih deL, sprejme za stalno Jakob Seliškar v Skofjl Loki.	5461
Dve prodajalki
m&nufakturne stroke — za perilo — takoj sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod «Zanesljiva — Kranj».	5675
Natakarico
ki bi pomagala tudi druga hišna dela, sprejmem s 1. aH 15. aprilom na deželi. — Prednost ima tista, ki zna šivati. Vodila bi gostilno in tobačno trafiko. Imeti mora kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
Služinčad
kuharic, sobarice, nataka- I rioe, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v Birou Ekonomija, Beograd, Vieana 11 6220
«čelo
Mladenič
trgovsko naobražen, priden in pošten, išče službo skladiščnika, sluçe ali inkasan-ta. — Razpolaga z lastnim kolesom. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 24».	5408
Knjigovodja
bilanclst
samostojen, v vseb pisarniških iu administrativnih poslih verziran, slovenski, srbohrv. in nemški dopie-nik, dober organizator, išče nameščenja pri industrij, skem podjetju na dežeU. Dopise pod «Stalna služba» na podružnico «Jutra» Mariboru.	5436
Vrtnar
vešč v vseh panogah vrtnarstva, oženjen in. brez otrok, želi službo vrtnarja ali hišnika. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «VitnaT 32».
5615
Žagar
žagovodja ali skladiščnik, veeč v lesni stroki, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6347
Knjigovodklnja
bilancistinja, sanioetojna, večletno prakso, vešča tudi vseh drugih pisarniških del išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zmožnost 27» 6329
Pisalni stroj
poceni prodam. Naslov
oglasnem oddelku
Frak in salon, suknjo
skoraj novo, ugodno prodani. Naslov r oglasnem oddelku «Jut-гз». G313
Dekle
ibče službo natakarice »li sobarice. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0299
Knjigovodkinja
bOancisiinja, sumot-tojna. г večletno prakso, vešča korespondence. strojepisja in stenografije, išče -lnžbo v mestu ali na deželi — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra» pod «Samostojna 929».	5174
Službo postrežnice
za ves dan ali samo чл rjutraj ali zvečer, išče pridno in zanesljivo dekle. Cenjene ponudbe n* oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Postrežkinja 1000». 6208
Trg. pomočnik
izučen v veletrgovini mešanim blagom, z dveletno pomočniško prakso, išče službo. Cenj. poDudbe pod «Zanesljiva moč 95» ua ogl. oddelek «Jutra» 6295
»T»r»
Štedilnik
dunajski, najfineje izdelan, irosto stoječ, ima 3 pečni. ke, 2 greica, meri 32 X 27 col, rabljen lo par let, radi zmanjšanja gospodinjstva prodam. Primeren za graščino, penzijo ali gostilno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra.. 5544
Trte
vse amerikanskb podloge, ključi in korenjaki, originalne Telekijeve sekcije, cepiči na Berlandieri. — «Prvi Jugoslavenski Loznja-cl», Daruvar, Hrvatsko. — Zahtevajte cenik! 4754
«Express» stroj
popolnoma nov, še ne rabljen, za kuhanje kave in баја, takoj proda delikate-sa Mrak ua Dunajski cesti 5246
Vata za odeje
10—40 Din kg, odeje	ол
153 Din naprej Rožna	ul
št 19	45
Drva
hrastove u d pa d k (odpadke od žage) dostavlja Od parketov ter mehka drva po nizki ceni na dom parn» žaga V. Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvezmu večje množine znaten popa-t 86
Jutra». 6340
Črno jedilnico
elegantno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
6308
Radio aparat
štiricevni. kompleten, z visoko anteno, akoniulator. anoden baterije. <-lnutspre-cber», proda za 2800 !>in Stefančič. Ljubljana. Maistrova 9.	6301
Hrastova jedilnica
>oceni naprodaj na Pr. .'etra nasipu 4.3.
638
Novo spalnico
iz trdega lesa, kompletno, masivno, prodam. T-totam naprodaj
šivalni stroj
inger». Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 6332
Pisalni stroj
Rofa». dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6326
Nov mlin
na < pair kamnov tn valjčke. 'raven tudi
žaga na stalni vodi
ki jt napravljena tud; ca parni pogon naprodaj na zelo j.rometnein kraju ob državni cesti na Dolenjskem Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»	5386
Stara gostilna
ш prometnem kraju v bližini Novega mesta, s 15 orali zemljišča, od tega 1V-! orala vinograda, ostalo njive. travniki in gozdovi, radi 'iružinskll razmer naprodaj. Poslopje jc v najboljšem stanju, z električno razsvetljavo ter pripravno tndi za otvoritev trgovine z mršanim blagom, kar zahteva dotična prometna točka. Cc-ua po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». '	«255
Lep poslovni lokal
v- centru Ljubljane, poleg glavne pošte, v 1 nadstr.. ua ulico, obstoječ iz 2 ali 3 sob s centralno kurjavo in električno razsvetljavo, telefon, takoj o d d a m tudi posamezno. — Naslov v oglasnem oddelku «Jnta» ali vprašati na Aleksandrovi cesti št. 2/1	3194
Pletilni stroj
32/9, zelo dober, prodani. Proti varnosti tudi dvakrat plačljiv. Naslov v ogla
oddelku «Jutra».
6327
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih eenait
Cerne — juvftlir
Ljubljana. NVoliov» ulica ti SS
Pisalni stroj
z viduo pisavo, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Stroj».
6324
Mali ročni voziček
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod šifro «Ciza».	6298
Tovorni avto
IVitonski, dobro ohranjen, s ali brez priklopnega voza kupim. Ponudile s ceno na oglasni oddelek «Jutra: pod značko «Dober voz>.
6317
Natakar, vajenca
iz boljše hiše sprejme Josip I Mastnak, reetavTater hoteJa | «Slon».
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo »prejme v trgovino s že-leznino A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška ceeta. Hrana in stanovanje v hišL «285
Učenca za trgovino
t mešanim blagom, "ki je motne in zdrave narave ter ima primerno šolsko iwbra»bo, sprejme s 18. marcem Josip Osolin, Leâko.	8307
Boljši krojač
delovodja — prekrojevalec itd. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod značko «Delovodja».
«831
Računovodja
23 let star — z veiletno prakso in dobrimi spričevali, vojaščine prost, vešč slovenskega, srbohrv., nemškega ln deloma italijanskega jezika — knjigovodstva, korespondence io strojepisja ter vseh pisarniških poetov, leli primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Marljiv BI». «51
Radio aparat
trocevni, za sprejem evropskih postaj, prodam. Naslov pow 'oglasni oddelek «Jutra».	6360
Avto Ochland
SeatcilindTski, 30 ПР, v stanjn kakor nov, po zelo ugodni eani naprodaj. Informacije in na ogled v garaži «Jugoavto», Ljubljana. Dunajska ceeta št. 56. Telefon 236.	6357
Hrastovih podnic
7U ul*, Šamanih, I. vrste, dimenzijah 43 mIm. 2.60 n:. 2.70 m dolgili ln 50 m/m 2.80 m n 2.90 m dolgih ku pim. Dobava in plačilo takojšnja. Ponudbe na ogla*,, oddelek «Jutra» pod šifro «Hrastove podnice . 0311
Večji štedilnik
(Tiscbherd) na 4 odprtine in pa
dvostopni biljard
kupim. Ponudbe z navedbo cene pod «Nujno 45»
oglasni oddelek «Jutra»
634."
Balne vreče
vsf vrste za oglje ima vedao na zalogi Mirko Mlakar, Ljubljana —
Slomškova, ulica štev. 11.
6912
Pohištvo
omare, žimnice in postelje prodam. Varnim tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddeikn «Jutra».	°
Lep lokal
ou Aleksandrovi cect: odda takoi po znižani najemnim Pokojninski »avod » Ljubljani	*J83
Gospodično
sprejme uradniška družina na stanovanje in dobro hrano blizu učiteljišča. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
6352
Gospod I. K.
naj dvigne pismo od t. pr. v Narodni kavarni. 6353
Turistika 1927
Piëma ni v upravi. Iskrena prijateljica.	6304
Opremljeno sobo
: električno razsvetljavo in trogo posebnim vhodom takoj oddam 2 osebam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra».	0348
Opremljeno sobo
na Miklošičevi cesti oddam takoj solidnemu, stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6356
2 sobi
1 majhno prazno in 1 veliko opremljeno, s posebnim vhodom, parketom in električno razsvetljavo oddam na Tržaški cfsti 26 (brivnica).	6359
Sobo
s posebnim vhodom	takoj
oddani v Slomškovi	ulici
št. 6	6246
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam, event. s brano bližini gorenjskega kolodvora samskemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6339
Novo mesto
Sem bolan in moram ležati. Da. da, še bo luštno. Na svidenje! V mislih vedno pri Tebi — ostanem Tvoj.
6300
Mladenič
star 37 let, pošten, se želi v svrho ženitve seznaniti z žensko, ki bi imela kakšno premoženje. Starost in lepota popolnoma postranska stvar. Naslov na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Vesela bodočnost št. 240».
6322
Star pianino
lahko tudi pokvarjen, pim. Ponudbe s ceno oglasni oddelek «Jutra» pod «Pianino VI».	6266
Lepo sobo in poslovni lokal
oddam v cc-ntru mesta. Naslov pove oglasni oddelek Jutra».
6358
Sobico
čedno opremljeno, v mestu takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	5277/a
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični na Ahacljevi (Je-gličevi) cesti štev. 7/1.
0323
Instrumenti
za kompletno godbo na pihala, 32 po številu, dobro ohranjeni, poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek •Jntra» pod šifro «Godba' 6205
Stara trgovina
prometnem prostoru v Ljubljani, dobro vpeljana, naprodaj za 200.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra»	5686
Več poslov, lokalov
v 1., ozir. II. nadstropju, v bližini poste, ozir. Marijinega trga ležečem poolop-ju takoj oddam. Istotam tudi pisarniška oprema naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6302
Lokal
za trgovino mešanega blaga na deželi, najraje v kakem industrijskem kraju, s prostim stanovanjem ter brez zaloge vzamem v najem, event. tudi kupim — takoj ali pozneje. Ponudbe na. oglasni oddelek -.Jutra» pod šifro «Dobro idoča 23».
6223
2 lokala
primerna za vsako obrt, oddamo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro 0303
«Tržaška cesta»
Žaga s stan. hišo
poleg 4000 ms prostora za razkladanje in skladšče, hlevL lastna transformator, ska hišica, pri kolodvoru, mlin za čreslo, stružnica itd. Posestvo se nahaja n» slovenski meji Koroške in je naprodaj za 45.000 šilin-gov. Pojasnila daje Pan-kraz Kuhn, Villach. Pino-strasse, KSrnten. 5435
Hišo v Ptujn
novo zidano, tik železnice, za postajo 24, s 3 sobami, S kletmi, drvarnico, svinj-pkimi hlevi in vrtom proda Marija Kuhar, Ptuj, za po-staio 24.	5324
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra .	6279
Sobo
v bližini glavne poŠto ud-dam takoj gospodu. Nadov v oglasnem oddelku Jutra.
RÎ97
Majhno stanovanje
oddam. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Majhno stanovanje». 6321
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, z električno razsvetljavo, event. s ћгало oddam "solidnemu gospodu s 15. marcem. Naslov pove oglasili oddelek «Jntra».
6318
Trgovec
išče za takoj čisto in se-parirano sobo — samo za 8 dni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro
«Takoj 8».	6334
Sobo z 2 posteljama
oddam tudi zakoncema brez otrok. — Poseben vhod in elektrika. Ulica ua grad št. 5/1.	6343
Priprosto sobico
oddam s 15. marcem. — I>totam sprejmem
sostanovalca
z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
6341
Katera dama
bi posodila 10.000 Din za kratko do^o poštenemu dri. uslužbencu proti - vračilu 12.000. a« zaznambo njegove jdače. Ponudbe pod «Dobre obresti» na oglasni oddelek «Jutra».	6291
5000 Din posojala
iščem nujno za 6 mesecev proti sigurni garanciji visokim obrostim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra: pod značko «Nujno 5000».
6320
Opremljeno sobo
z elektriko, v novi vili na Kodeljevem, z dobro hrano in celo oskrbo poceni oddam gospodični ali dijaku. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	63S3
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posredovanje za oddaialca popolnoma brezolačm «Posredovalec», Sv Petra c št. 18.	5691
3000 Din posojila
iščem za 3 meeece proti sigurni garanciji in vrnitvi 4000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod 6ifro «Garancija 30».	6319
Katera dama
pomaga S21etnemu uradniku (samcu) v stalni službi, r posojilom 2000 it nepriKkr Ponudbe na oglas, oddelek
pod «Hvaležen».
«Jutra:
Proljetno solnce na morju
HVAR
Jadranska Madelra
S. H. s.
HOTEL K O VA CI C, na najlepšem položaju tik do mora. Dobra domača in strana kuhinja — Sve potanje obavijesti daje suvlasnik in voditelj 2735	PETER NOVAK.
„Underwood
II pisalni s;roj ima svetovni sloves, nad 2,(XX 000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpe. žnosti in vslej tega najcenejši
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Seienburgova ulica £tev. 6/1. 43 1 Telelcu štev. S>8n
Kadilci, pozor!
Najuspešnejše sredstvo za popolno o d v a i o kajenja so «.Vfuma» p&stile. Mala doza 20 Din, velika 30 Din. Preprodajalci popust. Vito-mir Dolinšek. Celje, predal 4.	6361
Učiteljice v pokoju
ki se žele stalno naseliti v Ljubljani, naj se javijo pismeno do 15. marca t. L oglasnemu oddelku «Jntra» pod šifro «A. Z.»
5449
Brivnica Nežič
začasno brez lokala, pošilja brivca na dom za isto oeao kakor v brivnicL Tudi za dame specijalno striženje Bubi glavice. — Naročila: Nežič, Gosposka ulica ЗД.
63S7
Dobro kokljo
posodim ali pa prodam po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	6344
Kateri gospod
starejši, bi financijelno podpiral mlado gospodično? — Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod značko «Eri-stenca 14».	6314
Suknja je bila zamenjana
v gostilni Batič na Fran-
kopanski cesti 5. Osebo, ki jo dobro poznam, poživljam, da jo vrne v gostilni kjer dobi svojo, drugače se bo sodnijsko postopalo.
СЗОЗ
Na domačo hrano
dobro, sprejmem v sredini mesta gospodiče. gospode in dijake po 12.50 "Din dnevno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6336
Otroka
vzamem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6315
,I.UX" d d. tvornica lestencev in kovinskega blaga, Zagreb,
Koturaška cesta broj išče
svoi obrat izvrstnega
Išče se izvrsten in sposoben ^oo
zastopnik
za obiskovanje trgovcev z manutaktur-nim blagom v Ljubliant in Sloveniji. Ponudbe na Publiciias d. d.! Zagreb, Gunduličeva 11, pod „Za-l 1.171
ii
Pomlad ob solnčnem Jadranu
PENSION „DANICA
Sv. Jelena ob Crlkvenlcl.
lik ob morju — izvrstna kuhinja -Zmetne cene — Vodi Slovenka.
Za jugoslovanski patent št. 591
od li februarja 1914 na:
„Naprava za mešanje in spravl]ao]e malte ln si."
(Vorrichtung zum Mischen und Ablagern \oa Môrtel und dergU
se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbi- na :
Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenburgota ;
fMetalldruckerj m to m
takojšnji nastop. Retlektanti nai se obra čaio naravnost na t»OinCO

Lovro Petovar
vinogradnik
ivainkovci
priporoča svojo velikd zalogo pristnih Ljutomersko-Ormoških vin ew
^jLjLlJilil^ililliLlIllJllIiliilitJilll!
+
Potrta globoke žalosti sporočam v=em soiodnikom in znancem, da je moj preaooii, nepozabni sin in brat gospod	3810
Dušan Zidar
bančni uradnik
preminul po dolgi mučni bolezni v najlepši dobi 25 let.
Pogreb dragega pokojnika se b; vršil v četrte , dne à. marra t 1. ob pol 6. uri popoldne iz drž. bolnice rt:, pokopališče k Sv. Kiižu.
V Ljubi ja"'. dne 2 li!. \S)17
Žalujoča mati, sestra ln brat.
Priporoča se
MAST=J. P.
lastni izdeiek lvrdke
Cvaid Popovič, LJubljana.
Cena nizka blago izborno. Razpošilja se v sodih po oO, 100 in 200
PRESAJENO MESO
;edno nalogi, po 'zvanredno nizi- ' ce
Zobni atelje za nadomeščanje z novimi zobmi, cela zobovja, zlate krone ln mostičkl, plombe, izdiranje zob brez boli. —
Mesečni obroki za državne uradnike in manj premožnejše.
I. G. Hoppe
drž. dipl. dentist
CELJE. Mikioslteva ul 3.
Govorne ure : 8 —12 dop. in 2—5 pop.
30
Foto
aparati in potrebščine po nizkih cenah « zalogi
drogerfia MITOlt ШС sinom
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Aoarati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenit za ostale potiebščine.
«■■■■■■■»■■■тппншнК