Ptuj, petek, 27. maja 2005 letnik LVIII • št. 34 odgovorni urednik: Jože Šmigoc îvt cena: 280 SIT _ Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski mara www.Derutnina.com Po naših občinah Kidričevo • Manj otrok - manjši vrtec Stran 8 Šport Rokomet • Grabo-vac novi predsednik Stran 16 ________ _ ^^ Gospodarstvo Po naših občinah Politika Kmetijstvo Ormož • Delavci čez Videm • Na občin- Sp. Podravje • Videm • Kdo bo noč na cesti - med skem svetu brskanje Kako dolgo še krajev- odstranil ostanke po smeteh ni uradi? hmelja? njimi osem invalidov Stran 3 Stran 3 Gospodarstvo Ljutomer • Ali bodo investitorji tožili občino? Stran 4 Stran 5 Stran 10 Šport Nogomet • V soboto s Primorjem za »Evropo« Stran 15 Videm • Z 20. redne seje občinskega sveta Brskanje po smeteh Videmski svetniki so se na tokratni seji odločili dobro pretresti (domače) smeti, čisto dobesedno, in to takšne čisto »ta prave«, ki naj bi se zbirale na velikanski ptujski deponiji CERO Gajke, pa bolj kot ne ostajajo na tleh lepe domače občine. Temu, da je bila ta tema tokrat vredna osrednje pozornosti, sta botrovala najmanj dva vzroka: prvi je bila točka o potrditvi povišanja cen odvoza odpadkov, drugi pa poročilo o delu inšpekcijske službe. Za odslužene salonitke 20 tisočakov na tono S potrditvijo višje cene za ravnanje in odvoz odpadkov niti ni bilo posebnih težav; potrdila ga je velika večina svetnikov (pravzaprav vsi, razen Franca Flaj-sa). Malo zato, ker podražitev ni ravno katastrofalno visoka, saj znaša okrog 74 tolarjev mesečno na 240-li-trsko posodo, malo pa tudi zato, ker se Čisto mesto skupaj z inšpekcijo zadnje čase vendarle trudi za čim višjo Uvodnik stopnjo pokritosti z odvozom. Kljub temu je svetnike jezilo dejstvo, da nekateri plačujejo vedno dražje storitve, drugi pa nič, ker posod še nimajo. »Zakaj mi zdaj plačujemo za vse, ne mislim samo naše občane, ki še niso vključeni, ampak tudi občane ostalih občin, ki na veliko dovažajo odpadke k nam? Poglejte si Šturmovce! Krajinski park, ki je iz dneva v dan bolj poln svinjarije,« je že stotič razburjeno povedal Andrej Rožman in še dodal, da največ odpadkov prihaja v Šturmovce iz drugih, sosednjih občin, ne od Videmča-nov. Čistilne akcije so brez učinka, kopice t. i. kosovnih odpadkov se večajo in širijo. Podobno je še na nekaterih drugih lokacijah v Vidmu, kjer nastajajo prava črna odlagališča gradbenih odpadkov, saj jih občani ne smejo Do sprave s Spravo? Sicer je zelo verjetno, da je preiskava povojnih pobojev, ki jo sedaj izvaja slovenska policija, bolj ali manj politično nevtralna; zelo verjetno pa je tudi, da ni čisto naključje, da je prišlo do kazenske ovadbe zoper 86-letnega Mitjo Ribičiča, povojnega pomočnika načelnika Ozne, zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida med Slovenci prav v mesecu, ko praznujemo 60. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Dejstvo je namreč, da vseslovenska akcija policije in tožilstva pod imenom Sprava poteka že peto leto in da vse do nedavnega ni dala dovolj tehtnih dokazov, ki bi ovadbo omogočili. Šele pred tremi meseci naj bi v arhivih naleteli na pomemben dokument, ki naj bi povezoval povojne poboje z imenom Mitje Ribičiča, tedaj pomembnega državnega funkcionarja, sicer enega od pomočnikov Ivana Mačka-Matije, načelnika slovenske obveščevalno-varnostne službe OZNA. Da vse skupaj morda le ni naključje, potrjuje dejstvo, da je Ribičič za vse skupaj izvedel šele iz medijev in da so ti v nasprotju z vsemi predpisi, ki urejajo varstvo človekovih pravic, že kar v prvi, očitno od nekoga dani informaciji, objavili polno ime in priimek osumljene osebe. Res je sicer, da za povojne izvensodne poboje pri nas v Sloveniji, 60 let po tem, ko so se zgodili, ni odgovarjal še nihče; res pa je tudi, da tudi za zločine, storjene v 2. svetovni vojni, ni po pravni poti odgovarjal še nihče, medtem ko so nekateri zločinci v svetu že odgovarjali. Pa smo tam, kajti tako kot se je v arhivih našlo Ribičičevo ime, bi se zagotovo lahko našlo še katero drugo ime ali imena več oseb, ki bi morale odgovarjati za zločine, storjene v sami vojni grozoti - in to do lastnega naroda. Kakorkoli obračamo, čeprav se lepo sliši, je težko verjeti, da bomo s Spravo dosegli resnično spravo, kaj šele da bi zacelili rane, ki, namesto da bi se celile, samo še večajo razkol. Martin Ozmec odlagati v posode. »Dobro bi bilo, če bi Čisto mesto poskrbelo tudi za tovrstne gradbene odpadke, vsaj recimo za keramične ploščice ipd. Če jih zdaj občan zloži v posodo, mu je delavci podjetja sploh nočejo sprazniti, zato ni čudno, da je vedno več tega odpada v naravi,« je opozoril svetnik Anton Jus. Predstavnik Čistega mesta Franc Merc je na to pripombo povedal, da lahko občani manjše količine, tja do pol kubičnega metra, pripeljejo na CERO Gajke zastonj, če so seveda že vključeni v sistem odvoza, sicer pa morajo deponiranje plačati. Prav tako so se v Čistem mestu odločili, da bodo sprejemali tudi odslužene strešne salonitne plošče, ker pa jih zaradi zakonodaje ne morejo deponirati, je potrebno za to storitev plačati 19.600 tolarjev po eni toni. Posode za smeti so obvezne! Potem se je debata ponovno zavrtela okoli vprašanja razdeljevanja posod za odpadke in kako je sploh možno, da nekateri lahko to storitev zavračajo, drugi pa (vedno dražje) plačujejo. »Če je tako, potem se bom tudi jaz odjavil, posodo vr- nil, smeti pa puščal okoli ali sežigal kot ostali,« je bilo slišati pikro iz svetniških vrst. Vključenost v odvoz se sicer v zadnjem obdobju v Vidmu povečuje, še vedno pa tovrstnih posod skorajda ne poznajo v haloškem predelu občine. »V letu 2004 je bilo tako izdanih 55 odločb gospodinjstvom v naseljih Sela, Trnovec, Lancova vas in Tržec. Vključilo se jih je 48, med njimi pa je bilo treba v 16 primerih izpeljati postopek izvršbe in občane z zagroženimi denarnimi kaznimi prisiliti v vključitev. V letu 2005 pa je bilo izdanih še 45 odločb gospodinjstvom v Pobrežju, prav tako pa je bilo med njimi šest izvršb in izrečena ena denarna kazen,« je poročala komunalna inšpektorica Sabina Jupič. V Halozah naj bi se aktivni postopki vključevanja začeli letos. Svetniki so bili soglasni, da je postavitev posod v prvi vrsti naloga Čistega mesta in ne občine, ki je sprejela ustrezen odlok na podlagi državne zakonodaje, Franc Merc pa je na to odgovoril, da na terenu to ni tako lahko izvedljivo, saj nekateri trdovratno zavračajo sprejem posod: »Res je naša obveza razdelitev posod in odvoz odpadkov, vendar je po drugi strani obveza občine, da svoje ljudi seznani, da se temu ne morejo izogniti in da posod ne morejo zavračati, saj je to protizakonito!« V takih primerih potem pač mora nastopiti komunalna inšpekcija, ki si jo je Videm omislil šele v lanskem letu. Da se vsa stvar ne bi preveč zavlačevala, je bilo slišati celo predlog, da naj bi komunalna inšpektorica kar sodelovala s Čistim mestom pri razdeljevanju posod. Avtocesta ni sporna, daljnovod je Nadaljevanje seje je bilo potem manj razburljivo, a nič manj zanimivo. Svetniki so namreč brez večjih pripomb sprejeli predlog smernic za avtocesto Dra-ženci-MP Gruškovje, v katerega so zapisali, da želijo dodaten uvoz in izvoz s predvidene trase avtoceste na lokaciji sedanjega križišča Lancova vas-Tržec-Videm in tri nadvoze ter ureditev vzporednih cest s krožišči od Suhe veje do meje z občino Podlehnik. Prav tako naj bi se zgradil protihrupni zid ob naseljih Tržec, Lancova vas in Jurovci ob celotni dolžini trase, nasadili drevesne aleje, predvsem v Dražencih pri farmah, in ustrezno naj bi se uredila tudi ostala (kanalizacijska, vodovodna, kabelska in telefonska) infrastruktura. Nobena pripomba pa ni bila podana na predvideno cestninsko postajo, ki je sicer locirana na severni meji občine Podlehnik, morebitne kolone pa bodo prav gotovo segale še v vi-demsko občino. Tudi dodatna prometna obremenitev vzporednih cest zaradi tega dejstva (oziroma izogibanja plačilu cestnine) se Videm-čanom ne zdi zaskrbljujoča. Mogoče tudi zato ne, ker če bodo vzporedne ceste res urejene, kot je treba, potem bi večji vrvež potnikov znal prinesti občini (beri: gostincem in morda še komu) več zaslužka ^ Ampak to je zgolj (hudobno) ugibanje, da ne bi kdo tega vzel zares. So pa zato predlagali, da naj imajo Videmčani prost dostop na avtocesto. Veliko večjo nevarnost za svoje zdravje oziroma degradacijo okolja so svetniki videli v načrtovani trasi daljnovoda Cirkovce-Pince, ki naj bi tekel deloma vzporedno z že obstoječim, bil pa naj bi tudi večji. Soglasje predstavljeni študiji trase so tako dali le pogojno, saj želijo predhodno pregledati lokacijo trase na samem terenu občine. Proti koncu seje so se nekaj časa še dajali okoli prireditev ob občinskem prazniku, kdo in kdaj naj nastopa in kdo ne. Datum osrednje prireditve je sicer 10. junij, nato pa so sprejeli še nov pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa ter se odločili za solastniški odkup apartmaja na Mare-di, ki ga bodo delili skupaj z občinama Gorišnica in Markovci. SM Nekateri se ukvarjajo s smetmi skoraj preveč vneto - kot smo lahko v Vidmu videli po sobotni "šotorski' mladci lotili šole in bližnjega zdravstvenega doma. Foto: js noči, ko so se prepotentni Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Delavci čez noč na cesti, med njimi osem invalidov Se delo seli v Srbijo? Si predstavljate, da greste zjutraj v službo, delate, nato pa vam malo pred malico pride šef povedat, da poberite svoje osebne stvari, ker gre vaše podjetje v stečaj? Bili bi pretreseni, zmedeni, prestrašeni, razžaloščeni in še kaj. Prav tako se je najbrž počutilo 14 delavcev Zaklepa, d. o. o., s Hardeka, ko je prokurist Slavko Mlinarič minuli teden stopil med njih. Mariborsko podjetje Primat je imelo dolga leta v Ormožu obrat, v katerem so nekateri izmed odpuščenih delavcev, ki imajo tudi čez 30 let delovne dobe, začeli svojo poklicno pot. V sredo so se odpuščeni delavci, ki so do takrat že prejeli "odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetega stečajnega postopka nad delodajalcem in je zato postalo njihovo delo nepotrebno", kot je zapisano v obrazložitvi, sestali in marsikaj povedali. Trdijo, da je bila firma do stečaja pripeljana po vnaprej pripravljenem scenariju, vsi pa tudi kritizirajo vzdušje v matični firmi, kjer vodilni menda vladajo z ustrahovanjem z odpustom. Gre za scenarij načrtnega stečaja? Še pred dvema letoma je v Ormožu delalo trikrat več delavcev kot odpuščenih 14. Počasi so jih začeli premeščati na delo v matično firmo v Maribor. Vzrok za premeščanje naj bi bil opustitev nedonos-nega programa v Ormožu, delavci pa so v Mariboru delali povsem isti program naprej. Nekaj jih je službo pustilo, ker so se vozili na delo tudi po 70 kilometrov. Podjetje Primat je lani februarja ustanovilo hčerinsko firmo Primat storitve. Svoji hčerinski firmi je zaračunavalo najemnino za stroje in proizvodne prostore. Na začetku so delav- Uspelo nam je pridobiti tudi izjavo Slavke Marinič, predsednice uprave Primat, d. d., ki med drugim pravi, da je bilo samostojno podjetje v Ormožu ustanovljeno v začetku leta 2004, pred tem je na tem mestu delovala proizvodnja družbe PRIMAT, d. d. "Podjetje je bilo oblikovano kot hčerinska družba skupine Primat, skladno s strategijo Skupine Primat in s ciljem, da se dejavnost v Ormožu ekonomsko osamosvoji in da podjetje samostojno tržno deluje po osnovnih podjetniških načelih v svojem imenu in za svoj račun. Ob ustanovitvi se je podjetje imenovalo Primat storitve, letos pa se je zgolj preimenovalo v Zaklep, d. o. o., pri tem pa so vsa pogodbena - delovna razmerja ostala enaka. Direktor podjetja je Roman Hubl." Na vprašanje zakaj so spremenili urno postavko in ali se proizvodnja seli v Srbijo, so sporočili, da je bil razlog za spremembo urne postavke izključno odziv na razmere na trgu. Konkretni dogovori o tem, kam bodo preusmerjene storitve, ki so jih doslej opravljali v podjetju Zaklep, pa še potekajo. Na očitek delavcev, da jim namerno niso dodeljevali dela, pa pravi, "da je kljub težavni situaciji na trgu črne metalurgije matično podjetje Primat Zaklepu dodeljevalo delo, material za delo, sredstva za izplačevanje plač, vodstvo pa je do zaposlenih korektno izpolnjevalo vse obveznosti, izhajajoče iz pogodb o delu. Dodeljevanje dela invalidom tako v matičnem podjetju kot tudi v podjetju Zaklep je bilo vedno skladno s predpisi o zaposlovanju invalidov. V hčerinskem podjetju Zaklep delavci niso dali pobude oziroma se niso organizirali v sindikat. V matični družbi Primat delujeta sindikat in svet delavcev, predstavniki zaposlenih so tudi v nadzornem svetu. Z vsemi organi uprava korektno sodeluje in jih tudi v zvezi s situacijo v podjetju Zaklep tekoče obvešča." cem v Ormožu priznali 2800 SIT za norma uro, iz katerih so krili plače, najemnino in stroške poslovanja. Naenkrat pa so jim postavko znižali na 1750 SIT za uro. Izdelovali so polizdelke za matično firmo - varjenje trezorjev, izsekova-nje, rezkanje. Delavci pravijo, da jim iz matične firme niso pošiljali dovolj dela, predvsem tistih del, ki bi jih lahko opravljali tudi invalidi. Kljub temu jim niso dovolili, da bi si na trgu sami zagotavljali delo, delati so morali samo za njih. Pravijo, da so pod prisilo podpisali tudi papirje, v katerih se odpovedujejo vseh zahtev do Primata in da so zaposleni v Primatu Storitve. Zaradi nezadovoljstva z razmerami so se večkrat želeli pogovoriti s predsednico uprave Slavko Marinič, vendar niso bili uspešni, prav tako kot tudi ne sindikalisti iz srbskega Ušča, kjer ima Primat svoj obrat. Od februarja letos so delavci zaposleni v firmi Zaklep, d. o. o., s katero pa nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. O tem niso bili obveščeni in niti vedeli niso, da se njihovo podjetje tako imenujejo. Odpuščeni delavci so precej zbegani in ne vedo, kdo je v resnici bil njihov direktor. Plače so dobivali redno do 18. v mesecu, ta mesec so namesto plače dobili odpoved. Po njim dostopnih podatkih naj bi podjetje lani ustvarilo 8,5 milijona izgube, za letos pa ne vedo. Delavci so veliko povedali tudi o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v podjetju. Invalidi, teh je bilo 8, so pogosto delali tudi dela, ki jih ne bi smeli. V obratu pa sta ob delu z zastarelo opremo nastala tudi dva delovna invalida. Delavci niso nikoli stavkali, vodilnim pa zamerijo, da jih na stečaj niso pripravili, saj bi jim bilo gotovo lažje. Ker firma nima nobenega kapitala, ni stečajne mase in tudi ne morejo pričakovati Delavci so se v sredo srečali in pogovorili, kako naprej. odpravnine. Povedali so, da so delali do zadnje minute. Pa še v zvezi s tem so imeli posebna navodila. Na delovnem mestu so namreč morali biti že 10 minut pred začetkom dela in ga zapustiti 10 minut po uradnem preteku delovnega časa. Poleg tega naj bi delali tudi po 12 ur, brez popoldanske malice, brez vodstva, prepuščeni sami sebi. Z vodstvom v Mariboru so komunicirali po faksu, občasno jih je obiskal prokurist Slavko Mlinarič. Delavci pravijo, da je pri stečaju šlo za željo znebiti se invalidov, saj je bilo zdravim na štiri oči ponujeno delo v Mariboru. Sicer pa naj bi bile tudi tam razmere za delo zelo težke in nekdanji delavci Zaklepa nič kaj rožnate prihodnosti ne napovedujejo tudi mariborskemu podjetju. Čigav je Primat in čigav Zaklep? Največja lastnika Primata naj bi bila po zagotovilih delavcev Erih Štefanec in Slavka Marinič. Erih Štefanec je povedal, da dogodkov ne želi komentirati in da z Zaklepom nima nič. Je pa solastnik in prokurist v firmi Primat Sistemi. Gospod je v pokoju, sicer pa se spominja iz preteklosti, da je bilo ormoško okolje Primatu zelo neprijazno. Župan Vili Trofenik je bil o stečaju obveščen s strani sindikata in je od firme zahteval pojasnilo. To je tudi prejel, in sicer suhoparen dopis, v katerem mu pojasnjujejo, da je bil 12. 5. 2005 pri Okrožnem sodišču na Ptuju uveden stečajni postopek za Zaklep, kot razlog pa navajajo visoke izgube. Župan pravi, da je s tem dejanjem pretrgana še zadnja navezava ormoškega gospodarstva na Podravje, saj je vse ostalo v lasti tujcev. Z vidika socialne stiske, v kateri so se znašli delavci, dogodek obžaluje in upa, da se bodo domači delodajalci do svojih delavcev obnašali vsaj tako korektno kot tujci. viki klemenčič ivanuša Janko Slemenšek, predstavnik sindikata v Zaklepu, je že potrkal na vrata Rdečega križa, kjer so odpuščenim delavcem namenili paket s prehrambenimi artikli. Kaj dosti več pa sindikat najbrž ne zmore storiti. Iz bivšega Primata, katerega hale so odpuščeni delavci Zaklepa lastnoročno pleskali, izdelovali ostrešje in prekrivali, kasneje pa plačevali najemnino, lastnik vozi še zadnje stroje, ki nosijo letnico 1975 in so bili po trditvah delavcev kupljeni iz nepovratnih sredstev. Foto: vki Foto: vkl Foto: vki Ptuj • Z novinarske konference Mednarodni certifikat kakovosti tudi za Perutninine »vilice« PP Gostinstvo je minuli teden prejelo certifikat kakovosti ISO 9001:2000. To je po besedah vseh prisotnih, ki so na priložnostni novinarski konferenci predstavili nov dosežek, dodatno potrdilo uspešnega vodenja skupine PP po modelu varnosti, kvalitete in sledljivosti, ki se po znanem citatu predsednika uprave dr. Romana Glaserja izvaja od »njive do vilice«. Tokrat je torej mednarodni certifikat dobila »vilica«, gostinska dejavnost, ki jo opravlja od leta 2003 v skupino Perutnina Ptuj povezana družba PP Gostinstvo pod vodstvom Marjana Selinška. Sicer je Perutninino gostinstvo že doslej poslovalo po sistemu varne hrane HAC-CAP, od prejšnjega tedna pa se lahko kot eno od dveh slovenskih gostišč ponaša še s pridobljenim mednarodnim certifikatom kakovosti, ponuja pa tudi poseben jedilnik z oznako Varuje zdravje, ki gostom ponuja zdrave in nizkokalorične obroke. Ob takšnem uspehu seveda ni (razloga) slišati kritičnih besed, ampak le pohvale, ki so jih tokrat izrekli tako ptujski župan Štefan Čelan kot direktor GZS OZ Maribor Jože Protner, slednji je tudi slovesno predal certifikat vodji gostinstva, in direktor certifikacijske firme TUV Bayern Bogdan Topič. Vsi skupaj oziroma vsak posebej so s takšnimi ali drugačnimi izrečenimi besedami ter čestitkami pravzaprav povedali, da je PP izjemno uspešno podjetje ne le v slovenskem ampak v evropskem merilu in da tako prepoznavnega ter močnega gospodarskega nosilca (živilske branže) v celotnem Podravju vključno z Mariborom ni niti približno najti v nobeni drugi panožni dejavnosti. Najbolj zanimiva pohvala, ki je v sebi nosila direkten in velik izziv vodilnemu možu Dr. Roman Glaser na izziv Bogdana Topiča o prijavi PP na evropsko ocenjevanje poslovne odličnosti ni imel odgovora. PP, pa je prišla iz ust Bogdana Topiča: »S tako profesionalnim podjetjem, kot je PP, Certifikat kakovosti za PP Gostinstvo je, kot so povedali, v ponos vsem Roman Glaser, Katarina Vovk, Štefan Celan in Bogdan Topič). Foto: SM na fotografiji (od leve: Jože Protner, je pravi užitek delati. Prepričan sem, da je PP po sistemu ocenjevanja poslovne odličnosti v samem slovenskem vrhu, hkrati pa mislim, da bi se znašla izjemno visoko tudi v oceni evropskega modela poslovne odličnosti! Vsekakor bi se veljalo preizkusiti!« Besede so seveda veljale dr. Romanu Glaserju, ki pa je nanje odgovoril le z (zadržanim) nasmehom. Ta se je, ne le na njegovem, ampak na obrazih vseh prisotnih, razširil ob predaji pomembne listine v roke vodji PP Gostinstva Katarini Vovk, ki je povedala, da jim pridobitev tega certifikata predstavlja ne le dokaz dosedanje uspešnosti in kvalitetnega dela, ampak jih še v toliko večji meri obvezuje izboljševati kakovost tudi v naprej. SM Ljutomer • Še vedno nimajo lokacije za MOL Ali bodo investitorji tožili občino? Družba MOL Slovenija se je že lansko leto odločila, da bo nasproti Doma upokojencev v Ljutomeru gradila bencinski servis. Na podlagi veljavnega odloka občine Ljutomer iz leta 1998 so si predstavniki MOL-a že pridobili številno dokumentacijo, nameravali pa so že tudi zaprositi ljutomersko upravno enoto za gradbeno dovoljenje. Takrat so za izgradnjo bencinskega servisa na tej lokaciji izvedeli okoliški stanovalci, ki so odločno proti bencinskemu servisu na tem mestu. Po številnih grožnjah, tudi preko medijev, so prepričali vodstvo družbe MOL Slovenija in ljutomersko občinsko upravo, da so se pričeli pogovarjati o nadomestni lokaciji. Občina Ljutomer je predlagala, da bi se bencinski servis gradil na Jeruzalemski cesti v Ljutomeru, ob odlagališču odpadkov, vendar se je zataknilo, saj bi bilo potrebno od denaciona-lizacijskih upravičencev od- kupiti del zemljišča, lastniki pa niso zainteresirani za prodajo. Družba MOL Slovenija od ljutomerske občine zahteva, da v najkrajšem možnem času sporoči novo lokacijo za njihov bencinski servis, sicer bodo gradili na zemljišču nasproti Doma upokojencev Ljutomer. Ker občina Ljutomer ne razpolaga z drugimi zemljišči, ki bi jih lahko ponudila investitorju v zamenjavo, so na minuli seji občinskega sveta znova govorili o lokaciji nasproti Doma upokojencev Ljutomer. Člani občinskega sveta so bili še enkrat več odločno proti graditvi bencinskega servisa na tem mestu, vendar so bili s strani občinske uprave opozorjeni, da politična volja oziroma odločitev ne bo zaustavila investitorja, ker ima slednji vse pravne podlage za pričetek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občina Ljutomer bo na zahtevo upravne enote morala posredovati le projektne pogoje, o katerih pa naj bi govorili na izredni seji občinskega sveta. Kljub temu da se vsi člani ljutomerskega občinskega sveta zavedajo, da lokacija, ki si jo je izbrala družba MOL Slovenija, ni primerna za bencinski servis, verjetno ne bodo imeli moči, da preprečijo gradnjo. Žal je garnitura občinskih svetnikov, ki je delovala v začetku leta 1998, nepremišljeno sprejela odlok, na podlagi katerega je možno na tem mestu graditi bencinski servis. Z različnimi protesti in onemogočanjem gradnje si bo verjetno ljutomerska občina nakopala le dodatne težave, saj ji grozi celo tožba, ki bi pomenila še dodatno luknjo v proračunu. Miha Šoštarič Certifikati kakovosti Skupine PP: ISO 9001:2000, 14001, HACCAP, EFSIS (McDonald's), BRC in HALAL. PP Gostinstvo zaposluje 37 ljudi, dejavnost pa opravlja v petih gostinskih obratih; od tega ima štiri na Ptuju in enega v Mariboru. Ob tem pa nudi tudi usluge cateringa. PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije daje 23. maja 2005 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 100-letnici slovenskega filma PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije daje 23. maja 2005 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 100-letnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze Zlatnik z nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev Srebrnik z nominalno vrednostjo 5.000 tolarjev Priložnostni tečajni kovanec vrednostjo 500 tolarjev Priložnostne kovance lahko pisno naročite v Banki Slovenije po elektronski pošti coins@bsi.si. ali na naslov: Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. Neposredno pa jih lahko kupite v poslovnih bankah. Podrobnejše informacije o kovancih in pogojih za nakup so objavljene na spletnih straneh Banke Slovenije www.bsi.si. Foto: SM Z nomin Sp. Podravje • Stranpoti državne centralizacije Kako dolgo še krajevni uradi? Videmski svetniki so na minuli seji pošteno zarobantili nad novico, da se je v njihovem krajevnem uradu s prvim majem ukinila možnost oziroma dejavnost registracije vozil. Podoben odziv je prišel tudi z drugega krajevnega urada na Destrniku, kjer so ptujsko upravno enoto kar s pismenim obvestilom opozorili, da se s to ukinitvijo nikakor ne strinjajo. »Začelo se je z ukinitvijo možnosti registracij, končalo se bo tako, da bo naš krajevni urad le še matična pisarna. S tem se nikakor ne strinjamo in zahtevamo, da se dejavnost registracije vozil ohrani. Navsezadnje smo pred nekaj leti sami investirali v opremo, da se to sploh lahko izvaja, zdaj bi se pa morali zaradi neke racionalizacije temu odpovedati?! Nikakor, hočemo, da se skliče izredna seja ali srečanje z načelnikom ptujske upravne enote, če je potrebno tudi s predstavnikom pristojnega ministrstva, o tem pa bomo obvestili tudi poslanca Branka Mariniča,« so bili enotni svetniki Vidma. Koliko bo njihova zahteva, izredna seja ali srečanje plodna, pa je drugo vprašanje. Iz odgovorov, ki jih je v zvezi s problematiko zmanjševanja obsega dela na krajevnih uradih (KU) podal načelnik ptujske UE Metod Grah je namreč razbrati, da gre za precej bolj zapleteno zadevo, kot je videti na prvi pogled in da je ukinitev možnosti registracij na KU (to delo sta sicer opravljali le pisarni v Destrniku in Vidmu) le vrh ledene gore. Avto lahko registriraš povsod »Bistvo ukinitve registracij avtomobilov v obeh KU ni zgolj v zahtevanem zmanjšanju stroškov, ki nam jih nalaga ministrstvo. Poanta je nekje drugje: ko so se pred nekaj leti vzpostavljale informacijske pisarne za registracije, je to podpiral takrat veljavni zakon. In takrat je tudi bil pogoj, da se takšna pisarna lahko odpre le, če občina zagotovi vso opremo, ki je potem tako njena last. Če občina te opreme ne bi zagotovila, ministrstvo za javno upravo ne bi dalo soglasja. Potrebo po opremi je sicer najbolj narekovalo izdajanje osebnih izkaznic in potnih listov, manj zaradi registracije in vozniških dovoljenj. Od prvega januarja naprej letos pa velja novi zakon in ne vem, ali se politične stranke in župani sploh zavedajo, kaj ta novi zakon prinaša. Kot kaže, očitno ne: ta zakon namreč ukinja krajevno pristojnost, ki je doslej še veljala! To je pomenilo, da je bila za registracijo vozila pristojna upravna enota, kjer ima lastnik vozila stalno prebivališče. Po novem pa bo lahko lastnik avtomobil registriral na katerikoli upravni enoti, organizaciji za tehnične preglede ter družbah in podjetjih in podjetnikih, ki prodajajo avtomobile, ne glede na kraj. To bi se pravzaprav že lahko dogajalo, saj je zakon že v veljavi, ampak minister mora izdati še javna pooblastila tem trgovinam. Ko bodo izdana ta poobla- stila in ko se bo to izvajalo, bo vsak lastnik avtomobil tako registriral tam, kjer ga je kupil. To pa tudi pomeni, da nove registrske tablice ne bodo imele več občinskega grba! Pomembno bo samo še lastništvo in nič drugega.« Registracija postaja tržna dejavnost Glede racionalizacije v smeri ukinitve registracij Grah meni, da je, glede na novi zakon, sploh še čudno, da UE še imajo to pristojnost: »Namen zakona je to dejavnost prenesti popolnoma na trg, jo napraviti za tržno dejavnost. Verjetno je to ostalo na UE zaenkrat le zato, ker je tu stvar vpeljana. Kako bo vnaprej, pa nihče ne ve! Če se bo zakon izvajal tako, kot je napisan, in bodo stranke izkoriščale možnost registracije na podjetjih, potem gotovo ne bo več te storitve na UE.« Na zahteve videmskega občinskega sveta pa Grah odgovarja: »Saj svetniki oziroma občina ne morejo odločati o tem. To ni ne v njihovi in ne v naši moči. Da je bila storitev registracije sploh prenešena na dva krajevna urada, je bila stvar takratnega dogovora v skladu s takratnim zakonom, zdaj pa je zakon drugačen. Nismo mi spremenili kriterijev, tudi novi pravilnik je prišel ven kasneje, šele leta 2003, in mi ga moramo upoštevati. Načelnik pač mora zagotoviti učinkovito izrabo kadrovskih virov itd. ter za izvajanje odgovarjati ministru, ne glede na želje ali zahteve občinskih svetov ali županov!« Po mnenju Graha tudi srečanje z ministrom za javno upravo ne more vplivati na letošnjo Načelnik ptujske UE Metod Grah: »Če bi popolnoma upoštevali zakon in pravilnik, bi morali pravzaprav že ukiniti devet od petnajstih krajevnih uradov! Ampak to ne gre, spet bi nastal politični problem. Po drugi strani, recimo, Zetale in Zavrč nikoli ne moreta dosegati določenega pogoja, ukinitev urada pa bi bila nesmiselna zaradi oddaljenosti!« ukinitev dejavnosti registracij na krajevnih uradih, sicer pa tudi v pravilniku ta dejavnost ni opredeljena kot naloga uradov. Znan in objavljen je tudi nov kadrovski načrt vlade, ki vodi k finančni in kadrovski racionalizaciji. Krajevni uradi izgubljajo svojo vlogo Bolj kot nedavno objavljen vladni kadrovski načrt na vprašanje smiselnosti nadaljnjega obstoja KU vpliva sprejeti zakon o matičnem registru: »Zaenkrat imajo v krajevnih uradih ogromno dela zaradi ukinitve ročno vodenih evidenc v matičnih knjigah in prenosa podatkov v računalniški sistem. Po naših izračunih bo to delo, upoštevajoč sedanje število zaposlenih, delovni čas in priznane nadure, opravljeno v roku petih let. Kako bo potem, ne vem! Gotovo pa se bomo znašli pred dejstvom, da je zaposlenih preveč!« Zakon o matičnem registru je bil sprejet že leta 2003. »Že takrat sem župane obvestil, kaj pomeni in prinaša ta novi zakon in kaj bo to pomenilo za obseg dela na krajevnih uradih. Ta zakon je namreč ukinil krajevno pristojnost UE. Najbolj enostavno povedano to pomeni, da če je študent iz Ptuja v Ljubljani, mu ni treba več na Ptuj po iz- 08ĆINA VIDEM VIDEM PRI ftIot občina videm krajevna SKUPNOST VIDEM pri Ptuju INFORMACUSKAPISARNA PODJETNIŠm IN TURIZMA -r-pi- t, ' i, Vi ji Po opravljeni statistiki je padec obsega dela v krajevnih uradih že opazno velik, do 60-odstoten, pričakovati pa je še nadaljnje nižanje obsega dela. pisek iz rojstne matične knjige, ampak ga lahko dvigne na UE v Ljubljani. Vsi podatki so torej spravljeni v centralni evidenci, kar avtomatično pomeni zmanjšanje obsega dela, predvsem za krajevne urade, saj so dosegljivi na vseh UE po Sloveniji. Poleg tega je ta zakon ukinil matična območja, ki so bila prej določena po krajevnih uradih. Namesto tega je zdaj UE ena matična enota. Krajevnim uradom tako ostaja praviloma le še vnos podatkov v matične knjige. Za stranke je takšen način seveda ugodnejši, za nas pa pomeni krčenje zaposlenih in dela.« Zvonjenje po toči? V času sprejemanja omenjenega zakona je, kot pravi Grah, edino takratni poslanec in žetalski župan Anton Butolen razumel, kakšne posledice dejansko prinaša: »Takrat sva skupaj pripravila amandma v smislu, da bi se ta zadeva prenesla v t. i. preneseni delokrog občin. To pomeni, da bi v Sloveniji uvedli isti način dela kot npr. v Avstriji, kjer občine opravljajo naloge za državo in ne obratno, ali povedano drugače, da bi občinski delavci opravljali tudi naloge krajevnih uradov! Ko je bil ta amandma vložen, so bile vse politične stranke proti, in to že na odboru za notranjo politiko, kar pomeni, da sploh ni prišlo do obravnave v DZ. Eno je torej ravnanje županov, ko se zakoni sprejemajo, drugo pa je sedanje zvonjenje po toči. Če bi se ta amandma realiziral, bi občani vse te zadeve uredili na občini, mi pa ne bi imeli težav z obsegom dela zaposlenih. Občinske delavce oziroma naloge iz naslova prenesenega delokroga namreč plača država. Zdaj imamo pa z novim zakonom uzakonjeno čisto državno pristojnost, ukinitev matičnih območij in enotno državno evidenco.« Posledice pa so takšne, kot se zdaj dogajajo. In tudi morebitno izsiljevanje ali prikrite grožnje, da bodo občine za pisarne krajevnih uradov začele obračunavati najemnino ptujski UE, če se bo obseg dela še zmanjševal, ne morejo rešiti ničesar: Metod Grah pravi, da si najemnine nikakor ne morejo privoščiti: »Če bodo dani takšni pogoji, potem teh uradov pač ne bo več, zaposleni pa bodo ostali brez službe. Pisarne so bile namreč dane v brezplačno uporabo, saj je bil to pogoj, da občina sploh lahko ima svoj urad. Najemnih pogodb ne bomo sklepali pod nobenim pogojem, ker ni denarja za kaj takega!« Že danes ukinitev vsaj devetih krajevnih uradov? V zvezi z vso problematiko pa Grah opozarja še na eno zadevo: »Že nekaj časa imamo predpisan pravilnik o merilih za organiziranje krajevnih uradov. Ta točno pravi, da se krajevni uradi organizirajo tam, kjer se javnim uslužbencem lahko zagotovi osemurni delovnik in 40-urni delovni teden, ki je po vsebini in obsegu primerljiv z delom na UE. Mi smo te primerjave opravljali in že nekaj let ugotavljamo, da je v krajevni uradih v občinah z manj kot 3000 prebivalci delovna zaposlenost javnega uslužbenca trikrat manjša kot delavca na UE. Ampak s tem podatkom javno nismo mogli operirati, ker to takoj postane politično vprašanje, župani takoj kličejo ministra in vplivajo na njega, da se ne ukrepa, po drugi strani pa minister od nas zahteva, da spoštujemo vse izdane predpise.« Po opravljeni statistiki je padec obsega dela v krajevnih uradih zaradi novih postopkov, avtomatizacije, centralizacije in zakonodaje že opazno velik, do 60-odsto-ten, pričakovati pa je še nadaljnje nižanje obsega dela. »Če bi popolnoma upoštevali zakon in pravilnik, bi morali pravzaprav že ukiniti devet od petnajstih krajevnih uradov! Ampak to ne gre, spet bi nastal politični problem. Po drugi strani, recimo, Žeta-le in Zavrč nikoli ne moreta dosegati določenega pogoja, ukinitev urada pa bi bila nesmiselna zaradi oddaljenosti,« še pojasnjuje načelnik Grah. Vsaj zaenkrat. Nadaljnja, dolgoročna usoda obstoja krajevnih uradov pa je hudo vprašljiva. Foto: SM Foto: SM MO Ptuj • Trendi varnostnih pojavov Policija tudi na jezero Na 29. seji sveta MO Ptuj so se svetniki seznanili tudi z informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju mestne občine Ptuj v lanskem letu. Kot je povedal komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt, je predstavljanje polletnih in letnih informacij varnostnih trendov postalo že stalna praksa. S tem se želijo nekoliko približati lokalnim skupnostim, ljudi dejansko informirati, kaj se dogaja na tem področju. Gre le za informacijo, je še dodal, ker o svojem delu v obliki poročila niso dolžni poročati lokalni skupnosti. Pri delu so sledili temeljnemu cilju - služiti ljudem, zagotovili so jim visoko stopnjo varnosti. Velik poudarek so v lanskem letu namenili tudi preventivni dejavnosti in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, zlasti še v MO Ptuj, Hajdina, Kidričevo in Markovci. V teh skupnostih so ustanovljeni tudi varnostni sosveti. Iz informacije je razvidno, da so kazniva dejanja v porastu, porast pa je le posledica drugačnega pristopa pri samem evidentiranju in načinu dela. Na področju kriminalitete prevladuje premoženjska kriminaliteta. Še vedno je preveč vlomov, tatvin in raznih poškodovanj tuje stvari. Ocenjujejo pa, da se je stanje na področju javnega reda in miru in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja v primerjavi z letom 2003 nekoliko izboljšalo. Število tovrstnih kršitev se je brez upoštevanja izrečenih denarnih kazni zmanjšalo za več kot 8 odstotkov. Čeprav sta se lani zgodili dve prometni nesreči manj kot leta 2003, so posledice enake. Vseh nesreč je bilo 833. V prometnih nesrečah na območju mestne občine Ptuj sta lani umrla dva človeka, tako kot v letu Foto: Črtomir Goznik 2003. Oba v Maistrovi ulici na Ptuju, ki je dejansko kritična točka. Prometnih nesreč, v katerih so nastale telesne poškodbe, je bilo za 8 odstotkov več kot v letu 2003, hudo telesno poškodovanih pa za 19 odstotkov več. Kršiteljem cestno-prometnih predpisov je bilo na območju MO Ptuj izrečenih 4179 denarnih kazni ali kar za 23 odstotkov manj kot v letu 2003. Na področju javnega reda in miru so predvsem moteči pretepi na javnem kraju in vandalizem. Orožje so zasegli v 12 primerih, droge kot prekršek ali nedovoljeno posest pa so obravnavali v 38 primerih ali v 16 več kot v letu 2003. V porastu je tudi mladinska kriminaliteta. Kaznivih dejanj organizirane kriminalitete na območju MO Ptuj niso obravnavali, čeprav je bilo samostojno storjenih več tovrstnih dejanj, ki pa jih ni mogoče uvrstiti v kategorijo organizirane kriminalitete. Na območju MO Ptuj je PP Ptuj v lanskem letu obravnavala šest samomorov. Delovnih nesreč je bilo šest, dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, tri lahko, ena pa je bila brez poškodb. Na delo policistov PP Ptuj je bilo v lanskem letu podanih 12 pritožb, ki so jih obravnavali skladno z navodilom za reševanje pritožb, zoper tri policiste so bili uvedeni disciplinski postopki, v enem primeru pa je bil policist kaznovan z 20-odstotnim odtegljajem osebnega dohodka. Nekaj svetnikov je imelo za komandirja PP Ptuj Darka Naj-virta nekaj konkretnih vprašanj. Miran Senear (LDS) se je zanimal za podatke glede števila vlomov, ki v gradivu niso zajeti, Policijska postaja jih lahko dostavi preko varnostnega sosveta, kjer se določene zadeve s področja pojava varnostnih trendov tudi bolj podrobno obravnavajo. Emil Mesarič (LDS) pa v informaciji pogreša podatke glede plovnosti na reki Dravi, ki je problem, policija pa se premalo vključuje v izvajanje reda na Ptujskem jezeru in reki Dravi. V odgovoru je Darko Najvirt pojasnil, da PP Ptuj za to ni tehnično opremljena, saj nima nobenega čolna za te namene. En čoln imajo v Mariboru, lani so ga dvakrat ali trikrat uspeli dobiti na Ptuj, da so lahko opravljali kontrolo in nadzor policisti, ki imajo izpit za voznika čolnov. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je k temu dodal, da bi PP Ptuj bilo potrebno omogočiti, da nadzor nad jezerom ureja s potrebnimi kadri in potrebno infrastrukturo glede na to, da je Ptuj na podlagi vladne uredbe dobil status kopenskega pristanišča. MG MČ Jezero • Športna igrišča v Budini in Spuhlji Do igrisč po etapah V pogodbi za Gajke, sklenjeni med MO Ptuj in MČ Jezero, je mestna občina Ptuj dolžna urediti tudi dve športni igrišči, eno v Budini - Brstje, drugo v Spuhlji. O tem, kako daleč je izpolnjevanje pogodbe za ta del, so razpravljali na 36. seji sveta MČ Jezero, ki je bila 16. maja. in garderobami. Vrednost tega igrišča je sedem milijonov tolarjev. V odbor za izgradnjo igrišča so 16. maja imenovali še Marjana Janžekoviča, Črta Rosiča in Aleša Vrabla, že prej pa sta bila v odbor imenovana Janko Čuš in Marija Cvetko. Tudi za dokončno ureditev igrišča v Spuhlji, veliko je okrog enega hektarja, bodo potrebovali lokacijski načrt, ki ga bo mogoče sprejeti šele leta 2007, zato bodo iskali druge možnosti glede dokončne ureditve igrišča, skladno z možnostmi. Za igrišče v Spuhlji, je povedal predsednik sveta Edvard Strelec, je parcela že odkupljena. V pripravi pa je odkup zemljišča za dovozno cesto, pogodba je že pripravljena, potrebno pa jo bo dopolniti z nekateri zahtevami prodajalca, ki pa niso sporne. Vrednost tega igrišča, na katerem bodo tudi zgradili objekt z garderobami in sanitarijami, je 10 milijonov tolarjev. Ker parcela leži na območju, ki ni gradbeni okoliš, spremembe bo mogoče uveljaviti šele čez dve leti, bodo začetna dela opravili v okviru priglasitve-nih del. Letos ga bodo ogradili, uredili drenažni jarek, dovozno cesto in parkirišča. MG V Budini Brstje je parcela definirana, športno igrišče bodo uredili ob potoku Rogoznica. Odkupiti jo je potrebno v najkrajšem času, najpozneje pa v roku treh tednov. Tudi možnost dostopa do te parcele se mora urediti v najkrajšem možnem času, kot začasni dostop bi lahko koristili cesto ob kroni potoka Rogoznica. Člani sveta pa tudi želijo v najkrajšem času izvedeti, kaj se bo še lahko naredilo v tem letu na tem igrišču. Na podlagi lokacijske informacije je možno urediti travnate površine, postaviti del ograje in gole. Za dokončno ureditev igrišča pa je potrebno pripraviti lokacijski načrt, s katerim bo določen tudi dostop do igrišča. Marija Cvetko, sicer tudi članica sveta četrti Jezero, je že na 1. redni seji odbora za izgradnjo igrišča Budina - Brstje vztrajala, da se igrišče uredi do 1. julija letos, sicer se bo ponovno odprlo aktualno vprašanje o zaprtju Gajk. V Budini - Brstje naj bi uredili asfaltno igrišče in spremljajoči objekt s sanitarijami Zaupali ste nam doma - zdaj Je na vrsti še svet. KD Prvi izbor. "iJ vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniSkih skladov, s katerim upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o.. Celovška cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri >«eh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na soletnih straneh www.kd-group.si, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih patudizadnje objavljeno polletno in letno poročilo. Vlagatelj bo Imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo. KD ln, sir, in Ane r«J. rla.J:«.voro, îiin.ict. j-. roj UolSok, it3!i,vil iiiijsaJnjj v r ot'.-.i.!arc51i,-biiQ;, a j ■fcebnl Tifjiisi srcdn.1= iSibt, p.at™, l.,s2 toiansrujavl.n Pfiesanl, tomis, na oiien ojisu ir.,a ,tvo siOilint fitrlt, ^./Jio T C n ÔJ. -J J-3ln,_ r.jcn 5.Î,1313 v ïastrebcin; .r.zs) »b^in tudent Kcr^, arcE Ptuj, -set,,! plavi nM.-j aani, pouiMfjsts'.-. ofc -.-Jvr oil aivo, OOï-i nnjilj;».! ;,,rv.3' r^vol Josip, ats nahujaïalo moiico, da JC rtlist«- prrp9V-ei iL-ig s-.bir^la „a elavnOL, trf.^ v J-juto^i,,™, tov = te strcijali ii n, .lauđiropitjo too oblastnim Zasl=aua=t= I-Ai iolilrta po „tmi, o i.-i&tl tUdI -pn i 154 in Incnm-n- n.-j so irctiratL- in sti'nÔLii-iio nrođvođota sros'icm naíĎlstvj, Erís)íl nauslnik; ťie iatojniSfc.u asatna poUolJe v r ;; 'J wai sswiím fiw 2:s a KtSíitJÍEffiO ■ iiríi 7. ty Foto: (ZAP, MOP, šk. 281, dok. 1452/35) Na ljutomerskem shodu združenih protifašističnih sii 1. septembra 1935 je prišio do Itrvavega incidenta. Obiasti so za izgred obdoižiie li V začetku drugega polčasa so domačini zamudili štiri stoodstotne priložnosti in bili enostavno nevarnejši. 70. minuta pa je prinesla prvo razburljivo situacijo v samem finišu srečanja. Dolga žoga je prišla v domačem kazenskem prostoru do Gorinška, ki ga je zrušil Ilič in tokrat slabi sodnik skomina je pokazal na belo točko. Priložnost za skok na drugo mesto na lestvici strelcev je zamudil Sead Zilič, ki je sicer dobro meril, vendar je domači vratar Nemec žogo odbil v levi vratnik, odkoder se mu je odbila v naročje. Ob tem prekršku so domačini ostali brez Iliča, ki je dobil rdeči karton. Dve minuti kasneje pa je za izenačenje poskrbel izkušeni Težački, štiri minute kasneje pa so dravaši povedli po odlični akciji Grižoniča in Ziliča, ki je lepo podal do Preaca, ta pa je žogo zabil za hrbet domačega vratarja. Šest minut pred koncem pa si je sodnik Skomina enostavno izmislil enajstmetrovko za domače, ki so darilo izkoristili in rezultat izenačili. Zadnji pritisk gostov pa ni bil uspešen in tako so Domžalča-ni srečno prišli do točke. Fntn- nrtnmir fínynik Marko Grižonič (levo, modri dres, Drava Ptuj) in soigralci bodo o končni uvrstitvi v 1. SNL odločili na zadnji tekmi sezone: z zmago proti neposrednemu tekmecu Primorju bi si priborili možnost igranja v pokalu Intertoto, z neodločenim izidom ali porazom pa bodo ostali na 5. mestu. V Intertoto pokal preko Primorja V zadnjem dejanju v 1. SNL, Ligi za prvaka, morajo nogometaši Drave premagati ekipo ajdovskega Primorja. Tekma na Ptuju v soboto bo odločala o nastopu v Inter-toto pokalu. Oba tekmeca pa ciljata na isto, saj se zavedata, da zmaga prinaša tudi nekaj denarja. Po zaključnem dejanju bo sledila plava noč Drave pred Mestni hišo. Če bo Drava igrala tako, kot je v Domžalah, potem ne bi smeli imeti težav. Zal pa domači ne bodo mogli računati na prvega strelca Seada Ziliča, ki je bil najbolj »tepen igralec« Drave in mogoče po neumnosti prejel rumeni karton, ki mu preprečuje nastop v tem pomembnem srečanju. Ravno tako se bo poznala odsotnost izkušenega Nedžada Alibabiča, ki je dobil močan udarec v stegensko mišico. Še od prej pa je na listi poškodovanih Mitja Emeršič. V začetno enajsterico se vrača Aljaž Zajc. »V zadnjem srečanju in slovesu od minule uspešne sezone bomo naredili vse, da bi končno uspeli premagati favorizirano ajdovsko Primorje. Vse nevšečnosti bomo pozabili ob uspehu in zakaj ravno mi ne bi bili tisti, ki bi se veselili,« je pred srečanjem dejal uspešni trener Drave Srečko Lušič DRAVA: Dabanovič, Lun-der, Grižonič, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Korez, Čeh, Gorinšek, Ljubanič. REZERVNA KLOP: Štelcer, Petek, Toplak, Preac. Danilo Klainšek Nogomet • 2. SNL Odlično« za Izolo » 2. SNL REZULTATI 31. KROGA: Aluminij - Izola Argeta 5:2 (2:1), Nafta - Rudar Velenje 1:1 (0:0), Dravinja - Svoboda 2:1 (1:0), Livar - Koroška Dravograd 1:1 (0:0), Krško - Supernova Triglav 0:0. Srečanje Factor - Šmartno je bilo odigrano včeraj. 1. NAFTA 31 19 9 3 65:27 66 2. RUDAR (V) 31 21 3 7 70:36 66 3. DRAVINJA 31 18 4 9 43:30 58 4. SVOBODA 31 17 6 8 50:32 57 5. DRAVOGRAD 31 14 9 8 54:42 51 6. LIVAR 31 15 4 12 47:34 49 7. ALUMINIJ 31 12 5 14 57:50 41 8. SUPER. TRIGLAV31 10 10 11 44:38 40 9. FACTOR 30 11 2 17 45:54 35 10. KRŠKO 31 10 5 16 45:56 35 11. IZOLA ARGETA 31 4 6 21 23:67 18 12. ŠMARTNO -3 30 2 1 27 23:97 4 Aluminij - Izola Argeta 5:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Batista (20), 1:1 Rozman (31), 2:1 Sagadin (36), 2:2 Čauševič (60) 3:2 Rozman (64), 4:2 Ozim (67 z 11-m), 5:2 Kelenc (90). ALUMINIJ: Strelec, Saga-din, Topolovec, Golob, Pekez, Ozim (od 72. Kokot), Čeh, Rozman (od 62. Emeršič), Repina (od 62. Kelenc), Don-čec, Fridauer. Trener: Miran Emeršič. Ze v prvih minutah je Čeh slabo streljal na vrata Paala, nekaj zatem pa se je izkazal domači vratar Strelec, ki je močan strel Čauševiča odbil v polje. Fridauerjevi priložnosti: lep strel tik nad stativo in nato strel v roke vratarja Paala. Da so gostje prišli pre-poceni v vodstvo, gre krivda Pekezu, ki je dovolil Batisti, da je zatresel domačo mrežo. Prodor Fridauerja po levi strani in lepi podaji je Rozma- nu omogočil zadetek, nekaj zatem po podobni situaciji se je znašel v kazenskem prostoru gostov obrambni igralec Sagadin in dosegel vodstvo. Po odmoru so zaradi nepazljivosti domače obrambe gostje izenačili. Gostitelji so nato ponovno zaigrali bolj zbrano, nenehni napadi so rodili uspeh, saj je zadel Rozman. Po prekršku vratarja gostov nad Rozmanom je sodnik brez razmišljanja dosodil 11-metrovko, ki jo je Ozim realiziral. Ob številnih priložnostih domačih napadalcev je goste reševal vratar Paal in šele v zadnji minuti je Kelenc dosegel zadetek in postavil končni rezultat. Dopadljivo fair igro je odlično sodil sodnik T. Horvat iz Ljubljane pred približno 100 gledalci, ki so zadovoljni zapuščali stadion Aluminija. anc Sebastian Golob (Aluminii) Piše • Uroš Krstič Sezona »nemrem vervati « f ^ • Foto: Črtomir Goznik »Glavno delo« so rokometaši Ormoža opravili v četrtfinalu, ko so izločili slovenjgraški Prevent. Še druga sezona v družbi najboljših je za Ormožani. Sezona 2004/05 bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino rokometnega kluba Jeruzalem Ormož, kjer so ormoški vinarji presenetljivo, ampak povsem zasluženo osvojili bron in se uvrstili v evropski pokal EHF. Državni prvaki, trinajstič v samostojni Sloveniji, so zasluženo postali Celjani. Pika na i letošnje rokometne sezone bo to soboto in nedeljo v Hrpeljah, kjer bo potekal zaključni turnir pokala Slovenije. Para pol-finala sta zelo zanimiva: Celje - Gorenje in Gold Club - Termo. Prvi del sezone so igralci mladega stratega Saše Prapotnika odigrali odlično in končali na delitvi tretjega mesta z Gorenjem. V spomladanskem delu je sledil padec na sedmo mesto in v končnici spet dvig forme v pravem času na visok nivo. Previsok za Prevent in Termo. V končnici bodo tekme proti Preven-tu, Gorenju in Termu ostale v večnem spominu. V glavi se mi kar naprej vrti in vrti slika iz Slovenj Gradca. Kakšna tekma, kakšno vzdušje, kakšno veselje, nepozabno... in zato iskrena hvala ormoškim rokometašem za »nemrem vervati« sezono, ki sojo priredili številnim ljubiteljem rokometa (na treh tekmah končnice seje v »Fort Hardek« nagnetlo blizu 3000gledalcev). Hvala! Bronasti fantje Dotaknimo se bronastih ormoških fantov. Gregor Čudič je po ocenah v rednem delu prvenstva postal drugi vratar lige, takoj za La-pajnetom. Glede na nastope »Čuda« v končnici pa je jasno, da je Celjan zrasel v enega najboljših vratarjev Slovenije. Drugi vratar jeruzalemčkov Maks Dogša je v tej sezoni postal specialist za sedemmetrovke, poleg odličnega Čudiča pa je Dogša dobil malo priložnosti, slednje je dobro izkoristil. Odlična sezona je za Alešema, Belšakom in Mesar-cem, ki sta se odlično dopolnjevala na poziciji levega zunanjega. Igralca s številnimi prvoligaškimi izkušnjami, ki sta jih izredno izkoristila. Smo že pri Davidu Koražiji. Peti strelec lige. V končnici je »Daco« v petih tekmah zadel kar 45-krat mrežo Jelena, Imperla, Podpečana, Prošta, Bitežnika in Kešeta. Odhaja! To je povsem jasno! Kam? Bomo videli! Na drugem krilu sta se skozi sezono bolj ali manj uspešno dopolnjevala Horvata, Mitja in Dejan. Težke tekme so dokazale, da so še prav na poziciji levega krila največje rezerve rokometašev Jeruzalema. Vlogo organizatorja igre sta uspešno izpolnjevala velika prijatelja na igrišču in izven njega Marko Bezjak in Bojan Čudič. »Marč« je še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši mladi igralec Slovenije. Čaka ga naporno poletje in avgusta 15. SP na Madžarskem za mladince. Čas za novo medaljo?! Spet bo skozi celo leto zbral okrog 80 nastopov, le da se ga poškodbe usmilijo. »Hugo«, mlajši od Ču-dičev, je eden izmed najboljših osmih igralcev, igralcev, ki prihajajo s klopi. V zunanji liniji nam preostane le še Velenjčan posojen iz Gorenja, Aljoša Štefanič. Igralec, ki je dal velik doprinos bronu. »Ličinka« je sposoben še več. Odhaja iz Ormoža. Težko nalogo na črti šestih metrov so opravljali Darjan Iva-nuša, Mladen Grabovac, Klemen Kosaber. Ivanuša je na odlični poti, da postane velik igralec, kajti poleg igre v napadu spada med najboljše obrambne igralce lige. Grabovac se je na tekmi s Termom poslovil od aktivnega igranja. V tem trenutku, ko pišem te vrstice, pa je »Ero« že postal predsednik rokometnega kluba v Ormožu. Kosaber, bivši mladinski reprezentant, je eden redkih, ki so razočarali v tej bronasti sezoni. Za konec nam ostanejo »jekleni možje«, Alan Potočnjak in Gregor Grizolt. Obramba Ormožanov je »glavni krivec«, da so pred Ormožani orožje položili Gorenje, Termo, Prevent, Gold Club, Trimo, Cimos, Rudar, Adria, SVIŠ, Prule 67. Pred Ormožani je ena najtežjih in najpomembnejših sezon 2005/06 v zgodovini kluba. Zdaj bo potrebno še bolj zavihati rokave ter poskušati novo sezono uspešno in mirno speljati - tako v prvenstvu kot v Evropi. Nogomet • Polfinale pokala Slovenije Mladinci Aluminija v finalu pokala Aluminij - Publikum 3:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Barkovič (49), 0:2 Perpar (19), 1:2 Ke-lenc (21), 2:2 Gorani (50), 3.2 Gorani (55) ALUMINIJ: Rozman, Jus, Ducman, Fruk, Mlinarič, R. Marinič (od 75. Gajšek), Emeršič (od 79. M. Marinič), Kelenc, Gorani (od 71. Toplak), Dugolin, Šimenko (od 88. Breg). Trener: Bojan Špe-honja. Mladinci Aluminija so v polfinalnem pokalnem srečanju v mladinski konkurenci premagali ekipo celjskega CMC Publikuma in se uvrstili v veliki finale. S tesno, a zasluženo zmago so samo potrdili usmeritve kluba ter predvsem dobrega dela v mlajših selekcijah kluba. Gostje iz mesta ob Savinji so že v 19. minuti vodili z dvema zadetkoma prednosti in nič kaj rožnato ni izgledalo za mlade Kidričane. Zadetek Dorisa Kelenca v prvem polčasu jih je vrnil med žive. Glede na vse, kar se je dogajalo v drugem polčasu, pa lahko mirno zapišemo, da bi morala biti razlika v korist mladincev Aluminija višja. Samo pet minut igre je bilo dovolj za preobrnitev rezultata, nato pa so sledile še številne priložnosti, pa udarec v prečnik itd. Zmaga je zaslužena in uvrstitev v finale slovenskega mladinskega pokala je ena boljših uvrstitev klubov z našega področja. Danilo Klajnšek Rokomet Prve spremembe v Ormožu Rokometni klub Jeruzalem Ormož v zadnjem času tako ali drugače poskrbi, da je rokomet glavna tema tega malega mesta ob Dravi. Veselje ob zgodovinskem uspehu in bronu ormoških rokometašev v samem Ormožu še ne mineva. V tem tednu pa je duhove buril ponedeljkov izredni občni zbor, ki ga je sklical predsednik Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož Miroslav Hanželič. Skoraj triurna razprava, ki se je zataknila že pri sprejetju dnevnega reda, je dobila končni epilog, kjer so Ormožani dobili novega predsednika, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Starega predsednika Miroslava Hanželiča, ki je nepreklicno odstopil, je na presenečenje ali ne 84 prisotnih članov (klub šteje 267 članov) zamenjal dosedanji kapetan Mladen Grabovac, ki je s tem zaključil svojo rokometno pot. Poleg novega predsednika, ki je bil izvoljen z veliko večino, so udeleženci občnega zbora potrdili tudi novi upravni, nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo. »Pred mano in upravnim odborom je velik izziv in s tem tudi velika odgovornost, ki so jo pred nas postavili igralci in vsi tisti, ki so mojo kandidaturo podprli. Z upravo bomo zavihali rokave in poskušali zagotoviti vsa potrebna sredstva za novo sezono, ki bo evropska. Prvo pravo potezo sem potegnil s tem, da sem se poslovil od aktivnega igranja. V prihodnosti pa želimo ohraniti jedro letošnje ekipe in jo mogoče celo okrepiti. Treba se bo posvetiti tudi delu z najmlajšimi in ponovno na pravih temeljih zgraditi rokometno šolo. Potrebno bo tudi sanirati dolg, ki je ostal,« je po potrditvi izvolitve dejal v svojem prvem nagovoru novi predsednik kluba Mladen Grabovac. Zdaj že nekdanji predsednik Miroslav Hanželič, kateremu se očita slabo sodelovanje z igralci, se je nepreklicno umaknil z mesta Mladen Grabovac, novi predsednik RK Jeruzalem Ormož predsednika in iz upravnega odbora. Hanželič, ki je postal glede na rezultate ekipe najuspešnejši predsednik v zgodovini kluba, je povedal: »Z dvignjeno glavo zapuščam klub, ki ga nekateri želijo sedaj na višku uničiti. Klub zapuščam zaradi dela in peticij v klubu proti meni. Zmeraj se je delalo proti meni. V klubu je delovala tudi »vlada v senci« in tega kot predsednik kluba ne morem dovoliti. Take stvari se lahko zgodijo le v Ormožu. « Med drugimi je spregovoril tudi Silvo Žižek, direktor glavnega sponzorja ormoških ro-kometašev Jeruzalema: »Zelo sem zadovoljen z letošnjim rezultatom kluba. Čestital bi igralcem, trenerju Saši Pra-potniku. Še naprej je potrebno Ormožanom omogočiti vrhunske športne dogodke, ki bodo polnili športno dvorano na Hardeku. Sodelovanje s predsednikom Hanželi-čem je bilo korektno in tudi predsedniku je treba dati priznanje za dosežene rezultate. Od nove uprave pričakujem obisk in predstavitev planov za sezono 2005/06 in takrat se bomo dogovorili o novem sodelovanju naše družbe in ormoških rokometašev. O umiku naše družbe iz rokometa tako ni govora.« Tudi trener Saša Prapotnik je v nadaljevanju razprave podal svoje mnenje: »Zahvalil bi se upravi, sponzorjem, igralcem za nepozabno sezono. Izpostavil pa bi težave z mladimi, kjer smo se Ormo-žani dotaknili dna. Glede načrtov v sezoni 2005/06 še ne morem danes govoriti, ker še ne vem, s kakšnim kadrom bomo razpolagali v novi sezoni. Upam, da bo novo vodstvo uspelo zagotoviti dovolj finančnih sredstev za miren potek novega prvenstva in sodelovanja v pokalu EHF.« Po teh besedah je lahko predvidevamo, da bo tudi v novi sezoni na klopi ormoških vinarjev sedel Saša Prapotnik, ki tudi pri članski ekipi nadaljuje z vrhunskimi rezultati na državni ravni. Med prisotnimi je bilo veliko govora o (ne)delu z mlajšimi selekcijam, a podobnih diskusij je bilo že veliko na prejšnjih občnih zborih minula leta, ki pa žal niso padle na plodna tla. Zadnji čas je, da se pri delu z mladimi zavihajo rokavi, saj je že zdaj nastala velika luknja, ki bo v prihodnosti lahko še drago stala Ormožane. Pred Ormožani je torej pestro poletje. Z novim predsednikom je zapihal nov, svež veter, ki bo upamo, ormoško ladjo mirno pripeljal skozi viharno sezono 2005/06. Uroš Krstič Strelstvo • Zanimiva skupščina SZS Gorazd Maloič novi predsednik SZS! V torek je v Ljubljani potekala redna štiriletna volilna skupščina Strelske zveze Slovenije, ki je bila zaznamovana z reformističnimi idejami večine predstavnikov regij, ki so po vseh neprijetnih izkušnjah v preteklih dvanajstih letih, zahtevali spremembo vodstva krovne organizacije. Nezadovoljstvo delegatov z dosedanjim vodenjem SZS se je pokazalo pri izbiri novega predsednika, kjer je Gorazd Maloič, sedanji predsednik strelskega društva Kidričevo, dobil podporo večine delegatov in tako postal novi predsednik SZS. Njegov protikandidat in sedaj že bivši predsednik SZS Janez Slapar mu je nudil dostojen odpor, kajti razmerje glasov je na koncu Foto: Simeon Gone Kidričan Gorazd Maloič, novi predsednik Strelske zveze Slovenije pokazalo tesnih 15:10 za Go-razda Maloiča. Novi podpredsednik SZS je postal Zoro Oražem, predsednik SD Portorož. V devetčlansko predsedstvo je bil na predlog podravske regije izvoljen še Ljubo Germič. Podravska regija bo imela svoje predstavnike tudi v nadzornem odboru, v katerega je bil izvoljen Franjo Lavrenčič, in disciplinskem razsodišču, kjer bo deloval Simeon Gonc. Novega predsednika sedaj čaka še zahtevno formiranje stro-kovno-tehnične, kadrovsko-organizacijske, trenerske in sodniške komisije. Pogovor z novim predsednikom SZS Gorazdom Maloičem sledi v eni od prihodnjih številk Štajerskega tednika. Simeon Gonc Odbojka • ZOK Ptuj V eni sezoni »od pekla do raja« Braslovče - ŽOK Ptuj 2:3 (20, 24, -19, -21, -12) Ptuj: Cvirn, Lorber, Robič, Draškovič, Vidovič, Bilano-vić, Veršec, Mahorič, Kos Ptujčanke so v zadnjem krogu prvenstva na gostovanju v Braslovčah na tekmi, ki ni več odločala o ničemer, še enkrat zmagale. S šestimi zmagami v miniligi so zasluženo na vrhu razpredelnice, s tem pa so si zagotovile igranje v 2. DOL za ženske v naslednji sezoni. Drugo mesto, ki prav tako zagotavlja obstanek v ligi, je pripadlo mladim Ljubljančankam, ki so v tekmi neposrednih tekmic sicer izgubile, vendar so s točko prednosti prehitele ekipo Broline Kamnik. Le-ta kot tudi ekipa Braslovč bosta v naslednji sezoni ponovno igrali v 3. ligi. Ptujčanke so po izpadu iz prve lige po lanski sezoni tudi letošnje prvenstvo pričele katastrofalno, saj so prvih deset tekem gladko izgubile. Po odhodu Ukrajinke Ane Kutsay v Ljutomer so ostali brez okrepitev, Mariborčanki Katja Robič in Nuša Dra- Športne novice Miha Vantur na najvišju stopnički (v sredini) škovič, ki sta poleti okrepili moštvo, sta bili premalo, da bi zelo mlade igralke zmagovale. Odlična poteza uprave kluba je bila, ko so na Ptuju angažirali Sergejo Lorber, eno najboljših slovenskih odbojkaric vseh časov, ki je sedla tudi na trenersko klop. Takrat sta igralsko zasedbo še dodatno okrepili Anja Cvirn in Polona Veršec, ki sta prišli iz mariborskega prvoligaša. Drugi sistem dela, mnogo svežine in začetnega elana je hitro odneslo črne oblake iznad ptujskega drugoligaša, saj so se zmage začele vrstiti ena za drugo, padla sta »skalpa« četrto- in petouvrščene ekipe Kočevja in Šempetra, na Ptuju pa se je navsezadnje začela igrati zelo atraktivna odbojka. Ptujčanke so osvojile 9. mesto v prvenstvu, s sobotno vred so nanizale kar 12 zaporednih zmag, letos so bile poražene le trikrat, končno razmerje sezone je 15:13. Statistika ne pove mnogo o realnem stanju v klubu, saj smo videli dva popolnoma različna dela sezone, različna kot dan in noč ali kot pekel in raj. Končna lestvica minilige: 1. ŽOK Ptuj 17 točk, 2. Ljubljana 9, 3. Broline Kamnik 8, 4. Braslovče 2. Uroš Gramc Maja Bilanovič, prihodnost ptujske odbojke Foto: Uroš Gramc Kolesarstvo • Odličen začetek sezone za KK Bike ek-Haloze Kolesarska sezona je v polnem teku tudi za kolesarje KK Bike EK Haloze, ki nastopajo na rekreativnih dirkah za pokal Slovenije. V sezoni, ki se je začela konec aprila, so dosegli nekaj zelo lepih rezultatov, prvo ime kluba pa je 26-letni Makolčan Miha Vantur, lanski zmagovalec državnega prvenstva v kronometru, ki je tudi letos že dosegel prvo zmago. Vantur je bil odličen že na uvodni cestni dirki sezone v Domžalah, ko je dosegel 4. mesto. V začetku maja je bil v programu prvi kronometer, v dolžini 10 km, tekma se je odvijala v okolici Ljubljane. Kolesarji ptujskega rekreativnega kluba so dosegli zelo lep ekipni uspeh: Vantur je v svoji kategoriji (Masters C) s povprečno hitrostjo nad 45 km/h zmagal, Iztok Robič, Andreja Bezjak in Natalija Ver-šič so osvojili drugo mesto, Zvonko Hasemali pa je bil prav tako v svoji kategoriji peti. Prejšnjo nedeljo je bilo ekipno tekmovanje v vzponu na Bukovo goro, dobro formo, ki so jo ptujski rekreativci pokazali na prejšnji dirki, so tokrat vnovčili s tretjim mestom v ekipni konkurenci. K ekipnemu rezultatu je največ dodal Miha Vantur, ki je v svoji kategoriji ponovno stopil na najvišjo stopničko, Zvonko Hasemali, Iztok Robič ter Andreja Bezjak in Natalija Veršič iz ženskega dela ekipe pa so osvojili tretje mesto. V nedeljo je na kronometru v Kamniški Bistrici Vantur letošnjim odličnim rezultatom dodal še drugo mesto. Po sobotni dirki v Mariboru čaka rekreativce kratek premor, nato pa 12. junija državno prvenstvo v kronometru v Škofji Loki ter državno cestno prvenstvo v Lukovici teden dni kasneje. UG Tenis V soboto, 21. maja, je bil v Tenis centru Luka odigran drugi turnir (v seriji štirih) v kategoriji moški nad trideset let. V lepem vremenu se je zbralo 29 igralcev, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu. Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer sta se v finale uvrstila Tomi Artenjak in Fredi Kolarič. V lepem in dramatičnem dvoboju je slavil Kolarič z rezultatom 9:8. V glavnem turnirju pa je zasluženo zmagal Davorin Gunčer, ki je v finalu premagal Bojana Kocjana. Foto: zs Seniorke iz Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart ter trenerja Anita in Leon Omerzu in twirleric. Twirling plesni in mažoretni klub Lenart je skupno osvojil kar deset prvih mest, osem drugih, dve tretji, dve četrti mesti in po eno peto, šesto in sedmo mesto. V kategoriji osnove korakanja je 21 deklet osvojilo pet zlatih, 11 srebrnih in štiri bronaste paličice ter ena priznanje. Lenarčanke so med posamezniki v kategoriji Solo, začetni nivo D, v konkurenci 21 tekmovalk osvojile: 1. mesto Maxima Emeršič, 3. Sara Majer, 4. Tjaša Hojnik in 5. Anja Vantur. V kategoriji Dance twirl, začetni nivo D, kadeti, je v konkurenci 28 tekmovalk slavila Tjaša Hojnik pred Maxime Emeršič. V kategoriji Solo, srednji nivo C, kadeti, je drugo mesto osvojila Nina Brecelj. V Dance twirl, srednji nivo C, kadeti, je slavila Nina Brecelj pred Mihaelo Polanec. V kategoriji Solo, srednji nivo C, junior, in v kategoriji Dance twirl, srednji nivo C, junior, je slavila Barbara Vuzem. V kategoriji Dance twirl, srednji nivo C, senior, je zmagala Lea Vuzem pred Polono Muršec. V kategoriji Solo, napredni nivo B, kadeti, je drugo mesto osvojila Mihaela Polanec, v Solo, napredni nivo B, seniorji, je slavila Petra Rokavec pred Tadejo Bračko in Leo Vuzem. V kategoriji Dance twirl, napredni nivo B, je prvo mesto osvojila Tadeja Bračko pred Petro Rokavec. Pri parih, srednji C-nivo, juniorji, sta slavili Mihaela Polanec in Barbara Vuzem. Pri skupinah so v nivoju C zmagale kadetinje iz Lenarta, pri B-nivoju pa so seniorke iz Lenarta osvojile drugo mesto. Strokovni odbor Mažoretne in twirling zveze Slovenije pa bo odločil, kdo bo predstavljal Slovenijo na svetovnem prvenstvu v twirlingu, ki bo letos avgusta potekalo v ZDA. Zmago Šalamun Športno plezanje • Mina Markovič druga in ostaja vodilna v Evropskem mladinskem pokalu Pretekli vikend je bilo letošnje drugo tekmovanje za Evropski mladinski pokal v športnem plezanju v Imstu na avstrijskem Tirolskem, kjer se je pomerilo preko 211 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 držav. V soboto so potekale kvalifikacije, kjer so s plezanjem v dveh tekmovalnih smereh tekmovalci in tekmovalke poskusili priplezati čim višje v izjemni tekmovalni dvorani, namenjeni le športnemu plezanju. Med 60 finalistov - po 10 v vsaki starostni kategoriji - se je med drugimi uvrstilo tudi 7 slovenskih predstavnikov in predstavnic, kar ponovno kaže pomembno mesto slovenskega športnega plezanja v Evropi. V tem delu so imeli po pričakovanju največ uspeha francoski predstavniki, pa tudi domačini so bili z desetimi finalisti zelo zadovoljni. V nedeljo so se s finalnimi plezanji na smereh, pri katerih sta kot postavljavca smeri sodelovala Aljoša Grom in Tomo Česen kot dva najbolj cenjena postavljavca na svetu, potekala zaključna merjenja. Slovenci smo imeli ponovno dve zelo uspešni predstavnici: Leo Kos, ki je s 3. mestom v kategoriji deklic B dosegla Finalista turnirja v kategoriji nad 30 let: Kocjan Bojan in Gunčer Davorin. Rezultati: polfinale: M. Drobnič - B. Kocjan 7:6, D. Gunčer - S. Borošak 9:0. Finale: Gunčer - Kocjan 9:2. Trenutni vrstni red: Drobnič 18 točk, Kolarič, Šebela, Majcenovič, Gunčer 12 točk, Vrabi, Merc, Makovec, Kocjan 10 točk _ Naslednji turnir bo v soboto, 18. junija. Zaključni turnir (Masters) bo v septembru. TC Luka Twirling • Lenarčanke osvojile deset prvih mest Od 6. do 8. maja je v Laškem potekalo peto odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Na njem je sodelovalo več kot 400 mažoretk Jože Senekovič (TBP Lenart) Mina Markovič med plezanjem v steni uspeh kariere, ter Mino Markovič v najstarejši mladinski kategoriji, ki je po zmagi v Brnu tokrat zasedla drugo mesto za Belgijko Chloe Graftiaux. Obe sta po doseženem rezultatu bistveno odstopali od ostalih finalistk in sta tokrat zamenjali mesti iz Brna in sta tako skupaj vodilni v Evropskem mladinskem pokalu. Ostali naši finalisti tokrat niso imeli večjega uspeha. Ptujčanka Mina Markovič tako ponovno dokazuje, da se je učvrstila v evropski mladinski plezalni eliti. Konec tega tedna bo potekal v Imstu tudi Svetovni članski pokal. Slovenska reprezentanca odhaja na tekmovanje z velikimi pričakovanji, saj je v Pokalu narodov zasedla na zadnji tekmi v Puursu 2. mesto, Maja Vidmar pa ob še dveh slovenskih finalistkah 2. mesto. V slovenski reprezentanci se ga bo udeležila tudi Mina Markovič. Kolesarstvo • Senekovič (KK TBP Lenart) šesti Kolesarji lenarškega kolesarskega kluba TBP so od 13. do 16. maja nastopali na etapni kolesarski dirki v Nemčiji, ki je štela za svetovni pokal za kategorijo do 23 let. Najuspešnejša kolesarja sta bila Jože Senekovič in Aleš Obreht, ki sta skupaj osvojila 5 uvrstitev med deseterico v posameznih etapah. 6. mesto Senekoviča in 8. Obrehta v četrti etapi je največji uspeh te ekipe mlajših članov, ki jih v letošnji sezoni vodi Boštjan Krevs, v preteklosti uspešen kolesar lenarškega, nekaj časa pa tudi ptujskega kluba. Lenartčani imajo zelo mlado člansko ekipo, saj so bili še lani in predlani skoraj vsi kolesarji mladinci. Do sprememb pa je prišlo letos tudi na mestu trenerja članske ekipe, kjer je Krevs zamenjal Andreja Petroviča, ki je odslej trener mladincev. Tour de Berlin, 2.2 UCI 1. etapa: Rund in Hellersdorf, 150 km - 1. Alberto Curtolo (Ita), 3.16.14, 2. Thomas White (VB), 3. Philipp Metzke (Nem), Rg Berlin Winfix Arnolds Sicherheit, 11. Jože Senekovič (Slo), TBP Lenart, 18. Aleš Obreht (Slo), TBP Lenart 2. etapa: Rund um Rudow, 150 km 1. Edward Clancy (VB), 3.14.55, 2. Marcel Barth (Nem), Teag Team Kostritzer, 3. Kenny De Poortere (Bel), 9 .Aleš Obreht (Slo), TBP Lenart, 10. Jože Senekovič (Slo), TBP Lenart. 3. etapa: Lehnitz-Summt-Lehnitz; posamična vožnja na čas, 16,2 km 1. Dominique Cornu (Bel), 2. Martin Mortensen (Dan), 3. Karl-Christian Konig (Nem), RSV »Werner Otto«, 4. etapa: Rund in Birkenwerder, 123 km 1. Steve Schets (Bel), Bodysol- Win for Life - Jong Vlaanderen, 2. Mark Cavendish (GBr), 3. Roger Kluge (Nem), RK Endspurt 09 Cottbus, 6. Jože Senekovič (Slo), TBP Lenart, 8. Aleš Obreht (Slo),TBP Lenart 5. etapa: Berlin-Brandenburg-Berlin, 161,2 km 1. Mark Cavendish (VB), 3.38.36, 2. Steve Schets (Bel), Bodysol - Win for Life - Jong Vlaanderen, 3. Thomas HoB (Nem), VFR Ansbach, 10. Aleš Obreht (Slo) Uroš Gramc Štajerska liga v atletskem mnogoboju Na pobudo Atletskega kluba Poljane iz Maribora so štirje klubi iz severovzhodne Slovenije (zraven še Atletsko društvo Slovenska Bistrica, Atletski klub Keor Ptuj in Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote) ustanovili Štajersko ligo v mnogoboju, za katero bodo štela tri tekmovanja. Prvega, odlično organiziranega v Mariboru, se je drugo soboto v maju udeležilo 290 otrok iz skupno štirinajstih slovenskih klubov. Drugo tekmovanje bo septembra na Ptuju, tretje pa oktobra v Slovenski Bistrici. Razlog za prenos ostalih tekmovanj v jesen je skupen - dokončanje gradnje tribun in pokrite atletske dvorane v obeh mestih. Atletski mnogoboj sestavljajo dve do štiri discipline (tek na 50 oziroma 60 metrov, skok v daljino, met žogice in tek na 300 metrov) glede na starostno kategorijo, ki jih je skupaj pet. Močna konkurenca je pokazala, da se otroci iz Atletske šole IVlirka Vindiša uvrščajo nekje v sredino. Aleš Bezjak, trener v atletski šoli, je kot vodilo pri delu z otroki izpostavil strokovno delo v prijaznem okolju, kjer prevladuje raznolikost treninga nad intenzivnostjo. Med otroci iz Ptuja je v kategoriji najmlajših, letnik 1998, zmagal Boštjan Nahberger, ki je 50 metrov zmogel v 9,33 sekunde, v daljino pa je z zaletom skočil 292 centimetrov. V naslednji starostni kategoriji (letnik 1996/1997) je bil drugi Mark Drevenšek, Žan Černivec pa je zasedel četrto mesto. Med puncami pa se je najbolje odrezala Sandra Ko-kol, ki je v troboju letnikov 1994/95 zasedla peto mesto. Uroš Esih Foto: UE Najmlajši so se veselili uspehov Kolesarstvo • KK PP »Gremo na zmago« Po krajšem premoru se profesionalni kolesarji KK Perutnina Ptuj ta konec tedna podajajo na tri enodnevne dirke kategorije 1.2 UCI na Slovaško. Ekipo vodi Srečko Glivar, kolesarili pa bodo Martin Hva-stija, Matija Kvasina, Matej Marin, Gregor Gazvoda, Massimo Demarin ter Miran Kelner. Slednji je pred odhodom za Štajerski tednik spregovoril nekaj besed o dirkah, konkurenci in pričakovanjih svojih kolegov iz ekipe. »Od vseh treh dirk je prva najzahtevnejša, saj moramo prevoziti 7 krogov, v vsakem pa se povzpeti z 250 m na 900 m nadmorske višine. Ostali dve vsaj po profilu nista tako težki. Konkurenca ni slaba, saj bo nastopilo precej čeških ekip, zraven tega drugod ni toliko dirk in bodo vsi kolesarji na Slovaškem precej motivirani. Vse tri dirke bodo v istem kraju, tako da bodo ekipe nastopale ves konec tedna in takoj na začetku bomo že imeli možnost spoznati konkurente,« se Kelner zaveda, da bo potrebno za dober rezultat vložiti dosti truda. Ptujčani na dirko ne potujejo, da bi na njej le sodelovali: »Vsekakor gremo na zmago, saj smo jo sposobni doseči. Imamo dobro vsestransko ekipo, ki je pripravljena, če pride skupina v sprint, prav tako imamo Kvasino in Demarina, ki sta zelo dobra v vožnji v klanec. Največ se sicer pričakuje od trojice Hvastija, Kvasina in Demarin, ki bodo nastopili na dirki Po Sloveniji in so trenutno že v zelo dobri formi.« Kelner pa bo na dirki iskal priložnost v 2. etapi, katere profil naj bi mu najbolj odgovarjal: »Etapa je dolga 168 km, proga pa je precej podobna tako imenovanemu »Balkanskemu krogu« v Novem mestu. Nima ekstremnih vzponov in spustov, je pa trasa valovita, kar bi mi utegnilo odgovarjati. V tem trenutku sem dobro pripravljen, nekaj časa sicer nisem dirkal, vendar sem vedel, da odhajam na Slovaško in sem dobro treniral ter stopnjeval formo za ta konec tedna.« UG Miran Kelner (KK Perutnina Ptuj) Planinski kotiček Tradicionalni pohod po Haloški planinski poti Pretekli teden smo že oznanili 14. tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, ki ga vsako leto organizira Planinsko društvo Ptuj. Danes podajamo natančnejše informacije o samem pohodu. Pohod bo v soboto, 28. maja 2005 in bo potekal na etapi od Cirkulan do Podlehnika. Start pohoda bo pred gostiščem Krona v Cirkulanah, kjer bo možno kupiti dnevnike Haloške planinske poti ni kontrolne kartončke pohoda. Na start v Cirkulane bodo izpred avtobusne postaje Ptuj ob 7.00 ,7.30, 8.00 in 8.30 uri peljali posebni avtobusi. Pot poteka preko haloških gričev in kljub nekajurni hoji ni posebno naporna. Ob poti bodo štiri postojanke s kontrolnimi točkami, kjer bodo pohodniki lahko odtisnili žig v kartonček pohoda: pri Emerščiču v Gradiščah, pri Gašperšiču v Vareji, pri Koledni-kovih na Dravinjskem Vrhu in na cilju pohoda ob ribniku v Podlehniku. Na vseh kontrolnih točkah bo poskrbljeno za možnost okrepčila z domačo haloško kapljico in pokušino kake domače haloške kulinarične specialitete. Na cilju pohoda pri gostišču Ob ribniku v Podlehniku bo ob 15. uri krajši kulturni program, podelitev značk in priznanj za večkratno udeležbo na pohodu, nato pa družabno srečanje s plesom ob živi glasbi vse do večernih ur. Iz Podlehnika bodo od 17. do 20. ure na Ptuj vozili posebni avtobusi. Prispevek udeležencev znaša 700 SIT in vključuje prevoz z avtobusom, startnino ter spominski kozarček. Startnino bo potrebno poravnati pred vstopom na avtobus, predhodne prijave pa niso potrebne. Še enkrat prisrčno vabljeni vsi, ki želite preživeti prijeten dan v naravi in v dobri družbi veselih pohodnikov iz vse Slovenije! Tadeja Radek Nogomet 1. SML REZULTATI 24. KROGA: HIT Gorica - Aluminij 3:1, Mura - Maribor 1:2, Bilje Primorje - Olimpija 0:0, CMC Publikum - Koroška Dravograd 6:1, Domžale - Factor 3:2, Rudar Velenje - Triglav 6:2, Koper - Slovan 4:3 1. MARIBOR 24 15 6 3 55:24 51 2. HIT GORICA 23 16 3 4 58:28 51 3.KOPER 24 15 4 5 7336 49 4. ALUMINIJ 24 15 1 8 63:37 46 5. PRIMORJE 24 12 6 6 49:33 42 6. MURA 24 12 1 11 50:51 37 7. RUDAR (V) 22 10 5 7 43:38 35 8. TRIGLAV 24 9 5 10 33:39 32 9. DOMŽALE 23 8 3 12 32:43 27 10. OLIMPIJA 24 7 5 12 18:27 26 11. CMC PUBLIK. 24 6 6 12 44:50 24 12. FACTOR 24 6 4 14 26:55 22 13. SLOVAN 24 5 2 17 32:76 17 14. DRAVOGRAD 24 2 5 17 24:63 11 1. SKL REZULTATI 24. KROGA: HIT Gorica - Aluminij 1:0, Mura - Maribor 0:2, Bilje Primorje - Olimpija 4:0, CMC Publikum - Koroška Dravograd 2:2 (1:1), Domžale - Factor 5:2, Rudar Velenje - Triglav 4:3, Koper - Slovan 2:0 1. MARIBOR 24 21 2 1 88:13 65 2. HIT GORICA 24 19 5 0 58:16 62 3. CMC PUBLIKUM 24 14 5 5 47:22 47 Mali nogomet 4. KOPER 24 11 2 11 37:42 35 5. FACTOR 24 9 7 8 28:33 34 6. OLIMPIJA 24 10 4 10 23:48 34 7. DOMŽALE 23 9 6 8 44:35 33 8. BILJE PRIMORJE 24 7 7 10 27:33 28 9. RUDAR (V) 23 8 2 13 34:52 26 10. TRIGLAV 24 7 3 14 45:53 24 11. MURA 24 7 3 14 32:44 24 12. DRAVOGRAD 24 4 8 12 29:51 20 13. SLOVAN 24 5 5 14 17:41 20 14. ALUMINIJ 24 6 1 17 23:46 19 1. SNL - U-14 REZULTATI 24. KROGA: Rudar Velenje - Koroška Dravograd 0:2, Le cog Sportif -Maribor 0:8, Kovinar - Pohorje 0:2, Nafta - CMC Publikum 2:7, Aluminij - Železničar 7:0, Šmartno - ABC Pomurka, NŠ Drava Ptuj - Arcont Radgona 2:2 1. MARIBOR 24 22 2 0 171:5 68 2. PUBLIKUM 24 18 2 4 88:25 56 3. DRAVOGRAD 24 18 2 4 64:19 56 4. ABC POMURKA 24 16 2 6 59:27 50 5. ALUMINIJ 24 14 3 7 57:30 45 6. NAFTA 24 13 2 9 59:56 41 7. ARCONT RADG. 24 10 6 8 48:24 36 8. ŠMARTNO 24 7 6 11 35:41 25 9. RUDAR (V) 24 6 7 11 35:41 25 10. ŽELEZNIČAR 24 7 2 15 42:100 23 11. DRAVA PTUJ 24 5 3 16 22:67 18 12. L. C. SPORTIF 24 5 2 17 37:86 17 13. KOVINAR 24 4 0 20 14:100 12 14. POHORJE 24 3 1 20 17:108 10 Danilo Klajnšek Društvo malega nogometa Lenart A-liga Tekme 17. kola so bile odigrane 21. maja pri Sv. Ani. Rezultati tekem: KMN Cerkvenjak gostišče pri Antonu ml. I - ŠD Vitomarci 5:4 (2:0), KMN Remos - KMN Benedikt 3:4 (0:2), ŠD Žerjavci - KMN FAMAIK 7:1 (0:1), DMNR SANDBERG - ZGD Sliko-pleskarstvo B. Goričan 3:8 (2:4), ŠD Trnovska vas - KMN LEGIJA 3:1 (2:0), ORFEJ - KMN Sv. Trojica 6:7 (1:4). 1. SLIK. GORIČAN 17 15 0 2 102:48 45 2. SANDBERG 17 13 0 4 119:75 39 3. SV. TROJICA 17 12 0 5 75:57 36 4. BENEDIKT 17 10 0 7 102:81 30 5. KMN LEGIJA 17 10 0 7 62:56 30 6. TRN. VAS 17 9 1 7 80:74 28 7. CERKV. ml. I (-1) 17 8 0 9 75:99 23 8. ŠD ŽERJAVCI 17 6 1 10 58:71 19 9. ORFEJ 17 5 0 12 77:100 15 10. VITOMARCI(-1) 17 5 1 11 56:78 15 11. KMN REMOS 17 3 1 13 54:84 10 12. FAMAIK(-3) 17 3 2 12 54:91 8 Naslednje, 18. kolo se igra 28. maja 2005 v Voličini. Organizator je ekipa KMN Famaik. B-liga Tekme 21. kola so bile odigrane 22. maja v Cerkvenjaku, v organizaciji ŠD LOTUS ml. Rezultati tekem: KMN BAR ČUK - KMN ZAVRH PIC. VIN. TRTA 0:5 (0:3), KMN RED BAT - BENEHIT 4:4 (2:0), OLD BOYS - ŠD ZAVRH 0:3 (0:0), KMN SV. TROJICA ml. - ŠD ZAVRH ml. 2:3 (1:1), KMN CERKVENJAK G. PRI ANT. ml. II - AGJ LENART 5:4 (3:0), ŠD SELCE:PERNI-CA VETERANI 4:4 (1:1), ŠD LOTUS ml. - M-TRGOVINA LORMANJE 7:2 (1:0), PROSTA EKIPA: KMN SV. ANA ml. 1. ZAVRH V. TRTA 20 18 2 0 166:44 56 2. ŠD LOTUS ml. 20 16 0 4 134:85 48 3. ŠD ZAVRH 20 15 2 3 129:59 47 4. KMN BAR ČUK 20 14 1 5 133:56 43 5. CERKV. ml. II 20 12 1 7 105:77 37 6. ŠD SELCE 20 11 1 8 98:81 34 7. SV. ANA ml. 20 11 0 9 90:68 33 8. LORMANJE 20 9 3 8 70:82 30 9. AGJ LENART 20 8 2 10 96:97 26 10. RED BAT(-1) 20 8 2 10 91:112 25 11. BENEHIT 20 6 2 12 72:102 20 12. PERNICA V. (-1) 20 5 1 14 84:129 15 13. ŠD ZAVRH ml. 20 4 1 15 43:111 13 14. SV. TROJ. ml. 20 0 1 19 44:171 1 15. OLD BOYS(-1) 20 0 0 6 15:21 -1 Naslednje, 22. kolo se igra 29. maja 2005 v Voličini, organizator je ekipa ŠD Selce. Z. Š. Rekreacijska - občinska liga malega nogometa Majšperk Rezultati 7. kroga (20. 5.; organizator: Naraplje - igrišče na Ptujski Gori): ŠD Majšperk - ŠKD Sestrže 3:2, ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Medved-ce 1:9, ŠD Podlože - ŠD Breg 0:0, ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Stoperce 0:3, ŠD Ptujska Gora OŠ - Naraplje 0:9. 1. NARAPLJE 7 7 0 0 40:5 21 2. MAJŠPERK 7 5 1 1 23:12 16 3. STOPERCE 7 5 0 2 32:16 15 4. PTUJ. GORA I. 7 4 1 2 27:8 13 5. MEDVEDCE 7 4 1 2 25:14 13 6. BREG 7 2 2 3 9:13 8 7. SESTRŽE 7 2 14 18:14 7 8. PTUJ. GORA II. 7 1 1 5 6:30 4 9. PTUJ. GORA OŠ 7 1 0 6 6:33 3 10. PODLOŽE 7 0 1 6 2:43 1 Pari 8. kroga (27. 5.; organizator: ŠD Medvedce - igrišče na Pod-ložah): ŠD Medvedce - ŠD Ptujska Gora OŠ (20.00), Naraplje - ŠD Ptujska Gora I. (20.40), ŠD Podlože - ŠD Majšperk (21.20), ŠKD Sestrže - ŠD Ptujska Gora II. (22.00), ŠD Breg - ŠD Stoperce (22.40). Aleš Bedenik Ptuj • Free Kick Master 2005 Prideta tudi Nastja Čeh in Zlatko Zahovič Na Ptuju se bo 7. in 8. junija zgodila »noč nogometnih kraljev«. Sedmega junija popoldne se bodo zbrali letošnji udeleženci Free Kick Master Slovenija 2005, ki bo potekalo 8. junija. Gre za zaključno nacionalno tekmovanje v streljanju prostih strelov. Zmagovalec se bo udeležil mednarodnega finalnega tekmovanja, ki bo 29. in 30. decembra v Amsterdamu. Direktno je v tekmovanje udeležen že Nastja Čeh (Brugge). Na Ptuju se bodo za vstopnico na Mestnem stadionu, 8. junija, tekmovanje se bo začelo ob 17. uri, potegovali Aleš Čeh (Drava), Sead Zilič (Drava), Goran Jolič (Primorje), Simon Sešlar (CMC Publikum), Sebastijan Cimi-rotič (CMC Publikum), Amir Karič (Mura), Ermin Rakovič (Mura), Stipe Balajič (Maribor PL), Damir Pekić (FC Ahlen), Zoran Pavlovič (FC Erfurta), Dejan Djuranovič (Domžale) in Ermin Šiljak (FC Muscron). Rezerve so Kliton Bozgo (Maribor PL), Miha Pitamic (Maribor PL) in Dominik Beršnjak (CMC Publikum). V vratih bodo Mladen Dabanovič (Drava), Dejan Nemec (Domžale), Tomaž Murko (Maribor PL) in Janez Strajnar (Primorje). Rezervi sta Aleksander Šeliga (CMC Publikum) in Mitja Pirih (Gorica). Predsednik žirije bo Zlatko Zahovič, člani pa so še Muamer Vugdalič, Bojan Prašnikar, Tonči Žlogar in Marko Kmetec. Sodili bodo Ilija Mitrovič, Robert Kranjc Foto: Črtomir Goznik Zlatko Zahovič bo na Ptuju predsednik žirije na tekmovanju Free Kick Master Slovenije 2005. in Silvo Borošak. Dogajanje na Mestnem stadionu bo trajalo vse do 20. ure, ko bodo razglasili zmagovalca. Prvič tudi mis Drave Že prvi dan zaključnega nacionalnega tekmovanja v streljanju prostih strelov bo živahno tudi na Mestnem trgu, kjer se bo ob 19.30 uri tudi pričela prireditev s predstavitvijo tekmovalcev, sodnikov in žirije ter prvim izborom za mis Drave, na katerem pričakujejo najlepša ptujska dekleta, ljubiteljice nogometa. Zmagovalko čakajo lepe nagrade. MG Športni napovednik NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA: PARI 32. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava - Primorje, HIT Gorica - Domžale, CMC Publikum - KD Olimpija LIGA ZA OBSTANEK: PARI 32. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Ljubljana - Bela krajina, Zagorje - Mura, Maribor Pivovarna Laško - Koper 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 32. KROGA - NEDELJA ob 16.30: Dravinja - Aluminij, Svoboda - Nafta, Rudar Velenje - Livar, Koroška Dravograd - Krško, Supernova Triglav - Factor, Šmartno - Izola Argeta. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Pohorje - Stojnci, Zavrč - Železničar, Veržej - Šmarje pri Jelšah, Bistrica - Šoštanj, Črenšovci - Križevci; NEDELJA ob 17.30: Holermuos Ormož - Tišina. Že odigrano Kovinar Štore - Paloma. ŠTAJERSKA LIGA PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Rogaška Crystal - Boč, Brunš-vik - Gerečja vas Unukšped, MU Šentjur - Središče, AJM Kungota - Oplotnica, Malečnik - Mons Claudius, Tehnotim Pesnica - Šentilj Ja-renina. Že odigrano Zreče - Kovinar Ferina. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Gorišnica, Mark 69 Rogoznica - Videm, Dornava - Slovenja vas, Markovci - Podvinci, Podlehnik - Hajdina, Bukovci - Skorba 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Apače - Grajena, Hajdoše - Pragersko, Spodnja Polskava - Tržec, Lovrenc - Leskovec. Danilo Klajnšek œ 3. ZDRAVJE, SVOBODA, DOBRA VOUA IN JAZ • mi kolesarimo skupaj! marálbn Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005 največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek www.perutnina.com Foto: UG Obdavčitev študentskega dela uspeli iz-jev. Napovedanih protestov študentov v maju tako zaenkrat ne bo, saj sta Ministrstvo za finance in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) dosegla dogovor. Novi zakon o dohodnini - Zdoh-1 je spremenil sistem obdavčitve študentskih honorarjev. Študentje so si us boriti posebno in precej visoko olajšavo. Država odpravila plačevanje akontacije dohodnine do ^100.000 tolarje Kaj določa zakonodaja S 1. januarjem 2005 je začel veljati novi Zakon o dohodnini (Zdoh-1, Uradni list RS), ki je prinesel konkretne spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz naslova opravljanja dela študentov in dijakov preko napotnic študentskih servisov. Akontacija dohodnine se načeloma plača ob izplačilu ali prejemu vsakega obdavčljivega dohodka, tudi dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, torej tudi ob izplačilu študentskega honorarja. Akontacijo dohodnine vsakič odtegne izplačevalec dohodka (tj. pooblaščena organizacija, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja) od študentskega honorarja in le-to nakaže v proračun RS. Davčna osnova je vsak posamezni študentski honorar med letom, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka (enako kot pred 1. 1. 2005). Od teh 90 % dohodka se načeloma odvede akontacija dohodnine. Od 1. januarja 2005 pa vse do sprejetja novele zakona o dohodnini v maju 2005, je bila v veljavi sledeča obdavčitev. Če posamezno izplačilo ne presega 74.000 tolarjev, se akontacija dohodnine plača od davčne osnove (90 % plačila) po 12,5 % stopnji. V kolikor pa je znesek na napotnico večji kot 74.000 tolarjev, znaša akontacija 25 % od davčne osnove. V maju 2005 je DZ RS spremenil sistem plačevanja akontacije dohodnine v okviru predlagane novele zakona o dohodnini. Tako je po novi zakonodaji odpravljeno plačev anje akontacije dohodnine, v kolikor znesek honorarja na napotnico ne presega 100.000 tolarjev. Za vse honorarje višje od 100.000 tolarjev pa se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25 % od davčne osnove. Davčno napoved bodo tako po novem morali oddati prav vsi študentje in dijaki, ki bodo prejemali obdavčljive dohodke in imeli pravico zahtevati nazaj akontacijo dohodnine po koncu koledarskega leta. Dohodninsko napoved bo po novem zakonu prav tako potrebno oddati do konca marca 2006 za dohodke prejete v letu 2005. Predvideva se, da bo 96 % vseh dijakov in študentov dobilo povrnjeno celotno med letom plačano akontacijo. Pri odmeri letne dohodnine se prizna zmanjšanje davčne osnove od študentskih honorarjev v višini 1.200.000 tolarjev letno študentu, ki še ni dopolnil 26. leta starosti oz. če je starejši od 26 let in se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to na dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa in na podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa, pod dvema pogojema, in sicer: če se izobražuje in ima status dijaka ali študenta ter vsi njegovi obdavčljivi dohodki v letu ne presegajo 1.600.000 tolarjev. Prav tako bo študentu ali dijaku priznano (splošna olajšava) znižanje njegove letne davčne osnove za 564.400 tolarjev (za leto 2005), če ga noben od staršev niti nihče drug, ki bi sicer imel to pravico, ne bo vpisal v svojo dohodninsko napoved kot vzdrževanega družinskega člana. Kot vsak drug pa bo lahko tudi študent ali dijak uveljavil olajšave zaradi izdatkov za različne namene, katerih nakup država vzpodbuja. Tako si bo študent lahko znižal svojo letno davčno osnovo za do 2 % (po prejšnjem zakonu do 3 %), če je npr plačal šolnino, opravil nakup učbenikov strokovne literature, leposlovne knjige, priklop za internet in drugo določeno z zakonom. Davčni organ bo z odločbo opravil odmero in poračun dohodnine na letni ravni. Na osnovi vložene napovedi dohodninskega zavezanca mu bo na vse dohodke, zmanjšane za priznane olajšave, odmeril letno dohod- nino, od tega zneska pa odštel med letom plačano akontacijo dohodnine. Razlika bo vračilo ali doplačilo dohodnine. Dohodninske napovedi doslej ni bilo potrebno vložiti študentom, ki so imeli v dohodninskem letu samo študentske honorarje, in sicer le do 51 % povprečne slovenske plače tega leta. Za leto 2005 pa bodo morali dohodnino že vložiti, razen če bodo njihovi letni dohodki (študentski honorarji in ostali obdavčeni dohodki) nižji od splošne olajšave (za leto 2005 je to 564.400 tolarjev). Pri tem je pomembno opozoriti na to, da če napovedi ne bodo vložili, ne bodo dobili vrnjene med letom plačane akontacije dohodnine. Obdavčitev štipendij 20. člen (oprostitve plačila dohodnine) Zdoh-1 določa, da se dohodnine ne plača od štipendij in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposablja- njem, ki so plačane iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij). Med druge dohodke se štejejo tudi »kadrovske in druge štipendije«, ki pa so načeloma obdavčene kot drugi dohodek, vendar le nad določenim zneskom. Davčna osnova je štipendija, akontacija dohodnine pa znaša 25 %. V davčno osnovo se ne všteva kadrovska in druga štipendija, izplačana mesečno štipendistu za študij v Sloveniji do višine minimalne plače (ta je do julija 2005 117.500 tolarjev) oz. za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Če to preračunamo, pomeni, da je v Sloveniji neobdavčljiva kadrovska ali druga štipendija do zneska 117.500 tolarjev, za študij v tujini pa do 188.000 tolarjev, kar velja do julija 2005. Ko se bo spre- menil zakonsko določen znesek minimalne plače, se bosta ustrezno spremenila tudi zneska neobdavčene štipendije. Tisti del štipendije, ki presega tako določen neobdavčen znesek, pa je obdavčen. Obveznosti podjetij Da bi se zagotovil boljši nadzor nad opravljanjem študentskega dela in zmanjšalo zlorabljanje študentskih napotnic, je delodajalec, ki zaposli študenta prek napotnice študentskega servisa, dolžan obvestiti Davčno upravo RS in Inšpektorat za delo o zaposlitvi študenta najkasneje na dan začetka zaposlitve. Obvestilo se lahko dostavi po elektronski pošti ali v pisni obliki, in sicer najpozneje na dan začetka dela. Podjetju je dana tudi možnost, da za obveščanje pooblasti študentski servis. V Študentje napovedali protestni shod Študentje so se na lani sprejeto zakonodajo odzvali precej kritično in v aprilu lani zagrozili celo z zahtevo po naknadnem zakonodajnem referendumu. Kot je znano, je ŠOS s potrebnimi 5000 podpisi volivcev v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog novele zakona o dohodnini, s katerim so med drugim zahtevali ukinitev plačevanja akontacij dohodnine za študentsko delo do zneska 115.585 tolarjev na napotnico, večjo posebno osebno olajšavo za študentsko delo in ukinitev starostne omejitve ter poostren nadzor nad študentskim delom. Na drugi strani pa je vlada predlagala odpravo medletne akontacije dohodnine, če znesek preko napotnice študentskega servisa ne presega 74.000 tolarjev. Na takšno rešitev študentje niso pristali, zato je ŠOS za 17. maj napovedala protestni shod pred državnim zborom RS, na katerem naj bi opozorili na problem »brezobrestnega kreditiranja države« in slab socialni položaj, v katerem so se znašli zaradi nove dohodninske zakonodaje. Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, kaže na to, da sta tako vlada kot ŠOS popustila in pripravila kompromisni predlog. Ta je določil odpravo plačevanja akontacije dohodnine do zneska 100.000 tolarjev na napotnico. Prav tako so se dogovorili, da se bodo vsa odprta vprašanja reševala celovito, v sklopu jesenske davčne reforme, ki ga pripravlja strokovna skupina za pripravo in pregled davčne zakonodaje. S tem so študentje dobili zagotovilo, da bodo njihovi predlogi upoštevani pri omenjeni celoviti reformi davčne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici letošnjega leta. Mita Petek, univ. dipl. ekon. Gorišnica • Klub študentov Predsednik ostaja Bojan Purgaj Konec aprila so se v prostorih gasilskega doma v Gorišnici na drugem rednem občnem zboru sestali člani Kluba študentov Gorišnica (KšG). Zbora se je izmed povabljenih gostov udeležil tudi predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar. Kot je v predlogu programa za letošnje leto navedel predsednik kluba Bojan Purgaj, bodo ostali zvesti organizaciji svojih tradicionalnih projektov. Bojan Purgaj To so binkoštni spust po Dravi, dan mladih ob občinskem prazniku, pohod v planine, potopisna predavanja (ZDA in Avstralija), tečaj tenisa in samoobrambe, koncerti neuveljavljenih glasbenih skupin, filmski večeri na gradu Borl, okrogle mize o študentski problematiki ... Na aprilskem občnem zboru pa so člani goriš-niškega študentskega kluba izvedli tudi volitve. Predsedniški mandat so ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku Bojanu Purgaju, podpredsednika sta Iztok Brlek in Slavko Vesenjak, blagajniško delo bo še naprej opravljal Darjan Šterbal, poslovna sekretarka je Urša Rižnar, med člane upravnega odbora pa so bili potrjeni tudi Dušan Vukašinovič, Marko Lapornik, Davorin Tušek in Jurij Cvitanič mlajši. Mojca Zemljarič Ljubljana v v Na ŠKIS-ovi tržnici tudi KPš Klub ptujskih študentov (KPS) je tud] letos sodeloval na tradicionalni študentski tržnici, ki jo prireja zveza študentskih klubov Slovenije (ŠkiS). Kot priča fotografija, je stojnica KPŠ-ja postregla z dobrotami iz našega okolja, sicer pa je bilo na žalost tudi letos v času tržnice slabo vreme, kar je nekaterim na žalost pokvarilo razpoloženje. MZ Zavrč • Sindikalisti vzgoje in izobraževanja opozarjajo Nekatere zakonske spremembe neizvedljive Sindikalni zaupniki območnih odborov sindikata vzgoje in izobraževanja iz Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja so na delovnem srečanju v torek, 24. maja, v Zavrču opozorili na posledice sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Zakona o osnovnih šolah, saj nekatere spremembe ne bodo izvedljive. Med 45 udeleženci omenjenega posveta je bila večina sindikalnih zaupnikov iz ormoškega, slovenjebistriškega in ptujskega območja, sicer pa tudi nekaj ravnateljev ter njihovih namestnikov. Predsednica ptujskega območnega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja (SVIZ) in organizatorica srečanja Danica Zele-nik je uvodoma pojasnila, da je v ptujskem območnem odboru prek 1200 članov, ki jih zasto- pa 27 sindikalnih zaupnikov. Njihov moto je strokovnost, odgovornost in solidarnost, zato se sestajajo vsaj dvakrat letno, običajno v drugem kraju, saj so njihovi prostori nad ptujsko lekarno pretesni. Tokratno gostiteljico, ki z 58-članskim kolektivom deluje v okviru enotnega zavoda OŠ Cir-kulane - Zavrč, sicer pa v dveh šolskih zgradbah in na območju dveh občin, 376 šolarjev pa nabira znanje v Cirkulanah in Zavrču, je predstavila vzgojiteljica OŠ Zavrč Silva Meznarič. Zatem pa je na nekatere spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter na spremembe Zakona o osnovnih šolah in posledično na zmanjševanje števila delovnih mest v srednjem šolstvu opozoril glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj. Zbranim je predstavil trenutna pogajanja SVIZ-a z vlado o vsebini kolektivne pogodbe za javni sektor, ki so prejšnji teden doživela velik preobrat predvsem z odločitvijo izvršnega odbora SVIZ-a, da bo Ustavnemu sodišču dal v presojo vsebino 146. člena Zakona o vzgoji in izobraževanju, ki govori o ustreznosti učiteljev s VI. stopnjo izobrazbe. Opozoril je tudi na tretjo spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, katerega določila naj bi se pričela izvajati 1. julija prihodnje leto, oziroma šele po tem, ko bosta vlada RS in SVIZ podpisala novo pogodbo, s katero bo pričel veljati tudi nov plačilni sistem. Največ dela in odgovornosti Destrnik čaka seveda ravnatelje, ki morajo v predpisanem roku zagotoviti prehod s sedanjega na novi sistem plač, saj jih v nasprotnem primeru čaka plačilo globe, kar je ena od pomembnih novosti. Novost bo tudi v ocenjevanju, ki ga bodo ravnatelji po novem opravljali le 2-krat letno, zato bodo tudi plačilo uspešnosti izvajali le dvakrat letno, denarna masa pa bo skoraj enaka kot do sedaj. Novost je tudi 38. člen, ki govori, da bodo odslej vse plače v javnem sektorju javne. Novi element zakona je tudi namenski sklad za odpravljanje razlik med plačami, sicer pa sindikalisti že sedaj opozarjajo, da nekatere določbe novega zakona enostavno ne bodo izvedljive. Piko na i pa je na omenjenem posvetu prispevala pravna svetovalka SVIZ Jadranka Zu-panc, ki je opozorila na nekatere konkretne posledice nove šolske zakonodaje oziroma na postopke pri prepovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, s čimer so bili sindikalisti iz Ormoža, Slovenske Bistrice in Ormoža ter predstavniki aktiva ravnateljev še posebej zadovoljni. M. Ozmec Urbančanke prejele priznanje Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem so od Slovenske demokratske stranke prejele priznanje za zasluge pri razvoju demokracije, domoljubja, nove kakovosti življenja, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, svobode in solidarnosti. Priznanje jim je bilo izročeno na prvomajski prireditvi - Majske igre. Pevke so na priznanje zelo ponosne in se ob Foto: M. Ozmec tej priložnosti Za prejeto pri- Na novosti s področja šolske zakonodaje so opozorili (z desne) Branimir Štrukelj, Zdenka Zelenik in znanje tudi zahvaljujejo Jadranka Zupanc. Zmago Šalamun Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem s priznanjem ERA [psïa Ponudba velja do 30. maja 2005 i ■I I (O > I « n Ï Û n O o o ERA CENTER PTUJ - 28. maj 2005 - DOBAVITELJI SE PREDSTAVIJO VABLJENI. Ptuj • O dobrotah slovenskih kmetij Ptuj • Mis Štajerske 2005 32 znakov kakovosti Kvaliteta izdelkov slovenskih kmetij, ki sodelujejo na vsakoletni državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, narašča iz leta v leto. Najbolj pa pri tržno zanimivih proizvodih. Največ izdelkov v ocenjevanje od skupaj 996 je tudi letos prispevala regija Maribor - Ptuj, ki je sodelovala z 224 izdelki v vseh trinajstih kategorijah. Največ znakov kakovosti od skupno 32 pa je bilo podeljenih za izdelke iz žit. Kmetija Bratuša iz Formina v občini Gorišnica je prejela znak kakovosti za domači kruh, Branka Arnečič iz Cirkulan za domači mešani kruh, Terezija Vogrinc iz Žetal pa za pletenico - svatovsko štruco. Pri vinih so znak kakovosti prejeli Edi Kozel, Majski Vrh v občini Videm, za laški rizling, kmetija odprtih vrat Senekovič iz Svete Ane za šardone, Reberc Miran iz Gorišnice za Letos so ocenili kar 408 dobrot iz žit. Reportaže • Kitajska in Tibet Železna cesta Nadaljevanje iz prejšnje številke Zaton mandžujske dinastije se je po razcvetu v osemnajstem začel v devetnajstem stoletju. Naznanili so ga kmečki upori, opijski vojni in najbolj krvava vstaja v človeški zgodovini v letih 1850-1866. Taipinški upor kmetov, pod vodstvom karizmatičnega voditelja, ki se je razglašal za mlajšega Kristusovega brata, je zahteval milijone žrtev. Kmetje, opijanjeni od napačno razumljenega krščanstva, pomešanega s konfucizmom in taoizmom, so ustanovili nebeško kraljestvo na Zemlji. Maoisti ga imajo za predhodnico svoje države. Krvave rane so bile tako hude, da je Kitajska pričakala dvajseto stoletje kot azijski invalid. Canton je bil v zgodovini, tako kot danes, mesto, zagledano v svet. Rimljani in Indijci so bili v drugem stoletju n. št. prvi tujci, ki so prišli vanj. Z njim so trgovali Arabci in nato Evropejci. V mestu, ki se je srečevalo s tujimi ljudmi in idejami, so se rojevali kmečki upori in revolucije. Večina sprememb se je na Kitajskem začela na jugu dežele. Za naju je bil Canton izhodiščna točka za Hongkong. Nastanila sva se v študentskem domu, v centru mesta, na rečnem otoku. Bil je v družbi ugled-nejših hotelov. Cena prenočišča je bila ugodna, od prebivalcev pa sva dobila kup informacij o samem mestu in dru- ge drobne napotke, ki so popotniku v tuji deželi vedno nadvse dobrodošli. Zahodno ogledalo Kitajske Hongkong je bil njega dni majhno ribiško naselje. Njegovi prebivalci so Foto: Janez Jaklič V mestih, kjer so belci redkost, sva bila Kitajcem zanimiva že zaradi drugačnosti. Že osmic mis Štajerske Že po tradiciji bomo na Ptuju 25. junija izbirali mis Štajerske za leto 2005. Prve tri se bodo udeležile polfinalnega izbora, ki bo letos prvič na Ptuju, v novem amfiteatru Term Ptuj, 5. avgusta. Vse udeleženke čakajo lepe nagrade. laški rizling, Simon Toplak iz Juršincev za traminec, Stanko in Milena Vrban-čič iz Bukovcev v občini Markovci za sovinjon, turistična kmetija Gundel Šenveter od Svete Ane za sovinjon in vinogradništvo Čurin - Prapotnik iz Koga za šipon - ledeno vino. MG Foto: Črtomir Goznik Lani se je za mis Štajerske potegovalo nobenem od regijskih predizborov. Tudi kar petnajst deklet, toliko jih ni bilo na letos čakajo udeleženke lepe nagrade. Foto: Črtomir Goznik Danes prvič objavljamo tudi prijavnico, ki jo lahko izpolnijo vse, ki jih zanimajo lepotni in manekenski odri, če bodo v letošnjem letu napolnile 17 let, so visoke najmanj 165 cm, neporočene, brez otrok, nekaznovane in državljanke Republike Slovenije. Ker je za izbor najlepše Štajerke vedno veliko zanimanja, je najbolje čim prej izpolniti prijavnico. Prve tri, ki se bodo s tem tudi uvrstile v polfinale, bodo izbrali med največ petnajstimi udeleženkami. Najlepše tri z mis Štajerske se praviloma uvrščajo tudi med najlepše v državi. Dogajanje na Mestnem trgu bodo ob lepoticah zapolnili priljubljeni slovenski in hrvaški glasbeniki. Sicer pa bo na Ptuju na dan državnosti živahno že od jutranjih ur, LTO tudi pripravlja tek prijateljskih mest po mestnih ulicah, s stojnicami pa se bodo predstavili kulturni in turistični ponudniki, društva ter nekatera partnerska mesta Ptuja. Tekaške ekipe partnerskih in prijateljskih mest Ptuja bodo na nekoliko drugačen način spoznale Ptuj. Pretekle bodo Prešernovo, Krempljevo, Mestni trg, Miklošičevo, Slomškovo, Slovenski trg, Prešernovo, Cafovo in Dravsko ulico. MG se ukvarjali z ribištvom in morskim ropanjem. Otoček je v času opijskih vojn služil britanski mornarici za oporišče. Kitajska ga je, skupaj s polotokom Kowloon dala Britancem leta 1898 v 99-letni najem. Področje je po zadnji svetovni vojni doživljalo nesluten vzpon v industriji in trgovini. To je otoku, na katerega obalah se beton, jeklo in steklo drzno in smelo vijejo proti nebu, omogočilo, da se je iz mesta džunk razvilo v enega izmed vodilnih trgovskih centrov. Vendar se nad mestom svetovnega bogastva že zbirajo temni oblaki. Obdobje najem-niškega statusa se izteka, lastnik pa ni več nebogljena in razklana fevdalna država izpred sto let. Mednarodni denar se v strahu pred novo oblastjo, ki ne zna povedati, kakšnih ugodnosti bo območje deležno po letu 1997, počasi seli v druga azijska mesta. V Hongkong sva se pripeljala v klimatsko hlajenem vlaku. Sprememba je bila očitna. Nered se je umaknil redu. Kolesa so izginila, nadomestili so jih sodobni avtobusi in tramvaji. Zdravje Kitajcev, ki so na oni strani meje množično hrkali in pljuvali, se je v Hongkongu bistveno izboljšalo. Ljudje, oblečeni po zadnji modi, so delovali dostojanstveno in umirjeno. Prišla sva v svet, ki je bil v primerjavi z matično deželo pravo kraljestvo reda in čistoče. Mesto je pravzaprav zahodni odsev Kitajske. Begala naju je njegova razporeditev; brez pravega centra, ki sva ga v svoji nevednosti uporno iskala, se je nizalo na obalah otoka in polotoka. Delovalo je hladno. Janez Jaklič Nadaljevanje prihodnjič RADIO)))TEDNIK MISS SLOVENIJE 2005 Miss Štajerske PRIJAVNICA Priimek:_ Ime: Ulica: Pošta: Telefon: Datum rojstva : Mere -višina: -prsi, pas, boki: -teža: -konfekcijska št.: Podpis: S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da soglašam s pravili izbora. RADIOPTUJ 89,8 »98,2'104,3 G E R Z I N A VliE#T N ^rnjmA» TEDNIK Sončkov klub v KLEKU 2* prenovljeni apartmaji, brezplačno za otroka do 12 let Junij, Julij/7D/P0L od 29.900 Sončkov klub v ČRNI GORI 2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz + 3 Izleti (dopl. 15.900 SIT/os.) Junij, Jullj/7D/P0L od 39.900 Sončkov klub na MURTERJU 3* Borovnik, Izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let od4.6y7D/POL cd 39.900 Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv 4-dnevno avtobusno potepanje, slovensko vodenje 23.6./4D/POL 42.900 Sončkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija, izleti, animacija, brezplačna za otroka do 12 let od 25.6y5D/POL od 46.900 TUNIZIJA, Nebeul 2* Le PInce, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 97.900) 4.,ii.6y7D/P0L 59.900 ŠPANIJA, Mallorca 2* Saga. letalo iz U. brezplačno parkiranje (14D od 92.900) 16.,23.6/7D/POL od 59.900 GRČIJA, Kreta 3* Rethymno Village, letalo Iz U, brezp. parkiranje (14D od 83.900) 11., 18.6y7D/POL od 59.900 GRČIJA, Rodos 4* Petit Palace, letalo Iz U, brezplačno parkiranje (14D od 129.900) 5,12,19.6y7D/POL od 69.900 TURČIJA, Alanija 4* Dinler, letalo Iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 132.300) 5.,12.6/7D/AI 79.900 SONČEK TUI potovalni centar Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 Tal. prodaja: 02/22 080 33 * www.sanchak.cam Worldof TUI Kuharski nasveti Krompir Krompir je širom po svetu osnovno živilo in ima tudi sila zanimivo in razgibano zgodovino. Cenimo ga zaradi velike količine škroba, ki ga vsebuje. Pri temperaturah okrog 0 °C se škrob spremeni v sladkor in krompir se črno obarva. Zato krompirja nikoli ne hranimo v hladilniku, najboljša temperatura za skladiščenje je od 4 do največ 8 °C. Pri kuhanju deluje škrob kot vezivno sredstvo ali kot gostilo, pri cvre-nju pa preprečuje, da bi v notranjosti krompir postal hrustljav. Zato narezani krompir najprej temeljito operemo v vodi, da odstranimo zunanji škrob, osušimo in ocvremo. era V kuhinji pretežno govorimo o čvrstih sortah krompirja, pretežno čvrstih sortah in mokastih sortah krompirja. Čvrste sorte vsebujejo veliko vlage, imajo malo škroba in tanko lupino. Te pri kuhanju ohranijo čvrsto zgradbo, zato so primerne za gratiniranje, krompirjeve solate in tudi za pečenje. Pretežno čvrste sorte krompirja so glede na čvrstost srednje čvrste in so primerne za priloge k jedem z omakami. Gomolji moka-stega krompirja pa vsebujejo veliko škroba. Med kuhanjem se te sorte zelo zmehčajo in so primerne za pireje in krompirjevo testo. Te sorte krompirja je primerno uporabiti tudi za juhe, enolončnice, cmoke in za pečenje v foliji. V kolikor primerjamo čas kuhanja vseh omenjenih sort, moramo čvrste sorte kuhati dlje kakor mokaste, vse pa lahko cvremo, le da je hrustljavost pri posamezni sorti drugačna. Sedaj je na tržišču že tako imenovani zgodnji ali mladi sveže izkopani krompir. Njegov okus je blag in je čvrst po zgradbi. Ravno zaradi teh dveh značilnosti je še posebej slasten pečen ali kuhan in za-beljen z maslom in potresen s svežimi mladimi zelišči. Mladi krompir vedno kupujemo v manjših količinah, saj je ne primeren za skladiščenje. Od toplotnih postopkov je krompir primeren za vse toplotne postopke in z malo kreativnosti lahko pripravimo tudi zelo zanimive jedi. Pri kuhanju pazimo, da ga damo kuhat vedno v hladno vodo, da s postopnim segrevanjem lažje zmehčamo škrobna zrnca in se s tem krompir hitreje skuha. Kuhamo ga v vodi ali vodni sopari, odvisno od jedi, ki jo pripravljamo. Skoraj tako pogosto kot krompir kuhamo, ga tudi pečemo in cvremo. Mladi krompir je zelo okusen, če ga pečemo v ponvi s pomočjo masla, zaseke in čebule ali v pečici s Mokri smrček Pripust psice Vprašanje bralca Mirana iz okolice Ptuja: Imamo čistokrvno psico brez "papirjev", ki jo pripuščamo. Zanima me, kako dolgo je psica sposobna imeti mladičke oz. do katere starosti jo lahko pripuščamo? Hvala za odgovor. Odgovor: Psice spolno do- starosti . Ko žival doseže spo-zorijo med 7. in 9. mesecem lno zrelost, še ni povsem tele- poljubno maščobo. Manj pogosto ga pečemo na žaru in pazimo, da rezine krompirja niso predebele. Krompir smo včasih pogosto tudi surovega pražili, danes poznamo in pripravljamo praženi krompir, ki ga predhodno skuhamo. Da je ta oblika priprave krompirja v Sloveniji zelo priljubljena, nam potrjuje tudi dejstvo, da imamo društvo ljubiteljev praženega krompirja. Krompir od toplotnih postopkov še najmanjkrat dušimo. Priprava krompirjevih jedi pa ni samo odvisna od toplotnih postopkov, temveč tudi od mehanske obdelave oziroma načinov rezanja, dopolnilnih kuharskih postopkov in dodatkov. Krompir se po okusu ujema s številnimi drugimi živili, še posebej z maslom, peteršiljem, slanino, kislo smetano, čebulo, kumino, parmezanom. Tako kot pri nas tudi v svetu iz krompirja pripravljajo številne jedi. V Nemčiji so priljubljeni krompirjevi cmoki, v Avstriji ga pripravljajo s čebulo in govedino, v Švici ga pripravljajo s pečenimi mlinci, ki jim dodajo naribani kuhani krompir. Pri nas iz krompirja pri- sno doraščena. V tem času doseže približno dve tretjini telesne rasti. To je poglavitni razlog, da psic med prvo po-jatvijo ne pripuščamo. Zarod premlade psice navadno ni vitalen, takšne psičke pogosto zaostanejo v rasti ali pa dobijo uklenjen hrbet ter povešen trebuh. Parjenja čis-topasemskih psic natančno opredeljujejo kinološki predpisi. Reprodukcijska sposobnost psic traja, z manjšimi izjemami, do njihove visoke pravljamo vse skupine jedi, tako poznamo kar nekaj prepoznavnih juh, od čiste krompirjeve do pretlačene, kisle in kremne krompirjeve juhe. Krompir je sestavina številnih znanih mešanih solat, kot so francoska in ruska solata, ter samostojne krompirjeve solate. Iz krompirja si lahko pripravimo tudi glavne jedi, tako lahko pripravimo krompirjeve zrezke, polpete, na-rastke in podobno. Prav tako poznamo številne priloge in prikuhe, ta skupina krompirjevih jedi je najbolj bogata. Poznamo in pripravljamo pa tudi krompirjev kruh in sladice iz krompirja; tukaj poznamo le sladke krompirjeve cmoke in sladke krompirjeve štruklje. Te dni nam najbolj tekne mladi pečeni krompir, hrus-tlajvo skorjico bo dobil, če ga po tem, ko smo mu odstranili tanko lupino, dobro osušimo, rahlo solimo in prilijemo malo količino belega olja ter ga nato sipamo v pekač in postavimo v vročo pečico. Med pečenjem ga ne mešamo grobo in ga po možnosti obračamo le s tresenjem pekača. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. starosti, vendar pozna legla podobno kot prezgodnja niso zaželena. Temu primerno določajo kinološki predpisi tudi zgornjo starostno mejo za razmnoževanje (tako za samce kot samice). Če je vaša psička "čiste" pasme, je najprimerneje, da se obrnete na izkušene reditelje oz. kinologe v kinoloških društvih (Kinološko društvo Ptuj - cesta na Ran-co), ki vam bodo strokovno svetovali in vas podučili, kako dolgo lahko vašo psičko pripuščate. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI V.M.V 8 02/ 771 00 82 V vrtu Po cvetočem maju na pot k rožniku Mineva najlepši pomladni mesec, cvetoči maj, ki je v nekoliko muhastem vremenu navduševal in rojeval vrtne sadove za žetev med letom. V prihajajočem prvem poletnem mesecu rožniku bo vrtna narava ob božajočih toplih sončnih žarkih in skrbnih vrtnarjevih opravilih še bujnejša in bogatejša. V SADNEM VRTU vse sadne vrste v pozni pomladi in začetku poletja bujno rastejo in se razvijajo. Pogoj za to so ugodne vremenske razmere, zadostna prehranjenost, obdelava, nega in vzdrževanje drevja v zdravem stanju. Dognojevanje z rudninskimi gnojili se v tem času zaključuje, opravimo ga le še pri drevesih, ki v rasti močno zaostajajo. V poletnih mesecih dognojujemo le še s tekočimi gnojili preko lista v primerih, če je prišlo do zdravstvenih motenj ali poškodb dreves ali njihove listne površine po toči. Do-hranjevanje sadnega drevja v tem času je namenjeno za nadaljnjo rast in razvoj plodov ter tvorbo cvetnega nastavka za rodnost v naslednjem letu, ki se pri večini sadnih vrst tvori v mesecu avgustu. Ves razvoj in rast drevesa sta v izključni odvisnosti od normalno razvitega in zdravega listja. Sadni škrlup, kot najhujša bolezen sadnega drevja, plesen, breskova kodravost in še nekatere druge prehajajo v tem obdobju od primarnih okužb v sekundarne, sadno drevje pa je v tem času najbolj izpostavljeno in občutljivo. Pogostnost škropljenj prilagajamo vremenskim razmeram, ki naj bodo v primeru pogostejših padavin tedenska, in ustrezni izbiri pripravkov. V tem času uporabimo enega od doti-kalnih fungicidov dithane, delan, captan in podobni, z dodatkom sistemikov z globinskim delovanjem, kot so zato, strobi ali klarinet, če so na drevesih že znaki bolezni. Pred pepelovko pa dodamo enega žveplenih pripravkov, kot je cosan, pepelin ali karathane. Poganjke okužene s plesnijo pred škropljenjem porežemo in sežgemo, šele nato škropimo, da zdrave ohranimo pred okužbo. Drevesa, ki so bila močneje obrezana, se obraščajo z gostejšimi mladikami in bohotivkami, ki jih pričnemo redčiti ali upogibati, da ne prerastejo. OKRASNI VRT ob prehodu iz cvetočega maja v mesec rožnik že zaradi sestave okrasnega rastlinja spreminja svojo podobo, ko odcvetajo pomladne čebulnice in zacveto poletne cvetlice. Pomladi cvetoče čebulnice, ki so nas doslej razveseljevale, zaključujejo rast: v čebulnicah so si nakopičile hranil in moči za prihodnje cvetenje, listje pa dozoreva. Ko listje porumeni, ga odstranimo. Čebulnice narcis, cesarskega tulipana, pomladnega žafrana in podleska lahko ostanejo v tleh, čebulice hijacint in tulipanov, ki nikoli niso varne pred rijočimi požeruhi, pa je priporočljivo izkopati in na suhem hraniti do jeseni, do ponovne saditve. Cvetni klasi lupinosov, visoke dalije in trajni ostrožniki bodo kmalu vcveteli, njih stebla pa so vvišino toliko zrasla, da jih vetrovno vreme ali nevihta zlahka polomi, zato jih prive-žemo ob oporo, za kar so najprimernejše bambusove palice. V tem času še posadimo poslednje gomolje gladiol, da bodo v jeseni vcvetele, še preden se oktobra pojavi nevarnost mrazov. V ZELENJAVNEM VRTU pospravljamo iz gredic zgodnjo zelenjavo, solato, redkvice, motovilec. Na izpraznjena mesta sejemo poletne sorte solate, brstični ohrovt, zgodnjo endivijo in kitajski ohrovt. Paradižnike sproti privezujemo ali naravnamo ob oporo, še preden se jim prično stebla kriviti. Vzgajamo ga le v eno steblo. Sproti odstranjujemo zalistnike, prizemne liste pa do prvega grozda plodov odstranimo, da ima rastlina zdrav razvoj in pri tleh večjo zračnost. Paradižnik škropimo v času in s pripravki, ko se pričnejo vinogradnikom napovedovati potrebna škropljenja vinske trte pred peronosporo. V biokoledarju je zapisano, da v dneh od 27. do 29. maja opravimo pletev in okopavanje korenovk, da bo manj novega plevela. Miran Glušič, ing. agr. 27-Petek 28-Sobota 29-Nedelja 30-Ponedeljek 31-Torek 1-Sreda 2-Četrtek Sprememba stare naložbe Se še spominjate, ko ste se pred leti življenjsko zavarovali s takrat edinim možnim finančnim produktom: mešanim življenjskim zavarovanjem? To je bila takrat edina pravilna odločitev za zaščito svoje socialne varnosti. Na koncu zavarovalne dobe pa boste prejeli povrnjen denar s pripisanim dobičkom _ Takšna naložba - takrat edina možna - vam žal dolgoročno ne more prinesti dobrih dobičkov, zagotavlja pa vam lahko že danes zgolj delno zaščito vaših najbližjih (delno predvsem za to, ker je dokazano, da ima več kot 500.000 zavarovancev prenizko zavarovalno vsoto). Morali pa bi jo imeti vsaj v višini trikratnika neto letnega prihodka, povečano za dolgove. Npr. če imate 600 evrov visok mesečni dohodek in dolg v višini 20.000 evrov (toliko morate še odplačati), bi morala vaša zavarovalna vsota v primeru vaše smrti znašati 43.400 evrov. Letna premija takšnega rizika bi znašala okrog 230 evrov letno (odvisno od starosti in dobe zavarovanja) oz. 19 evrov mesečno. S takšnim zavarovanjem pokrijete socialno varnost vaših najbližjih, ne pa tudi lastno socialno varnost. Ekonomisti so pred kratkim izračunali, da naj bi po letu 2030 osnova za penzijo znašala le še 35 % vaše današnje plače. Če ste danes morda stari okrog 40 let, je skrajni čas, da začnete o tem intenzivno razmišljati, na kakšen način nadomestiti manjkajočih 65 %. Najlažje je to doseči z doslednim mesečnim varčevanjem v naložbah z vsaj 13-odstotno realno letno kapitalizacijo (že odšteta letna evropska inflacija). Npr. če imate morda 200.000 SIT plače, bi morali že danes na stran dajati vsaj 20 % svojega dohodka - npr. 48.000 SIT (200 evrov). Po 25 letih bi se vam nabralo za okoli 450.000 evrov kapitala. To bi pomenilo 4.500 evrov penzije. Lahko pa bi razmišljali tudi drugače. Če bi npr. želeli, da bi bila vaša penzija enaka vaši današnji plači, bi lahko varčevali le 13 let, to je do 53. leta. Po 13 letih bi se nabralo za okoli 82.000 evrov kapitala, kar bi bilo ekvivalentno vaši plači, če bi si npr. od glavnice vsak mesec odšteli 1 % zneska - to je 820 evrov. Temu se reče finančna neodvisnost, saj se vaš aktivni dohodek izenači s pasivnim prihodkom. Pomeni, da niste več odvisni od svojega dela in da vam vašega časa ni več potrebno prodajati za denar, če tega ne bi več želeli. Ste morda ob tej možnosti že kdaj slišali, da marsikdo - ko to sliši - ponavadi reče: "Ja kako pa naj pri tolikšnih stroških prišpa-ram teh 200 evrov?" Odgovor je zelo preprost. Znižati je potrebno stroške ali povečati prihodke! "Če ste to mlsHH včeraj, če to mislite danes, ne boste tega mls-ililjutri."Faith Popcorn Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321 Astrolog svetuje Zapisano v zvezdah ŠIFRA: Izgubljena VPRAŠANJE: Ali je kje izhod iz začaranega kroga in kam me vodi? Zanimivo vprašanje, kaj je sploh začarani krog, kdo ga določa in vsak krog ima izhod, to pa je točka vstopa. Prvo kot prvo, zavedajte se, da se v določenih zadevah preveč bremenite in si ustvarjate sami navidezne težave, oklepate se nečesa, kar ni vaše in bi bilo smiselno, da zadeve spustite. Videti je, da so vaše težave prehodne narave in da ste naredili že velik korak naprej k rešitvi, po kateri tako hrepenite. Voljo in oporo najdite v delu ali pa se odpravite na neko potovanje. Seveda se vam poraja vprašanje, kdo bo to plačal. Jasno vam povem, da vi, seveda pod pogojem, da se odločite in spremenite mišljenje. Pomoč in oporo vam ponuja tudi vera in da se ozrete naprej. Pustite preteklost za seboj, blagoslovite jo, sami ste tisti, ki morate naredi prerez, nikogar se ne smete oklepati in še najslabše je, da delate iz sebe mučeni- co - kar niste bili in nikoli ne boste. Ozrite se naprej in pogumno pospešite korak, poiščite izhod in začaran krog bo le bežen spomin. Srečno! ŠIFRA: Jagoda VPRAŠANJE: Kdo mi je pred kratkim pošiljal anonimno pošto? Astrologija je veda, ki usmerja, niti ne sodi in ne obsoja. Vašega problema anonimne pošte se boste morali lotiti iz drugega zornega kota. Namesto da se jezite na anonimnega pošiljatelja, se raje vprašajte, kaj vam to sporoča in kje delate težave. Vsebina pisma ni pomembna, ampak je pomembnejši vaš odnos. Naše življenje je sestavljeno tudi iz odpuščanja. Naredite si preprosto vajo, vzemite list papirja in pišite ljudi, katerim ste kaj zamerili ali pa oni vam. Ravno odpustiti nekomu je blaženi občutek, ki privablja mir in prav kliče po blaginji sreče. Tako se vam zadeve ne bodo več pojavljale. Vem, da ste nad mojim odgovorom šokirani in da ste jezni name in morda na okolico okoli vas. Vem pa tudi to, da je to le tista »sveta jeza«, ki bo minila in nekoč boste uvideli, kako prav sem imel. Zato se ne jezite, ampak si vzemite odgovor kot del učenja, kar pa je tudi mišljeno. Lepo se imejte! ŠIFRA: Fant VPRAŠANJE: Zanima me, kako se bo odvijal od- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 nos s sedanjim fantom. Dobro je, da ste navedli še nekaj okoliščin, zaradi katerih bo sklepanje bolj zanesljivo. Tudi sami ste že ugotovili, da sta osebi, ki sta vsak na svojem bregu reke življenje. Logično pa je, da si bosta morala sezidati most, oba sta še mlada in polna življenja, pred seboj imate vse in zato je prav, da ne hitita in se ne obremenjujeta. Vsaka izkušnja je prijetna in pomembna v procesu učenja, prinese nekaj več, kar vama bo nekoč prišlo prav. Ste oseba, ki je psihično zelo močna in ste se odločili stvari vzeti v svoje roke, kar je pravilno. Fant je bolj nežne in intuitivne narave, vsega se loti po občutkih. Ima pa tudi razvito trmo, kot vi, in zaradi tega vama obdobje kuhanja »mule« ni tuje. Kaj vama bo prinesla prihodnost, še ni povsem jasno, kajti je že tako, da je še prezgodaj delati neke prognoze. Zakaj? Predvsem zaradi mladosti in tega, da vsak po svoje še okušata življenje, tako pa je tudi prav in zdravo. Ko pride čas odločitve, kar se bo tudi zgodilo, pa se odločajte po svojem srcu in intuitivnem glasu v vas. Lepo se imejte in veliko sreče, ljubezni in modrosti srca. Srečno! Tadej Šink Živeti zavarovano Porabiti zdaj ali varčevati V našem zadnjem prispevku ste lahko prebrali, da je naložbeno življenjsko zavarovanje način varčevanja, ki ob boljših donosih zagotavlja hkratno zavarovanje življenja in sočasno možnost izbire ugodnega dodatnega nezgodnega zavarovanja. Ugotovili smo tudi, komu so takšne naložbe namenjene. Vsem! Mar ne potrebujemo vsi denarja za stara leta ter socialne varnosti v času našega življenja? Poglejmo nekatere dejavnike, na katere je dobro biti pozoren pri sklepanju naložbenega življenjskega zavarovanja. Kar precej jih je, ki jih moramo pri sklepanju takšnega zavarovanja upoštevati. Pojdimo po vrsti. Vsa naložbena življenjska zavarovanja so vezana na, zaenkrat še tujo valuto, evro. Zakaj? Evrska inflacija je manjša od tolarske, tolar pa bo čez čas zagotovo zamenjal evro, kar nam pri tovrstnih naložbah ne bo povzročilo izgub. Določanje premije in dinamike plačevanja je velikokrat odvisno od naših zmožnosti, pogosto pa od potrebne višine zavarovanja (kaj nam lahko določa osnovo višine, smo že govorili; včasih nam višino osebnega zavarovanja diktirajo zahteve bank, ki želijo polico kot jamstvo za najem dolgoročnejšega kredita). Pri večini zavarovalnic je za naložbena življenjska zavarovanja minimalni znesek naložbe od tristo do tristo-šestdeset evrov na leto, kar pri mesečni dinamiki plačevanja znaša od petindvajset do trideset evrov. Priporočljivo je, da je ta znesek nekoliko višji, saj je od zneska premije odvisna višina rente oziroma privarčevani znesek ter naša zavarovalna vsota. Na višino zavarovalne vsote za naravno smrt vpliva tudi izbrana doba zavarovanja. Daljša kot je, višja je zavarovalna vsota za življenje. Doba sklenitve naložbenega zavarovanja je zelo različna od zavarovalnice do zavarovalnice in se giblje od najmanj pet do deset let in največ trideset do štirideset let. Omejena je tudi z zgornjo starostno mejo za doživetje, ki je petinsedemdeset let. Vsekakor je smiselno skleniti takšno zavarovanje za obdobje daljše od deset let. Razlogov je več. Prvi je višina zavarovalne vsote, ki se povečuje z dolžino pogodbene dobe. Drugi razlog je, da je smiselno biti zavarovan skozi vse življenje, saj nikoli ne vemo, kje na nas čakajo nepredvidljive nevarnosti. Nenazadnje je pomembna tudi obdavčitev sklenjenih zavarovanj, katerih pogodbena doba je krajša od deset let. Pri upoštevanju vsega napisanega je potrebno izbrati še primerno strategijo naložbe (sklad, v katerem želimo ple-menititi svoj denar), dinamiko plačevanja premije, smisel doplačil za posamezne rizike, ki jih ponuja zavarovalnica, upoštevati splošne pogoje zavarovalnice ter različne možnosti prilagodljivosti (višanje in nižanje zavarovalne vsote ter naložbe). Za izbor zavarovanja, ki bo odlično služilo prav vašim potrebam, tako z naložbenega kot zavarovalnega vidika, se pred dokončno odločitvijo obrnite na strokovno usposobljenega svetovalca, ki vam bo pomagal do uresničitve vaših želja v pravi obliki. Danes je odločitev med porabiti zdaj in varčevati za stara leta ena ključnih finančnih odločitev v vašem življenju. Vsa vprašanja v zvezi z zavarovanji, skladi ter finančnimi naložbami lahko pošljete na aljaz.cercek@individa.si. Več preberite na www.in-divida.si in www.skladi.com. Aljaž Čerček, dipl. ekon. Svetovalec v skupini INDIVIDA Duševno zdravje Homoseksualna nagnjenja Tone je po 15 letih zakona ugotovil, da ne more več tajiti svojega nagnjenja do moških. Ne ve, kako naj to pove ženi in otrokom ter ostalim sorodnikom. Že nekaj časa je v stikih z moškim, s katerim si želi v bodoče ustvariti drugi dom. Njegova stiska je velika. Nekako 1 % moških teži k istospolni ljubezni, pri nadaljnjih 2-3 % pa govorimo o biseksualnosti, torej je njihova spolna sla usmerjena tako k moškim kot k ženskam - in med te sodi tudi Tone. Tone je torej svoje pravo nagnjenje začasno prikril pred svetom in se poročil ter ima otroke. Izkušnje kažejo, da ponavadi take zakonske zveze propadejo in družine razpadejo. Seveda je sedaj Tone v stiski, saj bo resnica močno prizadela tako ženo kot otroke. Ne preostane mu nič drugega kot, da pove ženi resnico ter predlaga razvezo, otrokom pa je najbolje, da glede na razvojno obdobje primerno oba informirata o dejstvih. Tone se bo verjetno razvezal in oblikoval skupno življenje z novim partnerjem, ki je prav tako istospolno usmerjen. Glede stikov z otroki pa naj se posvetuje s strokovnjakom, ki mu bo svetoval, ko bo spoznal otroke, kakšni stiki bi bili primerni ali pa ne za nadaljnji duševni in osebnostni razvoj otrok. Omenil bi še, da celo nekoliko večje odstotke isto-spolne usmerjenosti najdemo tudi pri ženskah in da istospolna usmerjenost ne sodi med duševne motnje ali bolezni. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. Krvodajalci 24. marec - Sergej Zorko, Mo-škanjci 2/d; Zlatko Gajšek, Pod-lehnik 66/a; Dušan Hazabent, Lovrenc na Dr. polju 8; Drago Kri-stovič, Spuhlja 135/a; Jožica Medved, Župečja vas 60/a; Stane Kelc, Paradiž 90. 31. marec - Drago Galinec, Strmec 51/a; Franc Lah, Spuhlja 46; Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj; Marjetka Brmež, Spodnje Jablane 13; Renata Majer, Bukovci 115; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22/d; Dušan Samec, Jiršovci 31; Tatjana Bele, Dobrina 4; Emanuela Čeh, Čufarjeva ul. 14, Ptuj; Boštjan Ro-došek,8; Primož Babič, Valesova 28, Maribor; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Drago Sedmak, Kvedro-va 4, Ptuj; Marjan Kokol, Levanjci 30; Ivan Grahel, Krčevina pri Vur-bergu; Marjan Muršec, Medribnik 12; Primož Pehar, Ul. 8. Februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Bogdan Čeh, Rucmanci 7; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Janko Pihler, Moškanjci 27; Emil Pravdič, Ruc-manci 6; Damjan Lubej, Kardeljeva 79, Maribor. 4. april - Franc Vaupotič, Po-povci 15; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Željko Majcenović, Lackova 4, Ptuj; Klavdija Sluga, Levanjci 26; Marjan Murko, Podvinci 130; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Jelka petek, Dornava 142/a; Marina Recko, Vrenska Gorca 24, Buče; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Aleš Martinčič, Partizanska 49, Slovenska Bistrica; Dušan Gavez, Korenjak 11; Lidija Vastič, Ul. 5. Prekomorske 16, Ptuj; Milenka Fras, Vintarovci 68; Ivan Bedenik, Žetale 56; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Janez Simonič, Vintarovci 34; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Marija Voda, Dolič 10; Jelka Pšajd, Vintarovci 35; Josip Vinter, Falinič, Breg 197, Železniki; Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Marica Veršič, Jiršovci 38; Marjeta Ko-kol, Janežovci 12/b; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Janko Janežkovič, Nova vas pri Markovcih; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Darja Toplak, Mestni Vrh 59; Peter Cigula, Saku-šak 20; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Anita Slana, Stojnci 102; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28; Robert Ciglar, Podvinci 113; Ludvik Kuronja, Ul. 25. Maja 4, Ptuj; Petra Žnidarič, Cezajevci 8, Ljutomer. 7. april - Dragica Grmič, Veliki Brebrovnik 43; Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Marija Čeh, Bišečki Vrh 2; Franček Lenart, Jiršovci 51; Katarina Gajšek, Breg 1, Majšperk; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Irena Korent, Črmlja 20; Milica Bezjak, Ločič 27; Vlado Sagadin, Nova ulica 21, Miklavž na Dravskem polju; Borut Kostanjevec, Potrčeva 42; Srečko Roškar, Biš 53; Antonija Korent, Črmlja 12; Anton Švarc, Bišečki Vrh 3; Miran Ljubec, Zabovci 61; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Nevenka Ma-ruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Milena Vrečar, Drstelja 48; Olga Fridauer, Sp. Leskovec 13/b; Roman Korent, Črmlja 12; Trnovska vas; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7, Trnovska vas; Jelka Janžek, Gozdna ul. 61/a, Hoče; Darko Klaneček, Skorba 19/ b; Štefka Koser, Ul. 25. Maja 4, Ptuj; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Marica Vidovič, Dolena 19/c. 11. april - Milena Čuš, Dorna-va 91/b; Jožef Hentak, Dornava 119; Marjan Jus, Ob železnici 2, Kidričevo; Peter Šimenko, Brstje 10; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Stanko Veldin, Ul. 5. Prekomorske 17, Ptuj; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Branko Rojko, Grajen-ščak 28; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Boris Marin, Podgorci 74; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Tonček Breg, Grajenščak 68. 14. april - Boris Vuk, Strmec 16/a; Josip Smontara, Slovenska 46, Ormož; Milan Mihelak, Črm-lja 4; Štefka Plohl, Sakušak 52; Andreja Kukovec, Vičava 85; Milan Pernek, Repišče 16; Dominik Antolič, Moškanjci 3; Stanislav Večerič, Paradiž 45; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Marinka Krajnc, Ar-bajterjeva 2, Ptuj; Anica Kolednik, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Terezija Kunčnik, Markovci 66/a; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Marjan Grabar, Podvinci 100; Roman Šoštarič, Kukava 7; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Ivan Lesjak, Nova vas pri Markovcih 17; Sabina Mihalinec Pišek, Reševa 4, Ptuj; Zlatka Gašparič, Krčevina pri Vurbergu; Anton Vaupotič, Ja-blovec 21; Marjan Kokot, Majšperk 32; Zdravko Ferčič, Sobetinci 4; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Boris Spindler, Prerad 40/a; Patricija Cvetko, Ptujska Gora 82/b; Silva Kozel, Zakl 37; Štefan Kuhar, Podvinci 102/a; Andrija Hojski, Zg. Duplek 49; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Janez Škerjanec, Tibolci 19/ b; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Slavica Bezjak, Markovci 12; Bernarda Učakar, Ja-nežovci 8/b. Info Glasbene novice Pa jo imamo! Zmagovalka 50. evrovizijskega festivala je HELENA PAPARIZOU s popevko MY NUMBER ONE. V teh dneh je krožilo ogromno komentarjev o prireditvi, pesmih in tudi o našem Omarju. Kakšno je vaše mnenje? Vas že slišim, kako komentirate. Irski velemojstri U2 že delajo novi 'biznis', saj že pripravljajo koncertni DVD s turneje How To Dismantle An Atomic Bomb. Bono Vox, The Edge, Adam Clayton in Larry Mullen so z omenjenega projekta že potisnili v ospredje hita Vertigo in Sometimes You Can't Make It On Your Own. Nedvomno bo hit številka tri CITY OF BLINDING LIGHTS (****), saj v njem prevladuje izjemna rock energija, podžgana s fantastičnimi kitarskimi rifi! Nekoč je bil VAN MORRISON osrednja osebnost skupine Them. Le-ta je množicam ostala v nepozabnem spominu s skladbo Gloria. Kot solist bo glasbenik kmalu pripravil zgoščenko Magic Time, ki jo kritiki ocenjujejo z vsemi možnimi presežki. Glasbeni genij ostaja zvest svojemu stilu tudi v skladbi CELTIC NEW YEAR (*****) in v njej seprepletla čutna moč minimalističnega tradicionalnega rocka, pomešanega tudi s countryjem. Vas mogoče zanimajo moji trenutni rock glasbeni favoriti? Naštel bom pet izjemnih novih pesmi, ki so morda za množice manj znane, a po kvalitete vsekakor izstopajo. Te so: In The Morning - THE CORAL, Other Side Of The World - KT TUNSTALL, Just A Ride -JEM, She Gets Me Inside - RICKY ROSS in The Game Is Won - LUCIE SILVAS. Priredbe nikakor ne izginejo z glasbenih lestvic in z njimi je v bistvu najlažje zasloveti. Zato ni čudno, da seje za priredbo odločila tudi 22-letna Nemka JOANA ZIMMER, ki je v začetku leta tudi podpisala pogodbo z veliko založniško hišo Polydor. Vitka in prikupna pevka zmeraj nosi sončna očala in to bi lahko bil njen zaščitni znak. Glasbeno je njen zaščitni znak 'pompozna'priredba balade I BELIEVE (***), pod katero se je leta 1992podpisala Marc-hela Detroit, bivša članica dueta Sheakespeare Sisters. Sir CLIFF RICHARD je pojem britanske glasbene scene. Naj ob tej izjavim zapišem zanimivo informacijo. Največ tednov je na uradni britanski lestvici preživel Elvis Presley, in sicer 2463 tednov. Sledi mu Cliffs 1972 tedni in nato Beatli s 1749 tedni. V preteklem tednu je pravi gentleman osvojil 12. mesto na otoku z nenavadno pesmijo WHAT CAR (****), ki vsebuje nepričakovano več elementov rocka kot popa! Brez dvoma pohvalno. Ameriški raper in producent Lil Jon je bil neuradno ustanovitelj umazanega r&b glasbenega stila, ki mu pravimo crunk r&b. Največji hit tega stila je Usherjev Yeah. Izredno uspešna izvajalka tega stila je tudi CIARA, ki se lahko pohvali z dvema hitoma Goodies in 1, 2 Step. Tudi novi komad OH (**) je predstavnik crunk r&b-ja in v njem je tudi nekaj neposrečenih rap vložkov sicer priznanega Ludacrisa (ki ima tudi novo pesem Number One Spot). 50 CENT je glasbeno že zaznamoval leto 2005, saj se njegova druga plata The Massacre nenormalno dobro prodaja po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Prvi zmagovalni poizkus je uspešnica Candy Shop, v katerem daje kanček r&b pridiha pevka Olivia. 'Blebetanje' tja v tri dni se nadaljuje v valujoči rap temi JUST A LITTLE BIT (***), pod katero sta se produkcijsko ponovno podpisala Dr. Dre in Eminem. David Breznik ME LOVE ■ YOU - Mario \ ^ ,ONELY NO MORE - RobThomas / 5. LONELY - Akon _SHIVER - Natalie imbrug 7.^ANDY SHOP - 50 Cerit&Olivia DEViLs & DUST - Bruce Spring^tr- 9. COWBOY - Chipz 10. HOLD YOU DOWN - Jennifer z & Fat Joe Lope Vsak^ sred^ in ne^eljû med \9.\0 m 20. uro Kdo je režiser filma Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha? Odgovor:. NAQRADNO K^ s M VPRAŠANJE in o Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Brigita Fras, Dornava 94a, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol Odgovore pošljite do torta, 31. ma/a, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info). Evrovizija 2005! Pika Star - Pika Bozic (2005 - Dallas) Ej, ej Pika! Kaj več bi si morala omisliti seksi dama na novem albumu Pika Star, da bi lahko bila pevska zvezda, kar si vsekakor močno želi. Pevski plafon je smešno nizek in skupaj 'spacanih' enajst pesmi je usmerjenih v zastareli pop. Ob tem projektu so se še najbolj namučili avtorji, aranžerji in producenti Franci Zabukovec (snemalo se je v njegovem studiu Bunker), Davor Božič in Aleš Klinar. Navedena imena so pripravila že marsikatero uspešnico, tokrat pa so se s svojimi idejami podali v čas disco glasbe. Tudi pop ima svoje kvalitetne prebliske, a na plati Pika Star jih je sila malo, če je sploh kakšen. Ob poslušanju pesmi sem se vprašal, komu je v bistvu omenjena glasba sploh namenjena? Nezahtevnim najstnikom bi bil najbližji približek ciljni publiki, saj ta 'bum bum bum' glasba, gotovo ne bo imela pravega efekta ne na odraščajoče dijake in ne na zrele odrasle poslušalce. V prelomu lanskega leta nas je pevka prepričevala sredi mrzle zime, da ji je vroče v pesmi Vroče. Njej je bilo morda vroče ob tej zastareli elektro pop zadevi, ko je plesala na odrih, vendar omenjena zadeva ob kakšni dobri kitarski solaži nima nobenega pozitivnega efekta. Še več takšnih elektro šokov je na plati, in sicer v komadih, kot so Zvezde padajo z neba, Divja in D.J. Na disco vročico povzeto iz 80. se naslanja aktualna pesem S.O.S. in na pomoč je treba zares poklicati ob tem bizarnem plesnem popu. Nekoč je bila izvajalka članica dueta Sound Attack, ki se je spogledoval z elementi minimalističnega housa. Ta je prisoten in pomešan na prikupen način v sladki ter atraktivni popevki Ljubezen me je ujela. Ne pre-hiter house je prisoten tudi v štiklu Ne, ne, v katerem je preprost in naiven pop potisnjen, hvala bogu, malo v ozadje. Pravi občutek 'disco Filmski kotiček Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha Za marsikoga je tretja Vojna zvezd eden najbolj pričakovanih filmov v življenju. To je preprosto kult. Bombastično mračna zadeva, Master Yoda je spet v akciji. To je pač tako in te čisto prevzame, če si odraščal s temi filmi. Vsa čast gre seveda že na začetku izvrstnemu režiserju Luka-su, da je naredil take filme že pred toliko leti. Da je bila že takrat vesoljska ladja res videti kot vesoljska ladja. In kaj prinaša tretji del? Sposo- Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha Star Wars: Episode III - Revenge of the Sith zf spektakel Dolžina: 146 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: George Lucas Scenarij: George Lucas, Jonathan Hales Igrajo: Hayden Christen-sen, Natalie Portman, Ewan McGregor, Samuel L. Jackson, Ian McDiarmid, Frank Oz, Kenny Baker, Ahmed Best, Anthony Daniels, James Earl Jones muzike' prinaša energična in melodična pesem Nevaren poljub, ki ima tudi hitro nalezljiv ter igriv refren. Sicer so besedila prav tako bolj šibka točka projekta, saj v njem prevladujejo tralali - tralala prepevi. Poslastica albuma je zares čudovita in celo dobro zapeta pop balada Verjela v naju bom, ki ima tudi nekaj elementov soula. Bolj umirjeno pa zveni tudi nejasna Sama naprej, ki se stilsko povezuje s popom in rockom. "D.J., dej pritisni play," je refren zadnje pesmi na plati Pika Star, a zares ne vem, kateri D.J. bo pritisnil na play ter zavrtel v kakšni diskoteki katero od novih pesmi Pike Božič. Na plošči je v glavnem diskotečna pop glasba brez prave duše in prave melodije. Pika se na žalost oddaljuje od naziva glasbene zvezde in jo lahko reši le izgled. Vprašanje pa je, kako dolgo še lahko gradi svojo pevsko kariero bolj na izgledu kot na glasbi! David Breznik bnost postati oblika energije po smrti ni splošno znano vsem Jedijem. Kako se naučiti postati večen, povejo šele v tej zadnji epizodi. Namreč Yodi se iz onostranstva oglasi prav glas umrlega Qui-Gona, ki ga nauči prenesti svoje sposobnosti v večnost, kar je mogoče le s predanostjo in čisto dušo. Tu je tudi odgovor na vprašanje, zakaj Sithi ne morejo biti večni, čeprav so vedno iskali obliko nesmrtnosti. Razlog je, da jih obdaja pohlep, sovraštvo in jeza. No, Yoda pa o svoji onostranski komunikaciji pove tudi Obi-Wanu, zato ima tudi on v stari trilogiji sposobnost postati večen. Ja, tale film prinaša veliko skrivnosti, kot na primer tudi razlago, ki nam da misliti, da Anakina ni ustvarila sila, temveč je bil namerno ustvarjen. Zakaj in s kakšnim namenom, pa ne bomo izdali, da ostane še kakšno presenečenje za film. Žal pa bo ta film najverjetneje zadnji film v fenomenalni seriji, saj je George Lucas povedal, da epizod VII, VIII in IX ne bo ustvaril. Začelo se 25. junija 1977, končalo se bo letos . Vsekakor pa je bilo na ta film vredno čakati tri dolga leta. Zato ne zamudite predstave. Vsi delčki zgodbe se tu končno sestavijo in potem gre celotna zgodba čisto gladko v Novo upanje. Veliko akcije, dobre zgodbe in sama preobrazba Anakina. Izjemno prikazani so tudi izredno spektakularni dvoboji, sploh finale, ko se mlatita Obi Wan Kenobi in Anakin ter hkarati Yoda in Emperator/Dark Sidi-ous. Presenetljivo se izkaže, da je bil očitno najmočnejši Jedi Mace Windu, ki je nekoliko pred tem uspel premagati Dark Sidiousa, Yoda pa na koncu ne uspe. Anakinu se stemni in sfrklja, skoraj zadavi Padme ... Skoraj brez da bi vdihnil, pogledaš cel film. Odlično narejeno, super zgodba, celo najhujši fani bodo zadovoljni. In še nekaj namigov: med tretjo epizodo Vojne zvezd Maščevanje Sitha bo jedi vitez Anakin Skywal-ker sprejel usodno odločitev. Moral se bo odločiti, ali izgubiti svoje najdražje ali svojo dušo, da bi si pridobil moč, da bi jo rešil. Anakin bo podlegel zapeljivim skušnjavam temne strani Sile. Kakšna je Anakinova odločitev, zakaj jo je sprejel in zakaj nato nosi srhljivo črnino, ki je postala del legende Vojne zvezd? Po skoraj tridesetih letih ugibanj in pričakovanj bodo ljubitelji filma po vsem svetu v Maščevanju Sitha končno izvedeli resnico. Izvedeli bodo, kako in zakaj je junaški Anakin Skywalker - ki naj bi bil po prerokbah Izbranec, tisti posameznik, ki naj bi vzpostavil ravnovesje v Sili in zagotovil mir po vsej galaksiji - postal strašni Darth Vader, desna cesarjeva roka. Izvedeli bodo, kako sta Anakinova mentorja, Obi-Wan Kenobi in pritlikavi jedi mojster Yoda, uspela preživeti uničenje redu jedijev in se do konca življenja skrivala na oddaljenih, neprijaznih planetih. Izvedeli bodo, zakaj se je na videz neškodljivi in modri kancler Palpatine spremenil v diktatorskega vodjo zloveščega galaktične-ga imperija. Izvedeli bodo, kako sta se rodila Anakinova otroka, Luke Skywalker in Leia Organa, in se nato ločila ... otroka, ki jima je bilo usojeno voditi legendarni Upor proti Imperiju. V stoletni filmski zgodovini smo videli že številne dvoboje med junaki in zlikovci. A še nobenega nismo pričakovali tako nestrpno kot zadnji obračun med Anakinom Skywalker-jem in Obi-Wan Kenobijem, ki predstavlja vrhunec Vojne zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Grega Kavčič HROŠČ SLANINAR RAZVELJAVI-TEVIGREPRI KARTAH POKRAJINA VGRČIJI MESTO V ITALIJANSKEM PIEMONTU MEDENO PECIVO (PO DOMAČE) SELAN SOBOJEVNICA TANKO BRUŠENO STEKLO ZILJSKA NOŠA BIZMUT KAR SE SCIMI GRŠKI BOG LJUBEZNI EDI DEŽMAN ZAČETEK TEKMOVANJA ČLOVEK AVTOMAT JAMAJSKI PLES ŽENSKA PRI POROKI IZ BESEDE ASTRUM TAEKWONDIST LJUTIČ LJUDSTVO NA TAJSKEM SPLET ŽENSKIH LAS SRBSKI POLITIK ČUMIĆ PREMAGAO-VALKA MISSICA DREMELJ NEKDANJI JUGOSL. NOGOMETAŠ MARKO DEMŠAR AMERICIJ REVNI GRŠKI KMETJE PEVKA PRODNIK KOMAD JANA PLESTENJAKA AMERIŠKI PEVEC (RAY) TURŠKO IME ZA ALBANCA, ŠIPTAR SOL OLJNE KISLINE VRH NA POHORJU KARTON ZA SPISE SUZUKIJEV MALČEK 100 m2 ANTON INGOLIČ REKA V FRANCIJI ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: pristanek, raskavina, 1st, Kicar, Stra, AH, Teatinec, Garni hotel, Mav, trot, strigalica, ikravost, Kreta, elita, lemeške, Ruhr, sporiš, JNA, Pen, Astapkovič, Laar, Ili, Uka, metilamin, Akcij, par, čakanje, pena. Ugankarski slovarček: AGaDIR = luka v južnem Maroku, znana po velikem potresu; AMANE = japonski politik Nishi, MON = ljudstvo na Tajskem in v Burmi; PARKER = ameriški pevec (Ray, 1954-); RAS = ziljska noša; TROMA = hollywoodsko filmsko podjetje, osnovano 1974; ZEKOVIĆ = nekdanji jugoslovanski nogometaš in trener (Miljan, 1926-). Zanimivosti Athina Onassis načrtuje poroko Atene (STA/dpa) - Vnukinja slovitega grškega ladjarja in dedinja bajnega premoženja, Athina Onassis naj bi načrtovala poroko s svojim brazilskim izvoljencem Alvarom Alfonsom de Mi-rando, napovedujejo grški časniki. Poročila naj bi se še letos, najverjetneje v začetku decembra v brazilskem Sao Paolu. Poroka naj bi potekala »zgolj v ožjem družinskem krogu«. 20-letna Athina sicer že tri leta prijateljuje z 31-letnim »Dodo«, kot priljubljenega Brazilca kličejo v njegovi domovini, govorice o njeni morebitni poroki pa so že sprožile pravcato paniko med grškimi mediji. Athina namreč vse bolj poredko obiskuje svojo domovino, zato se v Grčiji bojijo, da bi se lahko s poroko preselila v tujino. To Grkom ne bi bilo po godu, predvsem tudi zato, ker imajo njeno ogromno premoženje - po ocenah je »težko« od dve do šest milijard evrov - za »nacionalno bogastvo« in si ne želijo, da bi z Athino, vnukinjo Aristotela Onasisa, v tujino odromali tudi njeni evri. Avstralske oblasti napovedale množično sterilizacijo koal Adelaide (STA/AFP) - Avstralske oblasti so sporočile, da bodo sterilizirale več kot 8000 koal, da bi tako preprečile množično stradanje teh ljubkih vrečarjev na avstralskem Kenguruj-skem otoku. Na otoku namreč živi 27.000 koal, medtem ko jih je leta 1996 tam živelo le 5000. »Vsakih pet let se njihova populacija podvoji, kar moramo nujno zajeziti,« je dejal premier države Južna Avstralija Mike Rann in dodal, da koale v okolju brez naravnih sovražnikov same sebe spodjedajo in uničujejo svoje naravno okolje. »Zadnja stvar, ki jo želimo je, da tisoče koal pogine od lakote, ali kot alternativa, da jih postre-limo z dreves,« je še dejal Rann. K stabilizaciji populacije koal na otoku okoljski strokovnjaki sicer pozivajo že leta. Dojenčki imajo radi modro, rdečo, vijolično in oranžno barvo London (ST^dpa) - Rjava in siva sta barvi, ki ju novorojenčki ne marajo, modra, rdeča, vijolična in oranžna pa so barve, ki jih imajo najrajši, so izsledki raziskave, ki jih je objavil laboratorij iz Surreya, ki je preverjal odzive 250 dojenčkov na različne barve. »Govorice, da novorojenček ne vidi barve, niso pravilne. Barve vidi, vendar se to razvija nekaj mesecev,« je dejala Anna Franklin, zdravnica, ki je vodila raziskavo. Štirimesečnemu otroku so na ekranu pokazali različne barve, opazovali njegov odziv ter merili reakcijski čas. Cas odziva je bil pri različnih otrocih različen, za otrokovo zanimanje pa je bila ključna raznolikost. »Nekateri otroci imajo očitno rajši eno barvo, nekateri pa več barv,« je dejala Anna Franklin. Ce so jim vztrajno kazali modro v različnih odtenkih, je bila to za njih ista barva in postalo jim je dolgčas. Če pa so jim pokazali zeleno, je bilo to za njih zanimivo in ponovno so začeli opazovati. To dokazuje, je pojasnila Franklinova, da se otroci zavedajo, da so vse modre iz iste kategorije barv. « Raziskava je dokazala, da so dojenčki najdlje gledali v modro, rdečo, vijolično in oranžno, najmanj pa v rjavo in sivo barvo. Lujzek • Dober den vsoki den Ne dober, pa slab den. Tak bi moga začeti gnešjo pismo, saj nas je prejšji tjeden na našem Suhem bregi tak toča potukla, ke v jeseni nemo jobolk in grozdja trgali, prešali in poslušali, kak se mošt v polovjok sam s seboj krega in se v vino spremija. Pa kaj si čemo, proti narovi si pač nemremo nič in je vseeno, si bogec ali pa hujdič. Včosik smo proti toči strelali, meli procesije in molili proti toti katastrofi, gnešji den pa nič ne strelamo in tudi molimo premalo, da bi nam na poljih, v goricah in drugih zelenicah kaj pridelka ostalo Te pa virti, če lehko. Zimska pozeba, pomladanska pozeba, te pa še toča, suša ali paprevejka moča in še držova s svojo noro kmetijsko politiko fcoj te oskubijo do kosti, tak ke ne veš, bi joka ali stoka ali smejal in vse fkuper k vragi poslal . Zaj pa še malo k politiki, po-hvolah in kritiki:prejšji tjeden smo pisali, kak je predsednik vlode mlode Janez Janša bija kak edini kandidat zvaljeni za predsednika stranke LDS, zaj pa mu je sledija tudi jegov (ne)prijatelj Zmago Jelinčič - plemeniti, ki ma marsikoga v riti, ki je tudi kak edini kandidat bija zvaljeni v Slovenski nacionalni stranki. Vse to huj-do smrti po valitvah v prejš-jem sistemi, ko se je večina političnih budžotov pri držov-nih jaslih fojtrala skoro vse do svoje smrti. Meni že te ni šlo in tudi gnes ne gre v mojo butasto glavo, kokšne so to volitve, če maš na valilnem listi samo enega vola, ob kerem ne veš, bi se joka ali mola? Kaj pa provite za našega Nabra, ki si na Evroviziji neje nič nabral in je brez finalnega nastopa ostal? Saj je kar lepo peja, neje pa glasovalne sreče meja. Pa več sreče drugič, se iz leta v leto leto toložimo Slovenkci, ki smo rajši v senci kak na sunci in rajši ležečki kak pokunci! Te pa bodi zadosti za gnes, po dugem in počez, prek hribov in dolin vam vse dobro, lepo in zdravo želim. RADIOPTUJ 89,8° 98,2-IO^Smhz SOBOTA, 28. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro CenSč in ob 22.00 Po študentsko s Polono AmbrDáč (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val). NEDELJA, 29. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D). PONEDELJEK, 30. maja: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D). TOREK, 31. maja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 PoroSla radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. SREDA, 1. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). ČETRTEK, 2. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA: Predsednik države v studiu Radia Ptuj. 18.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PETEK, 3. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Veste, kako se mora ljubezen negovati, da obstane in se obdrži. Zato imate še vedno čudovit dom, vezo polno ljubezni in spoštovanja. Zaslužite si čestitke, saj znate partnerju vedno na pravilen način povedati svoje želje, ne da bi mu dajali občutek, da ga v silite. BIK Z nežnostjo skrbite za svoj dom in v njem osrečujete svoje najdražje z ljubeznijo in pozornostjo. Vračajo vam v isti meri, sami pa ljubosumno čuvate svoj dom in svoje čustveno življenje pred vsiljivci. V službi se vam ni treba boriti z drugimi ljudmi. DVOJČKA Ljubezen, ki jo boste danes ponovno spoznali, sprejmite kot radostno vest in ne premišljujte preveč o tem, da ste bili že enkrat ranjeni. Predajte se sreči in razmišljate pozitivno o novem poznanstvu in morebitni trajni vezi. Vse stvari se bodo same uredile. RAK V službi ali na poslu bodo nekateri imeli predsodke glede vas, a k sreči boste premogli toliko humorja, da jih bo zapeljala vaša duhovitost. Spremembe razpoloženj pač obvladate. Le redkim je to dano.No, veliko sreče pri tem! LEV Čeprav bo stvar še tako preprosta in čista, se bodo seveda našli ljudje, ki radi komplicirajo. V tej zadevi bodo našli nekaj, kar jo bo zapletlo, da vas bo vse bolela glava. V danem trenutku se morate le vprašati, ali se jim boste pustili prepričati. DEVICA I začetku se vam je zdela vajina zveza lepa in vznemirljiva, vendar ste sedaj glede tega že veliko stvarnejši in bolj pesimistični. To seveda ne pomeni, da morate takoj kaj ukreniti in oditi drugam. Se vam ne zdi, da je pošteno do obeh, da bi poskusili še enkrat? TEHTNICA Če pri tem človeku iščete sočutje, ga na žalost pričakujete na napačnem kraju. Mogoče pa vidite vi dlje kot drugi. Kaj lahko ste si zadali nalogo ravno zaradi vaše želje, da dokažete, da je vse mogoče. No, veliko sreče pri tem! ŠKORPIJON Na vaše razlaganje preteklih dogodkov bo zelo buren odziv vaših najbližjih, predvsem zato ker boste zopet začeli odpirati stare rane, na katere bi vsi radi pozabili. Bo pa to izbira med spokojnostjo in nečim, kar se še vedno skriva pod površjem. STRELEC Vaš znanec vas ima zelo dobro naštudirane, saj je videti, da ga nekatere vaše lastnosti sploh ne razburjajo več; kot bi se z njimi že zdavnaj sprijaznil. Vsekakor je on storil prvi korak, zdaj ste na vrsti vi, da mu dopustite kakšno njegovo muho. KOZOROG Vaš predlog, ki ga boste nekomu posredovali, ne bo naletel na dober odziv Odzvali se boste s precejšnjo mero užalje-nosti, ki pa bo povsem upravičena, saj ste konec koncev vi delali njemu usluge. Ne razburjajte se zaradi tega. VODNAR Vaš znanec k sreči ne bo reagiral tako, kot ste pričakovali. Namesto prestraše-nosti in klečeplaznosti vas bo presenetil z odločnostjo. Vse skupaj vas bo navdalo s ponosom in srečo, saj ste sedaj prepričani, da bo še kaj iz njega. RIBI Nekatere reči v življenju vas že dolgo časa več ne šokirajo, čeprav ste še vedno osupli, ko vam človek, ki vam niti najmanj ni simpatičen, vsakič znova naredi drugače, kot je obljubil. Najbolje, da nehate upati, da se bo spremenil. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Sale ZAMENJAVA VLOG "Zakaj praviš, da sta tvoj pes in žena zamenjala vlogi?" "Pes mi nosi copate, žena pa ves čas laja name!" ♦♦♦ PAPIR ALI KRTAČA Pravi Mujo Hasu: "Včeraj sem kupilščetkoza WC." "In?" "Pa kaj vem... Nekako mije bilo s papirjem bolj všeč!" ♦♦♦ NESREČEN VDOVEC "Kakšno nesrečo sem imel doslej s svojimi ženami. Kar trikrat sem vdovec. Vse tri so umrle." "Kar trikrat vdovec?" se čudi znanec. "Kako pa je umrla prva?" "Jedla je strupene gobe." "Pa druga?" "Tudi druga je jedla strupene gobe." "Tretja tudi?" "Ne, tretja jih pa ni hotela, zato je umrla zaradi pretresa možganov. " ♦♦♦ DESTILIRANJE Jezna žena možu alkoholiku: "Tvojih oblek ne bom več nosila v čistilnico, ampak v destilacijo!" ♦♦♦ ZAZIDANI PUJS Pujs gre mimo vtičnice za elektriko, se zaustavi in ji reče: "Tebe so pa kar zazidali, kaj?" ♦♦♦ PRESTROGA VZGOJA "Našega malega Petra sva prestrogo vzgojila!" je rekla žena možu, ko se je ta vrnil iz službe. "Kako to misliš?" "Danes zjutraj ga je v vrtcu nova varuška vprašala, kako mu je ime, on pa je odgovoril: 'Peter, pusti to pri miru!'" ♦♦♦ POGOJNI REFKLEKS V laboratoriju se pogovarjata beli miški: "Strenirala sem doktorja!" se je pohvalila prva. "Kako?" je presenečena "Vsakič, ko pridem skozi labirint, mi da hrano. Pogojni človekov refleks, par!" Sport mladih Mladi Ptujčani na turnirju v Avstriji Mladi ptujski nogometaši so bili prejšnji vikend ponovno zelo aktivni, saj so nastopili na turnirju v Gabersorfu v Avstriji, ki je potekal od petka do nedelje. V močni in predvsem številčni konkurenci so se mladi ptujski upi dobro odrezali in pokazali, da znajo igrati nogomet, predvsem pa to, da njihov čas še prihaja, saj beležijo vedno boljše igre in s tem tudi uvrstitve. Fantje do devetega leta starosti so v pred-tekmovanju dosegli naslednje rezultate: NŠ Drava Ptuj - Dubrava 1:2, Flavia Solva - NŠ Drava Ptuj 0:2, Seiersberg - NŠ Drava Ptuj 0:3. V skupini so zasedli tretje mesto, nato pa so v osmini finala premagali madžarski Fotekx s 3:2 in izgubili proti Aluminiju iz Kidričevega z 2:0, na koncu pa zasedli osmo mesto med šestnajstimi ekipami. NŠ Drava Ptuj je nastopila v naslednji postavi: Miha Tetičkovič, Amadej Rosič, Tomas Pihler, Marko Pajnkiher, Gregor Nestorov, Mario Majcen, Sebsti-jan Krajnc, Alen Krajnc, Dominik Korpič. Trener: A. Ivartnik. V konkurenci najmlajših (do sedem let starosti) je ekipa NŠ Drave Ptuj zasedla sedemnajsto mesto. V predtekmovalni skupini so dosegli naslednje rezultate: Heimschuh - NŠ Drava Ptuj 2:0, Retznei - NŠ Drava Ptuj 4:0, Jare-nina - NŠ Drava Ptuj 1:0, Aller-heiligen - NŠ Drava Ptuj 0:3. NŠ Drava Ptuj je nastopila v naslednji postavi: Tadej Toplak, Rok Štum-berger, Jan Strelec, Luka Petek, Tilen Kolar Lacko, Alex Krajnc, David Golob, Bruno Gale, Jan Belšak, Domen Bauman. Trener: Boris Emeršič. Selekcija do osmih let starosti se je odlično odrezala, saj so varovanci trenerja Roberta Hoj-nika osvojili tretje mesto med 24 ekipami. Rezultati v predtekmovalni skupini: Gabersdorf - NŠ Drava Ptuj 0:4, ASK ERLAA - NŠ Drava Ptuj 1:3, FC Inter Alfa - NŠ Drava Ptuj 1:1. V osmini finala so s kar 10:0 premagali Hengsberg, v četrtfinalu so bili s 4:1 boljši od NK Zagreb, v polfinalu pa so s 3:1 klonili proti ekepi Retznei. V tekmi za tretje mesto so s 4:1 premagali drugo ekipo Zagreba in na koncu osvojili tretje mesto. Postava NŠ Drava Ptuj: Matic Vrbanec, Žiga Šoštarič, Luka Šalamun, Matic Stajnko, Toni Rogina, Tomaž Rebernišek, Žan Potočnik, Blaž Pintarič, Matevž Kukovec, Davor Fleten. Trener: Robert Hojnik. Selekcija do 12 let starosti ni imela sreče, saj je zaradi slabše razlike v zadetkih zasedla zadnje mesto v skupini. Rezultati: LZ 2000 - NŠ Drava Ptuj 0:0, Gabersdorf - NŠ Drava Ptuj 1:1, NK Zagreb II. - NŠ Drava Ptuj 2:0. Postava NŠ Drava Ptuj: Tomaž Zorec, Luka Zemljarič, Aljoša Tašner, Niko Strelec, Dalen Simo-nič Dabič, Blaž Pongrac, Smiljan Kos, Matej Kolednik, Aleks Kme-tec, Matija Goričan, Tomaž Bezjak. Trener: Branko Žgeč. Selekcija do desetih let je nastopila v konkurenci 24 ekip in na koncu osvojila deveto mesto. Rezultati v predtekmovalni skupini: Cosmos Star - NŠ Drava Ptuj 0:2, Maksimir - NŠ Drava Ptuj 0:5, Zalaegerszeg - NŠ Drava Ptuj 2:0. V osmini finala je NŠ Drava Ptuj premagala z 2:1 DSV Leoben, v drugem srečanju pa izgubila z madžarskim Fotexom s 3:0. Postava NŠ DRAVA Ptuj; Nik Veličkovič, Jure Oroz, Tomaž Lovrenko, Rok Letonja, Miha Leskovar, Tilen Klemen Janžeko-vič, Tilen Abraham, Alen Krajnc, Alen Hliš. Trener: Alen Ivartnik. Danilo Klainšek Ekipa NŠ Drava Ptuj U-8 pod vodstvom Roberta Hojnika je v Avstriji osvojila 3. mesto med 24 ekipami. Mladi dopisniki S športom do zdravja! Del udeležencev projekta S športom do zdravja v Juršincih Z zaključkom meseca maja so na OŠ Juršincih končali tudi projekt, ki so ga ustvarjali skozi vso šolsko leto. Ob pomoči Zavoda za šport, Občine Juršinci in OŠ Juršinci so imeli učenci odprta vrata športne dvorane v Juršincih tudi ob vikendih in sobotah, kjer so preživljali svoj prosti čas v športnih aktivnostih (nogometu, badmintonu, Ustvarialčki Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARTALČKI. Med odbojki, namiznem tenisu, rokometu in košarki). Pod strokovnim vodstvom mentorjev in koordinatorja programa Stanka Podvrška se je aktivnosti udeleževalo okrog 70 % šolske populacije, tako da so z odzivom otrok in njihovih staršev nadvse zadovoljni in pričakujejo, da bodo lahko tudi v novem šolskem letu ponudili učencem prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 31. maia in ne pozabite orioisa- dodatno pestro športno ponudbo. Projekt so uspešno zaključili s športnimi tekmovanji med učenci, mentorji in kolektivom OŠ, ob dnevu šole, 25. maja, pa so skupaj s starši podoživeli prijetno popoldne, ki so ga poimenovali S športom do zdravja. PT ti svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 32. številke Štajerskega tednika je: Gregor Goričan, Po-brežje 124, 2284 Videm pri Ptuju. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti KNJIŽNI DISKONT ZAIiOŽBA KABANTAUIJA PRUCiAČm mi^A^M! ^emo NOVO MESTO: BTC BTOVO MESTO Pobarvajte vse delce označene s pikico! Kai ste narisali? Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - nnctTiQ rlnctQA^Q tiq H nm NaroČite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Z brezni a čn O nriloao ABFKtmiKE Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti 17 sveta zahavp in 0'la<;hp! v Staierski Ime in priimek: Davčna številka: Datum naročila: Pr»rl-nic* RADIO TEDNIK Ptuj d.o Raičeva 6 oocn D+11Í Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja Ç PrlpVîin fpr nrporlprl rlncTpiania \r ^Im/^pniii in nn ÇAAPfn Štajerski TEDillK ■ n AERéRTXE Ta teden prejme _ osem brezplačnih obiskov Centra aerobil^e. TOI CHI CHUAN, TREBUŠNI PLES, UflDBfl ZA Mf"'"' o™"'" IME IN PRIIMEK Maijeta Muršič naslov: ^^ Moškai\jci 67, ZZ7Z Gorišp^''« Motokros • Srečanje z državnim prvakom Sašom Kragljem "Na leto porabim tri motorje in prek 100 gum ..." Sašo Kragelj je že dobro desetletje v samem vrhu slovenskega motokrosa, saj je osvojil že 13 naslovov državnega prvaka, precej vidnih rezultatov pa je dosegel tudi na mednarodni motoristični sceni. Med največjimi je zagotovo naslov evropskega prvaka v članski konkurenci v razredu 250 ccm, ki ga je dosegel leta 2002, pred mesecem dni pa je na svetovnem prvenstvu dosegel odlično 3. mesto. Eden najboljših slovenskih motokrosistov Sašo Kragelj, ki se je v ponedeljek, 16. maja, odzval povabilu Centra interesnih dejavnosti Ptuj in obiskal udeležence mladinskih delavnic ob motokros stezi v Tržcu, je v pogovoru z mentorico Renato Polanec in mladimi delavničarji povedal, da je v tem športu že 17 let, prvič pa je sedel na motor že z desetimi leti. Ker potrebuje motokros celega človeka, se mu je posvetil z dušo in telesom, tako da sedaj letno porabi tudi 3 motorje. Povprečen 450-kubični motokros motor velja 1,7 milijona tolarjev, da ga usposobijo za tekmo, pa vložijo vanj še vsaj milijon tolarjev. Poleg tega porabi na posamezni tekmi včasih tudi tri gume, letno pa zagotovo prek 100, zato ta šport zahteva veliko denarja oziroma dobre sponzorje. Njegov generalni sponzor je Yamaha, ki mu zagotovi vsako leto nov motor, rabljenega pa jim vrne. Za njegovo socialno varnost so poskrbe- Foto: M. Ozmec Sašo Kragelj je radovednim delavničarjem ob motokros stezi v Tržcu predstavil tudi svoj tekmovalni motor Yamaha. li tako, da se je kot vrhunski športnik zaposlil v športni enoti Slovenske vojske, kjer je zavarovan, teče pa mu tudi delovna doba. Ko so ga mladi delavničarji vprašali, kdaj je začel, je odvrnil, da zelo zgodaj, saj je oče popustil njegovim zagretim prošnjam, ko je bil star 10 let in mu samo zato, da je bil mir pri hiši, kupil 50 kubični motorček. A se je zmotil, kajti Sašo je zadevo vzel resno in čez pol leta je že bil na prvi motokros tekmi. Na vprašanje, koliko trenira, je odgovoril, da je na motorju vsaj 2-krat tedensko po 3 ure, sicer pa ima skoraj vsak vikend tekmo; prejšnji teden je bil v Franciji, drugi konec tedna pa odpotuje na tekmo v Belgijo in Nizozemsko. Poleg tega pa skrbi tudi za psihofizično kondicijo, saj vsak dan prekolesari od 30 do 50 km, veliko teka, precej prostega časa pa mu vzamejo tudi organizacijske zadeve, saj še nima svojega menedžerja in si mora vse urejati sam. Motokros je adrenalinski šport in včasih tudi nevaren, saj je vsaka manjša neprevidnost lahko tudi padec. Tudi Sašo je pred leti padel tako nerodno, da si je zlomil koleno, to pa je pomenilo mavec, Foto:M: Ozmec Sašo Kragelj: »Motokros je tudi precej drag šport, zato so zanj potrebni številni sponzorji.« bergle in 4 mesece mirovanja. Mnogo huje pa je bilo ob padcu v Švici, saj se je poškodoval po glavi in doživel močan pretres možganov, tako da je potreboval dobrega pol leta, da je spet prišel v staro formo. Njegova športno tekmovalna sezona se začne februarja in konča konec oktobra. Potem si lahko privošči kakšen mesec dni prostega, kajti v začetku decembra že začenja s kondicijskimi treningi. Mo-tokros je eden tistih športov, v katerem je uspeh v sezoni v veliki meri odvisen od kondi-cijskih predpriprav. Na tekmovanja po Evropi in okoliških državah v glavnem potuje s specialnim vozilom avtodom, njegova ekipa pa šteje le tri člane, saj se poleg Saša na tekmovanja odpravljata le še dva sodelavca: mehanik in voznik, ki je hkrati še kuhar, vsi trije pa so tako rekoč deklice za vse. Na tekme po svetu pa ponavadi potuje z letalom. Preden se je poslovil, je Sašo vse mlade delavničarje povabil na razburljivo tekmo svetovnega prvenstva v moto-krosu, ki bo 19. junija v njegovi rojstni Orehovi vasi, mladi delavničarji pa so mu seveda zaželeli čim boljšo uvrstitev. M. Ozmec Vzajemni skladi KD - varna in zanesljiva naložba Prvi sklad denarnega trga in prvi sklad skladov v Sloveniji z izborom najboljših tujih skladov KD V vzajemnih skladih KD varčuje že prek 66.000 vlagateljev, vložena sredstva pa presegajo 97 milijard tolarjev. Obstoječim vzajemnim skladom KD, ki so se v preteklosti že izkazali kot najboljši slovenski vzajemni skladi, sta se pridružila še dva, ki nudita vlagateljem nove možnosti naložb: KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov. Prav slednji je še posebno zanimiv za širši krog vlagateljev, saj je prvi slovenski vzajemni sklad z izborom najboljših tujih investicijskih skladov, medtem ko je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, prvi slovenski vzajemni sklad brez vstopne in izstopne provizije! KD MM, vzajemni sklad denarnega trga: Nizko tveganje in stabilen donos brez vstopnih in izstopnih stroškov ter z nizko upravljavsko provizijo! KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, se uvršča med nizko tvegane vzajemne sklade, kar pomeni, da bodo zaradi njegovih naložb v kratkoročne in stabilne finančne instrumente nihanja vrednosti enote premoženja precej nižja kot pri drugih vzajemnih skladih, ki nalagajo v bolj tvegane oblike naložb, kot so npr. delnice ali obveznice. Naložbena politika KD MM, vzajemnega sklada denarnega trga, namreč določa, da bodo prevladovale naložbe v instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniške zapise), ki bodo skupaj z naložbami v denarne depozite predstavljale najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, le preostanek pa bo v drugih vrstah naložb (delnicah, obveznicah). KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, je primeren za vse tiste vlagatelje, ki nimajo posebnih izkušenj pri vlaganju na denarne trge kot tudi za vlagatelje, ki pričakujejo nekoliko višje donose, kot jih na daljši rok prinašajo denarni depoziti. Primeren je tudi za vse, ki želijo v času neugodnih gibanj na drugih kapitalskih trgih (npr. delniškem in obvezniškem trgu) svoje naložbe vsaj začasno prerazporediti v varnejše oblike s stabilnim donosom. Nenazadnje je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, primeren tudi za tiste vlagatelje, ki pričakujejo v prihodnosti večji izdatek, a še ne vedo natančno kdaj, v vmesnem času pa bi vseeno želeli naložiti svoj denar. In kar je tudi zelo pomembno - KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, je edini slovenski vzajemni sklad brez vstopnih in izstopnih stroškov, pa tudi sicer so stroški upravljanja nizki, saj upravljavska provizija znaša le 0,5 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev! KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov: Prvi izbor najboljših tujih investicijskih skladov! KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, je namenjen vlagateljem, ki nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge, želijo pa dosegati donose svetovnih investicijskih skladov, ki so dostopni na globalnem finančnem trgu. Skrb za svoje naložbe lahko prepustijo družbi za upravljanje KD Investments d. o. o., ki bo zanje opravila izbor investicijskih skladov najboljših tujih upravljavcev. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, omogoča vlagateljem doseganje višjih donosov ob nekoliko višjem tveganju. Naložbena politika vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, določa, da morajo naložbe v druge investicijske sklade predstavljati najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, večinoma v takšne, ki sami nalagajo v delnice. Ne glede na potencialna višja nihanja vrednosti enote premoženja bo zaradi omejitev naložb, določenih z naložbeno politiko in z zakonskimi predpisi, dosežena visoka raven razpršenosti naložb, s tem pa bo manjše tudi naložbeno tveganje. Najvišja vstopna provizija vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, znaša 2 % in pada z višino vplačanega zneska, medtem ko izstopnih stroškov družba za upravljanje ne zaračunava. Če pa boste pohiteli in vplačali v vzajemni sklad do vključno 16. junija 2005 do 12. ure, boste prihranili 2 % svojih sredstev, saj vam družba za upravljanje v prvem mesecu poslovanja vzajemnega sklada vstopne provizije ne bo zaračunala! Vse dodatne informacije in pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, kot tudi o drugih vzajemnih skladih KD, so na voljo v Finančnih točkah po vsej Sloveniji ali na splet- nih straneh: www.kd-group.si in www.financna-tocka.si. Vabljeni v Finančno točko na Ptuju. Veseli bomo vašega obiska! Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospektov vzajemnih skladov KD Mm, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerimi upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., Celovška cesta 206, Ljubljana, bodo vlagateljem najkasneje od dne javne ponudbe investicijskih kuponov med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki bodo sprejemali pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer bosta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bodo na voljo. Ptuj • Okrogla miza o športni infrastrukturi v mestni občini Ptuj Umetna trava naj bi združevala šolstvo in šport V Narodnem domu na Ptuju je bila 23. maja okrogla miza o športni infrastrukturi v mestni občini Ptuj - stanje danes in razvojne priložnosti. Organizirali so jo Mestna občina Ptuj, Športni zavod Ptuj in Športna zveza mestne občine Ptuj v sodelovanju z Atletskim klubom Ptuj ter Nogometnim klubom Ptuj. S prispevki, za mizo jih je sedelo osemnajst, so osvetlili pozitivne učinke vlaganja v športno infrastrukturo z vidika družbe in posameznika. V ospredju so bili predvsem pozitivni učinki ureditve igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika, čemur nasprotujejo starši otrok, ki obiskujejo to ptujsko osnovno šolo. Zaradi pomanjkanja informacij so se s projektom ureditve omenjenega igrišča seznanili tudi člani sveta MČ Jezero, kjer pa se niso opredeljevali. Za okroglo mizo pa niso sedeli nasprotniki gradnje igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika, vsi po vrsti so sicer poudarjali, da niso nasprotniki umetne trave, le takšnega igrišča ne želijo imeti ob šoli. V podporo gradnji tega igrišča je bilo doslej zbranih več kot štiri tisoč podpisov. Aleš Vaupotič, predsednik sveta staršev, pa jih je zbral sto, da bi o sporni gradnji mestni svet ponovno razpravljal in že sprejeti sklep o gradnji preklical. Mag. Boris Gerl, eden od mestnih svetnikov, ki na mestnem svetu ni glasoval za igrišče, je organizatorjem očital, da gre za okroglo mizo enega, ker če je neka stvar dobra, ne potrebuje takšnega pranja možganov. Šola s tem igriščem izgubi vse, 90 odstotkov zelenic, vzemite še šolo, je še ogorčen povedal, ker je v ponedeljek zvečer v Narodnem domu na Ptuju slišal toliko nesmislov, kot že dolgo ne. Direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček je povedal, da MO Ptuj močno zaostaja pri pokritih in nepokritih športnih objektih v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami. Ima 90 športnih društev, med 40 in 50 kategoriziranih športnikov, 25 odstotkov jih ima mednarodno kategorizacijo, s čimer se Ptuj uvršča v sam vrh slovenskih občin s kategoriziranimi športniki. Z novimi pridobitvami, športnimi površinami v OŠ Ljudski vrt in Olge Meglič ter igriščem z umetno travo bo pridobljenih 7700 m2 pokritih površin in 7400 nepokritih športnih površin, se bo občina nekoliko približala standardom, ki veljajo v Sloveniji. Arhitekt Gregor Kraševac, ki je tudi projektiral nove tribune in pokrito atletsko stezo, je med drugim poudaril, da je bila investicija na Mestnem stadionu nujna, pomeni pa zaokroževanje športne ponudbe tudi na Ptuju. Dopolnila sta ga predstavnika AK Keor Ptuj Dejan Dokl in Uroš Esih, ki sta dejala, da se z novimi pridobitvami zagotavlja kvalitetna vadba tudi pozimi. Okrogle mize o športni infrastrukturi v Mestni občini Ptuj se je udeležil tudi Marko Rajšter, sicer Ptujčan po rodu, z ministrstva za šolstvo in šport RS. Umetna trava za razvoj igralcev Predsednik NK Ptuj Robert Furjan je povedal, da je članska ekipa v boju za četrto mesto v državi in v boju za Evropo. Če se ne bi odločili za investicijo na stadionu, kar so Mestni občini Ptuj zelo hvaležni, bi Drava morala že v sezoni 2004/2005 zaigrati v 3. nogometni ligi. Trenutni infrastrukturni objekti namreč zadostujejo za 3. nogometno ligo. Umetna trava omogoča razvoj rekreativnega in vrhunskega športa. Trenutno imajo v svoji nogometni šoli 250 otrok, 100 so jih morali odkloniti, ker ni pogojev, z umetno travo se ti pogoji vzpostavljajo, v nogometno šolo bodo lahko vključili še enkrat toliko otrok. Otroci bodo lahko zunaj trenirali tudi pozimi. S tem, ko se bodo vključili v organizirano vadbo, ne bodo iskali stranpoti, ne bodo prepuščeni ulici in drugim nevarnostim. Prepričan je, da umetna trava združuje šolstvo in šport, in da oba pridobita s to investicijo. Robert Furjan se je vprašal, kaj je s tem Ptujem, da ničesar ne sprejme. Zglede bi lahko iskali v Celju. Tudi ptujski župan dr. Štefan Če-lan se že nekaj časa sprašuje isto. V strategiji prostorskega razvoja naj bi bila lokacija pri OŠ Mladika najprimernejša, z izgradnjo igrišča in igrišča z umetno travo pa bi sledili viziji razvoja športnega parka na tem območju. Ureditev igrišča na drugi lokaciji bi bila možna šele čez tri leta, toliko bi porabili za pridobivanje ustrezne dokumentacije. V tem času pa bi denar za igrišče, ki je zagotovljen, odšel drugam. Na omenjeni projekt startajo tudi v občini Kidričevo. Občina za javno infrastrukturo denarja nima, zato išče vire pri zasebnikih, državi in EU. Takšno iskanje finančnih sredstev je za slovenske razmere nujno, je med ostalim poudaril Marko Rajšter z ministrstva za šolstvo in šport RS. V tem primeru gre tudi za to, da so tako narejeni objekti tudi polno zasedeni. V desetih letih, odkar je na ministrstvu, pa se ni srečal s šolo, ki bi nasprotovala športnemu objektu, ki ga bodo zgradili drugi in ga bo lahko uporabljala tudi šola. Gre tudi za pridobitev, ki bo za Ptuj zelo poceni. Po podatkih se 52 odstotkov Slovencev enkrat tedensko ukvarja s športom. V tem trenutku je tako, da občine za gradnjo športnih objektov prispevajo 80 odstotkov, pri igrišču za umetno travo bo prispevek MO Ptuj le 21 odstotkov, ostalo so sredstva UEFE. V investicijo vstopa MO Ptuj z zemljiščem, zemeljskimi deli in ograjo, je pojasnil direktor občinske uprave mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar, ki je tudi povedal, da pogodbe o ureditvi igrišča še ni, izdan je bil le sklep o sofinanciranju nakupa in polaganju s strani Nogometne zveze Slovenije. Marko Rajšter je prepričan, da bodo Ptujčani zmogli toliko modrosti in se bodo pametno odločili. Na to, da se je potrebno te zadeve lotiti sinergijsko, da se bosta ena in druga dejavnost na tem območju razvijali, se je zavzel tudi Boris Mioči-novič, vaditelj rekreacijske skupine, ki je tudi pomagal na Ptuju ustanoviti dve društvi, karate in lokostrelsko. Da je razvita športna infrastruktura pomembna tudi za razvoj turizma, sta na okrogli mizi poudarila direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in v. d. direktorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc. Turisti, ki prihajajo v neko okolje zaradi športnega turizma in športne rekreacije, so tudi večji potrošniki, njihova povprečna poraba je višja za okrog 30 odstotkov od običajnih turistov. V Termah Ptuj na primer zaradi tega, ker ni bilo 200 milijonov tolarjev, niso 23 let mogli organizirati plavalnega mitinga, letos so ga prvič organizirali, zdaj se pripravljajo na ustanovitev vaterpolo sekcije. Športni park pa je v bližnji prihodnosti mogoče urediti tudi ob Termah. Umetna trava omogoča številne dejavnosti Matjaž Jakopič iz Nogometne zveze Slovenije je predstavil številne prednosti igrišča z umetno travo, trenirati je mogoče v vsakem vremenu, vse leto, tudi 24 ur na dan, manj je poškodb, umetna trava omogoča številne športne dejavnosti razen košarke. Vzdrževanje je enostavno in poceni, ni nobene umazanije. Igrišče z umetno travo omogoča hitrejši razvoj igralcev, obenem pa prispeva k popularizaciji športa. V Velenju na primer na umetni travi trenira kar 12 selekcij, tudi rokometaši. Andrej Begič iz NK Rudar Velenje je prepričan, da si vsak dober športni center zasluži umetno travo. Podpira jo tudi športni pedagog Drago Ačimovič iz OŠ Mladika, prav tako tudi novo teniško dvorano. Povedal je tudi, da zdajšnji objekti šole ne zadostujejo niti za doseganje minimalnih standardov pri izvajanju pouka športne vzgoje, z novimi investicijami, med katere sodita umetna trava in nova teniška dvorana, pa bi jih presegli. Travnato nogometno igrišče pa je možno uporabljati le maja in junija ter septembra. Dosedanje razprave o umetni travi, ki ji pravi »sveta trava«, pa so šoli povzročile veliko škode. Glede jemanja travnatih površin šoli pa je ptujski župan še posebej poudaril, da ne gre za jemanje, temveč le za menjavo podlage. Ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj s kolegi iz šole nima nič proti igrišču z umetno travo, če bo to urejeno kje drugje, ne pa pri OŠ Mladika, ker bodo s tem izgubili zelene površine, ki so potrebne za razvoj učencev. Je oblast zavajala? Dr. Slavko Dokl, član Olimpijskega komiteja, v športu je prisoten že 40 let, je prepričan, da igrišča z umetno travo ne bi smeli izgubiti. Spomnil je na napake iz preteklosti, ko je mesto pogosto izgubljalo zaradi takšnih in drugačnih nasprotovanj. Uničili smo veliko perspektivnih športnikov, ker enostavno ni bilo pogojev za delo. Pozval je k odločitvi za gradnjo igrišča, saj gre za razvoj in ne nazadovanje, za šport, ki je najboljša promocija nekega okolja. Otroci naj se ukvarjajo s čemerkoli, vsi, ki so odvisniki, se ne ukvarjajo z ničemer, ne prepustimo jih ulici. V imenu staršev je govoril Zdravko Peklar, ki je nanizal številne argumente proti igrišču z umetno travo, mestno oblast pa obtožil, da je javnost zavajala z napačnimi podatki. V kratkem bodo pripravili spletne strani, na katerih bo javnost lahko do- bila takšne in drugačne informacije o umetni travi. Aleš Vaupotič, predsednik sveta staršev OŠ Mladika, je povedal, da so zbrali 100 podpisov proti gradnji igrišča z umetno travo na lokaciji pri OŠ Mladika, ker želijo doseči preklic sklepa, ki je bil v zvezi s tem igriščem sprejet na mestnem svetu. Mojca Plestenjak z ministrstva za šolstvo in šport pa je povedala, da bo šoli potrebno zagotoviti vse potrebne površine po normativih, to je dolžnost lokalne skupnosti, ne glede na umetno travo. Teniško dvorano pa po njenem ne bo mogoče uporabljati za druge namene. Kot je bilo slišati, bo okrogli mizi sledil ogled enega od igrišč z umetno travo, da bi se lahko vsi, ki še dvomijo v prednosti umetne trave, predstavljene 23. maja v Narodnem domu na Ptuju, sami prepričali o tem. MG Ptuj • Vandalizem Val nasilja nad odpadki Če so bile včasih vandalski hit fasade najrazličnejših objektov, sedaj pada po posodah za smeti in samih ekoloških objektih. V letošnjem letu se kar vrstijo napadi nanje. Foto: Črtomir Goznik Avtomobil na fotografiji jo je skupil na parkirišču pred OŠ Breg. Prijava je prišla v nedeljo, 22. maja, ob 4.30 uri zjutraj. V zadnjih dneh so jih požgali pri OŠ Ljudski vrt, Mladika in Breg. Prva popravila so stala več stotisočakov, nekaj so jih že popravili, za najnovejše poškodbe pa še nimajo natančnih podatkov. V letošnjem letu so se za zdaj neznani uničevalci znesli na sedmih lokacijah ekoloških otokov, je povedal direktor Čistega mesta Ptuj Andrija Koter. Sicer pa skoraj vsak konec tedna na Ptuju postrežejo z novim primerom vandalizma, ki mu ni videti konca. Ukrepov, ki bi ga zajezili, pa za zdaj ni. MG Foto: Črtomir Goznik Takšen pa je po nočnem napadu za zdaj neznanih vandalov ekološki otok za OŠ Breg. iZDePLSi Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ 80 Objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve. Mali oglasi STORITVE ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._ GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933. IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela po konkuren~nih cenah. Dragutin Ivan~i~, s. p., Žabjak 61, tel. 02/745-36-41 ali 041 895-504. NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. } ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. i RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejališče nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor, obračalnik, bočno koso in ostale kmetijske priključke. Tel. 041 579-539._ NESNICE, rjave , grahaste, črne pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._ PRODAMO 10 ton pšenice. Ivan Zadravec, Sodinci 60, tel. 719-85-15. PRODAM traktor Zetor 5245, letnik 90, 4 x 4. Tel. 031 539-076._ PRODAMO vinogradniški traktor SAME -SOLARIS 36, letnik 1996. Prvi lastnik .Tel. 041 907-535._ PRODAM dobro ohranjen predset-venik, širine 2,30 m. Tel. 051 356-875. PRODAM štiri krave in telico. Tel. 720-87-17._ PRODAM telico simentalko, brejo 7 mesecev. Tel. 757-04-71 NESNICE, rjave, črne, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Tel. 792-35-71._ KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537._ PRODAM krmo v balah. Tel. 031 645 614._ PRODAM kosilnico BCS 127 diesel v dobrem stanju. Tel. 031 214 143. PRODAM ječmeno slamo v balah. Tel. 740 83 70, kličite zvečer._ KUPIMO visoko brejo telico tik pred telitvijo. Ponudbe na telefon 041 560 835, zvečer. PRODAM drva z dostavo. Telefon 041 544 270._ PRODAM nakladalko SIF; 22 m3 ali menjam za živino. Tel. 041 544 270. PRODAM traktor Farmal 320, nakla-dalko, pluge in brane. Tel. 031 422 043. NEPREMIČNINE sinus ne NOVA KBM, d. d., proda ali da v najem poslovni prostor velikosti 40 kvadratnih metrov na Vidmu pri Ptuju 42 (v prvem nadstropju v poslovnem objektu Kmetijske zadruge). Informacije na tel. 041-772-243. NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836. I 11m a nepremičnine ' LUNA menjalnice iî 3 sobno slan., Ptuj ■ center, 1.1980, mirna iokadja, 82 m2,4. nad., CK, lega V/Z, vsi piiklj., babn, paddrišie, vpisano v ZK, takoj vseljivo, za: 14,98 mlo SIT, ogi«! s fbtograHjaml pod šifro 8514 www.luna-mta.s I02 22 999 22 041 66 28 281 PRODAM gradbeno parcelo, 23 arov, komunalno urejeno, v Kicarju. Tel. 041 349-004._ PRODAM vikend z vinogradom na področju Cirkulan. Tel. 031 533-386. PRODAM komunalno opremljene gradbene parcele cca. 8 km iz Ptuja v smeri Maribora, ravna, sončna lega. Tel. 031 637-620 ali 040 380-457. V MOŠKANJCIH ob cesti Ptuj-Ormož prodam zazidalno parcelo, 1000 m2. Tel. 03 577-02-27 ali 031 457-704. PARCELO na Ptuju, 1100 m2, gradbeno urejeno za poslovno-stanovanjski objekt, z lokacijskim dovoljenjem, prodam, ugodno. Telefon 041 920 200._ PRODAMO: Rabelčja vas - novo, 3-sobno stanovanje, v IV. nad., v izmeri 86,86 m2 za 19,566.222 SIT oz. 940 EUR/m2. Cirkulane - stan. stavbo zgrajeno 1970. in prizidek 1980. leta, 157 m2 stan. površine, 4418 m2 zemljišča, za 16,488.000 SIT. Ptuj - atrijsko stavbo z bazenom, zgrajeno 1986. leta, 150 m2 stan. površine, 2701 m2 zemljišča, za 40,698.000 SIT ali dogovor. Ptuj - stan. Stavbo, zgrajeno 1981. leta, 110 m2 stan. površine, 570 m2 zemljišča, za 21,600.000 SIT. Pavel Rimele, s. p., "VIKEND", Biš 8 b, 02/757-1101, Ptuj - Trstenja-kova 5, 02/748-1013, 041-955-402, fax 02/748-1014. IN S A^ nepremičnine info: EUROPARK iUlaribor PRODAMO starejšo brunarico na mirni ioitaciji v biižini Clrl(uian. Parcela meri 1672 m2, primemo ODDAM dvosobno komfortno stanovanje, predplačilo kavcija. Tel. 031 677-514. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si je za nadomestno CENA: DELO Top 3: Hiše: Vuzmetinci ID475, 162 m2 - etaža (L n.p.), zemlj. 8393 m2, 5 mio; Brezovec - Cirkulane ID308, 95 m2, (L n.p), zemlj. 13445 m2, 6 mio; stanovanje: Ptuj ID314, štirisobno, 117 m2, (L 1980), 15.9 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenja-kova 5, Ptuj. 2,5 HA ZEMLJE v Cirkulanah, primerne za obdelavo, vzrejo drobnice ali divjadi, prodam. Tel. 02 685-02-71 ali 051 323-067. PRODAMO novo hišo v centru naselja Juršinci. Hiša ima 300 m2 (mansarda + pritličje), zgrajena do 4. faze z okni. Za več inf. pokličite na telefonsko št: 041-35-22-77._ PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697-097. RAZNO £1 3,500 mio SIT (šifra 710) tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i INSAd.o.o.. MarlboF^ka casta 40. SantllJ v SI. Goricah MOTORNA VOZILA SEAT CORDOBA 1,6 CLX, letnik 1996, 160.000 km, srebrne barve, prodam za 590.000 SIT. Tel. 041 284-100. IŠČEMO žensko za oskrbo starejše ženske na Ptuju - ponoči ali podnevi. Tel. 772-80-91 ali 040 724-584. DEKLE za strežbo v dnevnem baru takoj zaposlimo, stanovanje brezplačno, nedelje proste. Tel. 041 710-660, Bife »Pri Justinu«, Jože Sedevčič, s. p., Grumova cesta 2, 1275 Šmartno pri Litiji._ DOBRA SLUŽBA, dobra družba, vas zanima več? Tel. 041 743 585, Edvard Kurnik, s. p., Na gmajni 29, Orehova vas. DOM - STANOVANJE OPREMLJENO sobo oddamo samski zaposleni ali upokojeni osebi, stari od 30 do 60 let, nekadilcem. Tel. 041 814-350. ercator fflOípcgDíríDsntegG PQDqO Ormoška cesta 30, Ptuj IPRIREDIIEV V MAJU 2005 Coca - Cola športna akademija Dragi ljubitelji športa, osvežite se s Coca-Colo in sodelujte pri projektu Coca-Cola športna akademija! Če ste stari od 10 do 18 let, si lahko prosti čas polepšate z nogometnimi treningi, na sam dan prireditve pa se srečate z enim izmed znanih slovenskih nogometašev. Več informacij o projektu najdete na informacijskih letakih in plakatnih mestih v vašem Mercator Centru. Vidimo se na prireditvi! 3 Deželna Banka Slovenije www.db.s..'ii V NAJEM DAMO 1. POSLOVNE PROSTORE V ORMOŽU, KERENČIČEVTRG4- pritličje stavbe. Površina poslovnih prostorov znaša 39,65 m . Najemnina po dogovoru. 2. POSLOVNE PROSTORE V ORMOŽU, KERENČIČEV TRG 4 - prvo nadstropje. Površina poslovnih prostorov znaša cca. 140 m". Najemnina po dogovoru. Za vse dodatne informacije poldičite: 02/ 77 87 611 ali 041/311460 (Viher). KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._ PRODAM dva jogija 90 x 190 cm z deskami, malo rabljeno. Tel. 761 80-61 ali 041 521-715._ PRODAM SENČILO (markizo ali tendo) dolžine 5,20 m. Tel. 031 712-631._ PRODAM Nissan patrol 33 turbo diesel, letnik 88, vodni skuter z zunanjim motorjem, izdelan v Tim Laško, mešalec za mešanje zemeljsko vlažnega betona, primeren za mešanje krmil, valjar Hamm, letnik 83, tip HUT2, 1800 kg. Tel. 031 645 614. Petek, 27. maj 16.00 Stoperce, dan šole, ocenjevanje vin, predstavite projekta »Od kočije do rakete« v okviru 13. kmečkega praznika 17.00 Ptuj, Ljudska univerza, predavanje duhovne učiteljice in zdraviteljice Slovenke Vide Vidmar, ki živi v Braziliji 18.00 Ptuj, CID, odprtje razstave »Pobarvajmo prazgodovino« 19.00 Destrnik, okrogla miza »Spoznaj pomen krvodajalstva« - v baru Grozl, v okviru 7. občinskega praznika občine Destrnik 19.00 SNG MB, Akademija za glasbo Ljubljana - koncert, VelDvo, za izven 19.30 SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven 20.00 Borl, grad, pevski koncert vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cirku-lan, ki jih vodi Franc Lačen, kot gostje bodo nastopile pevke vokalne skupine Okarina iz Ormoža 20.00 Ptuj, Kolnkista, literarni večer - Leonardo Rossiello (Urugvaj), Xavier Farre (Španija), Ricardo Castillo (Mehika) in David Bedrač (Slovenija) 20.00 Mestno gledališče Ptuj, Kaspar, v okviru 4. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2005 22.00 Ptuj, Kolnkišta, koncert skupine Mi Familia Sobota, 28. maj 6.15 7.00 8.00 8.00 9.00 10.00 10.00 13.00 15.00 15.00 19.30 20.00 Ormož, zbirališče na železniški postaji, Po haloški planinski poti 7.30, 8.00 in 8.30 Ptuj, železniška postaja, odhod avtobusa do Cirkulan na 14. tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, etapa Cirkulane-Podlehnik Kog, turistična kmetija Hlebec, 15. likovna kolonija Ormož, zbirališče pred gradom, S kolesi na Gomilo Žetale, pričetek Ex-tempore 2005 Jeruzalem, vinska cesta, Pomlad v prleških goricah, dan odprtih kmetij do 18.00 Destrnik, različne slovesnosti ob 7. občinskem prazniku občine Destrnik Miklavž pri Ormožu, kulturni dom, Tekmovanje za frajtonarja Prlekije Gerečja vas, Nemčev vrt, 3. tradicionalna prireditev Košnja trave, organizira Društvo deklet in žena iz Gerečje vasi Stoperce, 13. kmečki praznik v Stopercah, kmečke igre SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven Mestno gledališče Ptuj, Prizori iz zakonskega življenja, v okviru 4. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2005 Nedelja, 29. maj 8.00 Kog, turistična kmetija Hlebec, 15. likovna kolonija 8.00 do 12.00 Destrnik, različne slovesnosti ob 7. občinskem prazniku občine Destrnik Krčevina pri Vurberku, v Mohorkovi grabi »Bačkovce«, jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja Moškega pevskega zbora Grajena, pod vodstvom zborovodja Rudolfa Mohorka, nastopili bodo tudi učeni glasbene šole Decima Ptuj Ruše, dom kulture, Medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin Nova vas pri Ptuju, cerkev sv. Leopolda Mandiča, koncert Godalnega kvarteta Feguš Mestno gledališče Ptuj, Misfits(z), v okviru 4. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2005 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Dersu Uzala 15.00 18.00 19.30 20.00 20.00 Ponedeljek, 30. maj 20.00 Mestno gledališče Ptuj, Naključna smrt nekega terorista, v okviru 4. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2005 KINO Ptuj Od petka do nedelje ob 19. uri: Bodi cool. Od petka do nedelje ob 21. uri: Trojni XXX. TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja citrarski koncert 15. jubilejni festival »Frešmentane citre«, na citre igra Janja Brlec. Najlepše melodije Tereze Kesovije. Poljudna oddaja Rudija Klariča »Kako biti zdrav in zmagovati«. KOLOSEJ Maribor Petek, 27. maj, ob 16.20, 18.40, 20.50 in 23.10 A smo že tam?. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Talec. Ob 22.00 Brata. Ob 17.40 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 in 23.00 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevane Sitha. Ob 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Prekleti. Ob 16.30, 18.50, 21.20 in 23.30 Več kot ljubezen. Ob 19.40 in 21.50 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Misija: Cucelj. Sobota, 28. maj, ob 13.50, 16.20, 18.40, 20.50, 23.10 A smo že tam?. Ob 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Talec. Ob 22.00 Brata. Ob 17.40 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.30, 20.00, 21.30, 23.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 15.20 Moj kuža. Ob 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Prekleti. Ob 14.10, 16.30, 18.50, 21.10 in 23.30 Več kot ljubezen. Ob 19.40 in 21.50 Mi še vedno nismo angeli. Ob 15.00, 18.00 in 2J.00 Nebeško kraljestvo. Ob 14.40 in 17.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 14.05, 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Misija: Cucelj. Nedelja, 28. maj, ob 13.50, 16.20, 18.40, 20.50 A smo že tam? Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Talec. Ob 22.00 Brata. Ob 17.40 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 15.20 Moj kuža. Ob 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 14.10, 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 19.40 in 21.50 Mi še vedno nismo angeli. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 14.40 in 17.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 14.05, 16.10, 18.20 in 20.30 Misija: Cucelj. Ponedeljek, 30. maj, ob 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam? Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Talec. Ob 22.00 Brata. Ob 17.40 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 19.40 in 21.50 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Misija: Cucelj. iZDePLSi izberi.si - Vsesiovensici portai malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malili oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO Novice g»*" VESTNIK CSLAS Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.niiklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA BARVA BMW318DUMUZ.M0DIF. 2001 3.090.000 ČRNA BMW318DKARAV. 2002 3.790.000 ČRNA CmDENXSARA1,6UM 2001 1.000.000 SREBRNA FORD FIESTA 1,3 2004 1.050.000 BEIA FORD KA 1,31 OPEN AIR 2003 1.390.000 KOV. SIVA FORD MONDE01,8 KARAV. 2000 1.330.000 BEIA HYUNDAI lANTRA 1.8 GU( 1995 MOD. 05 060.000 BEIA KIASEPHIA1,5 1990 770.000 BEIA RENAULT CU01.5 DCI, 5 VRAT 2002 1.598.000 SREBRN SEAT IBIZA 1.4 2003/11 MOD. 04 2.160.000 SREBRNA VWG0LflV1,9TDIUMUZ. 2000 2.190.000 KOV. ZELENA VW PASSAT 1.9 TD1115 KARAV. 1090 MOD. 2000 2.050.000 MODRA VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.-TRENDUNE 2000 2.390.000 MODRA VW PASSAT 1.9 TDIUMUZ. 115 2000 2.550.000 SREBRN VW PASSAT 1.9 TDI COMF. 2002 3.090.000 KOV. MODRA Na zalogi preko 40 vozil. Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena HYUNDAI LANTBA 1,8 GLS 1995 565.000 OT,ENA RmiITai01,2 8N 1993 380.000 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF m 1,8 GL 1993 575.000 KOV. SIVA KENAUET LAGUNA 1,8 16V 1998 1.520.000 KOV.ZLAIA CITROEN XSA8ABREAK 1,6 1998 1.190.000 BEU rORDJ'JESiAl.S 2000 960.000 KOV. OT,F,NA ALEV1451,6 1995 620.000 KOV. RDEČA K)RDMONDE02,OTDa 2001 2.385.000 KOV MODRA VW GOLF 1,416V œMFORTLINE 1999 1.740.000 ČKNA RENAIIT MEGANE 1,6 E RN CLASSIC 1998 1.180.000 KOVZLAIA BMW 3161 COMPACT 1998 1.660.000 KOV ZELENA RENAIIT CUO 1,2 8T 2000 1.170.000 BELA PEUGEOT 106 XR 1,0 1993 290.000 KOV ČRNA SEAT CORDOBA 1,4 2001 1.480.000 RDEČA PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI 2001 2.160.000 KOV SREBRNA lORD FIESTA 1,31 FLAIR 1997 655.000 KOV ZELENA ŠKODA FELICIA 1,3 LH 1996 420.000 BELA SEAT CORDOBA 1,5 SE 1999 1.240.000 ZRI,ENA DAEWOO LANOS 1,5 ROMEO 2000 920.000 KOV SREBRNA RENAULT CUO 1,2 FIDJI 1997 750.000 KOVVĚNJA VOLKSWAGWEN POLO 1,4 2001 1.490.000 RDEČA MECEDES BENZ A140 CLASSIC PODAL. 2001 2.540.000 KOV SREBRNA MCC SMART 2000 1.320.000 ČRNO BEŽ SEAT TOLEDO 1,9 TDI 2003 2.860.000 KOV ZLATA AUDI n 1,8 1998 3.540.000 KOV MODRA FIAT PUNTO 1,2 2000 1.030.000 BELA FORD MONDEO 1,8 TDI 1999 1.300.000 MODRA FIAT MAREA 1,816VELX. KAR 1998 700.000 KOV SREBRNA FORD ESCORT 1,6 16VCLX 1996 720.000 KOV SREBRNA MA2DA6261,816V 1999 1.420.000 KOV PEČENA ŠKODA FABIA 1,416V 2000 1.480.000 KOVVÉNjA FIAT BARCHETA 1,816V 2000 2.250.000 KOV SREBRNA KURILNEGA OU A Telefon; 02 754 00 66 1 .. GSM: 041 S57 SS3 1 KM^estrih IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~ Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i POHIŠTVA SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02; 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 EKOLOŠKO KURILNO OLJE INDCMR d.0.0. 02/681 80 02 NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ? Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23. SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Tpaionova 1, Ptui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH _možnost obrečnego odpločilo_ UGODNA POSOJILA' IC02/2280n0 SoliS d.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I www.tednik.si nabiralnik@radio-tednik.si Jože Vogisr s.p. Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204 ZOBNA ORDINACIJA dr. ZdenIra Antonovlča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATAr ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst Ivan Arnuš a.,. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 www.radio-tednik.si Glasbena šola DECIMA RUDOLFA MOHORKA vpisuje učence za novo šolsko leto 2005/06 k naslednjim Instrumentom: -klavir -harmonika -synthesizer -kitara -saksofon -klarinet -soiopetje Vpis bo potekal od 1. 6. do 3. 6.2005 med 15. in 18. uro na Zadružnem trgu 12. Telefon: 02/ 751 34 91, 02/ 783 82 31, 0311555 285. SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. nova i 2204 rUlIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSIM: 041 670 434 • MARKIZE • (TENDE) • ALU ŽALUZUE • ROLOJI • LAMELNE ZAVESE Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize Spomladanska akc riia ■ bančni kredit z 1,95 % obrestno mero ■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve ■ leasing na osebno izkaznico s 26% pologom 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu, brez stroškov odobritve 50% pa čez eno leto POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33 Poslovna kartica MasterCard vam omogoča preprosto plačevanje z denarjem K^.. podjetja tako doma kot tudi v tujini. Z njo boste lahko plačevali na 40.000 i^® prodajnih mestih v Sloveniji in več kot 24 milijonih prodajnih mestih po svetu. ^^ Porabo poravnate enkrat na mesec, kar vam omogoča odlog plačila obveznosti do enega meseca brez obresti.Tako boste vedno imeli preprost pregled nad poslovnimi izdatki vašega podjetja z mesečnimi obvestili o opravljenih transakcijah. Poslovna kartica MasterCard je prava izbira za finančno poslovanje vašega podjetja. ^^^ Več informacij poiščite v svoji banki. NEKATERIH STVARI SE NE DA KUPITI. ZA VSE OSTALO JE TU MASTERCARD. Ponudbo veljo do konco junijo 2005. Sliko lohko prikozuje oi lo, ki ni stondordno. w.opel-marketing.si ...vabi nam rHIŠNI SEJEM RABLJENIH VOZIL od 27. do 29. maja 2005 v petek in soboto med 7.00 in 19.00 uro ter v nedeljo med 7.00 in 12.00 uro. ďakcijske cene ďtehnična brezhibnost\^3''''^^ ^garancija za vsa vozila i^ugodni pogoji financiranja do 7 let bTže od 15.000,00 SIT na mesec RENAULT financiranje petovi^ylo Avtohiša Maribor, Belokranjska ul. 12, tel.: 02 330 27 05 Avtosalon Ptuj, Ormoška cesta 23, Ruj, tel.: 02 749 35 48 VELIKA RAZPRODAJA RABLJENIH VOZIL!!! - vozila so tehnično pregledana - uredimo ugoden kredit ail leasing - v račun vzamemo vaše rabljeno vozilo Sedaj je pravi trenutek! Ceneje tudi do -50% I I I I I I Zaloge so omejene! I I Avto Šerbinek d.o.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-40 NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA .^{{seicoHi/žž}^'^ Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.sl Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU. okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata. DANA BESEDA OBVEZUJE POMLADNE UGODNOSTI V Metalki na Ptuju kopalniški blok CORDOBA...............59.990.- kopalniška zavesa JOY.......................1.190.- deska WC lesena............................... 3.490.- omarica FUSCIA...............................11.990.- ročka za prho KIM............................... 990.- cevza prho PROCONTUR..................... 990.- kopalniška preproga........................ 2.290.- Armature ARMAL 10 % POPUST J J Slike so simbolifne IVIe-talka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogoitiiška 7, (61:02/719 IS 00 W v Štajerski MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite. www.radio-tednik.si ORFEJ AVTO TAXI Orlač Ivan, s. p., Potrčeva cesta 32, Ptuj GSM: 041 SS7-Oai Non-stop prevozi po Sloveniji In tujini. 10% popust za dijake in upoltojence. www.tednik.si PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina. Življenje tvoje delovno je bilo, a dela tvoja ostala nepozabna so. SPOMIN 26. maja so minila štiri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in boter Jožef Kostanjevec CESTA 8. AVGUSTA 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo ohranjate spomin nanj. Tvoji najdražji V naših srcih si, v naših mislih si, del nas si za zmeraj. SPOMIN Včeraj, 26. maja, je minilo štiri leta žalosti. Franci Pihler IZ TRNOVSKE VASI 15 B Hvala vsem, ki z lepo mislijo prižigate sveče. Zelo te pogrešamo. Tvoji: žena Cvetka in hčerka Mateja z Milanom Svečke ti v spomin gorijo, rožice pa tvoj grob krasijo, a naše solze jih rosijo. SPOMIN 28. maja je minilo eno leto žalosti, odkar nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče in dedi Janez - Janko Toplak SVR@NJAKOVA 11, PTUJ Za tabo ostaja tiha bolečina in lep spomin. Žalujoči njegovi najdražji: žena Marica in otroci z družinami Minile so tvoje bolečine, v srcu pustile nam spomine. Čeprav si morala veliko trpeti, a vseeno bilo je lepo živeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, svakinje in tašče Terezije Anželj IZ KICARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti, še posebej hvala ge. Veri za govor in molitev, pevcem in godcu Tišine ter g. župniku za pogrebni obred in mašo zadušnico. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njeni najdražji Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan. Nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. SPOMIN 28. maja mineva eno leto žalosti, odkar naju je zapustil Bojan Gorican 1967 - 2004 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in z lepo mislijo počastite spomin nanj. Kristina in sin Gregor Si v naših srcih, si v naših mislih, del nas si. Za zmeraj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in brata Petra Kovacica IZ PRVENCEV 16 A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala za vse lepe misli, ki mu jih namenjate. Njegovi: Ivanka, Nataša, Katja, Anica z družino Še včasih na dvorišču tvoj korak se sliši, a to le naše tihe želje so, ker tebe ni in to boli. Že leto dni praznina vlada v hiši, zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen tvojo lučke ti gorijo. SPOMIN 29. maja 2005 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil Milan Lubej Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina. Zelo te pogrešamo - tvoji najdražji Gorišnica • Slavnostna otvoritev ceste v Paradižu Kje so tiste stezice ^ V Paradižu, haloškem naselju občine Gorišnica, so predzadnjo majsko nedeljo, več kot pol leta po zaključku del, končno tudi slovesno odprli in blagoslovili novoasfaltirani cestni odsek. Zbrani ob otvoritvi novoasfaltirane ceste v Paradižu so med slavnostnimi nagovori uživali ob igranju in petju tamburašev in pevcev. Gre za slaba dva in pol kilometra asfaltirane ceste, ki je za ureditev zahtevala dobrih 56 milijonov tolarjev. »Dodatno težavo in strošek pri ureditvi tega cestnega odseka je povzročila nujnost menjave dotrajanih vodovodnih cevi pod cestiščem. Tako je sama ureditev asfaltne ceste zahtevala 41,4 milijona tolarjev, zamenjava cevi pa 14,5 milijona tolarjev. Krajani so prispevali 6 milijonov, razliko pa občina,« je investicijo v slavnostnem nagovoru razčlenil župan Jožef Kokot, ki je ob tem še poudaril, da se bo občina Trak v znak otvoritve ceste skozi Paradiž sta prerezala gorišniški župan Jožef Kokot in predsednik vaškega odbora Cirkulane Franc Kelc. Napoved vremena za Slovenijo Junija toliko dežeuje, da zadnji koreninici zadostuje. Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo občasno še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C. Napoved za sosednje pokrajine V sosednjih pokrajinah bo tako danes kot jutri povečini jasno. Obeti V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Na Primorskem bo občasno še pihala šibka burja. Gorišnica v duhu dobrega gospodarja še vnaprej držala začrtanega investicijskega plana ter se za dobro opravljeno delo zahvalil Komunalnima podjetjema iz Ptuja in Ormoža in gradbenemu in vaškemu odboru. Slednjega vodi Franc Kelc, ki je povedal, da dobra dva kilometra lani oktobra dokončane ceste pomenita velik dosežek za domačine. Poseben gost otvoritve je bil tudi državnozborski poslanec Branko Marinič, ki je zbranim »položil na dušo«, da kot rojen Haložan svojo pokrajino vidi kot pravi paradiž (v smislu neokrnjene narave), da pa je Slovenija po drugi strani majhna država z malo denarja, zato ga je treba pametno izkoristiti, ne pa se medsebojno prepirati okoli njega. Vedno ga pač dobijo več tisti, ki so bolj enotni in ki jih je več, zato je prisotnim še povedal, naj se imajo čimbolj radi, saj je to navsezadnje bistveno - z vsemi posledicami vred ^ Slovesno otvoritev so s svojim nastopom obogatili še nastopi tamburašev pod vodstvom Boštjana Polajžerja, mešani pevski zbor KD Cirkulane in ljudski pevci iz Cir-kulan, ki so zapeli tudi tisto ponarodelo o izgubljenih stezicah, zaraslih s travami. Teh je sicer v Halozah še vedno veliko, pa ne le v gorišniški, ampak tudi v ostalih občinah, čeprav si marsikdo prizadeva, da bi na njih bil čimprej položen asfalt ^ SM ELEKTRO KAISER KAISER Franc s. p. - ELEKTROINSTALACIJE -ALARMNE NAPRAVE - DOMOFONE - STRELOVODE - ELEKTRO MERITVE T GSM: 041 325 909 MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA i Od tod in tam Hajdina • Odprtje ob občinskem prazniku Foto: Črtomir Goznik Najpomembnejši projekt občine Hajdina v letošnjem letu je gradnja novega občinskega središča. Gre za poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bodo ob občinski upravi tudi pošta, ambulanta splošnega zdravnika in Mercator ter stanovanja in drugi prostori. Stavba raste skladno z načrti (kljub "ljudskemu glasu", ki ve povedati drugače). Vrednost investicije je med 800 milijoni in milijardo tolarjev. Včeraj so si gradbišče ogledali predstavniki investitorja in izvajalca GICRogaška Slatina, Mercatorja, Pošte Slovenije - PE Maribor, komisije za izgradnjo PSC in svetniki občine Hajdina ter projektant. Vsa dela, ki so jih do sedaj opravili, potekajo po gradbenem planu. Trenutno opravljajo obsežna inštalacijska dela, prihodnji teden pa bodo objekt prekrili in pričeli vgrajevati stavbno pohištvo. Letos naj bi končali prvo fazo izgradnje, ki vključuje A in B objekt s trgom, v drugi fazi pa bodo uredili park. Na rušitev pa čakajo tudi trije objekti; v tem trenutku še ni znano, kdaj jih bodo porušili. MG Skorišnjak • 300 let kapele sv. Urbana V soboto, 21. maja, je v naselju Skorišnjak v KS Leskovec potekala prireditev ob 300-letnici kapele z zvonikom sv. Urbana. Na njej so se zbrali domačini in gostje - med gosti tudi novinar in publicist Viktor Blažič. Po pozdravnem govoru sta župan in predsednica KS domačinom podarila veliko sliko s portretom papeža Pija XVI. Kulturni program so izvedli člani in članice mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Srečka Zavca, sledila je maša in blagoslov kapele, ki ga je opravil farni župnik Edi Vajda. Idejni vodja projekta obnove je bil domačin Franc Emeršič. V sklopu obnove je bilo opravljenih 1150 ur prostovoljnega dela,vrednost del samih pa znaša 900.000 SIT. Kapela je vpisana v register spomeniškega varstva Maribor. Po maši je bil še prikaz modela letala z motorjem, ki ga je izdelal domačin Dejan Emeršič. Zbrane je navduši z vragolijami letala na daljinsko upravljanje! Sledilo je družabno srečanje ob haloških dobrotah domačih gospodinj ter ob žlahtni kapljici domačinov. Andrej Kmetec Hajdina • 75 upokojencev na Kopitniku 6. maja se je 75 članov DU Hajdina udeležilo planinskega izleta. Od Koče na Gorah do Koče na Kopitniku je bilo dobro uro hoda, na sam vrh Kopitnika pa še dvajset minut. Seveda se na vrh Kopitnika niso odločili vsi, ampak le kakih 25. Pri Koči na Kopitniku smo se okrepčali z okusno malico, ki so jo pripravili sami člani društva. Franc Mlakar, Janez Horvat in Edi Markež. Polni lepih vtisov smo se okrog osme ure zvečer vrnili domov. Anton Cestnik KlasGM PODVINCI15, Fruj TEL 02 746 03 81 ESM 031 341 532 ^YKAIirOif Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela - manjša gradbena dela STE BILI POŠKODOVANI _ v - nezgodi? PE PTUJ, Vodnikova 2 jg" ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E^S'^* 080 13 14 ABA PTUJ lloai>ii«n>i«s.p. PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOHUARNIKI, GARAŽNA VRATA štulo 26a Tbl..- 02 787-86-70, 041 716-251 Foto: SM