LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA ZAVOD ZA STATISTIKO Statistična dokumentacija STATISTIČNI PREGLED DESETLETNEGA RAZVOJA LR SLOVENIJE KMETIJSTVO Zaupno , .. . | ZAVOD ?. A fTirr:v■. ' J r: f V1 •, v r >; i. « , i 4" » S. ' J - ■• ^ [*V/ ; lu. ?: ^T|rr :. • r^ v T-' . -' ' '' ' "" .. ■ ' "\ S„, - »serciiajv; » '. •" S i J mim t "t t wmm Si® i-. ' s' V* J >< t' % ' ^ u mmsi u ^ mmm S»»Ss i - um w -/ - s* * 'V. v. . -J i •' ■' '" ' ;/ ., ■SU ivTs^ v .: !? , . LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA ZAVOD ZA STATISTIKO Statistična dokumentacija STATISTIČNI PREGLED DESETLETNEGA RAZVOJA LR SLOVENIJE KMETIJSTVO Zaupno LJUBLJANA, MARCA 1959 J i .. I! :" fl y<. - , ", *? T% j VSEBINA Stran: GEOGRAFSKI POLOŽAJ LRS 3' POLJEDELSTVO, SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO. . 3 Zeal jiške kategorije 3 SkuptnS posevkov 9 Važnejši posevki 12 Poljedelska proizvodnja. 16 SADJARSTVO; Število sadnih dreves. . . .. . . . . . 23 Pridelek sadja 24 Odkup sadja . .. . . . . . . . . . . . . . . . 26 Predelava sadja. ' . 26 VINOGRADNIŠTVO; Površina vinogradov. 28 Vinogradniška proizvodnja. 29 Predelava grozdja in pridelek vina . 29 Izvoz vina 30 ŽIVINOREJA: stanj8 |ivinoreje v LRS .. . . . . . . 31 Količine nesa In masti. .. . . . . . 35 Pridobivanje sleka. .. . 38 Izvoz in uvoz živine . 39 Živina po sektorjih lastništva 39 SLADKOVODNI RIBOLOV .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . 43 MORSKI RIBOLOV. 44 HIDROTEHNIKE MELIORACIJE. 45 DRUŽBENI SEKTOR V KMETIJSTVU .. . . . . . . . . . . . . . . 46 Socialistična gospodarstva. . 46 Kmečke delovne zadruge .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Splošne kmetijske zadruge .. . .. . . . . . . . . . . 48 OSKRBOVANJE KMETIJSTVA 51 Unetna gnojila .. . . . . .. . . . 51 Sredstva za varstvo rastlin. .. . . . . . . . . . . 51 Mehanizacija kmetijstva. . . 52 NARODNI DOHODEK KMETIJSTVA. 53 VOLUMEN KMETIJSKE PROIZVODNJE .. . . . . . . . . . . 54 GEOGRAFSKI POLOŽAJ Pri rodni zna£aj slovenske leralje je zelo raznolik. Na njenesi obsic£ju se stikajo velike naravne enote, ki doprinašajo delež tej raznoli kosti . Vzhodne Alpe in Oinarsko pogorje sklepata veliko Panonsko d li no , ki je po izrazite® celinske« podnebju in rastlinskem svetu enota zase. Na jugozahodu se Slovenija datika Jadranskega »rja na Koprskea in je le nekaj ki losetrov oddaljena od Kvamera in Tržaškega zaliva, Pokrajine ob Jadranskem ssorju, ki je del Sredozemskega morja, imajo povsem saaosvoje podnebne znaži Inosti, posebne rastli tiske in živalske razmere ter speci fi čne gospodarske pogoje, V zahodnem delu vpliva Furlanska nižina, ki spada prav tako v sredozemsko območje. Velik del Slovenije pripada vzhodni«! Alpam, ki pripadajo srednje evropskemu podnebne® področju in ustvarjajo zopet specifične gospodarske pogoje s posebni si rastlinski »i in živalskimi združbami. Prav tako značilno je območje Dinarskega gerskega sistema, ki se pričenja v Sloveniji in ustvarja kraško površino i vsem njeni mi znači Inostii . Za kietl jsko proizvodnjo nima. slovenska zemlja najugodnejših pogojev, Hribovita je, ponekod kraškega značaja, drugje je zopet ravnina s komaj 1020 c« globoko ornict>> pod katero je neploden in propusten prod. Podnebje je vlažno in deževno, hranilne snovi v zeslji se rade izpirajo in zeailja postaja bolj in bolj revna. Kljub vlažnemu in deževnesu podnebju je v okoliših s plitko zemljo in na kraških površinah pogostokrat siiša in pomanjkanje vode. V Sloveniji ni ha množina padavin od 3500 »is v zahodnih Julijskih Alpah in na Snežniku do 750 m na skrajnem vzhodu Preknurja. Slovenija leži v sredini aernoteplega pasu in ni velikih temperaturnih skrajnosti, Najvišje poletne teiperaiure sjo na Krškem polju in Beli Krajini, v Podravju in ob fljri. Najnižjo zimsko temperaturo ima Mursko polje, ki ! je proti severu široko odprto. Pri visokogorski klimi v Sloveniji imajo pomen absolutna vi šina, oiili ka in saer gorovja, katerih posledica so pogoste inverzije, Meja večnega snega je v višini 2500 - 2600 m. V zadnjih sušnih desetletjih, pa se je laeja premaknila verjetno na 3000 m, kar se pozna po izginevanju oz. zaanjšanju sneži šč po naših gorah. Točne pedološke razmere bodo znane, ko bodo končana si stesiati čna talna raziskovanja i o izdelana pedološka karta naših tipov tal. ! z terenskih in laboratorijskih izsledkov bomo dobili jasno podobo o pravi sestavi naših glavnih zemeljskih tipov, ter tako mogli povečati učinkovitost vegetacijskega faktorjazeolje, ki i j e podlaga vse kmetijske proizvodnje. Zemlji ške kategori je P0UE0ELSTV&, "SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO Površina zemlji ških kategorij v LR Sloveniji od 1. 1947 do 1956 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Površina v ha SKUPNA POVRŠINA Rodovitna površina Gozdovi Kmatijska površi na Obdelovalna površina njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travni ki Semueti Pašni ki Tfstičja in močvirja" Nerodovitna površina 2020331 2019589 2021378 2020331 2018651 2021512 1877135 1879447 1879998 1877145 1878459 1880704 892270 860065 867502 893545 899862 897457 984865 1019382 1012496 983600 978597 983247 582514 588136 599833 572394 563479 561618 284650 289336 287879 271490 277288 280643 22923 18974 22220 23322 23180 22444 25064 26058 ■ 25430 24886 25547 25174 249877 253768 264304 252696 237464 233357 12 8 900 1 26400 11462 7 1 338 41 136 8 45 1 44401 270303 301911 294855 274043 275177 274311 3148 2935 ■ 318 1 332 2 3 0 96 2 917 2022389 1867400 904498 S&29C2 566357 264 796 . 22320 25840 233031 142410 271327 2808 2021521 1887031 906451 981540 565288 283571 22556 25801 233360 150090 263101 3061 143196 140242 1 41380 1 43186 140192 140808 "34989 133530 2021506 1887925 913417 974508 565616 283941 2 J jj4 25705 2326 16 151003 254847 3042 ir • 133579 2025080 190 1 723 920910 980813 566211 30 1 732 24960 25356 214163 155090 257302 2210 123337 Površina zealji ški h kategorij, v LR Sloveniji od 1. 19V7 do 1956(nadali8vanje) 19« 1948 1949 1950 1952 1953 1954 1855 1956 Struktura v SKJPNA POVRŠINA . Rodovitna površina Gozdov? Kmetijska površina Obdelovalna površina njive i« vrtovi sadovajaki finegradi travni ki Serioleii Pašni ki Trst! gja In »Jvirja Nerodovitna površina 100 92, 9 WS1 48f8 28j8 14, 1 ■\ t ' 9 J 1, 2 12, 4 6(A 13, 4 0, 2 7, 1 100 ;3S1 42s6 50, 5 29, 1 H, 3 '1, 3 12s6 6, 3 14, 9 0, 2 6, 9 100 93, 0 42, 9 . 50, 1 29s6 14, 3 '1 1 5 9 ' 1, 2 13, 0 6, 7' 14, 6 0, 2 100 92, 9 44. 2 48, 7 28. 3 1, 2 1, 2 12, 5 6, 6 13, 8 0, 2 7, 1 100 83, 0 44, 5 48. 5 27, 9 -p 7 I«' , , t -; 1, 1 1, 3 11, 8 6, 8 13. 6 0, 2 750 100 93, 1 44, 1 48, 7 27, 8. 13, 9 M 1, 2 11, 6 .7, 2 13, 6' 0, 1 6, 9 100 93, 3. •rt. T 48, 6, 28. 0 14. 1 1, 1 1, 3 11, 5 13, 4 0. 1 100 93. 5 44, 9 48. 6 28, 0 14, 0 . 1. 4 I, 3 II, 6 7. 5 13, 0 0, 1 6, 7 6, 5 100 §3, 4 45, 2 48, 2 28, 0 14, 0 ^ ,2 I, 3. II, 5 7, 5 12, 6 6, 6 100 53, 9 • 45. 5 48, 4 28, 0 14, 9. . 1. 2 1. 3 10. 6 7, 6 12. 7 0, 1 Vsa zemljišča delifflo po načinu in nasenu uporabe na takoi menovane zemlji ške kategorije. Celotne .površine Slovenije je pri bi! žno 20000 k »2 ali 2 rai li jona ha. Od te površine je 28, 0? obdelovalne, osi rana '48, 6 % kiaetijsks površine; 43, 5 % rodovi tne, 6, 5 % n»rodovitne površine. Površine republik in FLRJ v tisož ba Ljudska republi ka FLPJ Srbija Leto 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Kmeti jska površina 13 884 13 882 13 980 13 998 14 363 14 600 14 829 15 000 5:397/ 5 380 5 361 5 403 5 526 5 695 5 748 5 920 Obdelovalne površine skupaj Oji« is vrtovi sadovnjaki vinogradi j travni fcS 9 768 9 677 9 630 9 648 9 838 9 982 10 112 no 200 4 580 4 548 4 551 4 574 4 641 4 736 4 769 4 830 7 321 7 218 156 176 301 41 § 528 600 3 702 3 659 3 661 3 676 3 728 3 788 3 812 3 840 337. 346 360 363 376 384 393390 2Cr3 210 212 217 222 224 224 247 251 25? 255 267 214 27» 273 118 125 126 129 131 133 127 1 863 1 8b2 1 861 1 855 1 894 905 912 940 1 1 557 555 560 567 595 600 640 Pa&rf ki 4 036 4 117 4 247 4 121 450 551 4 651 4 734 782 778 794 854 932 953 1 060 4 Površina v tisoč ha (nadaljevanje) Ljudska republika Uto Kmeti jska površina Obdelovalna površi na skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travni kj Pašnik? Hrvaška' Slovenija Bosna in Hercegovina Rakedoni j a Črnagora 1949 1950 1951 1952 1953 . 1954 1955 1956 1949 '1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 3 419 3 421 3 459 3 451 3 477 3 497 3 499 3 380 997 968 J67 967 982 981 975 981 2 518 2 469 2 548 2 537 2 546 2 572 2 618 2 620 1 120 1 119 1 118 1 114 1 307 1 318 1 447 1 540 433 525 ■ 526 527 524 537 542 572 2 127 2 132 2 117 2 119 2 157 2 201 2. 220 2 220 589 561 552 1 . 549 566 565 566 566 1 724 1 685 1 674 1 672 1 705 1 693 1 705 1 700 593 591 580 579 615 627 672 694 154 160 156 155 154 160 179 189 1 520 1 509 1 505 1 509 1 536 1 570 1 584 1 590 281 265 272 273 285 284 284 302 1 218 1 178 1 145 1 142 1 149 1 164 1 188 1 190 532 529 517 519 549 557 594 612 69 64 57 56 55 56 .65 66 50 54 56 59 59 61 61 2223 23 22 23 22 23 25 51 59 62 63 66 67 62 9 7 9 9 1. 1 11 3 4 5 5 5 6 8 91 89 89 94 96 97 95 , 23 22 ,22 22 26 26 26 25 4 5 5 5 5 5 11 11 11 13 15 18 19 1 1 1 1 1 1 466 469 465 468 474 479 475 263 251 236 232 233 233 233 214 452 465 463 488 458 445 446 43 43 .42 44 " 46 49 51 82 94 93 93 98 107 114 1 261 1 308 295 290 268 251 130 405 403 407 415 .414 413 41' 4 •413 789 869 860 837 875 909 913 522 516 530 686 686 771 835 277 369 371 369 376 361 381 1. 1953 in 1954 se nanašata na sedanje ozemlje FLRJ t. j» s Koprom, V FLRJ je; , obdelovalne covršine 40, 4$, bfti jske 59 %% rodovitnih površin. pa 93, 5. £ (po 1. 1953), nerodovitnih 6, 3*. . , Ta razmerja površin se na. :spl0šno zelo malospremi njajo i z. leta v leto. So Ja bistvene razlike v površinah' zemljilkih kategorij, ki jih navaja kataster Mn tistih, ki jih navaja statistika. 0 vzrokih so že mnogo pisali in jih obravnavali. (Glej: Kmetijstvo v luži statistike str92 in dr. J, LavriS; 0£rt kmetijske statistike str, 75), Njive; Na njivs odpada H? od skupne površine. Največji ods+otsk njivske površine je v severozahodnem in zahodne«! ravninskem otaočju Slovenije in v okraju Koper, v krajih, kjer je nadmorska višina W m, V ostalem je delež njiv po nadmorski višini naslednji (po stanju 1. 1951, brez okraja Koper); do 400 m nad 400 » 600 m nad 600 > 800 m nad 800 m 215 508 ha 42 228 ■ 12 342 9 1 239 ■ ali n 79, 5 15, 5 4, 5 0, 4 % V FLRJ odpade od skupne površine 30 % na njive^ primeril z ostalimi republikami pa je Slovenija na predzadnjem mestu - pred Črno goro. V Sloveniji odpade 0, 19 h* njivske površine na 1 prebivalca, na 1 kmečkega prebivalca pa odpade 0, 47 ha njivske površine, v FLRJ pa 0, 43 ha njivske površine na 1 prebivalca in 0, 73 na 1 kmečkega prebivalca. Le v nekaj državah na svetu pridi ca manj njiv, kakor v Sloveniji. na enega , preti val Oelež njiv ¥ odstotkih od skup«?® površine 1. 1954 po okrajih -o do 7 nad 7-1. 4 o 1421 » 2128 1 28 ^3 e? njive do 400 a « 400 do 600 9 600 do 800 ia 1 nad 800 b 6 Delež travnikov Na travnike odpade v Sloveniji 11, 6 % skupne površine. Slovenija ima precej več travnikov v primerjavi s FLRJ (7, 8 % od skupne površine). Površina travnikov se je po 1. 1949 nekoliko zmanjšala. Največji del od skupne površine odpade na travnike v severozahodnem delu Slovenije, največ jih je v okraju Celje in Hurska Sobota. jo za pašo, preorati jih ni mogoče. Pri nas so razširjena najbolj v alpskem in kraškem svetu. Oele? travnikov v ! po okrajih od površine 1. 1954 g i -lOi Delež pašnikov v % ®d skupne površine 1. 1954 po okrajih Delež senožeti v % od skupne površine po okraj tjb • ^ \ , 1954 s l ! -j/o 15205t 2Q% Delež pašnikov Na pašnike odpade v naši republiki 13, 0 % skupne površine. Večji kompleksi pašnikov sti ostali predvsem taiiisM®1" neugodni naravni pogoji prisilijo na tako urabo tal. Zato je največja površina pašnikov v skalnatih alpskih in kraških krajih ter ta«, kjer je vpliv sredsiemskega podki prinaša poletno vročino in sušo. brez senolati de 5 1 nad 5 °10£ * 1015* * 15* Največjo površino v Sloveniji pokrivajo gozdovi -45 % od skupne površine, v FLRJ je ta odstotek manjši 33, 5 Najbolj se je mogel gozd očuvati tamkaj, kjer so ga pri rodni pogoji najboljše zaščitili prsd človekovim preganjanjem, to je v višinskih lagah, neprijazni h kulturam, pa ria onih tleh, ki so po svojih geomorfoloških ter petrografskih značilnostih za obdelovanje manj sposobni" . (Melik - Slovenija str. 433). Uajvečji kompleksi gozdov so v Julijskih In Kamniških Alpah, v Snežniku in se vlečejo preko Javorni ka, Hrušice in Trnovske planote, dalje v Či čari ji, Gorjancih, v Kočevskih gorah, Krimu in Pohorju. Delež gozdov v % od skupne površine 1. 1954 po okraj i h 1 do 10? nad S 1015* 1520* » 20* O do 35 * nad 3540 * 40=45 * 4550 * » 50* Senožeti ' Na senožeti odpade 7, 5 * skupne površine. lo so zem - Ijišča, ki so pretežno porasla s travo in jih v nor - malnih letih le enkrat kosijo, sicer pa jih uporabi ja 7 Zemljiške kategorije v % od skupne površine v 1. 1954 LR SLOVENIJA Celje Črnomelj Gori ca Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica L jut Maribor mesto Maribor dkolio Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje m ve Trav r. i ki SenoJeti Pašni ki Gozdovi 14, 0 15, 6 15, 6 7. 3 5. 8 34, 2 11. 0 18, 9 24. 6 14. 8 35, 4 24. 9 16, 2 41. 1 18. 7 5. 9 28, 7 3. 2 5, 5 10, 0 8. 4 3, 0 9. 3 11. 5 21. 7 3. 2 8, 6 5. 3 5, 8 6. 8 16, 2 28. 1 18. 2 18. 3 14. 6 15, 3 20. 8 8. 3 10, 1 18, 1 5. 5 1. 4 7, 3 7. 9 5, 0 8. 6 7, 4 2, 3 19, 7 18, 1 15, 0 4. 0 8, 7 0, 5 0, 1 2. 1 3. 6 8, 1 13, 9 6, 0 17, 1 4, 6 3, 4 16, 1 8, 8 13. 0 8. 0 28, 4 20. 1 12, 4 15. 2 6, 7 9. 5 3. 1 11, 4 6, 3 6, 3 7. 6 3, 5 8, 5 19, 0 10, 7 15, 7 37. 3 10. 3 9. 2 20. 4 8, 0 44, 9 46. 6 26, 8 33. 8 58. 9 15. 7 58, 8 45, 2 29, 5 47. 5 24. 2 24. 0 48. 3 26. 1 49. 6 46, 5 30. 5 50. 0 31. 1 63, 0 58. 7 40, 7 58. 6 Površine zemljiških kategorij so pri nas skoraj ustaljene, kakor tudi v večini zahodno evropskih držav. Spremembe pri podatkih o površinah po letih. / Po ocenah iz v. 1956 je površina njiv za 17 263 ha večja, kakor po ocenah iz 1. 1955; travnikov je po oceni 18 523 ha manj. Spremembe, ki jih kažejo ti podatki niso nastale samo zaradi resničnih transformacij, temveč ponekod tudi zaradi izboljšanja evidence, še bolj pa zaradi nenačrtnega opiranja cenilcev na katastrske podatke. V letu 1956 so namreč cenili po katastrskih občinah. Cenitvene komisije so v glavnem imele za podlago le podatke po katastru in je bilo te spremembe pričakovati. Razločki med katastrom in PO - 2 Primerjava statističnih podatkov o površinah s podatki po katastru je nekoliko otežkočena iz tehle vzrokov: Kataster prikazuje pri vseh kategorijah bruto povr šine, kamor štejejo tudi steze, meje, ozare itd, Tara znaša v Sloveniji 8 - 10 Ž, kmetijska statistika pa prikazuje le čiste, neto površine. Vrtove prikazuje kataster v kategoriji skupaj s sadovnjaki, kmetijska statistika pa kaže skupaj njive in vrtove; sadovnjaki so posebna kategorija. Madalje združuje kataster travnike in senožeti. Kmetijska statistika pa loči vsako kategorijo zase (samo v LRS), j Pri vsem pa je treba še upoštevati, da kataster ni urejen. Po podatkih katastra je površina njiv od leta ! 1952 do 1955 postopno naraščala (v 4 letih za 25 247 ha), leta 1956 pa je padla za 6. 166 ha. Po kmetijski statistiki pa je ostala površina njiv v 1. 1953 do 1955 približno ista, leta 1956 se je pa občutno dvignila. Kataster prikazuje 14 % več njiv kot P02, V primerjavi s cenitvami pa PO2 let? 1956, prikazuje kataster za 13 % več njiv, vrtov in sadovnjakov, vinogradov za 28 % in pašnikov za 21 % na račun travnikov in{ senožeti, ribnikov in močvirij, gozdov in nerodovitnill površin, ki jih je manj. Podatki za skupno površino 1 so enaki v PO2 in v katastru. 8 Skupine posevkov od liM do 1954 1946 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Pevrši na ha Njive skupaj Žita Industrijske, - rastline Vrtnine Krnske rastline Drevesni ce Trzriina(praha)(črna in zelena) NesMelarse njive 285900 284650i 289336 287879 271490 277288 280643 28*796 283571 283941 301732 160800 159060 159322 158787 153746 153942 154452 157043 156089 156438 165518 3200 3458 5073 6599 7527 7957 6242 5105 4878 4954 46 5 2 54000 54694 61523 58294 54189 55606 58644 62(187 60954 62)34 69649 60800 61557 59722 62567 52205 56189 58246 57S39 58558 57261 56701 180 299 134 173 167 229 178 221 375 290 2400 133 7 339 234 1059 1319 1 421 1448 1385 4520 4245 3123 1225 2597 2046 1460 953 1332 3154 3895 757 Struktura % Siji ve skupaj lita Industrijske rastline Vrtnine Krssske rastline Drevesnice Trznina(praha)(črna in zelena) Neobdelane njive 100 100 100 100 56. 2 1, 1 18, 9 21. 3 0, 1 0. 8 1. *; 55, 9 1, 2 19, 2 21, 6 0, 1 0, 5 1, 5 55, 1 1, 8 1 21, 3 i 20, 6 0, 0 0, 1 1, 1 55, 2i 2, 3 20, 2 21, 7 0, 1 0, 1 0, 4 100 56, 6 2, 8 19, 9' 19, 2 o, i; 0, 4 1, 0 100 55, 5 2, 9 20, 1 1 20, 2 0, 1 0, 5, 0, 7 100 55, 0 2, 2 21, o: 20, 8 0, 0 0, 5 0, 5 100 100 10Q 100 55, 2 1, 8 21, 8 20^ o, i 'i 0, 5 0, 3 55, 0 V: 21, 5 20, 7 0, 1 0, 5 0, 5i 55. 01 1, 7 21, .9 20. 2 54, 9 1, 5 23, 1 18, 8 0, 1 1, 2 1, 3 0, 3 Njivska površina po rastlinskih skupinah zaokroženo - tisoSi ha FLRJ 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Njive skupaj 7 321 7 218 7 156 7 176 7 301 7 419 7 528 7 600 Žita 5 115 5 176 5 174 5 246 5 383 5 392 5 466 5 420 Industri j. ske rastHne 489 ; 388 i 319 ' 321 366 371 325 ! Vrtnine 475 456 449 I 442 441 449 482 480 Kraške rastline 570 542 549 550 540 545 535 543 Drevesnice 3. 1 1 3. 2 , 3, 4 < 3, 2 3. 0 i 4 i 4, 6 4. 1 Trznina praha 226 1 596 242 264 255 246 668 822 Nflposejano 444 8, 3 350 351 358 417 SRBIJA 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 3 702 3 659 3 661 3 676 3 728 3 788 3 812 3 840 2 866 2 885 2 973 3 009 3 015 2 999 2 970 269 221 193 205 236 220 183 192 176fl 168 160 163 169 161 276 276 266 267 267 255 256 1. 5 1, 9 1. 6 1. 7 2, 0 2, 0 2, 0' 16, 7 78, 7 53, 3 41, 0 44, 8 41, 3 166 264 47, 6 34. 6 40, 4 64. 7 .9 Njivska površina po rastlinskih skupinah (nadaljevanje) /tisoči ha Leto HRVATSKA SLOVENIJA BOSNA IN HERCEGOVINA MAKEDONIJA ČRNA GORA 1949 1950 1951 1952 1953 195^ 1955 1956 19« 1950 1951 1952 1953 195*t 1955 1956 19« 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 19« 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Nji ve skupaj Žita Industrij' ske rastline Vrtnine ,Krmske ra. stli ne Drevesnice Trzni na praha 520 522 505 509 536 570 584 5 S! 271 277 281 285 284 284 302 1 218 1 178 1 145 1 142 1 149 1 164 1 188 1 190 532 529 517 519 549 557 595 612 68, 6 64, 3 56, 8 56, 0 54, 8 56, 6 65 66 1 009 1 018 1 027 1 090 1 102 1 120 1 070 159 154 154 15* 157 156 157 166 731 758 742 771 756 800 303 321 313 317 324 345 367 49. 5 39. 6 39, 4 39, 1 39, 4 45 48 109 82, 6 62 . 8 58. 9 62 66 62 6, 6 7, 5 8. 0 6, 2 5. 1 M M 4, 9 M 36. 0 26, 6 23, 5 29. 1 31 26 39, 9 29, 9 29, 0 33, 9 48 49 1, 4 0, 6 0, 7 0, 9 1 1 135 132 131 133 135 145 142 58, 2 5^, 2 55, 6 58, 6 62. 1 61, 0 62. 2 69, 6 57, 8 59, 8 59, 1 56, 8 58, 3 67 60, 1 27, 9 22, 7 »5 22 22, 5 25, 8 32 33 4, 2 6, 4 5, 0 5. 5 5. 6 6, 0 6 7 180 167 181 171 173 172 178 52, 2 56, 2 58, 2 57, 7 58, 6 57, 4 .56, 7 25, 8 26. 7 25, 5 26. 8 28, 5 31 32 23. 1 22, 3 20. 2 16. 1 16. 2 18 18 2, 0 1, 8 1, 6 1. 6 1. 7 2 2 0, 5 0, 5 0, 4 0, 6 1 0, 8 0. 7 0, 2 0, 2 0, 2 0, 2 0, 2 0, 4 3 0, 3 0, 2 0, 4 0, 5 0, 5 0*4 0, 6 0, 4 0, 7 0, 5 0, 4 0, 5 0, 5 0, 5 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 22, 8 25. 1 28, 4 27. 2 26 80 142 0, 2 1, 0 1. 3 -I. * 1. 4 1, 4 3, 3 3, 9 126 118 138 113 112 258 260 57, 8 44, 4 55, 4 68, 0 65, 6 151 145 1, 9 0, 4 0, 3 0, 4 0, 4 11 6 Neposejano 63, 5 79, 7 78, 5 56, 2 72, 0 1, 1 2, 5 1, 9 1, 4 1, 9 1, 3 3, 3 0, 8 236 146 150 157 180 59, 2 65, 8 77. 5 96. 6 91, 1 4, 6 8. 5 8. 6 7, 4 7, 1 Podatki za 1. 1953 in 1954 se. nanašajo na današnje ozemlje FLRJ Vir: P02 služba - Zvezne publikacije 10 ksati jske proizvodnje ss kaže v kolobarja t. j .v skupin! posevkov, k! si slede na določene« obnoSju. nedsebojno raraeris tsh skupin j® iz agrotehničnih in gospodarskih razlogov' zelo poneabno. Tako dose!eao s pravilni kolobarjem ¥®žje pridelke. uravnavaKo skono^ ■fčnost gnojanja, laianjšujerao škodo, ki bi nastala na pridelkih zaradi napada škodljivcev in rastlinskih telezni, os>ogo£a naa, da celo Isto pravilno razdsl jujeiso delo. Z ekonoaskega stališča pa so % delali skupin posevkov poueaben podatek, ki izrazito označuje kaetfjstvo nekega obitčja« Iz tega razaerja lahka sklepaiio, ali inaao državo z napredni« alf zaostali« ksetijstvoffl» Kolobar z veliki« t laških . rastlin in okopa* vin perasfif intenzivno napredne kmetijstvo .Ta tendenca se kaže v vseh državah z napredni® ksseti jstvMs. liar se površine žit aanjšajo. rastejo pa površini kniskih rastlin in vrtnin. Upoštevali s so skupine v katere združuje posevke ekenoaski kolobar, ki ga uporabi jajtf v »ednarodni statistiki. Ta kolobar združuje posevke v glavne® po naaenu uporabe, »edte« ko združuje agrotehnični kolobar posevke po načinu obdelave v skupine, ki so značilne za določena obaočja. Ekonoaski kolobar določa 5 skupin' žita, industrijske rastline, vrtnine, kraške rastlin«, trzni no in ostalo, kaaor štejeeo neobdelane njive5drevesnice in trsnice. NajaoČnejša skupina v naši republiki so še vedno žita, saj odpade nanje 55? njivske površin«, vendar opažaao v zadnjih letih zaanjševanje žitne površine, površine kraških rastlin in vrtnin pa se večajo. Na krmske rastline odpade 20, 72, na vrtnin« pa 21, 5? njiv•ske površine .Skupina industrijskih rastlin je zelo majhna in obsega le 1, 7$ njivske površine. Na trzni no, drevesnice, trsnice in neobdelane njive odpade le 1, 11 Po star? avstrijski statistiki se je Manjšal delež lit s koruzo od 72? v 1. 1871 m 55* v 1. 1954. 0»laž kroapirja se je povečal od 10t na 17, 3?, delež krnskih rastlin pa se je več kot podvojil. (dr. J. Lavrič5 Očrt kaeti jske statistike) ^ Razločki aed kolobarje« v LR Sloveniji in FLRJ so zelo značilni. V jugoslovanske« kolobarju prevladujejo žita (73, 82), zelo aalo je vrtni« (6, 0$) in kranih rastlin (7, 42). Delež industrijskih rastlin j* večji (4, 42), prav tako je več drevesnic in trznine (3, 52), ter neobdalanih njiv (4, 02) . Po odstotkih žitnih površin v 1. 1954, navedenih v kartograau moreao ločiti nekako 3 obaočja: obaočje kraškega in alpskega pasu, kjer površina žit po občinah obsega 20 - 462 njivske površ i ne ; obaočje osrednje Slovenije, kjer je površina ff .t po občinah precej enotna in je povprečni odstotek 46592; ^itorodno obaočje vzhodne Slovenije kjer je odstotek žit od njivske površine 55 - 892, je torej največji . Odkloni od teh obaoči j so v delu Slovenske Priaorske zaradi izrednih podnebnih in pedoloških pogojev, v primerjavi s sosednji«? kraji naše republike. Dalež vrtnin od njivske površine v 1. 1954 po okrajih od 12 19 19 25 25 32 32 3§ nad 39 Na vrtnine odpade 21, 62 njivske površine. Razaeroma tolik je tudi odstotek kroapirja, ki je glavna vrtnina. V krajih kjer je odstotek žitne površine najnanjši , j« odstotek površine vrtnin največji t. j. v pasu alpskega in kraškega sveta. Velik % vrtnin je tudi v okolici dveh naših središč, Ljubljani in Mariboru. Krmska rastline Največji odstotek površin s krmskifsi rastlina®! ja v obaočju, ki se širi od severozahoda čez osrednjo Slovenijo v okraje južne vzhodnega dela Sloveni je. Vzporedno s tea obaočjem sta dva pasova v katerih se spreainja odstotek površin skrmskimi rastlina«! od 10252 njivske površine. V tako isenovanea žitorodnea delu niše republike pade površina kraških rastlin na 1172. Skupine njivskih posevkov so v naši republiki zelo ustaljene. Delež žit od njivske površine v 1. 1954 po okrajih □ s od 34 - 46 47 - 59 60 - 72 Delež krmskih rastlin od njivske površine v 1. 1954 po okrajih od 1 10 17 18 25 26 - 34 11 I ndustri jske rastline DaT®! industrijskih pastlie? v Slaven! j! Js zelo Mjheri, saj so i ndustri jske rast M ne le na 4878 ha poVršine, kaf je 1, 7?. Po ofičfhah' razHISnlh' okrajev niha ta idstštšk, v .vežinj primerov nad 0, 5 = 1t» I z jena. 8Š fiiikatgra obSiA« okraja Celjgjkjep iltinž!*no goji jo fSffielj in obsega" površina Industrijskih rastllrt oziroma haelja 25 - 39^» . . Pred drugo svetovno vojsko je bilo razserje v skupinah posevkov Slovenije in Jugoslavije takole: $iži«rj@ skupin posevkof ¥ fimski banovini in » Jugoslaviji f T. 1938. t ■ Žita industrijski rastlin® Vrtnin® Krmske rastline Trzni na (praha ) Dravska banovina Jugoslavija 62s0 1, 2 22, 0 14, 4 .0, 6 82, 0 2. 5 5. 6 ^7 5S2 (dr J .LavriJ; Očrt kmetijske statistike) V tea, da se js po osvoboditvi Manjšala površina pod žiti v korist površine vrtnin in krstnih rastlin, vidiso napredno sser v slovenskea kmetijstvu. Važnejši posevki Važnejši posevki od 1P47 do 1Q56 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Površina Pšenica Krompir Koruza R! Oves Lucerna Krmska pesa Kapušnlce •Kraško korenje SerlfcaPitnlk 49 094 49 592 43 888 45 190 41 878 42 859 23 544 25 292 20 866 25 184 17 521 18 090 12 324 13 151 8 159 8 175 3 860 3 269 2 814 1 531 3 533 11 968 9 319 6 607 1 §51 2 525 3 018 2 470 49 563 50 564 50 791 51 303 ■ 52 480 53 045 53 174 58 484 43 499 40 828 42 729 46 374. .49 913 49 305 50 771 58 279 42 108 39 091 40 270 M 251 42 811 42 466 43 446 43 596 26 273 25 587 25 489 26 678 25 376 25 034 24 327 23 686 26 962 17 147 19 583 22 421 21 578 22 151 21 502 22 833 18 168 16 885 16 156 15 217 15 347 14 944 14 493 15 863 13 513 13 1 70 1 3 299 13 799; 13 902 13 636 13 672 15 505 !■ 11 566 9 197 10 593 12 015 1 13 031 14 071 14 493 14 016 8 866 7 564 8 163 8 799 9 072 8 804 8 781 8 465 .. . 4 987 4 743 4 083 3 914 3 981 3 603 3 091 3 750 3 019 3 131 3 508 3 609 3 478 3 456 3 789 1 965 2 453 2 842 2 981 2 940 2 848 2 784 2 528 2 561 Žd6!0 2 500 I 434 2 564 2 945 3 332 4 446 2 186 1 279 1 871 2 435 2 512 2 821 1 881 1 214 Struktura pevrsvfte Plenica Krotpir Koruza Rž črna detelja Ječmen Lucerna Kraška pesa Proso prašno Kapasnlee Kraško korenje Soržica Pitnik 17, 2 15, 4 14, 7 8, 3 7, 3 M V 3, 5 3, 5 V 1, 0 0, 5 1»2 17, 2 15. 6 6, 3 iS *, 5 3, 2 2, 2 1, 0 1, 0 0, 9 17, 2 15, 1 14, 6 9, 1 M 6. 3 4. 0 3. 1 .1, 2 1, 0 0, 9 0, 8 18, 6 15, 1 14, 4 9, 4 6, 3 6, 2 4, 9 3, 4 2, 8 1, 8 1, 1 0, 9 1, 0? 0, 5 18, 4 15. 4 14. 5 7, 1 5, 8 3, 8 2, 5 1. 7 1, 1 1. 0 0, 9 OJ 18, 3 16, 5 14, 7 9, 5 8, 0 5, 4 4. 9 M 3. 2 1, 5 1. 3 1, 1 0, 9 0, 9 18. 5 17. 6 15, 1 8, 9 7, 5 5, 4 4. 9 *, 6 3. 2 1> 1. 3 1, 0 0, 9 0, 9 18, 7 V, h 15, 0 8, 8 7, 8 5, 3 5, 0 3, 2 1, 4 1, 2 1, 0 1, 0 1, 0 18, 7 ■■17, 8 15, 3 7, 6 5, 1 M 5, 1 3. 1 1, 3 1. 2 1, 0 1, 2 0, 7 19, 4 .19, 3 14, 4 7*8 7, 5 5, 2 5, 1 4, 6 2, 8 1, 0 1, 2 0, 8 1, 4 0, 4 # s Koprom Če upoštevano važnejše posevke, vidimo, da je v Sloveniji v vseh zadnjih letih na prvem mestu pšenica , sledita ji krospir s 17, 4? in koruza s 15 %» 12 Posejana površina važnejših posevkov v tisoč ha FLRJ Srbija HrvaŠka Slovenija Bosna in Hercegovina Makedofli ja 19« 1950 1951 1952 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1052 ll53 1949 1950 1951 1953 1954 1955 1956 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1958 1049 1950 1951 1952 1053 1954 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1955 1956 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Plenica Koruza R? Srna detelja Lučerna Kraška pasa 1 809 1 774 1 363 1. 890. 1 859 1 912 1 660 1 145 1 068 1 155 1 153 1 124 1 151 990 329 348 344 355 377 395 314 49 50 50 51 52 53 53 . 58 182 204 205 210 198 201 171 95 97 101 103 102 104 115 10 9 8 7 8 7 2 274 2 378 2 356 1 409 2 487 2 534 2 680 1 437 1 348 1 433 1 439 1 508 1 504" 1 600 478 499 502 513 546 42 39 40 41 42 42 M 43 344 350 330 355 355 389 408 62 61 57 62 67 70 74 13 13 13 14 14 17 237 227 241 244 255 266 293 76 71 67 72 72 87 81 79 86 89 94 97 99 43 40 42 46 49 49 50 58 28 29 30 31 32 36 39 266 289 299 301 280 282 256 80 91 83 79 75 50 47 57 61 60 57 44 26 25 25 26 25 25 24 23 32 45 46 46 38 39 27 73 81 77 74 71 80 83 105 119 117 105 111 124 120 23 29 27 26 28 33 49 57 57 49 50 55 98 2& 17 19 22 21 22 21 22 8 10 9 9 12 19 1 1 0 0 0 0, 4 0, 6 0 0 0 0 0, 1 0, 2 193 192 '199' 219 224 200 191 127 131 134 146 144 122 103 44 38 43 47 51 49 56 10 12 13, "? i I4* 14 14 7 9 10 9 9 3 4 4 4 0, 4 0, 4 1 1 1 1 1. 3 I, * 32 30 28 31 34 32 32 11 10 8 9 9 10 11 10 11 0 0 o o 0, 2 0, 2 0 o o o 0, 1 0. 1 s brez novo pnkljuJenlh krajev V FLRJ je razmerje posevkov precej razli čno. Na prvem mestu je koruza s 33 % njivske površine, pšenica s 26 rž s 4, 1 %, krompir pa le s 3f3 %, Razmerje posevkov je precej stalno, V Sloveniji je vidnejši le porast površin krompirja in lucerne v zadnjih letih. Geografsko razprostranjenost važnejših Dosevkov nam kažejo črtkani karto grami . (Stanje 1, 1954} ! Oelel pšenice od žitne površine v 1. 1954 po okrajih D nad 19 29 29 49 4S 60 Delež rži od žitne površine v 1. 1954 po okrajih a D nad 0 do 9 ■ 9 ds 20 » 20 do 31 31 Med žiti odpade pri nas na pšenico 18, 7 sledijo ji koruza s 15 nato rž 8, 8 oves 15s3 %, ječmen 4}8/ proso 1, 4 %, Pred 80 leti je bilo razmerje drugačna. Žita v % njivske površine v 1» 1871 in 1913. Pšenica Koruza Rž Ječmen Oves Proso 1871 1913 14. 6 13, 0 14, 4 8S7 14. 7 6, 6 18. 3 12. 4 10, 2 6, 1 10. 5 2, 0 (■Or. J. Lavri č: Kmetijstvo v luči statistike} Deleži žit v 1, 1871 si stoje zelo blizu. Do 1, 1914 so nastale velike spremembe. Na prvo mesto se je uvrstila pšenica, sledijo ji koruza, oves in r!, približno tako razmerje je ostalo de danes. Močne strukturne spremembe vidimo iz indeksa J Pšeni ca Koruza Rž Ječmen Oves Proso 1871 1913 1938 1949 100 89 38, 5 60 101 45 100 68 56 33 57, 5 11 100 68 53 29 34 8, 1 100 85 56 28 38 11, 5 (DrJ. Lavrič: Kmetijstvo v luči statistike) Krompir obsega 17, 3 % njivske površine, Z velikim % krompirja se Slovenija sorazmerno uvršča med prve pridelovalce krompirja. Krompir je zelo važna rastlina, saj daje na istem zemljišču 2-3 krat toliko kalorij, kot žita in z njim deloma nadomestimo posanjkanje žit. L 1871 so sadili krompir na površini 26, 500 ha ali na 10 % njivske površine ter je tako zaostajal za vsemi žiti. L« 1913 pa so krompirjeve površine že dosegle po-' Delež koruze od žitne površine v 1. 1954 po okrajih tfršino 44 000 ha, kar je za 66 % več kot 1, 1871, Delež kroupirja od njivske površine v 1, 1954 po okrajih nad 0 do 2 2 "19 19 «35 35 "52 52 S nad 0* nad 7» nad15nad22 15 22 30 14 Nad republiškira povprečjem so površine krompirja v jugozahodnem delu Slovenije, v okrajih alpskokraškega obnočja in okraju slovenske Priaorske. Otoki nadpovprečnih površin krompirja so še na Dravske« in Ptujskem polju in deloma na Pohorju. Delež lucern« od njivska površine v 1. 1954 po okrajih izmed krnskih rastlin sta v naših krajih najbolj razširv jeni Srna detelja in lucerna. Črna detelja obsega 8 l, lucerna pa 5t3 % njivske površine. Črna detelja uspeva na težkih tleh in prenaša tudi ostre podnebne razmere. Okraji osrednje Slovenije, zahodnega in severnega alp> skega in jugovzhodnega kraškega področja imajo površin^ na katerih je povpreček detelje enak republiškemu ali pa ga presega. Lucerna je rastlina toplih krajev in dobro kljubuje suši, zato je najbolj razširjena v okraju Koper, Sežana, in Črnomelj. Delež črne detelje od njivske površine v 1. 1954 po okrajih aad 0 do 2 • 2 do 8 • 8 do13 • 13 dol9 & nad 0 do 5 • 5 do 10 ■ 10 do 15 • 15 Že 1. 1871 so obsegale krmske rastline 10 % njivske površine. Do 1. 1913 so se povečale na 15, 4 Saj so v naši republiki, ki leži v alpskem in predalp - skem pasu z razmeroma precejšnjimi padavinami dani vsi pogoji za pridelek kraških rastlin in s tem predvsem za intenzivno živinorejo. Opomba: V podatke za leta 1947 do vključno leta 1955 niso vključeni podatki iz italijanskega dela bivše cone A in bivše občine Gradi n, ki so bili priključeni LR Sloveniji v letu 1954 oz. 1956. 15 POUED£LSKA. PRpi. pp. N^ ,, . . s»rijisijT-; .■ . . ; , Cf i. v: . oiojii, ri ■ : <■■■■' ■ >i'' Proizvodnjo v poljedelstvu izražaincLs pridelki na anox' ^' doseže rastiiffa aliael rastline kakovost, ki jo uspo to površine. V naši statistični službi je vzeta kot osablja za nortealno raboV(3 13. 7 97. 8 131, 0 132, 0 167, 1 41, 9 27, 7 158, 6 24, 4 10, 9 8 2 9, 6 7, 0 VjU 9, 6 9, 8 102, 0 126, 9 35, 4 46, 9 47, 3 36, 0 49, 7 36, 6 12, 8 7 5 11' 0 9, 0 9, 5 11, 2 16, 1 ' 105, 4 120, 8 119, 2 105, 0 122, 6 149, 3 197, 6 29, 0 94, 6 206, 4 184, 5 170, 0 162, 0 129, 4 37, 5 «, 1 182, 2 11, 3 10 5 10, 6 9. 2 10. 6 13. 7 111, 2 117, 7 188, 1 40, 2 49, 1 181, 4 13, 7 11 9 12*9 9, 3 9, 1 12, 4 16, 0 121, 8 186, 2 142, 1 167, 9 119, 7 205, 3 44, 7 50, 7 210, 2 1956 12, 1 10 7 11^8 10, 5 9, 4 HJj 15, 7 118, 2 133, 6 115, 8 190, 4 42, 0 46, 4 209, 0 '6 Pridale!« važnejših posevkov na ha od 19451956 leta. Hektarski pridelki se iz leta v leto precej spreaiajajo in so rezultat klimatsko - pedoloških pogojev in agrotahničnih ukrepov. Hektarski pridelek pšenice v q 16 14 12 10 1 g l i i I i i I I i I L 1946 48 50 52 54 5č Letine zadnjih 10 let so se zelo spreninjale in so bile zelo odvisne od vreaena. Najboljše letine so bile v 1. 1949, 1953 in 1955 kar vidiao po pridelkih. Hektarski pridelek rli v q 16 H 12 10 J I I I I L i i L 1946 48 50 52 54 56 Hektarski pridelek krsapirja v q Niktarski pridelek koruze v q 135 130 120 110 100 90 80 52 54 1947 48 14 12 10 50 52 54 56 Hektarski pridelek luceme In. črne detelfs v g lucerna i v v / \ I \ l \ I 40 črna detelja 24 Hektarski pridelek krmske pese 50 52 54 56 210 200 180 160 140 130 50 52 §4 56 17 Najboljši pridelki so bili v izredno agodneo letu 1949; tedaj je pridelek pšenice, rži, ječmena in ovsa visoko presegel povprečne pridelke predvojnih in povojnih let. Tako je bil povprečen ha pridelek v 1, 19301939 za pšenico 9, 6; rž 8, 7; ječmen 9, 5; oves pa 8, 9 q; povprečni ha pridelek povojnih let pa je bil za pšenico 11, 5, za rž 10, 0 q. Tako spada po pridelku pšenice LR Slovenija v 1, 1949 v nadpovprečno skupino evropskih držav, v drugih letih pa smo pod evropskim povprečkom, V tesi letu je bila pri nas res izjeiaa, vendar je pripisati del velikega pridelka subjektivnosti pri ocenah. Pridelek koruze je bil v tem letu ocenjen na 15, 5q na ha, krompir pa izredno 134, 3 g/ha* Pridelek črne detelje in lucerne ni bil v tem letu večji kot v ostalih letih. Poleg leta 1949 so bili ha pridelki najboljši v 1, 1953» Slana v mesecu maju je uničila žita na 148 ha površine. Posebno hudo je prizadela rž, katere ha pridelek 7^ je najtanjši v zadnjih 25 letih, če izvzaaetno ha pridelek v 1, 1937* Pridelek krmnih rastlin je bil zelo dober, pridelek krompirja pa manjši kakor v 1» 1949, ker so zaradi ugodnega razraerja vlage in toplote razne glivične in virusne bolezni zmanjšale njegov pridelek, V daljšem zaporedju let je bilo leto 1952 najslabše, ker je izredna suša od pozne pomladi do zgodnje jeseni orsemogočala "omalftJi razvoj rastlin. Od aprila do vključno avgusta je bilo 42, 5^ manj padavin kot v istem obdobju v 15 letnen povprečjiuKvocient dežja je bil komaj 3, 6 to je najnižji od 1. 1925 dalje. Nasproti povprečku je imela koruza najmanjši ha pridelek v vsem zaporedju predvojnih in povojnih let, razen v 1. 1932. Pridelek detelje je padel za 18? pod normalo, lucerne za 13?. Tako so dale v tem letu ' rastline 20? laanjši pridelek od normalnega* Poleg izredne suše je uničila toča v Sloveniji 740ba • površine žit, V 1 ,1954 so elementarne nezgode (poplava v okrajih Celje, Krško, Slovenj Gradec, Šoštanj) uničile 292ha posejane površine z žiti, toča pa 21 ha in tako zmanji šala pridelek žit od 1070? v raznih okrajih, V 1. 1955 je bil pridelek žit razmeroma dober, boljši ko prejšnje leto, pridelek krompirja je bil precejšen. Seno krmskih rastlin je bilo kakovostno slabo, zaradi dežja ob košnji, izredno dobro so obrodila jabolka, pridelek grozdja je bil za 27? večji od pridelka v 1954, , V splošnem je izredno neugodno vreme oviralo rast in delo v kmetijstvu, V glavnem so bili pridelki 1, 1956 nekoliko manjši od 1. 1955. Najbolj se je zmanjša! pridelek kapusnic, katere je močno napade! kapusov belin. V splošnem . je bila 1. 1956 neugodna letina z veliko padavinaiiri in nizkimi temperaturami, čezmerna vlaga je vplivala na razvoj glivičnih bolezni (rja, prašna š^ut na Žijih, krompirjeva plesen). Zimski mraz je povzročil škode v sadovnjakih in vinogradih. Poletno deževje je povzročilo zapoznelo košnjo, tako da je bila kakovost sena slaba. Prav tako so se v FLRJ spreminjali ha pridelki in so bili sočno odvisni od vremenskih fluktuacij. V zvezne® merilu so povprečja ha pridelkov važnejših pO' sevkov približno enaka, edino pri krompirju in kraških rastlinah so povprečki LRS dostV nad povprečki FLRJ, Pšenica Koruza Rž Krompir črna detelja Lucerna Kraška pasa LR SLOVENIJA leta 194656 194756 194656 194756 194756 194756 194756 Povprečen pridelek v g na ha ves FLRJ leta 11, 8 14, 3 10, 2 106, 1 36, 1 44, 5 176, 0 607 687 607 452 252 092 5 036 125 912 521 579 701 1 90 3 667 194755 194755 194755 194755 194755 194755 194755 Povprečen pridelek v q na ha 11, 4 14, 3 9. 1 71, 0 33, 0 39, 0 153, 0 ves 20 937 500 33 683 400 2 427 400 16 329 500 3 386 009 6 918 000 4 576 200 Hmelj Povprečni pridelki glavnih posevkov v LRS in FLRJ Med industrijskimi rastlinami v Sloveniji je najvažski dolini v okolici Vuhreda, Hute, Ruš in Radelj ob nejši hmelj. Gojijo ga že od !„ 1852 in sicer v Sa« Dravi« Tik pred vojsko je bila površina hmeljskih navinjski dolini; do 1. 1914 pa so ga gojili še v dravsadov 2 550 ha, Hed vojsko so Nemci uničevali hnelje , > : ve. nasade. jR gojili druge; ■■iky!ltur. e. Površina, se je, zelo zmanjšala. i. n Je bj ja pb^ koncu vojske le 620 ha. Hmeljarji so se takoj loti li obnove uničeni h hmel ji šč. V li1953 so dosegle površine ie 1600 ha. - ■/ ; f Kako. je naraščala površina in z njo, pridelek vidi so : iz tabeie, • . , ^ . .. , . . .. . . . , Površine in skupni pridelek hmelja v L1940 in v 1» 1S45 = 1956 L e t 19« 1945 1946 • 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Po-. " ?: na v ha Pri delek ves , t . na ha - t) 2 550 637 731 894 1 068 1 545 1 527 1 531 1 602 1 500 1 625 1 626 2 200 315 601 '812 948 861 563 1 171 1 162 1 679 1 600 1 738 1 851 4, 98, 2. 9, 0 ■9, 6 8, 0 3, 6 7, 6 7, 6 10, 5 11, 8 11, 2 12, 2 tVsf problemi, ki so pereči v našeiii hraeljarstvu. to je zadostna količina hlevskega gnoja, nabava hmelje^k, polisanj kanje škropi 1 ni c, sušilnic in skladišč, so v zvezi s financiranjem vseh potrebnih investicij za izboljšanje hmeljarstva in kreditiranjem hmeljarjev. Saj je ta panoga ena najbolj donosni h, ne samo v kmetijstvu, t ampak v celotnem našem gospodarstvu. Pri delek krušnih žit v LRS v q Leto' 1946 1947 1943 1949 .1950 Krušna žita §68 292 705 423 942 288 'i 530 417 1 039 551 Leto 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Krušna žita' 849 251 919 595 1 042 019 1 040 015 1 229 053 1 190 0 12 V letih po osvoboditvi sieo pridelali 11, 995. 880q krušmih žit. Na pšenico je odpadlo v" teh letih 54, 8 $, rž 23, 5$, ječmen 13, 2$. Na prebivalca in kmečkega prebivalca smo v teh letih pridelali krušnih žit; Leto 1949 1950 1951 1952 Prefei - valeč Kmečki j prebivatei 105, 0 70, 5 56, 9 61, 4 224, 4 152. 4 124. 5 134, 8 Leto 1953 1954 1955 1956 Prebi - valeč Kmečki prebivalec 68, 8 152, 8 152, 5 80, 3 195, 8 77, 2 ■ 188*3 68, 3 Iz podatkov ankete o ži »IjenjUvkmet. ovJn aajketjpanih družin delavcev in uslužbencev smo izračuoali :; dej§psko letno porabo krušnih žit. Po teh podatkih porabi oseba povprečno 124 kg na leto. Za seme fačenaffio povprečno 180 kg na ha, . Že v primerjavi zgoraj naved®ih pridelanih količin na enega prebi vaka vi dimo, jda. smo pridelali polovico manj krušnih žit od porabljeni h, ra zen v 1. 1949, ko je bila letina isredno dobra. Celotna poraba in primanjkljaj na® kažeta naslednji tabeli Poraba in pridelek krušnih žit v LRS ^ Leto 949 950 951 952 953 954 955 956 Poraba za seie in hrano Pri delek 197 252 .199 310 201 565 202 684 204 834 205 819 206 849 208 565 153 041 103 955 84 925 91 959. 10 4 201 103 001 122 905. 119 001 Primanjkljaj krušnih zi!t v LRS. v 1, 1949 *• 1956 Leto 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 V tonah V vagonih (a 10 ton) 44 211 95 355 116 640 110 725 100 632 101 818 83 944 89 564 4 421 9 535 11 664 11 072 10 063 10 181 8 394 8 956 Če izrazimo ta priianjkljaj v kalorijah inpredpostavimo, da je povpregfia poraba kalorij dnevno 2 464 (po anketi o življenju kmetov, delavcev in uslužbencev), da od teh kalorij odpade 60 % na žitne. kalorije, je pri (nanj ki j aj takle; »Primanjkljaj krušnih žit v dnevnih kalorijah na prebivalca v L R S Leto 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Kalorija .V. * žitnih kalorij 290 ,9 620 , 5 749, 7 708 ,9 637, 0 641, 3 420, 0 444, 5 19, 7 42. 0 50, 7 4B, Q 43. 1 43, 4 28. 4 30, 1 19 iz navedenih podatkov vidimo, da je glede žit naša republi ka zelo pasivna. Ta primanjkljaj je treba nadomestiti z uvozom žit ali z ustreznim kvocientora krompirja ali koruze. Po podatkih žitofonda smo uvozili v LRS: 19« 1950 1951 1952 1953 195^ 1955 1956 14 611 vagonov krušnih žit 11 939 " 11 » 18 806 * ■ H 487 « * 13 512 17 602 15 923 22 677 fridelek koruze je znašal v povojnih letih približno 5Qfl 000 - 600 000 q razen v 1. 1952 ko se je zmanjšal na 397 600 q in so na prebivalca odpadle tele količine: . v kg Leto 1949 1950 1951 1952 Na 1 prebivalca 46, 0 37. 6 41. 7 27, 4 Leto 1953 1954 1955 1956 Na 1 prebivalca W. 1 39, 0 46, 2 45, 2 Če računamo po normah, ki so bi le v uredbi o obvezni oddaji (40 kg za seme, 60 kg na kmečkega prebivalca in 120 kg na pitanega prašiča) znaša poraba kmečkega prebivalstva: Poraba koruze na kmečkega prebivalca Leto 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Pridelek koruze Poraba koruze 646 31 4 533 452 598 481 397 600 689 777 576 042 707 766 696 582 899 791 918 476 1 000 284 922 918 881 035 951 497 971 276 899 497 Primanjkljaj koruze v povojnih letih je bil pri nas takle: Let 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Primanjkljaj koruze v q v vagonih 253 477 285 024 401 803 525 318 191 258 375 455 263 510 202 915 2 534 2 850 4 018 5 253 1 912 3 754 2 635 2 029 Po podatkih Skupnosti podjetij LRS za promet z žitom, smo v LRS uvozili naslednje količine koruze: 1951/1952 1952/1953 1. 1953/1954 1954/1955 1955/1956 39 477 ton ali 11 848 ton ali 9 039 ton ali 3 383 ton ali 4 954 ton ali 3 947 vagonov 1 184 vagonov 903 vagonov 338 vagonov 495 vagonov Po navedenih dejstvih vidimo, kako velika so nihanja pridelka pšenice v LRS in v FLRJ. V letih po svobodltvi je bil pridelek pšenice v LRS samo 47 % od največjega, v FLRJ pa 55 % pri pšenici, pri koruzi pa 36 Temu primeren je bil uvoz in izvoz pšenice in koruze. Uvoz pšenice je bil v FLRJ od 1950 leta stalno večji in je bil v 1. 19 5 0 89 tisoč q, 1. 1954 pa 8, 3 milijonov q, kar pomeni vrednost 18, 7 milijard din. V % pridelka je znašal uvoz pšenices Leto 1950 1951 1952 1953 1954 % 0, 5 1, 3 25, 8 30. 1 60. 2 V tej količini in vrednosti je upoštevan le komercialni uvoz. Poleg tega uvoza je bila uvožena pšenica kot tristranska pomoč v živilih in sicer v 1. 1951 168 tisoč q v vrednosti 98 milijonov din, v 1. 1954 se je povečala pomoč na 6, 3 milijonov q v vrednosti 13, 8 milijard din. Velik odstotek porabe žitnih kalorij v naši prehrani je znamenje nekega posebnega, morda zastarelega načina prehrane. Vsekakor pa je razlika v življenjskem standardu med državami tehten kriterij pri deležu živalskih kalorij proti žitnim. V tem pogledu smo issd zadnjimi evropskimi državami in smo po odstotku bližji južno evropskim. V večini gospodarsko bolj razvitih državah to je v državah z višjim življenjskim standardom je odstotek žii nih kalorij polovica, ali še manjši od skupno porabljenih kalorij. Koruzo smo izvažali v vseh letih od 1946 dalje in sicer 288 640 q v vrednosti 100, 2 milijonov din, največ pa v 1. 1952 4, 7 milijonov q v »rednosti 16, 2 milijarde din. (Statistika spoljne trgovine FNRJ za 1946 - 1954 god. ) Kakor vidimo ima nihanje letne proizvodnje velikanski vpliv na naše gospodarsko, predvsem na državno trgovinsko in plačilno bilanco. 20 Krompir Za industrijsko predelavo (škrob) so porabili: izredna važnost pridelka kroupirja je v tem, da ima na isti površini krompir veliko več kalorij ali škrobnega ekvivalenta kakor žita. Če od celotnega pridelka kroiapi rja odbi jemo porabo , V" (120 kg na prebivalca), krao (30 1 pridelka), izvoz ni mamo podatkov o izvozu v druge republike) in seme, nai od celotnega pridelka po kritju potreb preostane-, jo tele količine: v 1. 1952 - 615 123 q .J:: Travniki, senožeti in pašniki Povprečni pridelek travnikov od 1. 19V7 - 195^ je bil 24, 9 g, sendleti pa 11, ^ q; ha pridelek je bil zelo majhen v 1. 1947 - 1950 in 1952» Predvojni desetletni povpreček je bi 1 22, A q. Sedanji skupni povprečni pridelek travnikov in senožeti je pod predvojnim povprečjem, kar je razumljivo zaradi nekaj izredno sušnih let. Od vse pašni ške^povi^ši ne ločimo nižinske in višinske ter pašnike kraških goli čav. Na pašni ški površini je pridelek enak eni petini travniškega, pri senožeti h pa polovici. 1. 1949 - 1 392 ton . < 1950 - 1 532 ton .. .. . ., . 1952-. 3. 608. , ton 1953 - ; 3 396 ton .. . . . . . , 1954 - . 1 531 ton o f'1:9' 55 5 120 ton 1 - ; • .1956. 8 784. ton, . 1953 - 942 164 q 1954 - 1 006 838 q 1955 - 1 474 30? q 1956 - 1 638 302 v q Omenili smo že, da žal nimamo podatkov o izvozu v ostale republike, vsekakor pa so to precejšnje količine. Tako n. -pr. smo izvozili samo po železnici v 1. 1956 okoli 800, 000 q krompirja v ostale republike. Za človeško prehrano domnevamo, da ga pri nas porabimo okoli 2 milijona q. / 21 Pridelek sena v L R S -U— 194753 v q Travniki Senožeti Pašniki 1956 1955 1954 1953 1952 1951 1950 19*9 1948 1947 8972949 5000000 6601128 6427384 , 9546710 i 7426506 ; 9661518 8029453 10129350 10053234 7963878 1460119 U7nnn 1962190 1985451 '1647600 1408665 1679794 1223905 1364060 173063& 1166178 1506879 1593261 1683454 1598031 1328905 1482281 1283548 1677790 1810976 1366626 (Površlnejkiijlh livina popase so odštete) Hektarski pridelki na travniMb, senožetih in pašnikih v L R S v q Travniki Senožeti Pašniki 0 194753 1956 1955 1954 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 24, 6 11, 2 5, 6 27, 0 3, ? 28, 4 13, 0 6, 5 27, 7 13, 4 6, 7 27, 2 11, 6 6, 3 20, 2 9, 8 M 27, 8 12, 5 5, 6 22, 0 9, 4 4, 9 27, 0 12, 3 6, 4 26, 0 13, 8 6, 1 22, 10 9, 1 4, 8 Vamcijski koeH^g^tt ,f^8^š^5Pos0wl(OV v '• Merilo, ki 'prikaže sintetično z enim pokazateljem vse nihanje ha pridelkov okoli povprecka je variacijski koeficient. Variacijski koeficient meri odklon (razpršitev) od povprečka v % samega povprecka. Kot približno pravilo velja, da se giblje(pn kolikor toliko normalni distribuciji) 2/3 vseh priaerov v okviru enega variaci jskega koeficienta navzgor in navzdol od povprečka. Variacijski koeficient važnejših posevkov je bil v zadnjih 10 letih v FLRJ in LRS: Variacijski koeficieitiJ povprečnih pridelkov na ha v FLRJ v letih 1949 - 19 54 Pšenica Koruza Krompir Rž Črna detelja Lucerna Krmna pesa 1) 21, 4 31. 0 25, 4 15. 1 20. 3 22, 8 23. 4 Posevek V K Pšenica Krompir Koruza Rž Črna detelja Oves Ječmen Lucerna Krnska pesa Prosoprašno Kapusnlce Krntsko korenje Soržica Pitnik 21. 1 14, 0 12. 6 23, 8 19. 2 22. 4 22. 3 13. 8 12. 9 8, 4 23. 5 16. 7 16. 2 20. 3 1) Manjkajo podatki za 1. 1951. Poznavanje 10 letnih nihanj pridelkov nam daje vpogled s kolikšnimi letnimi nihanji moremo v prihodnje najverjetneje računati. Brez dvoma pa moramo računar ti vedno s tem, da so tudi letine, ki skačejo izven meja povprečnih nihanj, česar pa ne moremo točneje predvideti, niti glede intenzivnosti odklona od povprečja, niti glede na časovne razvrstitve® SADJARSTVO Pri nas se je sadjarstvo širilo na področjih z ugodnim podnebjem in ob glavnih prometnih žilah. Tako so nastali Izrazito sad' srski kraji v Prekmurju, Slovenskih goricah, na vznožju Pohorja in Boča, v Savinjski dolini, Vranski dolini z Brkini, v Vipavski dolini in v Brdih. Sadjarstvo je ostalo ekstenzivna kmetijska panoga, ker so različni činitelji zavirali pridelek sadja in privedli do tega, da se je število sadnih dreves iz leta v leto manjšalo, sadovnjaki Pa so ostali izčrpani in zastareli. Število sadnih dreves v 1. 19^9 - 1956 v LRS Vrsta dreves 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 SKUPAJ Jablane Hruške Kutine Slive Češnje Višnje Marelice . Breskve Orehi Mandelji Smokve Pomaranče in limone Oljke Kostanji Ki ki 7 873 708 : 7 829 085: 7 864 324 7 205 4001 6860 246 6 902 186 7 250 959 7 377 310 4 515 895 4 472 245 929 834 925 940 9 418 9 406 1 316 371 1 313 575 428 827 22 686 38 279 235 816 335 038 1 223 37 704 23 2 594 429 104 22 483 39 234 238 365 336 816 . 1 193 37 942 100 4 265 246 918 943 8 526 1 308 565 403 197 20 725 33 336 206 601 320 713 152 26 303 59 2 682 3 820 .. . 345 869 2 269 4 014 900^ 936 500 3 700 1 284 700 353 600 18 400 28 300 217 800 303 100 400 32 300 3 300 • • • 3 400 3 836 579 887 228 9 084 1 174 735 366 260 18 650 36 929 225 096 305 685 3 825 664 ■ 890 367 9 502 1 163 879 365 103 17 832 41 566 240 897 303 224 1 579 34 289 3 890 066 3 924 539 921 173 967 857 10 666 9 243 1 175 291 1 160 095 421 206 17 605 37 903 264 245 307 966 7 313 76 861 58 456 715 25 935 39 512 29 5 8 73 295 039 12 577 74 108 3 171 110 554 104 520 • • • • • • • 5 113 10 052 10 363 Število sadnih dreves, posebno jablan in hrušk v letih po osVdboditvi stalno pada, prav tako število rodnih dreves. Stari, ne negovani, skoraj negnojeni in neobdelani sadovnjaki z zaostalo agrotehniko, ni so bili kos napadu ameriškega kaparja, ki je našel prav v tako zapuščenih sadovnjakih najboljše pogoje za svoj razvoj in se širil s silovito naglico po sadovnjakih. Škoda, ki jo je prizadejal ameriški kapar ni samo posredna, pač pa tudi neposredna. Zaradi okuženih območij imamo razne omejitve v prometu s sadjem po mednarodnih predpisih o fitopatološki karantenski službi, ki onemogoča izvoz sadja iz okuženih območij in uvoz okuženega sadja. Slovenija je dežela jablan. Narije odpade 55, 5 na slive 17, 1 %, na hruške 12, 9 na češnje 5, 2$, na orehe 4, 4 %, na breskve 3, 4 & 1, 5 % odpade na ostalo sadje. Od skupnega števila rodnih dreves odpade 37, 6 % na rodne jablane, 9, 5 % na rodne hruške, 12, 0 % na rodne slive, 4, 8 % na rodne češnje, 2, 7 % na rodne breskve, 1, 0 % na ostala rodna drevesa. Število rodnih dreves v L R S Jabolka Hruške Slive Češnje Višnje Breskve Marelice 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 2 381 403 2 347 209 2 450 169 2 620 302 2 574 315 2 600 327 2 685 388 2 886 532 603 067 747 862 342 512 16 151 181 482 26 783 614 056 756 358 344 319 16 193 186 827 28 122 625 854 805 972 356 522 16 257 169 345 23 622 666 023 871 890 355 089 15 535 170 244 23 664 647 450 820 348 357 391 15 286 186 822 32 481 660 531 829 386 333 188 14 636 189 787 35 063 660 381 837 681 348 088 14 379 192 892 30 440 719 865 853 673 375 790 17 564 190 710 30 572 23 pridelek sadja na. rddno drevo v L R S kg Jabolka Hruške Slive Češnje Višnje Breskve Marelice 1949 31. 5 17, 8 11. 6 23, 1 8, 0 11, 0 M 1950 :' ' 1951 1952 1953 1954 14, 9 16, 2 4, 9 17, 6 8, 0 8, 0 11, 5 12, 4 14, 8 10, 3 19, 7 9, 4 6, 4 19, 4 11, 9 5, 6 19, 0 13, 8 9, 5 11, 3. 9, 9 10. 6 15, 3 8, 5 6, 9 11. 7 10, 9 6, 4 5, 1 12, 2 5. 1 8. 2 7, 6 1955 32. 8 13. 9 6, 3 24, 2 11, 6 8, 3 8, 1 1956 20, 5 18, 1 8, 7 16, 0 9, 0 6, 3 4, 5 sPridelek sadja v L R S ; Jabolka Hruške SI i ve Češnje Višnje Breskve . Marelice 1949 749 041 106 062 86 719 79 034 1 293 20 015 1 973 1950 1951 1952 1953 1954 1955 349 298 ■99 594 37 081 60 455 1 300 14 911 3 241 304 118 92 853 82 710 70 133 1 531 10 861 1 615 509 310 79 360 49 173 67 585 2 148 16 159 2 663 209 725 6 3 790 87 351 54 586 1 300 12 864 3 808 283 793 41 992 41 966 40 523 746 15 634 2 652 881 290 91 673 52 046 87 016 1 671 16 121 2 474 1956 590 711 130 033 74 372 59 980 1 586 11 981 1 387 Pridelek hrušk na rodno drevo Pridelek jabolk na rodno kg drevo kg 20 15 10 Leto . — 1 1949 52 §4 56 35 30 20 10 Pridelek sliv na rodno drevo kg 54 56 10 5 - 56 52 Pridelek SeŠenj na rodno drevo pridelek *iŠ8Ri na podno drevo kg M 25 r 15 Pridelek breskev in marelic na roJns drevo kg 15 Če primerjamo pridelke sadja na rodno drevo v posameznih letih, vidimo, da se močno spreminjajo in da so vsako drugo leto obilnejši, posebno pri jablanah, hruškah, slivah in češnjah. Nazorno nam to pokažejo grafikoni. To alte^iaci jo ali izmenično rodnost sledimo že dolgo. Vendar ta alternacija ni nujno zlo, ksr dosežemo s smotrni m gojenjem sadovnjakov rodnost vsako leto, če elementarne nezgode ne uničijo pridelka. Ocena pridelka je zelo težavna, težavnejša kot pri žitu in so spremembe mnogo večje, zaradi zelo različne starostne strukture in večje odvisnosti od letine. V tabeli vidimo, da so v zadnjih letih pridelki zelo majhni, razen 1. 1949. (Pridelek so ocenjevale odkupne komisije!) Po jugoslovanski predvojni statistiki je znašal pridelek ¥ povprečju let 1929 - 39 rta rodno drevo (kg); V FLRJ Jablane Hruške Slive Češnje Orehi v Jugoslaviji 18. 5 15. 6 11, 8 14, 6 v Sloveniji 16, 4 10, 7 6, 3 7, 4 Velika nihanja v pridelkih v letih po osvoboditvi pokažejo najbolje variacijski koeficienti za posamezne vrste sadja. Variacijski koeficienti sadja v LRS in FLRJ Vrsta sadja Jabolka Hruška Slive Češnje Višnje Breskve Marelice L R S V K FLRJ V K 46, 2 29. 6 35. 0 19. 1 28, 4 18. 7 23, 6 26, 9 31, 4 59, 3 25, 1 24, 9 11, 0 23, 6 Variacijski koeficient v LRS je največji pri jabolkih, saj je 1. 1953 padel pridelek močno pod povprečje to je na 8, 1 kg na drevo medtea ko je bilo republiško povprečje 16, 2 kg; tudi pri slivah je bil pridelek v 1. 1950, 1952 in 1954 dosti pod povprečnim pridelkom. V FLRJ je najvišji VK pri slivah, v 1. 1950 in 1S52 se je pridelek močno zmanjšal in bil dosti pod povprečjem. Najmanjši pridelki jablan na drevo od 1. 1920 dalje so bili ^ Sloveniji 1, 1. 1S23 1933 1936 1953 7, 8 5, 8 8, 6 8, 1 kg n 1. 1933 1. 1937 1. 1938 10, 8 13, 3 13, 8 kg n Največji pridelki v LRS 1. 1922 1. 1932 1. 1949 V FLRJ 1. 1939 1. 1926 1. 1924 33. 8 kg 28, 2 31, 5 « 30. 9 1 28, 8 » 23, 7 » Če vzamemo, da je povprečni pridelek 6 let enak 100, dobimo Indeks pridelkov za navedena leta za LRSs 1. 1949 1. 1950 1. 1951 1. 1952 1. 1953 1. 1954 166, 6 90, ,3 89, 9 115, 9 69, 1 68, 1 Za vpogled narodnega dohodka sadjarstva uporabljamo ocene, ki jih je napravil naš zavod po računih okrajnih zavodov za statistiko. Po izračunu našega zavoda je narodni dohodek sadjarstva 1, 32 milijarde din leta 1951; 0, 89 milijarde din 1. 1952; 650, 0 milijon din 1. 1953. Vendar so ti podatki le orientacijski. Po osvoboditvi je izvoz sadja, posebno jabolk močno padel in je znašal 1. 1952 le 12 vagonov in sicer aradi sploš/se zapuščenosti v sadni proizvodnji in množenja škodljivcev. Zadnji pridelek dobre kakovosti je bil 1. 1945, ko smo izvozili 1 150 vagonov. Pred vojsko smo izvozili v Sloveniji povprečno 10002000 vagonov jabolk, v Jugoslaviji pa 2 323 vagonov v letih 1928 - 38. Porazni rezultati našega sadjarstva sc kažejo v deviznem skladu naše zunanje trgovine; izgubili smo ugled zaradi slabe kakovosti; zaradi okužbe z ameriškim kaparjem je bil skoraj ustavljen promet s sadjem. Po podatkih Ekonomskosocialnega sveta pri Združenih narodih iz 1. 1949 je konsum sadja v posameznih letih 194749 porastel napram porabi v predvojnih letih: Belgija od 26 na 40 J sifoni nategi zgradbe zapornice propusti mosto' vi števi lo 28 176 192 2 194 19 115 265 203 2 501 2 150 32 92 53 Škoda Zaradi plav notranjih Ml v milijonih din 23 380 15 18 Objekti za namakanje 31. XI I 1955 1956 Zajet zapornice štev. m 3/ sek e vode pregraje štev. tisoč m3 50 Kanali dolžina km 150 150 Vrednost del Za vzdrževa iLn investicije onih 81 83 53 312 Zaposleni Vsi 553. 1 544 Uslužbenci hi dro' tehniki , agrono tehniki drugi Delavci kvalifici rani priučeni nekvalificirani 7 11 12 24 31 40 439 36 63 102 49 1 281 Podatke so dale vodne skupnosti in vodnogospodarske sekcije Uprave za vodno gospodarstvo LR Slovenije. 45 DRUŽBENI -. SEKTOff V KMETIJSTVU Socialistična gospodarstva• : s:. Temelj ustanovitve državnih kmetijskih gospodarstev m' ekonomij je bil v novo osvobojeni doraovir. !' zakors ' o a» grarsii rsformi (Ur. list FLRj štev. 64/^5). . -Nameri agrarne reforma je bil .dodelit ev zemlje tistessUjki jo obdeluje, Agrarna reforma j s v Jugoslavijizajela 162, 171 po8W+fiv s skupno površino 1, 566. 000. 'ha '. in sicer; velika posestva in gozdna posestva katerih površina je bila Eez 45 ha ali 2535 ha obdelovalne zemlje, če so posestvo izkoriščali z zakupom ali z najetimi del ovni ii močmi, zemljišča samostanov, cerkev, zadužbin, zem Ijišča bank, akcionarskih družb; podjetij itd. , posestva, ki so ostala med vojsko brez lastnikov ali pravnih mslednikov ia zemljišča z nad "3, 5 ha obdelovalne zealje, , če lastnik ni kmet po pokltcu, 4 državljanov N8ačije, oseban neniške narodnosti In narodni i sovražnikom. Iz zemljiškega skiaoa agrarne refome so dobila državna betijska posestva V FLRj 28. 700 ha. V Sloveniji se je dodelila zemlja državni« vzornim posestvom in poskusnim posestvom. Po zakonu o državnih posestvih (Ur. list FLRj štev. 91/46) so ss v 1. 19A6 ustanovila državna kmetijska posestva pod upravo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo FLRj ir« republik. Ta posestva so po zakonu morala koristiti povzdigi kmetijstva in kmetijske proizvodnje. Ustanovljena posestva so se različno razvijala in tudi njih struktura se je iz leta v leto močno spreminjala. Nacionalizirana posestva sovražnikov, ki jih je zaplenila AVNOJ v 1. 19H so se 1. 1946 zaradi agrarne rsfor»e delila in se ustanavljala nova. To je trajalo do jeseni 'L1946. V 1, 1947 §o se v prejšnjem letu razpušEena posestva znova ustanovila, hkrati pa je prešlo več imrjših posestev iz kmetijskega sektorja v industrijski gostinski itd. (doba samoupravljanja). V letu 194950 so uvrsti H ta posestva zopet v kmetijski sektor. V 1. 1948 so bila državna posestva prav tako večkrat podlaga za ustanavljanje KOZ. Ko so jih pa v drugi polovici v 1. 1953 pričeli razpuščati , je prešlo veliko zadritžoe imovine v državna kmetijska posestva ali zadružna posestva. Po zakonu o kmeti jske® zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmeti jskim organizacija« (Ur. list FLRJ štev. 22/53) l%o .■ss v 1 .1953 tvorila nova kmetijska posestva in zadružne ekonomije. To je pravzaprav zakon o zemljiške® raaksiiumu, po katerem postane obdelovalna zemlja, ki jo ima kmet nad 10 ha, splošno ljudsko premoženje in tvori zemljiški sklad. Iz tega zemljiškega sklada se dodeljuje zemlja kmetijskim organizacijam v trajno last. Za kmetijske organizacije se po ten zakonu štejejo splošne kmetijske zadruge, kmetijska posestva in druge gospodarske organizacije in zavodi, ki se ukvarjajo s kmeti jstvom. Ta zakon je zajel v Sloveniji 4 468 posestev. Zemlje je bilo odkupljeno 10. 000 ha. Od te zemlje so dobila kmetijska posestva 5. 000 ha. S tem zakonom sovpada zakon o odpravi viničarskih odnosov (Uradni list FLRJ štev. 22/53). Po tera zakonu, postane vsa zemlja s poslopji vred, ki je predmet viničarskih ali podobnih razmerij, splošno ljudsko premoženje in se dodeli v trajno uporabo kmetijskim organizacijam, ki obstojajo in bodo obstojal®. Kmetijska posestva, ki so preživljala tako spre« neabo danes v veliki večini niso kmetijski obrat v prave« pomenu besede. Nikjer niso izvedeni osnovni ukrspi, ki so podlaga takemu obratu, kot .n. pr, arondacija, investicije, izvedba melioracij, nabava opreme itd. Gd celotne površine' ' odpade v LRS na splošni družbeni sektor dobra četrti na, je pa v posameznih vrstah zemljišč" njih delež zelo različen. Podrobnosti so v tabeli .Temelje pa v glavnem na stanji? po katastru oz. v novejšem času po registru splošnega ljudskega premolenja. Zemljiške kategori je-. -splošno družbenegasektorja y LRS v tisoč ha Skupna površina nji ve in vrtovi vijnogradi . sadovnjaki travniki senožeti •■' -" pašniki f * ' " ■ ribniki?, moč vi rja gozdovi' nerodovitno 1949 406. 6 8, 5 1, 0 1, 4 . 10, 6 12, 0 .53, 7. 0, 5 249. 7 69, 2 1950 1951 1952 1953 1954 441, 0 10, 3 1. 1 1, 6 10, 7 12, 3 - 55, 9 0, 6 262, 4 86, 0 488, 6 10, 4.1, 1' 1, 5 11, 8 15, 3 0, 5 297, 9 81, 4 497, 0 8. 4 .1, 1. 1. 5 10, 2 15, 2 '69, 3 , 0:5 306, 4 84, 4 501, 0 8, 0 1. 0. 1»3 , 10, 0 12, 8 . 68, 6 . 0, 5 316, 3 82, 5 515, 6 10, 8 1»9 2, 2 '12, 9 12, 4 6. 2, 5 0, 6 328, 9 83, 5 1955 1956 539, 3 12, 7 2. 7 2. 8 17. 0 11. 1 72, 0 .0, 3 334, 1 86, 4 -. 46 Delež (vsi sektorji = 100 %) Skupna površina njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki travniki senožeti pašniki ribniki .močvirja gozdovi nerodovitno 1949 20. 3 3, 0 4, 2 6, 2 6, 0 18. 4 16, 6 28, 9 49, 6 1950 22, 2 3, 9 7, 1 4, 9 4, 3 10, 8 20. 7 19. 8 29, 4 61, 0 1951 24, 4 3, 8 6. 8 4. 9 5, 0 11, 2 25, 2 17. 1 33. 2 58, 9 32 24, 8 3, 1 6, 8 4, 8 4, 4 10, 5 25, 4 16, 3 34, 2 59, 8 1953 24, 9 2, 9 5, 9 4, 3 4, 3 9, 0 25, 5 18, 5 35, 1 61, 0 1954 25, 6 3, 9 9, 6 8, 0 5, 5 8, 3 23, 6 18, 1 36. 4 62. 5 955 1956 26, 6 4, 2 10, 6 11. 2 7, 9 7, 2 28. 0 14, 4 36. 3 70. 1 Število enot splošno družbenega sektorja je bilo od 1. 1950 dalje naslednje: Kmečke delovne zadruge v LRS 1. 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 515 354 224 195 203 144 144 anjem zakona o a Od 1. 1950 - 1953 so zajeta v splošno družbeni sektor vsa državna kmetijska posestva republiškega pomena, poskusna šolska in lokalna ter državne ekonomije podjetij, ustanov in družbenih organizacij. V 1. 1954 so zajeta državna kmetijska posestva, ekonomije in posestva ustanov in gospodarskih podjetij. V 1. 1956 so enote splošno družbenega sektorja! Kmetijska podjetja in ustanove in kmetijske šole. Torej vse enote, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo ali tudi ne, ki imajo zemljišno posest ali ne, in vse tiste, ki pospešujejo kmetijstvo z raznimi uslugami. Razvoj KDZ je šel vzporedno z izvaj grarni reformi. Prvo večje vključevanje kmetov v KOZ se je pričelo 1947. V okviru KOZ so se stopnjevale oblikatipi od nižjih k višjim, -tako da smo v razvoju KOZ razločevali 4 tipe: Prvi tip: zadružnik vloži svojo zemljo v KDZ kot delež, pri čemer ostane lastnik vložene zemlje, od zadruge pa dobiva zanjo zakupnino. Drugi tip: Zadružnik vloži svojo zemljo kot delež in ostane lastnik vložene zemlje, od zadruge pa dobiva zanjo obresti glede na ceno, ki je bila zanjo ugotovljena. Tretji tipi Zadružnik vloži svojo zemljo kot delež in ostane lastnik vložene zemlje kot pri prvem in pri drugem tipu, vendar se odreče popolnoma obrestnini in zakupnini. Četerti tip: Zadružnik se odpove vloženi zemlji kot svoji lasti v korist zadruge. KDZ so dosegle svoj višek v 1. 1950 in 1951. P0 teh letih šo pričeli razpuščati KDZ. Kmečke delovne zadrugs v 1, 1944 - 1956 v LRS Število KDZ Število članov Površina v ha Število živine: konji goved-« prašiči 1944 1945 1946 1947, 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1 2 32 47 67 353 378 386 "172 68 31 15 12 g 67 225 4 919 6 508 8 141 33 910 36 614 36 203 15 594 6 590 1 868 732 623 70 255 3 49 8 8 650 10 503 75 628 78 330 76 796 23 567 8 088 3 130 1 667 1 452 22 85 12 67 371 15 25. 309 195 259 5 472 4 956 5 286 1 002 326 846 1 705 1 8 5 1 8 1 8 879 1 9 5 0 8 5 454 2 314 683 1 074 9 574 9 936 12 954 2 172 489 104 45 51 952 603 525 102 66 73 47 V FLRJ so obsegale obdelovalne površine zadružnega sektorja 1/5 skupnih površin, v Makedoniji -€0 $rČrni gori 45 %, Vojvodi?)! 40. . ?, najmanjši % je .bf 1 •v ožji Srbiji in. sicer 6, 4 % in Sloveniji. 8 l. io. te . v 1. 1951 ko so bila KOZ na viSku. Socialna strnktora KOZ je bila takale; (navajamo primer za 1. 1951. , ko so bile KOZ na višku razvoja). Na eno zadrugo je prišlo 21 družin z 96 člani, v FLRJ pa 65 družin z 310 člard. Daleč nad tem povprečjem je bila Vojvodina s 170 družirsad s po 5 člani. Od članov je bilo nezmožnih za delo 41, 5 %, icediem ko je v vseh drugih republikah in FLRJ razmerje sisd zmožnimi in nezmožnimi šlo v korist nezmožnih, v FLRJ je odstotek nezmožnih za delo 55 %. Eden najtehtnejših ekonomskih in socialnih podatkov je število delovnih dni in površina obdelovalne zemlje zadružnika sposobnega za de4o. (Podatke boso navedli za 1. 1951, ker jih za ostala leta nimamo}. V Sloveniji je prišlo povprečrto R3 zaposleno ossbo 196 delovnih dni in 1, 8 ha obdelovalne površine ali za 1 ha 108 delovnih dni; v FLRj 143 delovnih dni In 1, 8 ha obdelovalne površine ali za 1 ha obdelovalne površine 125 delovnih dni. Tako je bila Slovenija 37? nad državnim povpračkom delovnih dni. V primerjavi s splošnim povprečkom za LR Slovenijo in FLRJ pride v Sloveniji na zaposleno osebo v kmetijstvu 1, 6 ha obdelovalne površine in 1, 9 ha v FLRJ. V drugih državah so bistvene razlike; vendar pa celo v Italiji, ki ima najsanjšo površino ornega ekvivalenta pride na osebo, zaposleno v kmetijstvu, več, kot pri nas. V mehanizaciji KOZ pride en traktor na 85 ha obdelovalne zemlje (1. 1951). Menimo pa, da je prssejšnja mehanizacija naših KOZ posledica razpuščanja nekaterih KOZ, ki so svoje traktorje oddale preostalim. Za ilustracijo stanja živinoreje in ostalih anaMz v KOZ vzamemo podatke od 1. 1951, ko so bile zadrug® na višku in so podatki najbolj zanesljivi .Na 108 ha kmeti jske površine je prišlo 36 normalnih živali/# LR Sloveniji pa po štetju 15. !. 1953 59. Predvsem je bila v zadrugah zelo zanemarjena sviajereja, ker pride na 100 ha kmetijske površine 1® 13, 2 prašičev v LRS pa 43, 5. Pravtako je bila v istem letu vrednost živalske proizvodnje saso 23 % dohodkov rastlinskega pridelka, ali 16 % skupnega dohodka kmetijske proizvodnje. V naprednem kmetijstvu pa je ravno delež živinorejske proizvodnje veliko večji. Pasivnost živinoreje v KDZ se vidi poleg zgoraj omenjenih faktorjev tudi v negativni bilanci, saj prikazuje v 1. 1951 121. 000 din izgube v povprečju na 1 zadrugo« Povprečni zaslužek zadružnika na delovni dan je bil 169 din v LRS, v FLRJ 220 dir. . Delovnih dni je bilo v tem letu v KDZ LRS 196, v FLRj pa 143. Dohodek zadružnika je bil 2 760. - din v 1. 1952, v 1. 1951 pa, še manj in zaostaja za drugimi delavnimi mezdami, predvsem za mezdo industrijskega delavca 3 krat, ris glede na otroške doklade in socialno zavarovanje. Plače ostalih delavcev so bile namreč: industrijskega 8 341 din " kmetijskega 5 731 ' gozdnega 6 939 " v zadrugi 6 795 11 Poleg plače so prejemali zadružniki še podporo iz socialnega sklada, zdravniško pomoč, nagrade in zakupnine. Z vsemi temi dohodki bi se povečal dohodek osebe zaposlene v zadrugi za 29 %, torej od 3. 530. -na 4. 500. -difl, še vedno pod mezdo, ki jo dobi delavec v zadrugi. Resnična storilnost delavnega dne zadružnika pa je večja kot njegovi prejemki, kajti del prejemkov gre v sklaaž, ki povečujejo temeljna in obratna sredstva zadruge, iz katerih bi se dosegla večja storilnost ter večji dohodek v prihodnosti. Če bi prišteli še ta znesek bi povečali prejemke na 6000 din, vendar pa je bil resnični dohodek le samo 3 53Q. = din. Poleg tega so imeli člani KOZ ohišnice, ki so obsegale okoli 15 % obdelovalne površine zadrug. Če predpostavljamo enako storilnost na ohišnico kot je v zadrugi, verjetno je večja, se poveča dohodek za 15 %, od katerih je treba odbiti davke, ki so veliko večji za zasebna gospodarstva kot za zadruge. (Viri s Publikacija SZSs Zadružništvo v 1. 1951 in 1952). Splošne kmetijske zadruge Razvoj splošnih kmetijskih zadrug je šel od nabavno prodajnih, preko kmetijsko nabavno prodajnih do splošnih kmetijskih zadrug, fjamen splošnih kmetijskih zadrug ni bil samo trgovina, pač pa pospeševanje vseh panog kmetijstva in obrtniških dejavnosti. Tako je bila splošna kmetijska zadruga samo gospodarska organizacija in po svojem gospodarskem poslovanju podjetje. Pg novi uredbi o kmetijskih zadrugah v 1. 1954, ki uveljavlja splošna načela našega socialističnega razvoja v delavskem upravljanju, ni splošna kmetijska zadruga nič vež samo gospodarska organizacija, temveč organizator kmetijske proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti. V zadnjih dveh letih so se naše kmetijske zadrug® in njihove zveze organi zatorično utrdile in po svojih pospeševalnih odsekih in odborih široko razpredle kmetijsko pospeševalno delo. Števi lo zadrug se je sicer skrčilo, ker nekatere niso imele gospodarskih pogojev, zato šo se druge bolj okrepile, V nabavno prodajnih zadrugah je bilo včlanjenih približno 120. 000 članov s 380. 000 družinskih članov. Zaniuiiva je bila sestava članstva po poklicu: Kmetje delavci učitelji 40 i 34 % obrtniki . nameščenci razni 5 % 12 % Po posestnih razmerah pa so bili člani nabavno prodajnih zadrug: 48 brez hiše in zemlje 34 % do 10 ha zemlja 10 % niči osvoboditve Slovenije 9. 5. 19^6. ) s hišo 16 % do 20 ha " • 5 % . „ . do 2 ha zemlje 17? nad 20 ha ■ M V splosno behjskih zadrugah je stevtlo bečkega predo 5 ha » 17 % -^-1 1(Pregled dela in rasti slovenskih zadrug ob prvi oblet bivalstva stalno naraščalo. Število zadrug v Sloveniji pred iri po osvoboditvi Vrsta zadrug Ustanovljeno, do po 31. 12. 1945 Število zadrug 31 ." 12. 1945 30:4: 1946 z. ona SKOPAJ Nabavnoprodajne nove " " stare ' * " obrtne Kmetijsko p livinorejske Mlekarske Lesnoprodukti vne Vinarske Vinogradniške Kmetijsko obdelovalne Kmetijsko strojne Razne kmetijske Obnovitvene zadruge Obrtnoproduktl vne Kreditne R a z n 3! Stavbene Zadružne elektrarne Vodovodne Zavarovalne Razne r o d u k t i v n 380 10 23 66 20 64 31 31 9 17 257 107 1 15 3 2 115 12 637 107 10 24 22 66 2 115 32 89 65 31 31 9 18 115 8 24 125 6 37 11 19 8 66 9 175 32 91 65 31 31 9 18 23 -9 12 (Pregled dela in rasti slovenskega zadružništva ob prvi obletnici osvoboditve Slovenije 9. maja 1946). Splošne kmetijske zadruge v 1, 1948 - 1956 Število zadrug Števi lo članov 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1 152 1 158 993 888 868 833 780 714 695 - 165 925 146 602 140 038 128 601 126 361 126 534 V 1. 1948 je bilo na 1 KZ 527, 1 v 1. 1953 pa že 743, 3, . medtem ko je bilo v FLRJ 1. 1953 1 425 kmečkih prebivalcev na 1 zadrugo. !z te razlike sklepamo, da so splošno kmetijske zadruge najbolj goste v Sloveniji. , t#' ' - Gospodarska stran zadrug je posebno v zadnjih dveh letih lepo napredovala. Njihova osnovna sredstva so se povečala od 1, 6 milijarde v 1. 1952 nad 5 milijard v 1. 1954. Lastni skladi so se povečali od 2, 5 do 4, 5 milijard. Posebno je naraščala vrednost poslovanja pd 1. 19511953 in je v 1. 1953 dosegla 30, 2 milijarde din. Največja je bila v teh letih vrednost prodaje blaga ne posredno potrošnikom ir. vrednost odkupa kmetijskih pridelkov. V 1. 1953 je že šlo 62, 3 % vsega odkupa v Sloveniji preko splošnih kmetijskih zadrug, v FLRJ pa le 27 %. U Poleg lastnih sredstev so zaslužile zadružne organizacije v zadnjih dveh letih tudi znatne investicijske kredite. . Od skupnih 2, 5 milijarde din, ki jih je prejelo kmetijstvo je odpadlo na zadružne organizacije 1, 7 milijarde din. 49 Poslovanje splošnih kmetijskih zadrug v LRS v mi li jonih .din SKUPAJ Prodaja blaga neposredno potrošnikom Odkup kmetijskih pridelkov Prodaja odkupljenih kmetijskih pridelkov Promet gostinskih obratov Lastna proizvodnja in predelava 1951 9 992 5 853 1 567 1 902 171 499 1952 22 386 9 772 5 365 5 900 473 0 10 1953 30 220 11 094 7 898 9 412 758 1 058 1954 32 431 9 128 8 029 12 787 943 1 543 1955 45 037 14 830 13 582 14 396 959 1 270 1956 35 525 16 321 16 376 872 1 956 Ob koncu leta 1954 je bilo 780 splošnih kmetijskih zadrug povezanih v 11 okrajnih zadružnih zvezah, katerih - glavna naloga je utrjevati samostojnost KZ, uravnavati število zaposlenih, utrditi finančno inšpekcijo nad zadrugami, pomagati zadrugam pri odkupu kmetijskih pridelkov, ki naj bi jih zadruge odkupovale le na svojem območju neposredno pri kmetutsr se tako izogibala kvarnega vpliva nakupovalcev. Načelo naj zadruga postane odkupovalec vseh kmetijskih pridelkov mora čimprej obveljati. Prihodnje naloge zadružništva so zelo mnoaostranske in različne. Navedli smo samo značilne podatke o poslovanju zadrug, kajti zadruga je organizacija zasebnih kmetovalcev, ki razvija proizvajalne sile v kmetijstvu in ustvarja ekonomske pogoje za polno uve 1 javljanje socialističnih odnosov na vasi. OSKRBOVANJE KMETIJSTVA Napredno kmetijstvo merimo tudi po tem, kal i ko in katera sredstva porabi za dvig kmetijske proizvodnje Umetna gnojila Prodaja" umetni h gnojil 1939, 19 48 = 1956 v tonah Vrsta gnojila 1939 19« 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Vse vrste gnoji) Fosforna Kalijeva Dušična Mešana Druga i 000 10 372 1 821 5 804 2 200 497 " 50 11 573 14 '417 4 598 4 022; 2 280 873' 1 694 5 883' 1 105 1 547. 1 896 2 092 19 1 45 2 2 675 45 025 61 289 76, 557 78 817 8 650 7 928 16 608 29 193 47, 031 31 557 1 100 3 932 7 377 8 675 7 078 11 472 600 1 909 9 5 6 8 120 1 S28 8 421 15 197 7477 4 054 4 459 , 15 709 5 583 15 508 2 895 V I 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 56 Indeksi voluarsa fraetijske očiščena tiruto' 'proizvodnja ( Indeks 5( 1952 - 1956 • 100) 1947 1948 19W 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Kaeti jstvo skupaj Poljedelstvo Rastlinska proizvodnja Žita Industri jske rastline Vrtnine Sadjarstvo Vinogradni štvo Živinoreja 5? 65 56 53 73 79 88 83 73 183 107 118 118 144 86 108 134 117 97 94 78 99 48 66 89 117 100 105 104 87 85 82 89 86 163 106 79 72 79 79 67 7897 100. 106 97 101 102 102 88 101 104 76 111 101 114 127 117 114 111 119 162 139 101 103 109 112 104 111 117 120 97 100 i RS Volumen poljedelske proizvodnje v FLRJ in LRS Osnova indeksov za LRS: (195256 * 100) Indeksi gsnova indeksov za FLRJs (194756« 100) 130 120 110 100 90 80 Volumen živinorejske proizvodnje v FLRJ in Osnova indeksov za LRS:(l95256 « 100) Indeksi Osnova indeksov za FLRJ! (194756100) 110 FLRJ 100 LRS / N V 90 \ / 47 48 50 52 54 56 FLRJ / RS \ s 1947 48 52 54 56 57 Indeksi pokažejo velike variacije iz leta v leto. Iz teh variacij vidimo kako sledi boljši letini slaba. V največji meri so bile letine odvisne od ugodnih in neugodnih vremenskih razmer. Najboljše letine so bile v letu 1949 in 1955« V 1. 1949 so bili pridelki Izredno visoki. V daljši seriji let, je bilo 1952 najslabše, ker je izredna suša od pozne pomladi do zgodnje jeseni onemogočila normalen razvoj rasti. V 1. 1956 so bili pridelki nekoliko nižji od 1. 1955, zaradi zelo slabih vremenskih razmer. Če opazujemo smer kmetijske proizvodnje v razdobju Če primerjamo indekse volumna kmetijske proizvodnje pri nas in v FLRJ, nam pokažejo pravzaprav isto razvojno smer, v letu 1949 pa sta indeksa celo enaka. Smer proizvodnje kaže, da je naraščala kmetijska proizvodnja v državi nekoliko hitreje (1, 14$ na leto), kakor v naši republiki (0, 63 % na leto). Nihanja proizvodnje so si v prvih povojnih letih zelo podobna. Razlika nastane šele po letu 1952. Od tega leta dalje kmetijska proizvodnja merjena po volumnu v Sloveniji stalno raste, dočim v ; FLRJ v še vedno niha. V letu 1956 pa obedve zopet padeta. Analogno kot celotno proizvodnjo bi bilo koristno primerjati kmetijsko proizvodnjo posameznih panog. Pri takem primerjanju pa v posameznih slučajih naletimo na marsikatere razlike in značilnosti. Ker nimamo predvojnih indeksov za našo republiko, je težko primerjati stanje našega kmetijstva po vojski s predvojnim. Po vseh vidikih pa dvomimo, če je doseglo predvojno raven, ker je veliko dejstev, ki govore proti. Predvsem sta to dve kmetijski panogi sadjarstvo in vinogradništvo, ki sta proti predvojnemu stanju zelo 10 let, vidimo, da le malo narašča, povprečno za 0, 63$ na leto. Izračun volumna smo izdelali tudi po strokah, v katerih so nihanja proizvodnje tudi precejšnja. (Podrobneje o tem glej Prikaze in študijei "Fizični obseg(volunien) kmetijske proizvodnje povojnih let v LR Sloveniji" , št. l 1 1/12/57). Žal še nimamo možnosti primerjave indeksov predvojno na povojno proizvodnjo za našo republiko. Indeksi kmetijske proizvodnje, ki jih je izdelal Zvezni zavod za statistiko, za FLRJ so naslednji: Indeks # 1947 - 1956 = 100 nazadovali . Obdelovalna površina se je od 1, 1939 zmanjšala pri nas za 10, 7$. Tudi njivske površine so se zmanjšale za 7, 8 %. Tudi živinoreje ne moremo primerjati s predvojno, ker st& 'bi Ta pred vojsko le dva popisa, 1. 1921 in 1931. Vsi drugi rezultati so izvirali iz občinskih ocen, ki nikakor ne ustrezajo dejanskemu stanju. Po presojanju pri obračunu volumna, bi označili stanje v proizvodnji našega kmetijstva z naslednjim: 1) Celotni volumen kmetijske proizvodnje po absolutni vrednosti in pri stalnih cenah rahlo narašča. 2) Letne variacije so zelo intenzivne, iz česar lahko sklepamo, da je kmetijska proizvodnja pri nas preveč odvisna od vremena, da aliminiramo premalo te faktorje z agrotehničmimi ukrepi, kar je specifično za relativno zaostalo kmetijsko proizvodnjo. Indeksi volumna kmetijske proizvodijje v FLRJ Kmetijstvo Rastlinska proizvodnja Poljedelstvo žita industrijske rastline vrtni ne krmne rastline Sadjarstvo Vinogradništvo Travniki Živi noreja govedo prašiči ovce perutnina čebele 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 93 95 94 101 106 72 64 88 100 99 92 90 99 91 77 116 107 110 113 120 114 94 93 106 100 99 103 101 107 108 92 129 107 112 117 116 119 124 100 96 102 105 96 99 95 98 93 116 78 71 70 75 63 58 54 56 89 71 85 82 97 71 103 110 121 113 115 109 108 113 155 144 122 94 92 94 99 90 116 78 67 62 60 70 82 81 73 90 95 80 103 92 90 110 118 118 64 120 50 * 108 117 123 141 101 112 101 102 92 111 109 103 97 90 91 80 106 111 123 92 70 99 114 109 125 102 108 109 120 123 123 117 130 134 139 129 136 106 m 109 118 97 121 52 100 94 100 93 96 124 122 54 77 115 114 114 110 94 148 65 Rokopis oddan v oktobru 1. 1956 58 tV J ' ■i r s Li , [ ^ ^ ^ ^ J, ^V' - Mi •' -; ' ;-" ^r ^, ' Š L: .; , " 1 ■ '■' ■■■ ■ ■: -■ ' " •-• •• "■, •-■ '" •:---•. ■• - v ' v-. . V' . ; 7-' ^ ■' ■' :' >■ ' ; 1; ; : ,: v - :y0; : ■ -^-z '■' 1 ^ ^ *. Vt ^ i' • " ^ . r % r v i" ^ i' "" " TT" "" V "rr l. ' r\~