' * *

Ltevv?

Celovec, 7 rf n*.
1945! ^

kmo %  D

K * H iy

O 1

0&sQ-yc

i

junija je'

n SwKT ■ •

j.:.red komunističnim vo- ,

1.1 i

V nedeljo dne

j g Av im  sodiščem" v Ljubljani obsojen na smrt in ustreljen slovenski p±.
'sabelj, iskren katoličan, goreč Slovenec in 00  sVojem srcu nenavadna'
plemenit in socialno čuteč mož. Narte Velikonja je v slovenski javnosti
užival velik ugled ne le kot pisatelj, temveč če mnogo bolj kot mošii
šna6aj, ki je bil odkrit in dober hkrati, kakor nalo kdo. ICot družiiski
c6e' je očetovsko skrbel za vzgojo svoje mnogešt line družine, kar 'pa
ga ni zavrlo, da ne bi bil v skrbi za,  dušni blagor svojih otrok in slor
"venske mladine sploh, vkljub nevarnosti za svoje življenje,odločno nas¬
topil zoper zločinsko početje komunistične OF. To mu je nakopalo smrtnic
sovraštvo teh oblastnikov, ki so takoj, ko so prišli v Ljubljano zgra¬
bili bolnega moža, ga vrgli v ječo, postavili pred svoje " sodišče " in
nato pred puške 'svojih klavcev.

karte Velikonja je mrtev. Urar]
sveto idejo. Vsakdo, ki je tega moža poznal, ve, do. se

~P {■'  m -7  *1

dOi.O Or J

je kot mučenik za svojo
politiko ni

pečal, da ni imel nobenega stika ne z laškimi fašisti, ne z nemškimi na¬
cisti in da je bil.prav tako iskren nasprotnik teh zmotnih in pogubnih
gibanj kakor je iz svojega najglobljega prepričanja nastopal zoper ko¬
munizem. Saj je kot dosleden katoličan vedel, da vsa ta gibanja vsak
narod prej ali slej privedejo v pogube, kot katoliški razumnik je vedel,

da je sveta Cerkev obsodila vsa

gibanja. Zaradi

je smešno, če

s« ga kot filofašista postavili pred sodišče in dali ustreliti prav'tis¬
ti ljudje, ki so od vsega početka OF s fašisti sodelovali inv od njih
sprejemali orožje, kakor- sc kasneje uživali podporo cd rl-ovce.w in Ge¬
stapovcev.

Karte Velikonja je padel kot katoliški značaj, ki je komu-.
ni$aau s svojim katoliškim idealismo&jbil v napet je in živa t. Bali
so se njegove odkrite in ostre sodbe, zato so pohiteli s svojo "sodbo".

Žal nam  je vsakega človeka, ki ga je naš narod v tej naj¬
več ji vihri vseh časov zgubil, dvakrat zal toliko dobrih mož ir. fantov,

(  ki so padli za.  svoje svete ideale," še mnogo bolj pa žal za može take
vrst#, kakor je bil Karte Velikonja. On ni bil edini med najbolj širni, ki
je padel, prav gotovo pa je, da bo njegova po nedolžnem prelita kri se- ••
me, iz katerega bo zrastel nov rod odločnih slovanskih mož, ki bc slo-.
venskemu narodu prinesel novo pomlad, ko bodo minule te prehodne vihre.

Slava bodi spominu in žrtvi mučenega Karte Velikonja! Ve¬
čen bo njegov spomin mod slovenskimi brati in sestrami!

IZ .ZASLIŠEVANJA .

Pred sodiščem je Karte moško in odločno povedal svoje pre¬
pričanje komunistom v brk.

Kakor povzemamo iz komunistične Ljudske Pravice " od 2g?
junija, je " predsednik vojaškega sedišča " od obtoženega Narteja Ve¬
likonja najprej pozval, naj kratko označi svoje načelno mišljenje, nakar
je Velikonja izjavil:

" Računal sem, če jo Srbija čakala na Osvoboditev!500" let,
zakaj petem ne bi mi čakali vsaj 5 let. Na to sem izjavil, da točno vem,,
kdo bo zmagal in sem neštetokrat v Vadiu in drugod izjavljal, da Nemči¬
ja in Italija zmagati no moreta. Nato je stopila v vojno Rusija. Potem
sem - pa mislil. 1  To je komunizem! In komunizem ne more zmagati. Nemčija
hJ2C^clluslja se bosta toliko časa tepli, da bosta ostala dva repa. Tudi v

2  ^

svojem spisu sem napisal o dyeh ribniških psih » ki sta se toliko časa v  j
prišla, da sta ostala samo dva r&pa. Pričakoval'sem, da bosta Anglija in
Amerika ostali toliko močni,' da bosta zasedli naše kraje» f 1

• Predsednik: " Kaj pa zdaj mislite?" ' 1} L h

•y-.\. Velikonja: ” Drugi vzrok, zakaj sem rekel, da moramo

katdj je bil ta, ker so me bolele goričke sem : re^e^^ng^lija ne

Trm .k:ar*- i'i&Qt{k Wm$'erh-i  1v<4 in hnrnn nin-rali staral JAA tSoVo-M '

1

sem rekel: Zraven me ni! Zvedel sera, da so se proti partizanom osnovali
prvi odredi poštenih fantov." -Tukaj poročilo.komunističnega glasila
pušča luknjo ter ne navaja, kaj jim je Velikonja tukaj še naštel, zato
prehaja kar na Ileace in Rupnika ter začne govoriti o neki "zmoti", ko je
Velikonja na predsednikovo vprašanje-odgovoril:.

” To je bila.seveda zmota.”

Državni tožilec: ” Torej priznate, da ste oe zmotili v
svoji ideologiji?”

Velikonja: ” V ideologiji so nisem zmotil, ampak pri svo¬
ji taktiki. Drugo, kar je bilo pri meni odločilno, je bila mistična vera
pomagati ljudem . Če upoštevamo armado, ki dela nemire, sem delal napačna,
rasem pa delaT napačno v duhu katoliške in humanitarne misli.” Tukaj je
v poročilu spet logična .luknja. Očitno so ga zdaj začeli spraševati o
socialni pomoči in njenih podporah. Tudi tukaj je Velikonja moško nasto¬
pil, ko ga je predsednik vprašal:

” Saj nekam sta morali dajati in po svoji napačni ideolo¬
giji ste redili take, kakršen sedi zraven vas."

Velikonja: w  IJisem gradil na zločinu, ampak proti njemu!•
Nalogo sera imel samo izločiti izrazite komuniste in tiste, ki imajo rde¬
čo pomoč. He rečem, da to navodilo meni ni bile simpatično pri izrazi¬
tih komunistih,”

x  -edsednik: " Očita se Van, da ste bili fanatični belo¬

gardistični vodja - kot politik, pisec člankov, avtor brošur itd."

.. > Velikonja; ”, To sem.bil, ampak ne kot član vodstva." *

Predsednik: ” Ali mislite, da ste se v vaši ideologiji

zmotili?”

Velikonja; ” V ideologiji ( načelih ) se nisem zmotil, j

ampak v taktiki, ker sem pričakoval drugačnega konca. •* ' ' /

■  Državni- tožilec *, :*  Kaj . naj bi bil vzrok vašega nasprotja^

'do OP?"

..... Velikonja; ” To, da katolicizem ne more sodelovati s ko-
'muniznom. ” . . . . .. .

*- ' Državni tožilec: “ To je vaša propagandna trditev. Komu¬

nisti, kolikor je'vsem znano,, verske .svobode ne krate nobenemu. V^rosni-.
ci se;.,pa'bore 'proti torau, da bi kdo izrabljal’versko prepričanje ža-svo- a
je politične;namene. Torej bi prišli do zaključka, da so ti ( komunisti ) i
prav‘zaprav branitelji svobode vesti." J

Navedli smo is zasliševanja, po komunističnem glasilu nekaj '•
važnih ;Vol ikon j eVili. izjav, zaradi katerih je bil ustreljen,

• Vpričo- smrti ja ostal miren in odgovarjal kot mož, ki ve,
da iz njega govori resnica.•

MORILCI SE IZGOVARJAJO

Komunistična ” Ljudska pravica ” v dveh člankih skuša o-
pravičiti to krvavo sodbo. Neki Dušan Pirjevec je napisal uvodnik, v ka¬
terem hvali in slavi smrtno obsodbo nad Velikonjem, ko piše:

Sodba, jo izrečena« Izročena jo v imenu slovenskega, na¬

roda. Med tem ko po nekod' po svetu ščitijo vojne zločince, jim pomagajo,

da lahko uidejo pred pravico, pa je. slovenski narod s - vso potrebno odloč¬
nostjo .izrekel 11 obsodb... Prod sodiščem so' stalili.. tudi ljudje, k%, ■
po hoteli s podlim licemerstvom opravičiti narodno izdajstvo.,..« ter
ja ustoličiti kot w-dino zveličaven - , z nauki  katoliške vere skladen nhrodc

hi program.

Početje liccmeroov kova Narte Velikonje je rodilo ogrm

)

gorja! V teh ljudeh se je zbralo vse ono, kar je bilo .v stoletjih zgodo*
yine-.B.3.ovenskoga naroda, propadlo... Ineli smo izdajalce Šušteršiče,

. *•-

^ 3  '* A ' •:

Korošce, tako gnusnih kreatur pa. še-nismo irslic Karto Velikonja je obso
jen na smrt. Z njim sc na smrt obsojeni tudi vsi buštoišiči, vsa tista
lopovščina, ki je pod plaščem katoliško vero in s .hlagffioVom škofa pri¬
pravljala eno največjih katastrof'v zgodovini ha&ves •naicSdaČ„„ V- tej lo--
povščini so' je do svojega viška stopnjevala- vsa- po?tvai jenost 11 barčinih
demagogov, vsa izprijenost ofi delnih politikov in vse jezuitsko -hinav-
svo in nesramnost Šušteršiča Korošca„

Pravici jo zadoščeno.. So jo kje kakšen Narte Velikonja.,
toda mi jih bomo našli. Mi vemo, da škof Rožman ni slučajno postal oku¬
patorjev pomočnik, Mi vemo, da so so še njegovi -predniki in učitelji, Ko¬
rošci in. Natlačeni vezali s fašizmom..V

V ten in takem tonu besediči. ta mladi.mož, ki mu je malo
manjkale, da še dr. Janeza Kreka in dr. Šušteršiča ni prišteli k"Fašistom."

Tako se morilci izgovarjajo, da svojo nedolžno žrtev še
po smrti onečaš&ajo.

Na 3- strani isti list prinaša o tej morilski sodbi še
en'članek, v katerem spet pravi:

” Razni reakcionarni krogi ( kdo so ti, toga list ni pove)
te dni na dolgo in široko razpravljajo o krivdi-in odgovornosti vojnih
zločincev ter o postopka z njimi, te zločince varujejo in negujejo po
hotelih, da bi jih zaščitili pred ljudsko sodbo.... V nasprotju s temi
nazadnjaki pa je naša ljudska oblast takoj v začetku -pristopila z vso
. odločnostjo k sojenju ,vseli vojnih zločincev... V ten. dejstvu "idino po¬
novno potrdilo -iemokratičnosti naše narodne oblasti.1

Dragoceno priznanje! Komunistična “ demokracija " - tvoje *
-ime je nasilje, teror in kri!

»NARTE VELIKONJA SI JE PISAL SODBO SAif!”

” Slovenski poročevalec ” od 26. junija pod gornjim' na¬
slovom -prinaša tri odlomke iz Velikonjeve knjigo n  Malikovanje zločina:”

Nobeno žal besede'ni bilo zoper umor dri Natlačena; mo¬
rilca. krivca in povzročitelja tega gorja in te grozne nesreče ni nihče
obsodil...S vesoljem so ugotavljali, da je atentaor na Rupnika ubežal,
ubežal atentator na Kumer ja, na dr. Er licha xn vse  drugo, kajti še danes
nimaš krivca, kolikor jih ni. še dosegla božja roka*"

Kadar na vse to pomislim, sem ves.iz sebe in od gneva na
one, ki -so to zakrivili, ki so dajali potuho, ki so poslali svojce v hri¬
be... Zgrozil sem sa, ko mi je ” hudičeva botra * rekla, da bi se ne smoli
imenovati ljudje, ki imajo koga v hribih. Da bi se ne- smeli imenovati
ljudje, ki sc dali in ki dajejo potuho morilcem in roparjem. Zgrozil sem
h  se. ker sem pomislil, da ljudje ne bi smeli izvedeti, kaj je naš narod
pretrpel in kaj trpi, kaj trpi in od koga trpi? In časopisi ne bi smeli
imeti te pravice? Ca je morda imenovani sam res osebno nedolžen, mora
odgovarjati kot član nekega občestva, če drugega ne, kot član družinske¬
ga občestva. Kajti -lajal je vsaj potuho. kaj spregledal ali kaj zanema¬
ril! Ali morda meni,- ds to nič ni?”

” Tu ni več obzira X  Sredi državljanske vojne smo in v voj¬
ni ni me-.;ta niti za čustvo prijateljstva, ni ve-o čustva obzirnosti...
Slovesno izjavljam: Take svobode ne  maramI :3 zločinci nimam nič skupnega
in te svobode ne maram, kajti zločina ne maram. Jaz še enkrat razločno
in nedvoumno izpovem; Svobode, kjer bi rai zločinci krojili pojme o raz¬
nih moralnih in etičnih načelih, ne maram J Zame bi bilo najhuje, če bi
moral na svoje oči gledati, da so na oblasti tisti, ki so priklicali na
naš narod tako nesrečo, da .jo ne bodo mogla popraviti- tri pokol j on ja*

Take svobode ne maram! Ne maram jo dočakati l  Zaradi tega si sami obraz¬
ložite, odkod meni ta fanatičnost. Ne maram doživeta tega komunističnega
raja. Če- danes ali jutri padem, bi bil noj padec večje propagandne vred¬
nosti, kakor vsa moja predavanja- 3 smrtjo bi si pa. glede mojih preda¬
vanj 'nič ne pomagali, kajti predavanja imam že vsa spisana in bi s smrtjo
pridobila na vrednosti in udarnosti . Zločinci, z zločinci pa, ki so spre¬
menili Finžgarjev stavek Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!”

V sramotno geslo; "• Bogu neizprosni sovražniki, v domovini morilci, ro¬
parji in požigalci, komunisticnih kriminalnih,  gfLočineov hlapci " - s temi

zločinci . nimam ni'c skupaj« Med mene j in njimi je tfu.„o smrt«,* j

Vso svojo -odločno protikomunistično namer:-©nest, ki iz- y
vira is nravno' neoporocene miselnosti, ki se ne noro sprijazniti^- z umori
je položil Velikonja v te stavke. Da jih -komunisti zdaj pod tem. našlo- o
vonf ponatiakujejo, je dokaz/ da je -zaradi tega moral umreti.

gože skupaj.-. - Kdor pa na...svojo ro¬
ko odhaja kamorkoli no bo mogel ra¬
čunati na pomoč, slovenskega begunske
ga vodstva«

SkRT V NaSIH  VRSTAH, V Celovški bol-

I2GLSDI , ZA J. ;a$G  BODOČNOST»Naši
' prTjatei j3r“iz*Tlima“so" "nam pisali
sledeče: "Verjetno 'bomo morali če
zimo preživeti v tujini. Imamo pa
"občutke, da bo Jugoslavija mod pr¬
vimi deželami, v katerih bodo Za¬
vezniki. skušali levičarsko dikta¬
turo razredči t-i in omiliti* Ven¬
dar pa ni še prav nič jasno, ali
bodo to delali z?.  .celo bivšo Jugo¬
slavijo ali l-o sa njene dele*0-
ficielno doslej Angleži izjavlja¬
jo, da hočejo vzdržati Jugoslavijo
kot tako*’'

VDRA3ANJ B N ASH ZAPOBL ITVS j o š e
?zko‘. VzroSh. sta, dva:
želijo, da bi se slo¬
venski živel na Koroškem okrepil,
in 2./ tudi Anglečem to ni prav,
ker bi Tito Koroško zahteval zase,
če bi se v njej slovenstvo pomno¬
žilo Vlako je v jedru Tito kriv,da
se Slovenci na Koroškem ne moremo
bolj uveljaviti in slovenska mi¬
sel ne prostej e razmahnitiS te¬
ga stališča moramo precejati dej¬
stvo, da imajo pri zaposlitvi na
Koroškem drugo narodnosti po ne¬
kod prednost pred nami. V bližini

o zelo tj

Nemci na

taborišč pa n

c v

ir

zaposlitev,

>, a bo¬
hot 'po

ker taboriščnik lahko prihaja spat
\f'  taborišče. Saj je v vseh taboriš
oih sedaj dovoljen čez elan prost
izhod,

NIKAR NA SVOJ O ROK O' Nekatere ob-
e/iruTT AvstrT 1 ! zbirajo prijave
d^slavcev za  Brazilijo in kakega,
s-up venskega nestrpneža tudi vleče-,
da 0.1 se prijavil« Pripomnili bi
le sledeče- 1«/ Brazilija je trop- ■
ska dežela in njeno podnebje za
nas ni nič kaj primarno slasti še
zaradi rumene .mrzlice, ki tam raz¬
saja.. 2.:.-'  Kdor gre na svojo roko
v,tuj- državo, se bo moral tam pri •
glasiti' jur os !i ovnuskemu konzulatu,
vi «vo vsi v -rokah titovcev. Od njih
naši ljudje gotovo no.bodo mogli
pričakovati- zaščite in tako jih bo¬
do laktu tujci neusmiljeno izmoz-
gav-ali* O o o c  nase begunstvo

trajalo dalje časa, bo slovensko
vodstvo - gotovo poskrbelo za vse nas
primerne. zap o a Litvevendar  tako , da
so l-o prej s poslaništvom dotične •

■ države- podrobno dogovorilo o pogo¬
jit in o garancijah; da nas nasil--
■' p. O ne Icrorde tt t; ovc-n-, Skrbelo 'bo

ničniči" ‘je 'ISA jeurfda umrla‘ga»Ma-^
rij a kofeina, ro j .-.Krese« Pokopali sb
jo 50. junija v Podljubelj'. 1 .« Prevoz
je preskrbel angleški Kleči križ/
ki je tudi plačal nagrobne stroške*

. II lini Ul

IZ  TRZVISir nem poro.čaj-p, da je v
Tarni’•uTjš'njem t ab r- r i š Sv. c a, 1500^S1 q  -
vencev - beguncev, vodi jih župnik
g. Škulj. Tudi trn razmere v- "~ vL!
riftču niso bistveno drugačne
naših taboriščih na Koseškem.
DRAGINJA V ITAL IJI jo selo velika,
Tam lahke živi le,' kdor ima dovolj
denarja (marelice :  40  - 50 lir, vi¬
no 100 - 120 Lir),.

0 IZROČITVI DOhOD-tANC aV. S _PR D10RSKB -
G-A  nar; nn  Kaše* pc s e on o v r, raSkn j e
poročajo iz Travica.., da jl,u t-rmkaj
ni nič znanega. Pač pa vede, dč je
p c rasnih krajih Italije 10 a  000
12,000 razn.il: sl verskih in srbskih
vojakov ( domobranci • četniki, Zma¬
goslavo va almnina i/o,)
i ZAl : ' 0SL XT3V V foA LIJI j e z e 1 o _ t e žko
(5o^r£?.“ Ti vanje" Tzvon taborišč je
zelo nepriporočljive,kor so tamkaj¬
šnji komunisti solo aktivni in sme¬
jo javno nastopati. Nekaj naših
ljudi - beguncev,so že aretirali,
venci:r doslej še niso izvedeli, da
b i tudi k. og  a ub i 1 i.

ZIVLJ LNJN V TA BORIŠČU V TžEV ISU.j e
'seTo’ fazgTBanb“,~jineTi sc’T "novih j  '
maš. Vsaka Tara je posebej poskrbe¬
la za svojega novouašnika» Prire¬
dili so tudi akademijo nr.  čast Pol¬
jakom, ki žive v sosednjem_oddelku
taborišča in c o napram -naši mladi¬
ni zelo gostoljubni in darežljivi
(večkrat jih pogoste s kakaom in(
drugimi priboljški). Na akademiji
je sodeloval mešani zbor, otroški
eber tercet sester .IkrJcoviv, son;?.st
g, Kos in pod. 7 rhod i z  paoor \ š6a
j j  prost ves dan do 9 tu*6 srvečerd-
Nekateri hodijo tudi inkck^an je‘V\
tako namreč imen 1 , jejo sedenje v gdn
kem jarku -z vod.:. Vročino jj^^amr.ec
tamkaj neznosna* n

..S kok,  i z t k ivis a.  j.n njegovi auhi^vnl-
ici s c “nap r e m n a s mm d egnn c em ■ s e -  to db ->
brio Zbrali r-f1  .-n-v-.-,  r-ni. -s

iuii., da bomo-

-Ikor oblačil ter 50*000- lir.