Vpliv razvijanja pogovornih veščin z umetnostjo na profesionalni in osebnostni razvoj učitelja dr. Marija Pepelnak Arnerić, doktorica psihologije, Osnovna šola Rodica Eden najpomembnejših dejavnikov učiteljevega dobrega počutja na delovnem mestu je uporaba možnosti, ki mu jih nudi obvladovanje veščin dobrega pogovora. To mu lahko pomaga tako pri pogovoru z učenci in starši kot pri lastni razbremenitvi in osebnostnem razvoju. V prispevku bom prikazala model, kako lahko s pomočjo umetnosti razvijamo dve izmed pomembnih pogovornih veščin, aktivno poslušanje in opazovanje, in njun vpliv na profesionalni in osebnostni razvoj učitelja. Glasba je idealen medij, s katerim lahko razvi- jamo enega ključnih elementov pogovora, to je poslušanje. Nudi nam varni prostor za pre- poznavanje in upravljanje čustev in razvijanje veščin poslušanja, z opazovanjem likovnih del pa razvijamo sposobnosti opazovanja. Z umetniškim ustvarjanjem premikamo meje in predelujemo predsodke, ki so lahko ovira pri vodenju uspešnega pogovora. Uvod govoru z učenci in starši kot tudi pri lastni raz- V raziskavi, ki smo jo naredili pred leti, smo ugo- bremenitvi in osebnostnem razvoju v pogovoru z tavljali, da ima delovno mesto učitelja značilnosti, vrstniki. Sposobnost in pripravljenost sodelovanja ki vplivajo na njegovo osebnost, razvoj, počutje, v vrstniški superviziji je pomembna možnost po- zdravje in ostale elemente tako poklicnega kot tudi klicnega razvoja. Beseda ima moč tako za tistega, zasebnega življenja. Da mora učitelj prenesti teži- ki jo izreče, kot za poslušalca. Veščina dobrega po- šče učenja od zapomnitve informacij na razvijanje govora je pomemben del pri ustvarjanju dobrih ustvarjalnosti in uporabe novih oblik poučevanja, odnosov in medsebojnega zaupanja. Ustrezna se je izkazalo v zadnjih letih, ko smo bili soočeni s komunikacija omogoča, kot navaja K. Zabukovec- poučevanjem in učenjem na daljavo. Hkrati pa je -Kerin (2002, 16), »da človek izraža svoje želje, ču- za njegov razvoj zelo pomembno razvijanje oseb- stva, potrebe, mnenja, kritike na način, s katerim nostnih lastnosti, ki mu bodo omogočale ustrezno poskrbi, da se sam v celoti izrazi in da se obenem družbeno kritičnost, pravi občutek za socialne vi- sogovornik čuti sprejetega, slišanega, predvsem dike življenja učencev in svojega življenja, veliko pa varnega. Bistvo komunikacija je, da za nikogar mero empatičnosti ter nenazadnje ustvarjalnosti. ni ogrožajoča. Gre za postavljanje osebnih mej posameznika, z zavedanjem, da imajo tudi drugi Zaradi visoke delovne intenzivnosti mora biti uči- ljudje osebne meje, ki jih moramo upoštevati.« telj dobro energetsko opremljen in sposoben vi- soke koncentracije, saj se pri poučevanju in dru- Poleg besedne komunikacije med pogovorom gem delu pojavljajo različne ovire, ki jih je treba poteka tudi nebesedna, ki je praviloma nezave- preseči, če želimo doseči učiteljevo dobro počutje dna. Pri učenju vodenja pogovora se osredotoča- pri delu, kar je pogoj tudi za njegovo uspešnost. mo na oba vidika. Sicer vemo, da se učitelji pra- Pri tem ima ključni vpliv dejstvo, kako učitelj do- viloma znajo pogovarjati, z zavestnim učenjem, jema pomen razvijanja poklicnega statusa tako kako uskladiti besedno in nebesedno sporočanje, glede osebnostne rasti in v tem kontekstu oseb- pa lahko dosegajo višje cilje hitreje. ne kariere kot glede zaznavanja dojemanja druž- bene vrednosti učiteljevega dela. Konstruktivni pogovor Opredelitev, kaj je pogovor, je več. Ena od njih je, Obvladovanje veščin dobrega pogovora da je pogovor izmenjava novic, idej, mnenj, med V času raziskave učiteljevega dobrega počutja na dvema ali več osebami, s čimer se ustvarja tudi od- delovnem mestu, v katero smo bili vključeni tudi nos. Pri tej definiciji manjka pogovor s seboj. Sta- raziskovalci, smo ugotovili, da je eden od najpo- nje, da se nam ne »vrti film« zlasti o zadevah, ki nas membnejših dejavnikov, da učitelj zna uporabiti bremenijo, je zelo težko doseči. Ko se posameznik možnosti, ki jih nudi obvladovanje veščin dobre- nauči konstruktivnega pogovora s seboj, pridobi ga pogovora. To mu lahko pomaga tako pri po- izkušnjo tudi za večje razumevanje sogovornika. 67 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Judith E. Glaser (2014), utemeljiteljica pojma komu- samo na sproščanje, omogoča tudi razvijanje ču- nikacijska inteligenca, razvršča pogovor v tri sto- stvene inteligence in razvoj posameznih kognitiv- pnje. Prva stopnja so transakcijski pogovori, ki vklju- nih spretnosti. čujejo dinamiko interakcije, kot sta spraševanje in pripovedovanje oziroma odgovarjanje. Te vrste po- Glasba kot sredstvo interakcije in sproščanja je govorov potrjujejo, kar vemo, in ljudem dajejo plat- poznana že iz preteklosti (Schmidt Peeters 1987), formo za dajanje in prejemanje informacij. Druga v svojih modelih pa jo uporabljajo tudi drugi av- stopnja so pozicijski pogovori, v katerih je vključena torji (Mees Christeler 1988, Orf 1990). Tudi Habe dinamika interakcije, kot sta zagovarjanje in poizve- (2005, 88) ob navajanju raziskav meni, da je po- dovanje. V takih pogovorih branimo, kar vemo, izra- sebno poglavje veščina poslušanja, ker glasba ne- zimo mnenje o nečem. V teh pogovorih smo manj posredno spodbudi čustva, kar se vidi v fizioloških odprti za interakcijo oziroma sprejemanje mnenja odzivih organizma, ki jih sproža. Spremembe v drugega, trudimo se, da bi bil sprejet naš pogled ali srčnem utripu, v pretoku krvi, v dihanju in prevo- ideje. Tretjo stopnjo Glaser opredeljuje kot transfor- dnosti kože jasno kažejo, da glasba spodbudi dele macijske pogovore. Ta stopnja je opredeljena tudi živčnega sistema in številne nezavedne procese. kot soustvarjajoči pogovori, vključujejo pa dinamiko interakcije, kot sta deljenje informacij in posredo- Pri sestavljanju našega modela smo se osredoto- vanje čustvenih stanj in odkrivanje. To pomeni, da čili na izkušnjo sproščanja ob umetnosti, ker me- postavljamo vprašanja, ki nas res zanimajo, in pri- nimo, da je predpogoj za kvaliteten pogovor in ve- čakujemo nove ideje sogovorca, poslušamo, odkri- ščine aktivnega poslušanja, in ker je ena od ključ- vamo in delimo svoje videnje in modrost. Ta način nih stanj tudi za dobro voden pogovor. Ritem, komunikacije vodi do bolj inovativnih vpogledov in melodija, tempo, harmonija in drugi elementi globljega poslušanja, kar omogoča, da se poveže- glasbe vplivajo na širok spekter čustvenih stanj, ki mo s perspektivami drugih. jih doživljamo tudi pri pogovoru. Pomagamo pa si lahko tudi z ostalimi glasbenimi dejavnostmi – Pomen pogovora petjem, igranjem instrumentov. Prav tako pa smo Zakaj je pogovor tako pomemben, lahko pogle- vključili veščine likovnega ustvarjanja, analize in damo z več vidikov. Nicklas in Glaser (2019) trdita, opazovanja. da pogovor sprošča hormone in nevrotransmiter- je in s tem spreminja možgane. Navajata, da nam Za osnovo našega modela smo poleg umetni- »konverzacijska inteligenca (C-IQ) daje moč, da ških vsebin uporabili kriterije, ki jih različni avtorji vplivamo na svojo nevrokemijo in nevrokemijo ti- ( Zachary, Fischler 2014 v Reis 2014) uvrščajo med stih, s katerimi se pogovarjamo, in nam omogoča, nujne za vodenje učinkovitega pogovora. Najprej da izražamo svoje notranje misli in občutke drug je treba vzpostaviti prostor zaupanja. Sledi spo- drugemu na načine, ki lahko okrepijo odnose in sobnost aktivnega poslušanja, nato postavljanje uspeh /…/ s tem pa tudi dobro počutje.« V tem vprašanj, ki se nanašajo na sogovorčeve izkušnje, kontekstu lahko razumemo tudi pomen in uspe- se ozirajo na njegovo počutje, učne stile, kulturno šnost terapevtskega pogovora. okolje, so jasna, relevantna in odprta ter lahko pri- peljejo do globokih vpogledov, predvsem pa pred- Motte Haber (1990, 16) pravi, da »metaforo, da je stavljajo možnost samorefleksije sogovornika. glasba govor, upravičuje vtis, da glasbo razumemo, in sicer v nekem govoru analognem smislu.« Zato Poslušanje se odvija na obeh možganskih polo- predvidevamo, da je za usvajanje veščin pogovora blah, ker sega tako na kognitivno področje kot na ukvarjanje z glasbeno umetnostjo učinkovita me- področje čustev. Če želi učitelj obvladovati čustve- toda. Hkrati pa omogoča prepoznavanje čustev, kar ne vidike pogovora, jih mora ozavestiti, hkrati pa ima na kvaliteto pogovora dokazan vpliv. Pirtošek doseči sproščenost pogovorne situacije. Posluša- (2016, 26) trdi, »da sta ustvarjanje umetnine in ob- nje glasbe nam to omogoča, hkrati pa omogoča čutek ob doživljanju umetniške stvaritve povezana tudi prepoznavanje svojih čustev, ki se jih nauči- z jasnimi spremembami v možganih – ne sicer v mo ubesediti. Neposredno izražanje čustev nam enem samem »'centru' za 'umetnost'« ali »'centru' prav tako omogoča igranje instrumentov, kjer je za 'estetiko'«; v možganih ni centra za glasbo ali ples; potrebna tudi besedna refleksija takoj po konča- ob ustvarjanju ali doživljanju umetnine se aktivirajo ni dejavnosti. Takrat ozavestimo svoje doživljanje, široki, med seboj povezani predeli, od zelo starih /…/ hkrati pa se tega učimo. Zelo neposredno izra- do tistih, ki so na oder evolucije prišli pred kratkim žanje pa predstavlja petje. Pri petju se običajno in zaznamujejo človeka (prefrontalna skorja).« pojavijo zavore, saj se človekov notranji svet s pe- tjem izraža zelo neposredno. Ljudje pogosto petje Ob opazovanju slike, pri poslušanju glasbe, pri odklanjajo, ker se bojijo slišati svoj glas, hkrati pa plesu, pri prebiranju umetnostnih besedil, se ak- se bojijo, da bi jih slišali drugi. Kot meni Tomati- tivirajo različni možganski predeli, kar ne vpliva se (2005), pa je petje človekova bazična funkcija, 68 Didakta Zaključek Zaključimo lahko, da je pogovor pomembna me- toda učiteljevega dela tako v interakciji z učenci, starši kot s sodelavci, seveda pa jo lahko oprede- limo tudi v kontekstu refleksije lastnega odziva- nja učitelja. Pogovorne tehnike pa se moramo naučiti. Pogovori spreminjajo stanje v naših mo- žganih s povečanjem nevrotransmiterjev, ki, med drugim, vplivajo tudi na naša čustva. Sklicujoč se na Pirtoška (2016, 27) lahko potrdimo, da »so med poslušanjem glasbe, ki nam je všeč, torej ob njej občutimo ugodje, aktivirani orbitofrontalni del možganske skorje, ki obdeluje čustva, /…/ ter desni temporalni reženj, ki ima pomembno vlogo pri obdelavi zvoka in tudi dojemanja ugodja pri glasbi.« Pri percepciji umetniškega dela – kako vi- dimo barve, osnovni procesi vseh čutov postopno ki odgovarja človekovi potrebi po samoizražanju. gradijo čedalje bolj kompleksno podobo umetni- Medsebojni vpliv človeka in okolja možganom ne, ki jo dokončno oblikujejo procesi v asociativni dovaja energijo in spodbuja telesni razvoj. Petje možganski skorji, sodelujejo pa zapleteni zavedni začnemo z iskanjem svojega osebnega tona, ki in nezavedni, kortikalni in subkortikalni mehaniz- mu v svoji globini prisluhnemo. Delovanje v mož- mi pričakovanj, spominov, izkušenj, čustev, ki so ganih med pogovorom se prekriva z njihovim de- pomembni tudi pri strukturiranem pogovoru. lovanjem med ukvarjanjem z glasbo. Glasba je idealen medij, s katerim lahko razvijamo Opis modela enega ključnih elementov pogovora, to je poslu- 1. Prvo srečanje začnemo s pogovorom o priča- šanje. Ritem, melodija, tempo, harmonija in drugi kovanjih udeležencev in vzpostavljamo pro- elementi glasbe vplivajo na širok spekter čustve- stor zaupanja. Poslušamo glasbo za dosega- nih stanj, ki jih doživljamo tudi ob pogovoru. Po- nje sproščenosti. Nadaljujemo s pogovorom in slušanje glasbe nam nudi varen prostor za prepo- predstavitvijo ključnih vidikov dobrega pogo- znavanje in upravljanje čustev in razvijanje veščin vora in utemeljujemo, zakaj se moramo tehnik aktivnega poslušanja. pogovora učiti in kje so ovire. Tehnike pogovo- ra moramo obvladati, da se izognemo oviram Likovna umetnost sega bolj na področje kogni- in s tem bolje dosegamo cilje pogovora. Ude- tivnega delovanja možganov. Z opazovanjem li- leženci predstavijo svoje kriterije dobrega po- kovnih del razvijamo sposobnosti opazovanja, z govora. Sledi pogovor s seboj s pomočjo pro- ustvarjanjem pa premikamo meje in predelujemo jektivnih tehnik. predsodke, ki so lahko ovira pri vodenju uspešne- ga pogovora. Treba pa je poudariti, da je predsta- 2. Na drugem srečanje predstavimo nevroznan- vljeni model uporaben le kot eden izmed načinov stvene vidike poslušanja in kaj nam pri poslu- za učenje vzpostavljanja sproščenega in varnega šanju pomaga usvajati veščine za vodenje do- okolja za pogovor in uspešnega vodenja le-tega. brega pogovora. Osredotočimo se na čustveni vidik in koristi poslušanja. Izvajamo vajo poslu- šanja, navezujemo veščine na pogovorno situ- Viri acijo in analiziramo situacijo. Balboa, Nicklas, D., Glaser, R. (2019): A deep dive into the fascina- ting world of conversations. Dostopno na https://www.psycholo- gytoday.com/us/blog/conversational-intelligence/201905/the-ne- 3. Tretje srečanje predstavlja ponovitev vaje po- uroscience-conversations, 17. 11. 2021. Glaser, E., J. (2014): Conversational Intelligence: How Great Leaders slušanja. Predstavimo nevroznanstveni vidik Build Trust & Get Extraordinary Results. New York: Bibliomotion. ogledovanja vizualne umetnosti. Izvajamo vaje Habe, K. (2010): "Neuropsychology of music." Psihološka ob- zorja 19/1. 79–98. Dostopno na http://www.dlib.si/details/ doživljanja in opazovanja, navezujemo veščine URN:NBN:SI:DOC-FVXZCSSM, 3. 12. 2021. na pogovorno situacijo in analizo te situacije. Haber, de la Motte, H. (1990): Psihologija glasbe, Ljubljana: DZS. 16. Mees Christeller, E. (1988): Kunsttherapie in Praxis. Stuttgart: Ura- chhaus Johhanes M. Mayer GmbH Verlag. 4. Četrto srečanje je namenjeno postavljanju Orff, G. (1990): Schlusselbegriffe der Orff- Musictherapie. München: Psyhologie Verlags Union.Pirtošek, Z. (2016): Umetnost in možga- vprašanj: na kaj smo pozorni, kako sprašujemo. ni. Časopis za kritiko znanosti 44/265. 23–38. Dostopno na https:// Posebej smo pozorni na pogovor z mladostniki. www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOJJ2AX2, 22.11. 2021. Reis, R. (2014): Strategies for Good Conversation. Tomorrow's Te- aching and Learning. Stanford: Stanford University. Dostopno na 5. Na petem srečanju testno vodimo pogovor, igra- https://tomprof.stanford.edu/posting/1409. 15. 11. 2021. Tomatise, A. (2005): The ear and the voice. Oxford: Scareceow mo vloge v skupinah in evalviramo celoten potek. Press, Inc. 69 Didakta