Bob in Tedi, dva neugnanca. Po .Tohn Habbertonovi knjigi .Helenina otročička" po svoje pripoveduje dr. Ivo Šorli. (Dalje.) XI. poglavje. PETJE JE LEK. » izvrstnem ncdeljskem kosilu drugega dne je vprašal gospod Haro nečakai kaj delaj« s starši oh nedeljah popoldne. »BoTOvnice gremo nabirat!« je rekel f5ob. »O, tam je tako mažann!« ie navdušeno vzklik-nil Tedi. »Da. in tam se lahko v i)otck pade!« se je raz-greval tudi Bob. »Ampak prej se malo doma odpočijete? Ne?» je vprašal ujtx. »I)a, s papačkom gremo na trato pod hišo in tam ležemo. In pRtem smo vojaki in spimo in je noč. Po-teni se zbudimo. Ampak papa časih res zaspi. iu tnama ne dovoli. da ga zbudimo. Zato ini ta igra ne ugaia!« ie pripovedoval Bob. »Igja ne ugaja!« jc ponovil iek Tedi. »Povej jajSi stojijo <> Doljašu. tic Hajo!« se ie spomnil hipoma. Ne; povej rajši o egiptovskem Jožefu!« ie zahteval Bob in je rekel potein Tediju: »Ti liočeš vedno le o Ooljatu, ker je imel tako krvavo glavo. Ampak Jožefova suknja k bila tudi krvavaU »O, da! Žožefova šuknja kjvava in Doljaševa gjava kjvava in Davi- jeva šabja: tudi kjvava!« ie z vedno večjo navdiišenostjo vzklikal Tedi. »Tako?« se je začudil ujec Haro. »Tebi. Tedi, tarej saine krvave stvari ugajajo? 'li si pa res lep angel! Kaj tvoja mainica ve. da si tako krvoločen?« —i 226 >~- ( . ¦ . ¦ ¦. -i.\ »O. DoljaSeva gjava vsa kjvava!« se je v odgovor zopet zadrl Tedi. ki ujčevega vprašanja očitno ni razumel, »Povei o Doljašu!« »Povej rajši ti, Te*!« je prigovarjial uiec, bojei se svetopisemskih poprav. »Ješ?« se je razveselil malček, menda da bo ladiko brodil po krvi. »Cakaj! Doliaš ie bil vejik, vejik lnos, Davted mecen. niecen mos. ,Pei sem!' jc jekel Doljaš. ,Oha!' ie jekel Davied, ješ tebe nic bojim.' Pjosk! — eno po gjavi. In Poljaševa gjava je bila vsa kjvava in Davieva šabja ie bila vsa kjvava. Pa itiu je odšekncl siavo. Pa ie tckel, tekel, tekel.. ..< »Kdo ie tekel?« ie vprašal ujec. »Doljaš!« je pojasnil Tedi. »Brez glave?- se je začudil ujec. kO, gjava stjašno kjvava! In Davjeva šabia štjaino kjvava in ...« »Dovolj. dovolj!« se je zasmejal gospod Ha,ro. »Bom vama pa že ratšt čital zgodbo o egiptovskem Jožefu.i. Pripovedovati iz svetega pisma se res ni upal vcč, ker je naprej vedel. kaj ga čaka. l"ako ie odprl sveto knjigo in je pričel čitati. Samo tuintam }e kai niaiij važnega izpustil, da ne bi bilo le preveč dolgo. Toda po nesreči se mu jc primerilo, da ie izpustil tudi nekaj. kar se je /delo vsaj Tcdiiu uajvažuejše. Tega malček ra ni mogel pripustiti. ko je vso ]X)vest pravzaprav samo zaradi tega tako potrpežljivo poslušal. »Oha, oha, tic Hajo — aji je to o Žožefu?« je hipoma zbadljivo opazil. »Jaz mislim!« s.a je nevoljno pogledail niec. »?ožefova šukia ni hila kjv-ava. ne?« »A tako?« se je zasmejal ujec. »Pa seveda je bila! Petsto ovac so bratje zaklali in so spustili vso kri v potok, da je bila visa vodn krvava. in vsi kamcni so bili krvavi: in mlin pri vodi je bil krvav; in vsa kolesa so bila krvava; in mlinar je bil ves krvav; in njegova žena in trideset njunih sinov in dvajset ličera; in inoka ie bila tudi vsa krvava; in iz nje so s;iekli krvav kruli; in vsi Ijudie. ki so ga jedli. so bili krvavi!« >'O, vsi judie kjvavi!« se je ves čas trepetajoč veselja oglasil jek. l")a. obilna kri ga je tako nar\'dušila. da ie prvii ponovil tudi ujčeve besede, katero čaist ie doslei užival samo Bob. »Da. vsi Ijudje so bili krvavi!« je 'potrdil gospod Haro. »Samo, da se tega ni videlo. Aii veš, Tedi. zakai ne?« Ali Tedi res ni vedel odgovora. ali pa le od žalosti. da se ni videlo, ni mogel odgovoriti — \sekaknr je ujca samo nepremično gledal. »Za.to ne, Tedi, ker s<> imeli te Ijudje kožo čez in so bili krvavi lc pod njn! ie zdai razodel gospcd Maro. Bob se ie zagrohotal; Tedi ca ie uica san:;) grdo pogledal. Mogočc, da njegove šale ni razumel; a to ie getovo čutil, da se iz njega norca dela. In to se mu je za tnalo zdelo, in molče ie odšcl skozi vrata. —" 227 •*- Bob ie tiotel. da mu uiec pove še konec prelepe Jožefove dogodbe, in gospod Haro ie to rad storil. Ravno pa, ko stai končala, se je začulo spodaj pod hišo Tedijevo pretresljivo jokanje. Oospod Haro ie tekel k oknu in je paglcdal dol. Ubožec je držal prstek na dcsni ročici daleč od sebe in je še bolj milo zajavkal. ko je za-gledal njcu. »Kaj pa ie, Tedi? Ali si se udaril?« ie gospod Haro skrbno vprašal. »U—hu—hu. Ne, oša me je!« je vpil Tedi. Ujec in Bob sta liitda dol. in ujec j'e vzel nialčka na roke, j>a je sedel z njim na klop. »Tic Haio, žapoj: Kaj ioka Tedi!« ie nenadoma milo zaprosil Tedi. »Kaj ie to?« se je začtidil srospod Haro. »To je taka pesem. veš. ujec. To liiu moraita mamica ali papaček vsakrat zapeti. če ga kai boli. Potem takoj umolkne,« je pcjasnieval Bob. »Ali jaz te čudovite pesmi vendar ne poznam!« je vzkliknil gospod Hnru. »Cuj, Tedi. ali ni vse eno, če ti zapojem kako drugo? Reciino...« Toda Tedija je prijel tak krč, in tako strahovito je zatulil, da je ujec prestrašeno utihnil. In tudi Bob ie rekel: »Ne, ujec Haro, to nič ne p<> :naga. Prav ono mu morsš raipeti. Veš kaj, jaz bom pel naprej, ti boš pa za mano. Tudi papačka sem jaz lani naučil, ko nekoč ni Tjilo maaiie drana. Poslušaj, Tedi!« In Bob ie zapel, gospod Haro pai za njkn: Kaj joka Tedi, milo stoka? Kam prišel košek je njego-ov? Tako ie bil lepo pobarvan, ves zail je bil in kakor no-ov! In kje ie mucika njegova? Povejte revčku — o, ljiudje-e! Kje je njegov prelepi košek in mucika njegova kje-e? Pogledam v mamičino sobo — im sjoče, da je noter šla-a: Na niamičinem mchkem stolu najrajša spančka tnucika-a. O, hiti. mamica. pogledat! Kaj kaže tukaj se oče-em? Na stclu tam je Ijubi košek, in Ijuba muca spančka v nje-em. OU kiikc ¦•— »Ješ ne vem. Nic vec ne boji!« je pojasnil kratkc Tedi. »Tako! In zdaj gremo 1x1 borovnice in po piščalke! Menda bc> čas. ne?« se ie oglasil Bob. Tudi Tedi je bil takoj za to misel: in hnLe$—nočeš, je moral ujec z njima. Posebnih nesreč na tem izprehodu ni bilo. Samo Bob bi bil krnalu v potoku utonil — nalašč, kakar jc v pomanjšanje svoje krivde zatrjeval — ee bi ga ne bil ujec še v zadnjein hipu potegnil iz mlakužaste vode. Kak je bil po tei črnorjavi kopeli. si ie lahko misliti. Treba je priznati, da> ie bi! svoiernu rešitelju jako hvaležcn in da se mu ic vrgel tak, ka-krScn ie bil, okr<>K vratu. Pa se ie poiein poznalo na ujčevi obleki vse njegovo telo. laisebno lepo še vseh de^et prstkov zadaj na hrbfu, to na-zadnje ni bila Bobova krivda, ampaik nekoliko potokova. ki je bil tako umaznn, in nckoliko tudi ujčeva, ki je iniel tako lepo belo ableko. Zato j« Bob v resnici milo pogledal, ko Ka ie ujec srdito stresel s sebe. Oospiul Haro pa se ni brigal več zanj, nego samo ki to. kako bi se vsaj malo zopet očistil. Na mestu, kjer ie bila voda vsai malo bolj čista, si je umil dva prsta, ju obrisal v robec. položil še vedno sncžnobeli klnbuk na travi) /11 je [x>(em začef z inokriin robcem \rsa(j najgršc madeže spravljati s sebe. ln delo je žlo tak« lahko od rok, da se ie Tcdi iz vsega srca raz-veseliJ. ln (>d tega \eselja je skočil tako \isoko v zrak in iz zraka taJto čvrsto nazai na močvirnata tla; da ie brizgnilo na vse strani, v prvi vr&ti pa nanj in na ujčev klobuk. ln taki so se ijotein klavrno vračadi domov, »Kakor politi psički,« bi rekel kdo. In seveda se je morala zcpet ravno gospodična Silvija pri-peljafi za njiini!... . »Vi se pa res krasnc zabavate!« ie vzkliknila s smehom. ki ga ji pameten člavek res ni mogel zameriti. »Le glejte. da bo jutri tudi pri nas tako veselo!« »Ah, da!« jc vzdihtiil itospod Hani iu si ie otrl ohraz. (Dalje.) Vesel pomenek