46849 KHA.SJJH SVOffi na krisshnl palizi fv* Antona pufhavnika. Duhovna ura, ki opomina •* ZHaf dobro obrazliati sadobiti (režimo (inertno uro. ,0d.. Joshe fti- Cr riit e r f vodja gluliomotzov v Hohenreinu v Luzernfkim krogu. >r Z : ,— — J — 1 -- ¥ 1^50. Saloshil in na fvillobo dal A. Weiman * na • ftarim tergn Nro. 156. 46849 Ura! zheimi me budifh? Ura! koga me uzhifh? s Uvod. > prav veliko podobah fvetnikov sa- gledamo snamnja, ki nam kashejo pofeb- nofti njih shivljenja. Pofebno imenitne fo Pv. Antona pufhavnika. Prefhizh pri nje¬ govih nogah in krishna paliza s dve”ma svonzhikama v njegovi defni roki. Kaj zhe to pomeniti? Prefhizh rasodeva, kako je fv. Anton poshelenje in sverinfko na- toro premagal, in krishna paliza s dvema 1 * 4 svonzhikama prizhuje duhovne Iredftva in oroshja, f kterimi je fv. Anton duhovno smago zhes poshelenje mefa sadobil. Kte- ro pa je smagljivo snamnje gofpodarftva zhes pekel in fmert, zhes greh, fvet in mefd? To je snamnje fvetiga k ri¬ sb a. Ktere fo pa fredftva, f kterimi krish v roki kriftjana smago sadobi? To fta tifta dva svonzhika, ki na njem vifeta, in nafho dufho ogrejeta in fpodbodeta. Pervi švon- zhek nam poje kakor mertvafhki svon, opo- minjaje naf na grob, fmert, fodbo in vezh- noft; in drugi svonzhek milo in prijasno doni is nebefhke domovine, vezhni mir, neumerjozhe vefelje. Na krishni palizi smagljivofti zhes fvoje posheljenje v Kriftnfovi mozhi ta dva svonzhika vifeta, in zhe boshja gnada nanju bije, opomin- jata na paslivoft, pervi kakor zhafni, drugi kakor hifhni svonzhek. Hifhni svonzhek ti osnanuje prijatla in fovrashnika, Jjubiga gofta in fitniga obifkovavza, angela mirti in hudiga duha terplenja. Torej paslivoft poftavi sa zhu- vajko hifhe, de bo dobro saftopila telefno hifho odpreti in sapreti, v kteri tvojo ferze, tvoja dufha ftanuje. Ker oziri, ufhefa in ufta fo — kakor fv. Ambrosh pravi — vrata, fkos ktere tat v hifho slese. — Pa f tem fhe ni vfe ftorjeno, zhe pasliva zhuvajka hifho le od sunej svefto varje. Tudi svefte in modre fkerbi od snotrej je potreba. Zhuvanje tedaj tudi sa to fkerbi, de nobena ura zeliga dneva bres dobrih del ne pretezhe, de, zhe 6 gofpod pride, hifho smirej v dobrim redu najde. Le dobro obernjen zhaf zhlovekovo shivljenje flori. Bres dela in flabo ober- njene ure fo sgubljene sa zelo vezhnoft, in bodo enkrat naf pred fodnim ftolam to- shile. Le kdor ure prav fhteje in njih vrednoft fposna, jih bo tudi dobro ober- nil. Lejte, preljubi ! kak potreben je zhafni svon sa kerfhanfko paslivoft. Ko fo ljudje uro snajdli, fo uzhili zhaf govoriti. In ta govoriza zhafa je dala predpis, na kteriga je fv. Anton fvoje shivljenje na- vesal. Ve, poboshne dufhe, ki tega ve- likiga fvetnika zhaftite in ga sa pomozh- nika vafhe zhafne in vezhne frezhe imate, alj ne bo vam dopadljivo, fe od njega jesika zhafniga svona nauzhiti, de bote tudi vi snali, kerfhanfko paslivoft na vfako 7 uro shivljenja oberniti, in jo dobro in koriftno vpotrebovati? Miflim de! — V dvanajft ur fe zhaf, nozh in dan rasdeli, in ena med temi je gotovo na- fha fmertna ura. Ktera? — tega ne vemo. JSmert je gotova, alj ura nesnana. Torej zhujte in bodite pripravljeni, ker ne vefte, v kteri uri fin zhloveka pride. Molite s Davidam: »Gofpod! uzhi me dni in ure prav fhteti, de modro ferze dobim/ 4 Vfaka ura naf kaj pofebniga uzhi, in tih dva¬ najft naukov je sa naf nar lepfhi in go- tovfhi pot k dobrim obernjenju zhafa in pripravljanju v nebela. Zhafni s v on na krishni p a- ! izi fv. Antona je tedaj nafhe pre- 8 mifhlevanje. Ta velik fvetnik je naf uzhil vfako uro poprafhati: Ura! koga me uzhifh? Ura! zhemii me budifh? Odgovor na ta dva vprafhanja bo tedaj sapopadek teh bukviz v dvanajft naukih. 9 I« ITra« Zhafni svon bije — Eno! B^ no je sazhetek vfih ftvari! V sa- zhetku je bila befeda, in befeda je bila pri Bogu, in Bog je bila befeda, in vfe je po nji ftorjeno, kar je ftorjeniga. Perva ura tega dneva je bila tudi le ena. Pa ta perva ura dobro sazheta, dober na¬ predek prinefe. In de bo tudi napredek same dober, prafham pervo uro: Ura! koga me uzhifh? 1 Ura! zhemu me budifh? Le en Bog je, ena vera, en kerft, le ena prava zerkev. Le eno shivljenje imamo, le enkrat umerjemo, le ene nebefa sadobiti ali sgubiti samoremo. Le eno je tedaj potrebno, de tako shivimo, de v ti eni farno svelizbavni veri famimu Bogu flushimo, frezhno umerjemo, in to 4 ** 10 eno vezhno svelizhanje dofeshemo. Ta zhafna ura „eno“ je torej tudi ftarfhem fvetiga Antona pofebno globoko v ferzu donela: Eno biti v njegovi isreji, in fkos to, po enim potrebnim fe prisadevati, njega v nebefa pripeljati. Torej fo ga vezbkrat opominjali: „Ljubi fin! nebefa fo farna frezha, ki nam ne more odvseta biti. Zhe pa to eno frezho sgubimo, fmo vfe sgubili. Oh, ljubi otrok! kak ftrafhno bi bilo, ko bi ti enkrat od Boshjiga fod- nika pridihi, rezhi mogel: „Nebefa fim sgubil ! 4S — Ja, ko bofh enkrat to semljo s vfimi vefelji in sakladi sapuftiti mo¬ gel, in potem bres nebef ne bo vezh sate, ne blaga ne frezhe, o potem bofh fhe le velikoft nefrezhe teh befed shivo obzhutil: ,,Nebefa fim sgubil!“ — Sa nebefa fim bil vftvarjen, in sdaj fim sa- vershen. V nebefih je bil same en proftor pripravljen, in sdaj me pekel sakriva. In, o obupna shaloft! sa vezimo fim ne¬ befa sgubil! Sa vezhno je Boshja fodba zhes mene fklenjena! Nikdar vezh ni same, ne tolashbe, ne konza, ne vfmiljenja, ne upa: na veke terplenje in obup! {£ 11 O preljubi! kolikorkrat ura .,eno“ bije, miflite na to: le eno je potrebno le fkerb sa svelizhanje. t Skerbimo tedaj nar bolj sa nebefa in prisadevajmo fe jih sadobiti. Kaj bi nam pomagalo zeli fvet sadobiti, na fvoji dufhi pa fhkodo terpe- ti. .Starfhi, ki vam je Bog otroke dal, fkerbite nar popred sato, de jih hote she v pervih urah shivljenja sa Boga in sa to eno potrebno isredili, kakor fo to bo- gabojezhi ftarfhi fvetiga Aniona ftorili. Sazhnimo pervo uro vfakiga dneva s do¬ brim. Dober sazhetek je velika ftopinja k dobrimu napredku — k 12 II. Uri. Ura! kogA me uzhifh? Ura! zhemu me budifh? Le popotniki fmo na semlji, in ni¬ mamo ftanovitniga ftanovanja. Od veliko milijonov ljudi, ki fo od sazhetka fveta do fedajne ure na semlji prebivali, fi fhe nobeden ni ftanovitniga ftanovanja is- sidati mogel. Vfi fo mogli fvet sapuftiti in fe v vezhnoft podati. In ko dve ura bije ti, Od vezhnofti leto uzhi': Kak dve raslozhni poti fe Vijejo v dolgo vezhnoft tje: Je pervi vosek, drug’ fhirok, Vfak pa je vezhnofti porok — t Shiroki v pogubljenja kraj, In vosek pelji v vezhni raj. 13 Ko fvet Anton otrozhje leta fpolni in v jnladenzha leta ftopi, je on ta kliz zhafne ure globoko v ferzu premifhleval, kakofhna de je pot k potrebni, kerfhan- fki popolnofti. In on jo je najdel! — Po fmerti njegovih itarfhev ga je mifel na vezhnoft smirej bolj na famotne in sa- pufhene pota vodila, de bi ne bil od no- beniga zhloveka v premifhlevanju fvojiga vezhniga pokliza moten. t Slifhal je en¬ krat v zerkvi befede fvetiga uzhenika is Evangelia brati: „Zhe hozhefh popolnama biti, pojdi, prodaj vfe, kar imafh, in daj vbogim, tako bofh saklad v nebelih imel. Potem pridi in pojdi sa mano.“ V teh befedah je najdel fvoj namen; in hifhni svon njegoviga ferza je odgovoril zhaf- nimu svonu Boshje befede: Gofpodu ho- zhem zelo shivljenje s vfim, kar imam, v dar prinefti. Moja dedfhina naj bo rev¬ nih. Od fveta lozhen, hozhem na voski poti vezhne vrata iskati, ki v nebefa peljejo.“ — In od tega zhafa fe sazhne njegovo ojftro, pokorivno shivljenje. Ta slo voska pot popolne revfhine in nar tesheji pokore, na ktero je Boshja 14 previdnoft fvetiga Antona poklizala, je ena prav pofebna, na ktero nifo vfi po- klizani, in tudi poklizani ne morejo biti. JSvet Anton pa je bil poklizan, in on jo je naftopil in frezhno dokonzhal. Po ti pofebni poti je tak svefto hodil, de, ko bi je ne bil naftopil, bi tudi ne bil tak fvet mosh poftal; ne bil bi evangelfke popolnofti dofegel. Zhe naravno ni vfim sapovedano kakor fvet Anton, fvojih bo- gaftev sapuftiti; fe vonder od vfih tirja, f premoshenjem primermo f kerfhanfko Iju- besnijo in vfmilenjem revne podpirati. Ubo¬ gim je pa sapovedano, ftan vboshnofti, v kteriga jih je Bog poftavil, nadloge in revfhino f ftanovitno poterpeshlivoftjo, ka¬ kor krish Boshje milofti nofiti. Vfi fmo povabljeni, po poti kerfhanfhke pobosh- nofti hoditi, na kteri je Kriftuf naprej fhel. Pojmo tedaj sa njim, de na tifto pot pridemo, h kteri fmo po laftnim dobrim premifhlevanju in fvetu povabljeni, ali, zhe fmo fe od pokliza she odvernili, fe v ponishnofti in poterplenju prihodniga pokliza vredni ftorimo, po tem takim je tudi nam druga ura frezhno odbila. Zhe 15 fmo pa po nefrezhi she po pervi uri na- fhiga shivljenja od poti poboshnofti od- ftopili in fe na ftese pregreh in smot podali, je druga ura, ura gnade, ki nas fhe o pravim zhafu nasaj vabi. De pa na krive pota nesagremo, ali saj sgubljeno pot najdemo, naf klizhe zhafni svon — k 16 HI. Vri. In mi jo prafhamo: Ura! koga me uzhifh? Ura! zhemii me budifh? Ura bije tri! in f temi tremi udarki sbudi zhuvajko, pasiti na tri fovrashnike nafhiga svelizhanja, ki zhes zbaf gospo¬ dujejo. Ti trije fovrashniki fo: fvet, mefd in Satan. Ti fe neprenehama pri- sadevajo, ljudi k Tebi vabiti, sapeljati in v pogubljenje pahniti. t Svet fkos blago in saklade, fkos zhaft in imenitnoft, me¬ fd fkos fvoje mehkushne pozhutke; fatan fkos nevero in krivo vero. Ti trije sviti fovrashniki fo fe pa tudi no vfo mozh prisa- devali, v hifhi fvetiga Antona, v dnu nje- govigaferza, nar pervizh mozh in potem hifhni red nafe fpraviti, in hifhniga go- fpodarja is domovine hifhniga miru svabiti in ga potem na fhiroki zefti pregreh v 17 vezhno pogubljenje pahniti. Pofvetni duh je mnogokrat mozhno terkal na vrata nje- goviga ferza in ga v britko otoshnoft pri¬ pravil s goljufivo befedo : „Kar tukaj de- lafh, ni Gofpodu dopadljivo. Podaj fe nasaj v fvet, fpravi fkupej fpet fvojepre- moshenje, in vefeli fe v vefeli drushbi.“ Ker pa sapeljivez na kerfhanfki ftano- vitnofli tega fvetnika od te ftrani ni nizh premogel, tedaj je mefno poshelenje v njim obudil. Pa fvet Anton je junafhko tudi te napadke premagal f zhuvanjem in molitvijo. Tako fe je smirej bolj v du¬ hovnim boru vadil, in smirej vezhi dufhno mozh dobival. Tedaj fe fatan tako ras- ferdi, de ga po shivotu bije in mu ker- vave rane naredi. Pa Anton fe ni dal pre¬ magati, ker fe je f tremi nepremagljivimi oroshji bojeval: s vero, upanjanjem in ljubesnijo. Polen nadufhenja je re¬ kel: „Le pridite, vi peklenfke fkufhnja- ve, fhe smirej fim pripravljen, fes vami bojevati! Nizh me ne more od svelizharja in odrefhenika odlozhiti. Sadofii terdniga fe zhutim sa vfako bojevanje, fkos tega, ki mi mozh daje.“ 18 Skos mozh v ljubesni vterjene vere, je tedaj Anton fvet, mefd in pekel pre¬ magal in venez premage sadobil. Tedaj naf tudi fveti Peter opomina k mozhi v veri, in f to mozhjo, peklenfkimu fkufhnjavzu soperftati. Oboroshite fe f fhkitam vere, naf fvet Pavel opomina, in fovrashite hudo, h kterimu vaf fkufhnjava vabi, ker je soper Boga. Bojite fe nje¬ ga, vfigamogozhniga, ki vafhe boje gleda in vam pomozh daje. Bojite fe ga v vfih zhafih, na vfih krajih, v vfih fku- fhnjavah. „Ker, kdor fe Gofpoda boji, 4; pravi t Sirah, „temu fe ne bo nizh hu- diga sgodilo, in v zhafu fkufhnjave mu bo pomagal in ga greha in framote var- val.“ Ta refniza fe je tudi nad fvetim Antonam fpolnila. Ko ga je enkrat po hudi fkufhnjavi, nebefhki shar obsijal, je prafhal: „Gofpod! kje pa fi pred bil, de mi nifi pomagal In en glas mu od¬ govori: „ Anton! jes lim bil pri tebi, fim bil prizha tvoje fkufhnjave, in te ne bom nikdar sapuftil.“ Tedaj nam zhafni svon tretje ure tr i mozhne prijatle v pomozh klizhe zver o, 19 upanje in ljub es e n. Ona nam pomozh da v osiru £vete Trojize, fkos ktere vfi- gamogozhnoft, dobrotljivoft in modroft fov- rashnike svelizhanja premagamo. Ne bo¬ dite tedaj mersli v boju, in smaga je vafha. Pa le, kdor je do konza ftano- viten, bo svelizhan. „ t Srezhen je mosh,“ pravi fvet Jakop, „ki fkufhnjavo prema¬ ga; ker po fkufhni bo krono shivljenja prejel." Miflite torej smirej na konez in prafhajte satorej: »o IV. I ro. Ura! koga me uzhifh? Ura! zhemii me budifh? Zhuj! zheterta bije she, S shivim glafam ti pove: Vedno blishej fodba je, Bliska fmert in pekel fe! Zhe teh s mifel ne fpuftifh, Tud nebef ti ne sgubifh. Tam bo dana dota ti, Kjer fo vezhno frezhni vfi! Ja, zheterta ura naf opomni na fhtir p o (ledne rezhi: na fmert, fodbo, pe¬ kel in nebefa, in govori k nafhimu ferzu: „Pomifli, o zhlovek! na fhtir poflednje rezhi, in ne bofh vekomaj grefhil. Zhe fi pa grefhil, bo ta fpomin fveti lirah pred Boshjo fodbo in shivo pokoro v tebi obudil. Ta uk je tudi fveti Anton fpol- noval, in ga tudi fvojim bratam dajal. Moji ljubi! nikdar naj mifel na vezh- noft is vafhiga duha ne sgine. Pomiflite 21 vfako jutro, de morebit ne bote do konza dneva shiveli. Pomiflite vfak vezher, de morebit prihodniga jutra ne bofte vidili. Vezhkrat pomiflite: Kdaj bom mogel umreti? Kje in kako? V Boshji gnadi ali ne? Kako bo same po fmerti pri fodbi? Kam bom obfojen: v nebefa ali v pekel ? Ko bi vedel, de bom fhe to leto umeri, kaj bi ftoril? Ko bi pa koj sdaj umreti mogel, kako bi obftal ? In glej! med tem ko to mifhlifh in premiflujefh, gre kasalo na uri smirej dalej. Naj fpifh alj budifh, poftopafh alj delafh, kasalo zhafa naprej gre. In ravno tak tudi tvoje leta teko, naj dobro alj hudo delafh. Pa kak raslozhna bota do- bizhek alj sguba, ki ju bodefh na konzu shivljenja najdel. Kdor varzhno seje, bo varzhno shel, ker vfakimu fvoje dela fle- dijo. O, tedaj delajmo dokler je fhe dan, ker prifhla bo nozh, ko noben vezh ne bo mogel delati. Torej prafhajmo tudi 82T V. Uro. Ura! koga me uzhifh? Ura! zhemu me budifh? Pet gladkih kamnov je David is potoka vsel, ko je proti orjafhkimu Goliatu fe v bor podal, in s enim farnim ga je vbil. Pet ran ponuja Boshji odrefhenik is rudezhiga morja fvoje prelite kervi odkritoferzhnimu fpokorjenzu, in ena fa¬ rna bi bila dovolj, ga is mozhi vezhne fmerti refhiti. Pet pozhutkov fmo od ftvarnika pri¬ jeli, de bi jih k dobrim obernili in fkos kerfhanfke dela poboshnofti njegoviga od- refhenja deleshni bili, de bi nam ne bile nebefhke vrata saperte, kakor petem nefpametnim devizam, ki nifo volja v fve- tilnizah imele, ko je shenin prifhel; de bi f pet pamenitmi divizami f fvetilni- zami in voljem sheninu nafprot fhle. To volje dobrih del prejmemo is pet 33 poglavitnih delov, ki zel kerfhanfki nauk obfeshejo: 1) is vere, 3) is upanje, 3) is ljubesni, 4} is fvetih sakramentov, in 5) is kerfhanfke pravizhnofti. S oljem teh pet kerfhanfkih zhednoft bo tifti fvet plamen ohranjen, kteriga svelizhar tirja: „Gorezhe fvetilnize morate v rokah nohti, in vafho luzh fvetiti puftiti pred ljudmi, de bodo vafhe bobre dela vidili in Ozheta v nebefih zhaftili.“ Pa zhafni svon naf ne opomina farno fvetilnizo pripravljeno imeti in jo s oljem dobrodeljnofti napolniti; temuzh naf tudi fvari, de jo ne poftavimo na srak bres- mifelnofti, ki bi jo snal vgafniti, ali pod pofodo dufhne lenobe denemo, kjer bi ji sraka smanjkalo. V tem nam fveti Anton naprej fveti kakor luzh na fvetilnizi. Ni mu bilo do¬ volj fvet le po natorno sapuftiti in fe v pufhavo prefeliti. On je fvet, on fe je fam v fvojim ferzu sapuftil, in njegovo edino vefelje je bilo v Bogu. Tedaj je ogenj njegove ljubesni k fvitlimu plamenu sraftel, in njegove folse miiovanja sa Kri ftufam fo bile olje, od kteriga je njegova 2-1 fvetilniza polna bila. Pa ravno sato mu je tudi fveti duh obilno gnad dodelil. Kakor je enkrat gofpod v pufhavi pet kruhov pomnoshil, de fe je 5000 ljudi nafitilo, tako je blagodarila in pomnoshila tudi ta gnado fvitlobo teh pet zhedno- fti, de je daljezh okrog sa zhudotvora flovil, in sdaj fe med fvetniki fveti kakor svesda na nebu. Ali zhafni svon, kije fvetiga Antona s refnim glafam k pufhavi, k popolnama fvetim shivljenju vabil, alj on nima sa delavza, sa navadniga kriftjana nobeniga glafii? Alj fo navadno shivezhi ljudje od namembe kerfhanfhke popolnofti odver- sheni? alj ima Boshja gnada le sa is- brane fvetnike uk sdravila? Nikdar, preljubi! Zhafni svon, je svon sa vfe zhafe, sa vfe ljudi in sa vfako ftaroft. Prafhajmo od tega 25 VI. ITro. Ura! koga me uzhifh? Ura! zhemu me budifh? jSheft dni je ftvarnik (veta delal in fedmi dan pozhival. Zhaf je tedaj sa te- lefno delo in zhaf sa dufhno vajo. „V potu obrasa bofh fvoj kruh jedel, de fe bofh fpet v prah vernil, is kteriga fi vset,“ je Bog Adamu djal. Tako je Bog delo zhloveku k dolshnofti ftoril, in farna fveta familia, Jesuf, Maria in Joshef nam v tem nar lepfhi sgled dajo. She dopol- nenje te dolshnofti je zhednoft Bogu do¬ padljivo delo, zhe jo dopolnemo is po- kornofti in zhafti Boshje. Naj bo delo, ki ga ftorifh, fhe tak majhno, in zhe je le glasb vode, ki ga shejnimu podafh is dobri- ga namena, bo tvoje plazhilo v vezhnofti slo povifhano. Kakor fo pri rasnih de¬ lih tudi rasni nameni, mora vonder glavni namen smiraj ta biti: de fe fkos nafho delo volja Boshja dopolni. 26 Tud fveti Anton ni bil poftopazh: sraven fvoje zelize je vert naredil, kjer li je svoj shivesh safadil. Tud je fhtorje is bizhja delal. Te dela je doprinafhal, de bi drugim dober sgled dajal, de bi drugim ne bil v nadlego, in jim v zhafu potrebe pomagati samogel. Alj njegov poglavitni namen je bil ta: de tud on, Adamov fin savolj ozhetovo pregrehe ter- peti in terplenja in saflushenja drugiga Adama (Kriftufa) deleshen biti mora. To misel v delu naf zerkev uzhi s dobrim mnenjem: „0 prefveta Trojiza ! tebi da¬ rujem vfe fvoje mifli, befede in dela. Sedinim jih s nefkonzhnim saflushenjem Jesufa Kriftufa.“ Delal in molil je tedaj fvet Anton v pufhavi. t S tem je mozh sadobil, tudi sunej pufhave fvojo luzh fvetiti puftiti in vezhi fkufhnjave prenefti. Zhafni svon ga je poklizal na od- perto bojifhe v letu 311, ko je zefar Makfimin is noviga sazhel kriftjane pre¬ ganjati. Kakor hitro je Anton to svedel, je sapuftil fvojo zelizo, in fe je podal v Alefandrio. Tam je poterdoval kriftjane 35 podvergli. Ta jih je v vezhno nefrezho peljal, ker jih je v malikvavftvo sapeljal. Pomnite to dobro, preljubi, kdor fe pravizhni vladi soperftavi, ta fe Bogu so- perftavi, in fi pogubljenje nakople, kakor apoftelj pravi, in kdor vaf k takim sape- Ijati fkufha, ta je fovrashnik vafhe dufhe. Pa Bog je tudi vfmiljen in pokor- jenza miloftljivo fprejme. Blishalo fe je Jesufu enkrat defet gobovih in she od daljezh vpijejo: „Mojfter, vfmili fe nas!“ In svelizhar rezhe: „Pojte in pokashite fe duhovnimin ko fo tje fhli, fo bili ozhifheni. Do defetiga mefza je voda v obzhinfkim potopu vedno raftla, alj d e- feti mefez fe je voda vlegla in prika- sali fo fe hribi. Tako tudi potop fmert- niga greha nar vifhi verhe dobrih delj sakrije; alj pokora jih fpet is dna na fvitlobo prinefe. Dal defet sapoved je Gofpod, De bi fpolnovale fe povfod Torej štor’ kar volja boshja je Greha vfakiga prav varvaj fe, Kasen in plazhilo daljezh ni. 36 ZlHij! XI. ITra bije ti. Ura! koga me uzhifh? Ura! zhemii me budifh ? Ob enajfti uri, kakor nam fveti Evan- geli pove, je fhel hifhni gofpodar fhe enkrat vun, delavze v fvoj nograd najeti, in dobil jih je fhe nekoliko bres dela. Tudi te je poflal v fvoj nograd, in na vezher prejme vfak obljubljeno plazhilo. Nograd, ki ga fhe obdelati samorefh, do¬ kler fhe shivifh, je tvoja hifha, tvoj po- kliz in tvoja dufha. Ako fhe v posni fta- rofti fkerbifh sa fvoje, ako sveftejfhi fvojo dolshnoft dopolnifh, ako oftanek shivljenja v pokori in sadoftenju doprinefefh: fi v Gofpodovim nogradu delal in plazhilo bofh v nebelih prejel. „Sa refnizo,“ pravi fveti ozhe pa- pesh Gregor zhes ta Evangeli, „samore nebefhki hifhni Gofpodar tiftim, ki njemu 37 do ftarofti flushiti odlafhajo, rezhi: „Kaj bres dela tukaj ftojite?“ On jim pa da saftopiti, de, ker nifo let mladofti v Boshjo flushbo obernili, de bi faj sdaj, ko she na pragu vezhnofti ftojijo, pravo pot na- ftopili, pot pravizbnofti ki k vezhnimu shivljenju pelje. Tako jih ta dobri hifhni ozhe vabi, na konzu shivljenja fe k njemu oberniti, in jih vezhkrat fhe pred tiftim plazhuje, ki fo mu od mladih nog svefto flushili. Ali ni tudi defni rasbojnik ob enajfti uri prifhel, in alj tudi on ni pla- zhila prejel, ki ga sa zhaf v kterim je popred shivel, ni saflushil? Ko ura je enajft ushe, Pomifli, dan de h konzu gre, * Po nji Gofpod ti govori: Ne boj fe dela dalej ti; V moj nograd urno pojdi tje, Vefelo dela loti fe, Zhe hozhefh miloft sadobiti, Po fmerti vezhno frezhen biti. O marfikomu med nami je morebit ta enajfta ura she odbila, in dvanajfta, njegova fmertna ura, bo v teku tega leta 3 38 sapopadena! Marfikoga od naf zhes eno leto vezh ne bode, tihi grob bo njegove kofti pokrival! O zhaf negotovi ti! Kdaj me peljefh k vezhnofti? Noben naj danes ne odlafha, Vfak tiho naj fam febe prafha, Zhe ftoril je dolshnofti vfe, Zhe k fodbi she pripravljen je. Zhe tega ftoril on fhe ni, Naj dalej vezh fe ne mudi t She danf naj to ftori, De njega ne dobi: 39 XII. Ura. Ura! koga me uzhifh! Ura! zhemu me budifh? Zhafni svon. ( Sodnik v dvanajfti uri ne Obrazha vezh fvarivfhi fe Nate, ampak le K fodbi klizhe te. (Sveti ozhetje vidijo vnaredbah bosh- jih pri Israelitih, boshje naredbe noviga teftamenta. Ravno tak, kakor fo Israelzi zhes reko Jordan fhli, tako fo v njegovi vodi (v vftopu v obljubljeno deshelo) v duhu kerft prijeli, pifhe apoftel Pavel na Korinzhane. In tako mi gremo fkos vodo fvetiga kerfta, v obljubljeno nebefhko de- shelo. Is Jordanoviga toka je vselo dva- najft mosh dvanajft kamnjev, in jih poftavilo v fpomin zhudopolniga prehoda. 40 Pomenilo je teh dvanajft rnosh dvanajft apoftelnov in dvanajft kamnjev dvanajft poglavitnih delov farno svelizhavne fvete vere. Le fkos vrate teh dvanajft shlaht- nih kamnjev, prave apoftolfke vere, in kerfhanfke poboshnofti fkos gnado fvetiga Duha, je nam 'mogozhe v nebefhki Je- rusalem priti. Torej tudi mi moramo tako rekozh is vode fvetiga kerfta dvanajft shlahtnih kamnjev vsdigniti, mi moramo verovati dvanajft apoftolfkih djanj. Koli- korkrat tedaj ura dvanajft bije, fe fpom- nimo, de bo ravno teh dvanajft apolftelnov nafhe djanje in vero na dvanajftero fto- lih fodilo. ( Svet Anton nam v tem nar lepfhi sgled daje od njegove perve do njegove sadnje ure shivljenja. Kakor dvanajftletni Jesuf, tako je tudi on fklenil, sa Boga, sa fveto zerkev, sa fvojo in drugih sve- lizhanje nar poprej fkerbeti. Ko je bil enkrat od zefarja Konftantina in njego¬ vih finov na zefarfki dvor poklizan, jim je odgovoril kakor enkrat dvanajftletni Jesuf fvojim ftarfhem v tempeljnu: „Alj ne vefte, de moram v tem biti, kar je 41 mojiga ozheta.“ Kakor je pa Anton v tvojim želim shivljenju le po Bogu hre¬ penenje imel, in le njemu svefto flushil, tako je bil tudi v fmerti s njim svesan. Ker je zhafni svon, sveftiga zhuvaja fvoje dufhe fkerbno poflufhal, ga je tudi ta fpremil v vezhno shivljenje. In ko bo enkrat Anton pri vftajenju mefa na fodni dan s neumerjozhim tele- fam sopet vftal, bodo tudi njegove snamnja: prefhizh pri njegovih nogah, krishna pa- iiza s dvanajftero svonzhiki kakor pre- magavno snamenje zhes fvet, meto in fatana, zhes fmert in pekel. Stopimo tedaj tudi mi v njegove ftopinje, vfak po fvojim ftanu in poklizu, k kterim ga je Bog poklizal. Nofimo tudi mi, kakor on sraven hifhniga svona zhujezhnofti, tudi zhafni svon boglivofti na krishni pa- lizi satajenja famiga febe, potem bo fin zhloveka naf vfako uro, kadar koli pride, pripravljene najdel. Kakor prave fposnovavze edino pra¬ ve, apoftolfke in rimfko katolfhke vere; Na fvetilnizi teh boshjih krepofti. Kakor poboshne molivze v vfih fhti- 48 rih zhafih dneva: na jutro, ko vftanemo, opoldne in na vezher, ko svoni, in po no- zhi, ko gremo fpat. Vfe nafhe teshave sdrushene f pe¬ tero Kriftufovimi ranami; V ojftrim dopoljnjenju dolshnoft in fheftero delavnikov; V fvetim pofvezhevanju nedelje v boshjim tempeljnu fedmi dan tedna; Pripravljenefkos ofmerosvelizhanftev ; Vfakbart v njegovih rokah, kakor Jesuf v deveti uri; V sveftim fpolnovanju defet bosh- jih sapoved; Pripravljene sa vfe dobro, h kterim naf Gofpod fhe enajfto uro v nafhi terdi ftarofti opominja. Tako bo potem tudi nam delapuftni svon prijasno in mirno sapel, in naf s mi¬ lim glafam d v a n a j fti ga vdarza na dva- najfto poglavje fpomnil, ki nam obljubi: Vezhno shivljenje ! Amen. Sapopadek Stran Uvod. Snaminje fvetiga krisha.3 I. Ura. Edino prava zerkev " .9 II. „ Pot kerfhanfke poboshnofti ... 12 III. „ Vera, upanje, ljubesen.16 IV. „ t Shtir pofledne rezhi.20 V. „ Pet fvetih ran.22 VI. „ ( Sheft delavnikov.25 VII. „ Nedelja.28 VIII. „ Ofem svelizhanftev.30 IX. „ Jesuf na krishu.32 X. ,, Delet boshjih sapoved.34 XI. „ Posni delavzi v Gofpodovim nogradu 36 XII. „ ( Smert in fodba ....... 39 ■—— Natifnjeno v Safenhergovi tifkarnizi. NRRODNR IN UNIUERZITETNR KNJI2NICR 00000422039