Poštnina v drŽavi SHS pavšalirana. °-»--,« ^^r H.-t &SUt4% Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Novi papež Pij XI. i...........................................................\ V pondeljek, 6. februarja predpoldnom je bil izvoljen za papeža milanski nadškof kardinal A c h i 11 e R a 11 i, ki si je nadel ime Pij XI. Na svečnico so -se zbrali kardinali, d* izvolijo novega papeža. V petek predpold-nem je bilo prvo glasovanje. Ostalo pa je brezuspešno, nikdo ni dobil potrebne veČine. Pa saj so že naprej napovedali, da bo tokrat ljut boj, koga naj izvolijo za papeža. In res so bile zastonj volitve v petek, soboto in nedeljo, ko se je vsak dan po dvakrat volilo. Šele v pondeljek so se združili potrebni glasovi za novega papeža, V ostrem nasprotju sta si stali dve btranki kardinalov. Ena bi rada nadaljevala politiko papeža Pija IX., ki je italijanskim katolikom strogo prepovedal vsako udeležbo na državnem političnem življenju, dokler mu italijanska vlada ne vrne uropane države, in ki se je proglasii za vatikanskega jetnika. Druga stranka, večinoma mlajših kardinalov, pa je, kakor je bil že papež Benedikt, za to, da se izmiri z italijansko vlado. Ta stranka je zmagala s svojim pristašem Rattijetn. Uresničila se je torej želja umrlega Benedikta, da bo novi papež nadaljeval njegovo politiko. Papež Pij XI. je bil rojen 81. marca 1857 blizu Milana. Je torej le 3 leta mlajši od umrlega papeža. Bil je mnogo let knjižničar v ambrozijanski knjižnici. Od 1. 1913 dalje je bil milanski nadškof. Pokojni papež Benedikt je Rattija zelo visoko cenil kot enega najodličnejših pristašev svoje politične smeri in ga je imenoval najprej za apostolskega vizitatorja, potem 1. 1919 za nuncija na Poljskem, nato pa za kardinala. O kraški burji. I (Po Hinku Dolencu). \ • » .................................... ........................ Burja je huda prikazen. Pri burji je zelo pravilno, da je vse priklenjeno, privezano, sploh zavarovano. Ako ti vzame klobuk in si tako srečen, da ga še enkrat v roko dobiš, dobro ga poprimi, da se ti ne dogodi, kakor se je že marsikomu, da ti namreč burja klobuk iz roke izpuli in ga potem nikoli več ne vidiš. Sploh pa si ni misliti klobuka, ki bi bil tako točno ob glavi narejen, da bi pri burji neprivezan z ruto ostal na glavi. Še nizka kapa ni prav varna, klobuk boš pa malokdaj videl na hudi burji, neda bi tiščala črez glavo ruto, ki je pod brado na trdo zavezana. V nekih vaseh ob državni cesti, blizu kterih je burja posebno hudo razsajala, so si prebivalci malokdaj kupili kako pokrivalo. Po vsaki veliki burji je šla množica nabirat, kar je buria potujočim odvzela. Ne samo kape in klobuke, tudi rute in celo plašče so našli po zatrepih in obraslih dolinah. Lenuhe vadi burja hitro stajati, kadar jih ima pred seboj, in vreče nositi, kadar se proti njej pomičejo. Le si predstavljajte neokretnega človeka, ki nima navade, da bi V veliko hujši meri nego pri nas divja burja s snežnim metežem po kraških deželah. Celo v Grčiji je po nekaterih krajih zapadel nad 1 meter visok sneg, dogodek, kakršnega ne pomnijo na Grškem- Velikanski snežni meteži ovirajo tudi poštui in železniški promet. Železniško ravnateljstvo v Zagrebu je vsled snežnih zame. tov ustavilo za nekaj dni vse vlake, osebne in tovorne, na kraških progah Ogulin-Bakar in Ogulin-Gospič. Ustavljen je bil tudi poštni promet. Še hujše pa je v Bosni in Hercegovini Snežni metež jo zasul vse železniške proge. S planin se vale cele snežne lavine. Potrgane so vse telefonske in telegrafske žice, tako da n. pr. Sarajevo nima razen z Zagrebom zveze z nobenim drugim mestom v državi. Vlaki, ki so bili na progi, se obtičali na odprtih progah. Mostarski vlak je obtičal v bližini postaje Ivan. Potniki so morali sedeti več ur v nezakurjenih vagonih, potem pa so se odpravili peš do postaje, odkoder jih je pomožni vlak peljal do postaje Kešte-lice, kjer se je v edinem malem hotelu nastanilo vseh 150 potnikov. — Brodski brzo-vlak je obtičal na odprti progi med postajama Zepče in Zeleče. Potniki so morali izstopiti in peš iti do postaje, kjer so za silo našli vsi potniki — bilo jih je 100 — v edini gostiInici zasilno zavetje. Na progi je razen tega obtičalo tudi precej tovornih voz. Iz Sarajeva se odpremljajo na vse strani pomožni vlaki s snežnimi plugi, ki pa vsled silnega snega ne pomagajo dosti in se večinoma lomijo. Silna burja ovira vsako pomoč. V Sarajevu samem je zapadel sneg celi kdaj bolj hitro stopal, pa ga burja na kakem zbrisu od zadaj poprime in ga vidite tako urnega proti svoji volji, da vam ta prizor za vedno ostane v spominu. Tudi Ribničan ima burjo v svojih spominih. Goije mu je bilo, ko ga je zasačila, ko sta s kljusetom s suho robo tavala po svetu. Po Krasu in tudi po Vipavski dolini je več mest, na katerih se je leta in leta poznalo, da se je ondi suha roba ponesrečila. Neki Ribničan je pravil, da mu je nekoč aurja voz prevrnila in da je tako zahreščalo, da je menil, da se je svet pretrgal. Burjo pa je takole označil: „Burja ali muce ali suče ali pa meče." Tudi kramarji imajo burjo v svojih spominih.Ko so se pred več leti ljubljanski kramarji vračali z vipavskega semnja, jih je zasačila burja. Morali so dobre pol ure peš do bližnjega Šentvida po pomoč. Pomoč je prišla. Najboljši junaki so pripeljali še tretji voz, da bi se bilo prekladalo in laže vzdigovalo. Zaman ! Ničesar niso opravili. Z verigami so priklenili vozove k drevju ob cesti in tri dni so kramarji dobro živeli v Šentvidu brez skrbi, da jim kdo drug, ako ne burja, kak zaboj odnese. Mlad gospodar, krepek človek hoče v Vipavo. Strašanska burja je že vihrala in še meter visoko. Vse ulice so popolnoma zasnežene. Onemogočen je vsak tramvajski -kakor tudi vozovni promet. Iz ruskega zimskega življenja. Skoro vsak narod si je izmislil svoj način, kako se zavaruje pred mrazom. To se opaža zlasti pri severnih narodih, ki so najbolj izpostavljeni neprilikam zime. Tako je tudi ruska kmetska peč pravi čudež narodne tehnike v boju z mrazom. Iz glinastega podstavka se vije nebroj cevi krog peči, ki imajo namen, da se ogreje peč z vseh strani. Dolžnost peči nastopi šele tedaj, ko je že zgorelo gorivo. Globoko v notranjosti se zapre peč s posebno zaklopnico, tako da ostane v peči vsa toplota, ki izgubiva svojo moč silno počasi. Včasih greje po cele dneve in ncei. Letošnjo zimo igrajo ruske kmetske peči posebno in jako važno vlogo. Dočim je ruski mužik v predvojni dobi, ko mu jo rodila zemlja sama od sebe, skoro vso zimo prebil na svoji peči v nekakem polsnu, pa mu je postala sedaj ta peč — ako so v bližini drva — pravi božji dar. Po Rusiji divja namreč sedaj strašen glad in ljudje si s pomočjo neke vrste zimskega spanja skušajo ohraniti moč za dalj časa. Izven vsakega dvoma pa je, da je tako življenje v zaprtih prostorih vse prej, kakor pa zdravo. Zato si pomagajo ruski seljaki s parnimi kopeljmi, kamor zahajajo redno vsak teden. Vsako soboto se premikajo množice ruskih mužikov s potrebnim perilom k mali hišici, kjer se nahaja parna kopelj, ki izgleda sledeče : Pod gručo kamenja se nahaja prostor za kurjavo. Par ur poprej se užari kamenje, ko pa pridejo seljaki, polivajo na žareče kamenje naraščala, vendar veli gospodar hlapcu, osed-lati konja, finega vranca. Hlapec svari, naj se nikar ne skuša na konju pri taki burji. Gospodar ne odneha in odhaja. Ali čez malo časa pridirja domov konj brez jahača. Hlapec, sluteč nezgodo, se odpravi za gospodarjem. Prišedši do ovinka, zagleda gospodarja, ki se plazi proti domu. Dolgo je trajalo, da sta se sešla in potem skupaj pririnila domov. Gospodar je pravil, da je do ovinka še mogel obsedeti na konju, tam pa je burja konja in njega izrinila s ceste in da je, ko je hotel poskočiti s konja, njega burja ob tla povalila, konj pa je odskočil in jo ubral proti domu. Nič bčljše se v takih časih ni godilo vojakom. Na Razdrto je prihajal eskadron vojakov in po kratkem počitku seje odpravljal naprej proti Laškemu, torej proti Vipavski dolini. Svarili so na Razdrtem poveljnika, naj ne gredo naprej v dolino pri taki burji, kakršna je tistega dne vihrala Poveljnik se je pikro izrazil proti s varilcem in pristavil, da ni vremena in posebno ne sape, ki bi huzarje zadržala. Odjahali so. Še predno so prišli na Lozice, sta se dva huzarja ponesrečila. V Ajdovščino, kjer so imeli postajo, jih je prišlo Še ne polovica in v Gorico pa le krdelce, večinoma brez vsake oprave. Tam 90 se sčakavali cele tri tedne, predno so do- _ 2 — vodo, ki se takoj pretvarja v paro. To je ruska domača parna kopel j. Seljaki posedejo krog kamenja in se tako kopajo. Mnogi, rdeči kakor rak. zdrve potem na mrzli zrak in se valjajo po snegu. Seveda je potrebno zato zdravje in zdravo srce, vendar pa je bilo vedno dovolj junakov, ki so si privoščili ta šport vsako leto. Ta dva običaja sta v Rusiji tako vdomačena, da skoro ni hiše, kjer ne bi bilo peči, kakor tudi ni nikjer vasi, kjer ne bi imeli vsaj eno ali dve parni kopelji. Poleg čaja sta peč in parna kopelj edini stvari, ki ju ljubi ruski seljak pozimi. Kuhanje žganja iz prepovedanih snovi. Lansko leto je povzročila mnogo prahu časopisna vest, daje bil neki posestnik obsojen na 100.000 K globe, ker je pokuhal par kg suhih hrušk v žganje. Nekateri kar niso mogli verjeti, da je to res in so mislili, da je stvar v politične namene izmišljena. Temu pa ni bilo tako. Dotičnik je bil res obsojen, ker je kuhal žganje iz „prepovedanih" snovi. Izrečena obsodba je bila res kruta, toda v takrat Se veljavnih avstrijskih predpisih o davku na žganje, popolnoma opravičena in finančno oblastvo sploh ni moglo milejSe soditi. To je bilo lansko leto, po novih troša-rinskih predpisih pa bi bila sodba vendarle doka) milejša. Če rečemo, da bi bila milejša, seveda se davno ne trdimo, da bi bila tudi mila. To ne ! Tudi v novih troSarinskih predpisih so določene za kuhanje žganja iz prepovedanih snovi prav občutne kazni. Razlika med starimi in novimi predpisi tiči največ v tem, da kaz-njivost ne nastopi že takrat, če kdo prepovedane snovi za žganjekuho namoči, temveč šele če jih kuha. To je vsekakor velik korak naprej, ker se more sedaj vsakdo, ki pošteno prijavi, iz katerih snovi namerava kuhati žganje, ogniti čeprav ne uničenju drozge, pa vsaj kazni, med tem, ko ga je prej tudi najpoštenejša prijava le pokopala v ogromno kazen. Katere so pa snovi, ki so za kuhanje žganja prepovedane ? Točka 3. člena 116. trošarinskega pravilnika (Uradni list št. 133 iz 1. 1921) pravi: „V vsej kraljevini je prepovedano kuhati žganje iz skrobnih snovi, celuloze, krompirja, topinambura, sladkorne pese, melase in drugih odpadkov pri izdelovanju sladkorja, kakor tudi iz drugih snovi, ki imajo več sladkorja (n. p. sinokev, nepokvarjenih suhih sliv itd.) Iz teh snovi se sme alkohol (Špirit) proizvajati samo v tvornicah, ki plačujejo troša-rino, ko dajo alkohol v svobodni promet." Da bi začel kdo kuhati žganje v naših domačih (pavSaliranih) žganjarnah iz skrobnih snovi (žita, koruze, fižola, riža, krompirja itd.), celuloze, topinambura, sladkorne pese, melase in drugih odpadkov pri izdelovanju sladkorja, ni prav verjetno, ker so potrebne za kuhanje žganja posebne priprave in pa tudi — praksa. Izključeno pa ni, da poskusi kdo kuhati žganje iz „snovi, ki imajo več sladkorja", posebno ker marsikdo ne ve, katere snovi se kot take smatrajo. Trošarinski pravilnik ne navaja teh snovi izrecno, temveč se ompji na to, da navede kot primer smokve in suhe slive in pozneje (v točki 28., člena 116.) se suhe hruške, suha jabolka in čežana. speli za njimi izgubljenci s konji in brez konj in dokler niso za njimi pripeljali pogubljene oprave, katere se je nabralo po dolini Štirinajst voz. Niti zajcem se ne godi boljše. Šla sta lovca ob dnevu na lov in sta imela pse gonjače. Burjica je že vihrala, ko sta Sla z doma ; ob devetih je že tako razsajala, da ni kazalo, kakor vrniti se. Kar zdrkne izpred njiju zajec proti golemu robu in psi se zapodijo za njim. A ko pride zajec na goli rob, ga burja pobere in prenese Črez rob in primerno enako se je zgodilo s četvorico psov. Če hočemo vedeti, katere snovi so prepovedane za kuhanje žganja, ker imajo večjo sladkornost, se moramo ozreti na bivSe avstr. predpise o konzumni davščini t. j. predpise o izdelovanju špirita. Ti predpisi veljajo Se danes, kolikor niso izpremenjeni z novim trošarinskim pravilnikom in kolikor ne nasprotujejo novim določbam o trošarini na alkohol (špirit). Kot snovi, ki imajo večjo sladkornost, so bile doslej z.raznimi naredbami bivSega avstrijskega finančnega ministrstva in deloma (kakor prej omenjeno) tudi že v novem tro-šarinskem pravilniku izrecno označene : 1. smokve (fige), sveže ali suhe ; 2. rožiči; 3. suho grozdje (korinte, rozine, cibebe itd.); 4. drozge iz jagod, ki se jim je pridal sladkor (ne glede na to, koliko sladkorja se je pridalo in kdaj se je pridal); 5. suhi dateiji; 6. koruzna slama ; 7. suhe slive (češplje); 8. suhe hruške; 9. suha jabolka ; 10. Čežana (pekmez, marmelada, povidl) in 11. vinske tropine, polite s sladkorno raztopino, če se jim je pridal sladkor šele po odceditvi zadnjega vina (ne pa tudi, če se jim je pridal sladkor zato, da se je napravil petjot). Vse te snovi so za proizvajanje žganja prepovedane, vendar se more za kuhanje žganja iz pokvarjenih suhih sliv, hrušk in jabolk ter pokvarjene čežane doseči izjemna dovolitev, če se dokaže s potrdilom okrajnega glavarstva (magistrata), da so te snovi pokvarjene in za ljudsko hrano neuporabne ter da ni osnovan sum, da so bile namenoma pokvarjene. Za druge prepovedane snovi se ne more doseči taka dovolitev, četudi so te snovi pokvarjene in za ljudsko hrano neuporabno. (Dalje prihodnjič.) ¦ ¦ Gospodarstvo. • ¦ t..........................................................¦ Kaj izvažamo v Čehoslovaško. Glavni predmet iz Jugoslavije v Čehoslovaško so bili v letu 1920 sledeči: koruza za 1,004.000 kg v vrednosti 1,196.030 dinarjev; vino (461.240 kg za 1636.159 dinarjev); moka (9717.481 kg za 31 milijonov (69.219 dinarjev, konoplja (920 tisoč 226 kg za 4,233.235 dinarjev); govede za 950.000 dinarjev ; svinj za 932 tisoč 410 dinarjev, mesa (579.406 kg za 1,077.275 din.), tanina (914.125 kg za 3,390.100 dinarjev), čresla (209.201 kg za 746.070 dinarjev) in rude (7.219.643 kg za 2,125.612 dinarjev). Pri več izmed imenovanih predmetov je bila Čehoslovaška največji konsument Jugoslavije, tako stoji Čeho-slovaška med konsumenti Jugoslavije na prvem mestu glede govede, a na drugem mestu glede mesa, vina, moke in tanina. Dopisi. Pri občinski seji soboto se je sklenilo, da se uvede akcija v svrho klanja in razproda-vsnja mesa v lastni režiji, nadalje, da se začne pobirati za ubožni sklad, ki nima sedaj nobenega premoženja, ker se je vse predvojno premoženje porabilo za vojna posojila. Izvolil se je tudi mestni Šolski svet, in sicer so bili soglasno izvoljeni gg. odborniki: dr. B. Stuhec, Šerona, Segula, dr. Senčar in Tomanič. V kuratorij »Dijaškega doma" in „Mladike" so bili izvoljeni odborniki gg.: Lenart, Mikuletič, dr. Štuhec, Šegula, Vezjak in ravnatelj Vajda. V kuratorij „Glasbene šole pa gg. odborniki: Klemenčič, dr. Štuhec, dr. Jenko in Hernja. — Na koncu se je tudi določilo, da se upeljejo pri magistratu uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 17. Zabavni večer krajevne organizacije JDS, ki se je vrSil dne 4. februarja v Društvenem domu, se je obnesel jako dobro. Pevsko društvo je izvajalo nove točke. Petje se je nahajalo na umetniški višini, kakor morda še nikdar. Izrekamo naiprisrčnejšo zahvalo celemu zboru, meSanemu in moškemu in posebej Še pevovodju g. Frasu. Postrežba, jed in pijača je bila cena in solidna. NaSe narodne dame so si dale ves trud, ter so izpolnjevale stavljeno si nalogo z neprimerno požrtvovalnostjo. G. minister na razpoloženju, narodni poslanec dr. Kukovec je imel živahen govor, s katerim je plediral za koncentracijo naprednih strank. Njegova izvajanja so gotovo globlje vrednosti in se na isto še povrnemo. Večer je uspel v splošno zadovoljnost ter je pokazal, da se nahaja v demokratskih vrstah družabnost, ki je predpogoj za nadaljnji razvoj misli. Posetili so nas tudi prijatelji iz dragih političnih struj. V kolikor smo mogli opaziti, so se taisti pri nas zelo dobro počutili. Cercle francais. Prihodnji pondeljek, 13. t. m. se vrši ob 17. (6. uri pop.) ustanovni občni zbor francoskega krožeka, ki naj druži vse meščane brez razlike. Gospod župan je dal krožeku na razpolago primeren lokal in francosko prosvetno društvo „Institut de Irance" nam je zagotovilo znatne moralne in gmotne podpore. To, za kar državljani drugih držav prosjačijo, se nam ponuja in upati je, da bo to vabilo, ki velja vsem, ki stremijo po izobraževanju, našlo največji odziv. Na dnevnem redu občnega zbora je poročilo pripravljalnega odbora, ustanovitev krožeka, volitev odbora, določitev pravil i. dr. Dijaška kuhinja V Ptuju je prejela od trgovca Fr. Lenarta 440 K, ki so se nabrale ob njegovem godovanju, in 550 K iz pisarne dr. T. Gosaka. Sokol Ptuj je imel dne 28. p. m. svoj dobro obiskani redni občni zbor. Po poročilih funkcijonarjev, ki so bili z odobrenjem in brez ugovora sprejeti, se je izvolil sledeči odbor : starosta br. Sovre Anton, podstar. dr. Šalamun Fran. odborniki Celestina, Komac, Kraigher, Vajda, Likar, Cilenšek, Senčar M., Zupančič D., s. Hočevar Julka in VorSič Mici. Za načelnika je bil od prednjačkega zbora imenovan in predlagan br. Žagar Otokar. Za predsednika kult. prosv. odseka je bil izvoljen br. Vajda Fran. Kot zastopnik odseka Sv. Marjeta je bil izvoljen v odbor br. naduč. Čoki Ignac. Za Sokolski dom v Ptuju je daroval na demokratskem večeru dne 5. februarja g. dr. Tone Gosak 200 K, zakar mu izreka Sokol najtoplejšo zahvalo. Za izletni fond ptujskega Sokola je darovalo dne 2. februarja omizje „pri Zamorcu" 106 K. Hvala. Izvanredni občni zbor Jugoslavenske Matice podružnice v Ptuju se vrši v sredo, dne 15. februarja ob 20. uri v Narodnem domu. Ptujski Sokol priredi na pustno soboto, dne 25. februarja v Društvenem domu maskerado. Dekliška meščanska šola in mestna dekliška osnovna ŠOia sta se zatvorili v četrtek, dae 9. februarja radi pomanjkanja kuriva. Uči-teljstvo je zadnji Čas že silno zmrzovalo ter je poučevalo pri 6 — 8«. Več slučajev je bilo, da so pripeljali stariši svoje otroke v Šolo, a so jih radi mraza v Soli vzeli spet domov. Opetovane proSnje vodstev, da bi posredoval okrajni šolski svet pri mestni upravi, da bi nakazala potrebne kurjave, so ostale brez uspeha. Zavodi so danes brez kuriva, otroci pa brez pouka. Kino. Misteriji (tajnosti) „New-Yorkaa je največji film, kateri je bil dosedaj izdelan. V glavnih vlogah igrata slavna igralka Pearl Witz in Arnold Dayli. Film je izdelala največja tvornica sveta Pathe Freres v New-Yorku po istoimenskem romanu Pierre Decancela. Ta roman je izhajal leto dni v pariškem dnevniku „Le Matin". Tajna družba „Črna roka" pridno deluje v orjaškem mestu ropi in umori so na dnevnem redu. Družba je podobna „rtokovnjačem", kateri so pričetkom prejšnjega stoletja razsajali po Gorenjskem. „Črna roka" se poslužuje pri svojih pohodih najnovejših tehničnih pripo- močkov. Spretnemu detektivu Marelu se posreči, da to družbo uniči. Film obsega osem epoh in se je predvajal z velikim uspehom v vseh večjih mestih sveta. Gotovo' bo tudi v Ptuju razočaral gledalce. I. epoha: „Črna roka na delu" se predvaja v nedeljo, dne 12. februarja ob 3., 5. in 8. uri zvečer. II. epoha „Smrtonosna podoba" v sredo, 15. februarja in četrtek, 16. februarja obakrat ob 8. uri zvečer. Kako se v Ptuju rešuje narodnostno vprašanje. Dimnikarski pomočniki in vajenci razdeljujejo svojim strankam v mestu in po kmetih koledarje. Ti koledarji so bili izprva celo iz Zagreba. Letošnji pa so iz Ljubljane iz Blaznikove tiskarne, sicer slovenski, ali naša dimnikarja nista več dimnikarja, nego že ,,Kaminfeger ter Kaminfegerswitwe in Ptuj." Kdor zna, pa zna ! Roparski umor v Podvincih se je izvršil dne 4. t. m. na trgovcu Rihardu Rosenfeld z Brega. Rosenfeld je imel v Podvincih shrambo za deželne pridelke, ki jih je kupoval od kmetov. Obenem je tam tudi nakupo-val. — Dne 4. t. m. je šel, kakor večkrat v Podvince. Čim je prišel v lokal, sta vstopila dva mladeniča za njim in zaprla za seboj vrata. — Čez nekaj časa sta odšla in zopet zaprla za seboj. — Čez dobro pol ure pride neki posestnik in začne trkati na vrata. Ker ni bilo odgovora, je s par drugimi možmi šiloma odprl. — Našli so trgovca Rosenfelda zadrnj enega z vrvjo, mrtvega in oropanega vsega denarja. Ker nista mogla morilca s prsta hitro potegniti prstana, sta mu odsekala prst. — Za storilcema, ki sta izginila neznano kam, se pridno poizveduje. Sejmsko poročilo. Dne 7. februarja t. 1. je bilo na sejem prignanih 101 konj, 601 goved; cene so se gibale od 12 do 28 K kg žive teže. Prima voli 30 K kg žive teže. Dne 8. februarja t. 1. je bilo na sejem prignanih 45 svinj. Cene so se gibale od 40 do 50 K kg žive teže. Pasji kontumac je v ptujskem okraju z ozirom na nove slučaje steklino v svojih najstrožjih določbah v veljavi. Opozarjamo na to stranke, da se vedo po tem ravnati! Politične vesti. Odstop muslimanskih ministrov. Muslimanski klub je zahteval v proračunu neke izpre-membe, zlasti glede izenačenja zemljiških davkov. Ko je vlada predložila skupščini dvanajstine za marec, ne da bi bila upoštevala muslimanske zahteve, sta mohamedan-ska ministra odstopila. Vlada je bila že ob svoji sestavi priznala upravičenost muslimanskih zahtev, toda jih še ni mogla izvesti. Zato se je začela dogovarjati z muslimani in dosegel se je sporazum. Popolnoma so se sporazumeli o davku na vojne dobičke, ki se doslej ni enakomerno plačeval. Vprašanje zemljiškega davka se je odgodilo, kar dela vlada na to, da se čimprej uveljavi zakon o izenačenju davkov za vso državo. Izenačile so se tudi plače muslimanskim duhovnikom, ki bodo dobivali polovico prejemkov katoliškega in pravoslavnega duhovništva. Novo znižanje v proračunu. Ko je finančni odbor razpravljal o proračunu vojnega ministrstva, je izdatke iznova skrčil za kakih 100 milijonov dinarjev. Tudi je pozval vojaško upravo, naj pri vojaških dobavah kar najbolj varčuje. Enako je sklenila sekcija finančnega odbora predlagati, da so ministrom zmanjšajo dnevnice za 100 dinarjev. Istotako naj bi se znižalo število generalnih direkcij v finančnem ministrstvu, kterih je sedaj štirinajst ; zadoščale bi tri in sicer za neposredne, za posredne davke ter za monopole. Sklenilo se je tudi, da se za letos ukinejo vsa izredna napredovanja državnih na-atavljencev, izvrše se naj le tista, ki so v zakonu določena. Tako hoče finančni odbor mnogo prištediti v državnih izdatkih. Češko posojilo Avstriji. Ze delj časa se trudi Avstrija, da bi ji v njenem obupnem stanju priskočila Češka na pomoč. Sedaj so pogajanja med avstrijskimi in češkimi delegati z uspehom zaključena. Avstrija dobi od češkoslovaške države posojilo 500 milijonov čeških kron, ki ga ima vrniti v dvajsetih letih. Da se olajša Avstriji njen slabi denarni položaj, dobi takoj 100 milijonov češkoslovaških kron predujma. Splošna rudarska stavka na Češkoslovaškem je izbruhnila minuli teden in obsega 135.000 delavcev. Radi stavke izgubi država dnevno blizu 4 milijone premogovnega davka, železnice 4'A milijona na tovornih tarifih, mezd pa odpade dnevno 7V« milijona. Posledice stavke se opažajo že v vsej industriji. Posamezna podjetja so skrajšala delovni čas, mnoga pa tudi odpustila znaten del svojih delavcev. Vladna kriza V Italiji. Na svečnico je odstopila Bonomijeva vlada. Izgubila je zaupanje pri demokratskem klubu in morala odstopiti. Vladi očitajo celo vrsto grehov in neuspehov. Italijo so omalovaževali na ve-šingtonski konferenci in v maloazijskem vprašanju, ki ga rešujeta Francija in Anglija kar sami med seboj. Italijanska diplomacija ni uspela v srednji Evropi, kjer se je osnovala močna državna zveza, ki je naperjena naravnost proti italijanskim koristim. Italija je hotela dobiti vodilno mesto v tej zvezi. Ali s svojim zahrbtnim ravnanjem si je odtujila zlasti svoje sosede. Ti hočejo prav sedaj dobiti v svojo zvezo tudi Grčijo, ki je tudi naravna nasprotnica Italiji. Bonomijevi vladi tudi očitajo, da se je preveč dala voditi klerikalni stranki. Popolnoma nezmožno pa se jo izkazala, da bi uredila težke gospodarske prilike v državi in napravila red med prebivalci. Z Reke. Zadnjega januarja je imela reška konstituanta svojo tretjo sejo, ki je bila silno burna. Vladni predsednik Zanella je obširno poročal o političnem in gospodarskem položaju samostojne"reške države, ki je močno žalostno. Predložil je program o najnujnejših potrebščinah. Namignil je, da bo treba v Italiji najeti 350 milijonov posojila. Večina je odobravala predsednikova izvajanja, nacionalistična manjšina pa je hrupno ugovarjala. Razburjenje je bilo toliko, da so poslanci govorili prekinprek, vmes pa je posegala tudi galerija. Treba je bilo le še kake bombe, pa bi imeli pred sabo pristno laško kulturo nasilja in divjanja. Smrdljiva bomba v češkem parlamentu. Dasi uživajo v češkoslovaški republiki Nemci, ki so v manjšini, mnogo več pravic nego nekdaj pod avstrijskim gospodstvom Čehi,"čeprav so bili v večini, vendar niso zadovoljni in demonstrirajo proti Čehom. Nacijonalni nemški poslanec dr. Baeran je pokazal nemško kulturo tudi s tom, da je vrgel v zbornico smrdljivo bombo, potem pa kot junak žalostne postave odnesel pete iz države. Razno, Bolni otroci v Jugoslaviji. V naši državi imamo 588 slepih otrok, 1862 je gluhonemih, 1802 duševno omejenih, 1913 škrofuloznih in 286 sifilitičnih. Večina teh otrok je v državnih ali privatnih bolnicah in zavodih. Naš kralj odpotuje 20. februarja v ru- munsko prestolico Bukarešt. Dne 22. februarja se bo izvršila na rumunskem kraljevem dvoru j cerkvena zaroka našega kralja Aleksandra z ' rum. princeso Marijo. Kraljeva darila. Kralj Aleksander I. je darovvl za siromašne dijake v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Subotici 16.000 dinarjev, za katoliško cerkev v Beogradu pa 5000 din. Slive kOt hrana. Slive in njeni proizvodi so jako krepka in okusna hrana. V njej je mnogo sladkorja in ensti aktivnih snovi. Sladkorja je v svežih slivah 5—10%, v če-žaniiz sliv 24-45%, v suhih slivah 36—60%. Mi pa vse to redilno blago pretvarjamo v alkohol ter se z njim zastrupljamo in uničujemo. (Zdravje). Naš pokrajinski namestnik Ivan Hribar je odlikoval mariborskega knezoškofa z redom Sv. Save I. razreda v nedeljo 29. januarja. Gospod namestnik se je pripeljal v Maribor v škofovo palačo, kjer se je zbralo ob priliki odlikovanja 30 dostojanstvenikov. Dasi težko bolan, je škof vstal. G. kraljevi namestnik je škofa lepo nagovoril in povedal, da ga je kralj Aleksander visoko odlikoval za njegove zasluge. Za odlikovanje se je škof lepo zahvalil ter nazdravil kralju in njegovi nevesti. Število časopisov v naši državi je po uradni ugotovitvi sledeče: Hrvatska, Slavonija in Medjimurje 223 listov, Srbija in Črnagora 86, Slovenija 83, Banat, Bačka, Baranja 42, Dalmacija 41, Bosna in Hercegovina 31. Skupno torej 510 časopisov. Pisanih je v latinici 355, v cirilici 118, nemških je 17, madžarskih 15, ruskih 2, francoskih 2, turški 1. — Zanimivo iz te statistike je dejstvo, da se tiska v latinici 355, v cirilici pa le 118 časopisov. Dohodki kolekovine znašajo v mesecu novembru 1921 24,643.267 Din., medtem ko so znašali v novembru 1920 12.985.135 Din. Izvoz Češke. Leta 1920. je izvozila Češka v Italijo za 1250 milijonov kron blaga, leta 1921. pa samo za 400 milijonov. Izvoz češke v Jugoslavijo je narastol od 320 milijonov K leta 1920. na 423 milijonov kron leta 1921. 10.000 ločenih žen na Češkem. Med vojno se je oženilo v Rusiji okrog 13.000 čeških legijonarjev z Rusinjami. Po vrnitvi v domovino sije okroglO.OOOjlegijonarjev ,.premislilo" ter ločilo od svojih žen, katere pa mora država sedaj podpirati. Najbolj razširjen list v Jugoslaviji je danes ,,Gospodarski list" v Zagrebu, glasilo hrv. gospodarskega društva, ki je obhajal 26. jan. 80-letnico izhajanja. Izhaja v 70.000 izvodih. Strašno propadla je morala v Budimpešti. Detomori so na dnevnem redu. V velikem mestnem kanalu so našli v zadnjih 3 letih 275 novorojencev. Nepotrebno delo. V mraku vstopita v vlak dva gospoda, enega je rado zeblo, drugega pa no. Takoj ko odido vlak s postaje, potegne prvi okno kvišku, rekoč: Oprostite, mene zebe, upam, da je okno lahko zaprto." Drugi po potegne takoj okno navzdol, rekoč: „Ne morem sedeti v zatohlem prostoru." Odpiranje in zapiranje se nadaljuje precej časa, dokler ne pride sprevodnik in prosi oprošče-nja, da morata sedeti pri oknu brez stekla. Železo v našem telesu. V vsaki stanici našega telesa je tudi neka količina železa. Koliko ga je, še niso mogli natančno dognati, računijo pa, da znaša skupna količina železa v samih stanicah 1—3 grame. Razen tega je železo v rdečih krvnih telescih naše krvi, in sicer ga je razmeroma še mnogo več nego v samih telesnih stanicah. Računi se, da ga je tam okoli 3 grame. Orehi kot hrana. Orehi so jako dobra hrana, zlasti po svoji obilni maščobi. Toda v ustih jih je treba dobro prežvečiti, da se pretvorijo v nekak mlečec, potem jih telo lahko sprejema, želodec in črevo jih lahko prebavita ter iz njih izsrkata redilne snovi. Tudi po dobrem žvečenju šele občutimojnjih dobri okus in duh, (Zdravje). Zaradi nesrečne ljubezni. 18 letna služkinja Fanika Ajdevšek iz Trbovelj se je dne 1. februarja v samomorilnem namenu vrgla v Zagrebu na tramvajsko progo. Voznik jo je o pravem času opazil in ustavil vlak. Na policiji je deklica izpovedala, da je poizkusila samomor radi nesrečne ljubezni. Poslali so jo domov v Trbovlje. Pogon v sodni dvorani. Koncem januarja se je končala v Zagrebu večdnevna razprava proti znanemu vlomilcu Vladimirju Novaku, ki je imel na vesti celo vrsto jako drznih vlomov in tatvin. Obsojen je bil na 7 let težke ječe. Med razpravo si je ogledala policija poslušalce ter aretirala kar 12 sumljivih ptičkov, ki so prišli poslušat svojega mojstra. Zamenjava pet dinarskih novčanic. Po odredbi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva morajo vse državne blagajnice in vsi poštni uradi sprejemati novčanice državne izdaje po pet dinarjev ali dvajset kron do 20. julija 1922. Sprejete novčanice se ne bodo dajale več v promet. Prekmurska železnica. Dne 26. januarja se je vršil v Beltincih dobro obiskan javen shod, ki je razpravljal, kako se naj Prekmurje zveze po železnici z Jugoslavijo. Zahtevali so, naj se od Murske Soboto zgradi do Dolenjo Lendave železnica, ki bi naj tekla ob glavni cesti ter vzela v svoje področje kolikor mogoče mnogo občin. S to progo bi bilo Prekmurje vsaj za prvo silo zvezano z ostalim jugoslovanskim svetom. Ker ima vlada ves železniški material že na razpolago in je cb enem tudi svet ugoden, bi bilo mogoče že do jeseni zgraditi železnico. Pod nobenim pogojem pa se ne sme pozabiti na ormoško železnico, ki je že trasirana in jo za Prekmurje tudi velikega pomena. 60 jadij na Donavi zamrznilo v ledu. Kakor poročajo iz Novega Sada, tiči med Brailo in Galacem 60 ladij, zamrzlih v ledu. Bombni atentat na predsednika reške vlade. Ko se je zadnjega januarja peljal predsednik reške države, Rihard Zanella, z avtomobilom od seje, je vrgel neki neznanec petardo proti njegovemu avtomobilu, tako da je bil Zanella samo na roki lahko ranjen. Pač pa je bil ranjen šofer. Ko se je atentat ponesrečil, je hotel nekdo drugi vreči novo bombo, kar pa je preprečil neki poročnik. Atentatorjema se je posrečilo, da sta zbežala. ZAHVALA. Za ljubeznjivo udeležbo na nepozabni izgubi mojega dobrega soproga, ozir. očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda Riharda Rosenfelda trgovca in posestnika izražam v svojem, kakor v imenu vseh ostalih sorodnikov, udeležencem, kateri so ga do groba spremljali, in za darila vencev in cvetlic najiskrenejšo zahvalo. Dalje gosp. dr. med. S t u h e e u za njegovo takojšnjo prispetje na kraj nesreče, kakor tudi vsem prebivalcem iz Podvinc in okolice, kateri so ga med njegovim dolgoletnim podjetjem podpirali. _______ Marija Rosenfeld. NAZNANILO. Žrebci mestne občine Ptuj se pripuščajo ob 7. uri in ob 13. (1.) uri. Kobile naj se priženejo točno ob določenih urah. i Hiša v Dražencih št, 33 v dobrem stanu, obstoji iz njive, sadonosni-ka in brajde, se proda. Vpraša se pri lastniku Francu Seka v Dražencih, pošta Ptuj. privajenih vsaki vožnji, deset in triletna, lisica in ruiavka, brez napak, ima na prodaj ravnateljstvo grajččine dr. Alfreda VVindisch- Gratz v Rogatcu. m izkušen za ta SI Y\i^i^ pose1, Priden> CIL> ikj w \J « zveat in delaven, JL dobi dobro služ- bo pri gosp. Leopold Slawitsch, trgovec, Ptuj. v i?. Bistrici prodata seno na drobno in vagone od juž. kolodvora Slov. Bistrica. Tovarna za tanlnski ekstrakt v M a ] š p g r d u pošta Ptujska gora pri Ptuju išče dobro ohranjeno kočijo S 4 Sedeži. — Ponudbe na zgoraj omenjeno tovarno. za tani tv Majšpergu pošta Ptujska gora pri Ptuju kupuje kostanjev les po najvišjih cenah na vsako postajo Slovenije. jVlotike, poljske in haloško za vinograde I ima v zalogi trgovina z želez- I nino Anton Brenčič v Ptuju. v |J posestvo kupiti ril ali prodati, naj |K se oglasi v 8*WI1 upravništvu »Ptujskega lista/' kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene niske, postrežba točna. I iU II II --------IE=tE= II It 'E^nH Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: V.Blanke t Ptuju.