4 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Glasbene dejavnosti v vrtcu Oblakova (2000) deli področje ustvarjanja v dve skupini: v glasbi in ob njej. Ustvarjanje v glasbi se odraža v obliki poustvarjal- nosti, pevskega izmišljanja, oblikovanja spremljav in zvočnih vsebin. Poustvarjalnost je končna oblika izvajanja. Vključu- je naučeno petje in igranje na glasbila, ki ga otrok po svoje doživljajsko in estetsko izrazi. Je proces vodenega oblikovanja v glasbi, ki potrebuje dober zgled in poteka od posnemanja do samostojnega ter ustvarjalnega izra- žanja glasbenih vsebin. Pevsko izmišljanje, oblikovanje spremljav in zvočnih vsebin je vezano na neposredno individualno izvajanje s petjem ali igro na glasbila. Otroci eksperimentirajo z zvoki, si svobodno pevsko ali inštrumentalno izmišljajo ritmične ali melodične vzorce, ki imajo na tej starostni stopnji za podlago krajše pesemsko besedilo. »Petje in ritmična izreka besedila sta izhodišče tudi za oblikovan- je instrumentalnih spremljav.« (ib.: 13) Ustvarjanje ob glasbi je vezano na različna doživetja in predstave, ki se pojavljajo ob spremljanju glasbe in ki jih otroci ustvarjalno izpovedujejo v drugih medijih: gibalno-plesno, likovno, besedno. Poslušanje je osnova za razvijanje glasbenih spret- nosti in sposobnosti. Petje, igranje in gibanje je odvisno od poslušalčeve sposobnosti natančnega poslušanja. Po- slušanje zajema najplodnejše in najučinkovitejše preuče- vanje situacij v glasbi. Je osnova za vse glasbene izkušnje: ujemanje intonacije, razlikovanje tonske višine, analizi- ranje ritma, melodije, forme, ustvarjanje novih spremljav ali improviziranje ob glasbi. Gre za načrten in sistemati- čen proces vzgoje dejavnega poslušalca, kar pomeni, da naj glasba otroku ne bi pomenila le zvočne kulise oziro- ma da naj glasbe ne bi zaznaval samo pasivno, temveč bi mu poslušanje pomenilo potrebo. Prvi pogoj je zbrano in pozorno poslušanje. Otroke je treba pripraviti na spreje- manje glasbenih vsebin. Postopek poslušanja vsebuje naj- prej motivacijo za poslušanje, nato potek poslušanja ter povratno informacijo o doživljanju (Pesek, 1997). Na predšolski ravni usmerjamo otroke v doživljaj- sko poslušanje, da otroci glasbo začutijo v sebi, si ob njej nekaj predstavljajo ali pa se ob njej sproščajo. Spoznavanje glasbe na predšolski ravni naj izhaja iz otroške igre, ki je v tem starostnem obdobju najpo- membnejši del otrokovega zanimanja in zaposlitve. Najpomembnejše vodilo vzgojitelju naj bo, da naj glasbene dejavnosti ne bodo mašilo med izvajanjem de- javnosti zapisanega in prikritega kurikula (na primer petje pesmice, medtem ko čakamo na kosilo), temveč naj bo glasbena dejavnost ciljno usmerjena in integrira- na v proces predšolske vzgoje in izobraževanja. Viri in literatura Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva: visokošolski učbenik. Maribor: PeF . Pridobljeno 12. 3. 2015 s http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/6834_Vi- soko%C5%A1olski_u%C4%8Dbenik_2012.pdf. Oblak, B. (2000). Glasbena slikanica 2: priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: ZMK. Sicherl - Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljubljana: Debora. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS. STROKA 5 Dr. Mojca Kovačič ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana mojca.kovacic@zrc-sazu.si STROKA 5 Ljudsko petje v šolskem okolju Folk Songs in School Environment Izvleček Ljudska pesem je v zadnjem stoletju razumljena kot ena izmed prvin narodne identitete, ker pa je izginila iz nekdanjega konteksta, v katerem je bila močneje povezana z družbenim življenjem, se je danes učimo predvsem preko šolskega izobraževalnega sistema. Vedno manj je učiteljev in vzgojiteljev, ki bi se s preteklimi praksami ljudskega petja ali pesmimi srečali v domačem okolju, zato je zanje lahko dragocena in pomembna izkušnja, da se s tovrstnim gradivom srečajo preko pevskih delavnic, koncertov, zbirk ljudskih pesmi in zvočnega gradiva. V pričujočem prispevku so sprva podane osnovne in nekoliko posplošene informacije o značilnostih ljudskih pesmi in ljudskega petja na Slovenskem v preteklosti ter predstavljene možnosti izvajanja ljudskega petja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Sledijo kratka umestitev ljudske pesmi v kontekst družbenega življenja in nekateri primeri, ki ponazarjajo povezave z vsebino in funkcijo ljudske pesmi. Prispevek na koncu ponuja tudi opis virov zvočnih publikacij in pesmaric, iz katerih je mogoče črpati gradivo za uporabo. Ključne besede: ljudska pesem, ljudsko petje, funkcija ljudske pesmi, družbeni kontekst Abstract Folk music has been seen in the last century as one of the elements of national identity, but as it is, at present, no longer considered in the context of strong connections with social life, it is taught mainly through school education. Fewer and fewer teachers and educators have experiences with folk music and songs in their home environments, therefore they could benefit from a valuable and important ex- perience of learning about this material through singing workshops, concerts, folk song collections and audio materials. The article first introduces the basic and somewhat generalized information about the characteristics of folk music and folk songs in Slovenia in the past, as well as the possibilities of implementing folk songs in the education process. It continues by placing folk music in the context of social life, giving a few examples that illustrate the connection with the content and the function of folk music, and concludes with the description of sound publications and songbooks as sources of materi- als that can be used for this purpose. Keywords: folk song, folk singing, role of folk music, social context 6 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju Uvod V neformalnih pogovorih pogosto zasledim prito- ževanje, kako ljudska pesem izginja iz našega vsakdan- jega prostora, da mladi ne poznajo nekaterih pesmi, ki se starejšim generacijam zdijo tako samoumevne in poznane, da mladi ne pojejo več in tudi da učitelji in vzgojitelji ne poznajo ljudskih pesmi. Na vse omenje- no lahko gledamo kot na pojav, ki je razumljiv, saj je ljudska pesem nekoč živela močno povezana z določe- nimi konteksti družbenega življenja, ki pa so se danes spremenili. Danes se petje pesmi umika poslušanju glasbe, v določenih kontekstih, ki so skupni preteklosti in sedanjosti (na primer rojstnodnevne zabave in po- roke), pa glasbeno animacijo prevzemajo predvajana glasba, razne (najete) inštru- mentalno-vokalne zasedbe, pogosto pa tudi lokalni inštru- mentalisti, ki navadno igrajo narodnozabavne melodije na diatonično harmoniko. Tudi ljudski pevci in pev- ke, katerih petje so raziskoval- ci Glasbenonarodopisnega in- štituta ZRC SAZU desetletja snemali, se danes najpogosteje sestajajo v formalnih okvirih. Ustanavljajo društva, finan- cirajo svojo dejavnost, imajo vodje skupin in se sestajajo na rednih pevskih vajah. Spontanost pevskega dogodka je pogosto nadomeščena z nastopom na odru, mnogi pevci in pevke se z željo po napredku, uspehu in evalvaciji udeležujejo revij, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kultur- ne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD). Na spremembo opozarja tudi novejše poimenovanje teh pevcev in pevk v okviru JSKD-jevih srečanj, saj se danes poimenuje- jo »pevke in pevci ljudskih pesmi«. Vedno več je tudi pevcev in pevk, ki so se z ljudskim petjem prvič srečali v odrasli dobi, preko vstopa v organizirane folklorne ali pevske dejavnosti. Te skupine pesemsko gradivo za poustvarjanje najpogosteje črpajo iz notnih ali zvočnih zapisov, udeležujejo pa se tudi delavnic ljudskega petja. T ako lahko razumemo, da ljudska pesem, če je ne bomo gojili načrtno, ne bo več v stiku z mlajšo populacijo, in če je ne bomo predstavili na pravi način, zanjo tudi ne bo več zanimiva. Ob tem vedenju pa lahko storimo le eno: načrtno jo močneje vključimo v učne programe vzgojno-izobraževalnih zavodov ter pomagamo vzgo- jiteljem in učiteljem, da se je ponovno priučijo in jo brez strahu tudi sami vključujejo v svoje delo z otroki in mladino. Pričujoči prispevek 1 sicer ne more biti didaktič- ni pripomoček za poučevanje ljudske glasbe v šolah in vrtcih, lahko pa predstavi nekaj značilnosti ljudske pesmi in njene pojavnosti v preteklosti, s čimer poda osnovno znanje, iz katerega lahko črpamo (spo)znanja in jih nadgrajujemo z dodatno literaturo in izkušnjami ter jih prenesemo v šolsko okolje. Zato v prvem delu predstavim razliko med ljudsko pesmijo kot gradivom in petjem ljudske pesmi kot procesom, ki to gradivo oživi, v drugem delu pa podam nekaj smernic za pet- je v šolskem okolju ter za povezovanje ljudske pesmi s kontekstom. Prispevek ponuja tudi opis virov zvočnih publikacij in pesmaric, iz katerih je mogoče črpati gra- divo za uporabo. Ljudska pesem in ljudsko petje Ena največjih zmot, ki jih opažam v razumevanju ljudskega petja in ljudske pesmi, je, da se ta dva poj- ma enačita. Ker nam literatura ponuja le gradivo, to- rej ljudske pesmi, smo brez lastne izkušnje ljudskega petja prepuščeni lastni interpretaciji petja pesmi. Zato se mnogo učiteljev loteva poučevanja petja teh pesmi na »klasičen« način oziroma tako, kot bi poučevali ka- terokoli drugo pesemsko gradivo. Pa vendar lahko, če se želimo približati nekaterim preteklim izvajalskim praksam ljudskega petja, to delamo drugače. Zato v na- daljevanju podajam nekaj sicer nekoliko posplošenih in okrnjenih podatkov o ljudskem petju, kot ga poznamo iz preteklih praks, ki jih zbiramo, hranimo, analiziramo in tudi interpretiramo na Glasbenonarodopisnem inšti- tutu in ki jih lahko uporabimo kot osnovno vodilo pri poustvarjanju ljudske pesmi v šoli. 1 Naj na tem mestu opozorim na odlično izdajo revije Glasba v šoli iz leta 2004, letnik IX, št. 2/3, ki je bila v celoti posvečena ljudski glasbi. V tej številki boste našli številne prispevke, s katerimi lahko nadgradite ali osvežite svoje znanje, z notnim gradivom pa lahko pesem ponesete tudi v učno okolje. Ker nam literatura ponuja le gradivo, torej ljudske pesmi, smo brez lastne izkušnje ljudskega petja prepuščeni lastni interpretaciji petja pesmi. 6 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju Uvod V neformalnih pogovorih pogosto zasledim prito- ževanje, kako ljudska pesem izginja iz našega vsakdan- jega prostora, da mladi ne poznajo nekaterih pesmi, ki se starejšim generacijam zdijo tako samoumevne in poznane, da mladi ne pojejo več in tudi da učitelji in vzgojitelji ne poznajo ljudskih pesmi. Na vse omenje- no lahko gledamo kot na pojav, ki je razumljiv, saj je ljudska pesem nekoč živela močno povezana z določe- nimi konteksti družbenega življenja, ki pa so se danes spremenili. Danes se petje pesmi umika poslušanju glasbe, v določenih kontekstih, ki so skupni preteklosti in sedanjosti (na primer rojstnodnevne zabave in po- roke), pa glasbeno animacijo prevzemajo predvajana glasba, razne (najete) inštru- mentalno-vokalne zasedbe, pogosto pa tudi lokalni inštru- mentalisti, ki navadno igrajo narodnozabavne melodije na diatonično harmoniko. Tudi ljudski pevci in pev- ke, katerih petje so raziskoval- ci Glasbenonarodopisnega in- štituta ZRC SAZU desetletja snemali, se danes najpogosteje sestajajo v formalnih okvirih. Ustanavljajo društva, finan- cirajo svojo dejavnost, imajo vodje skupin in se sestajajo na rednih pevskih vajah. Spontanost pevskega dogodka je pogosto nadomeščena z nastopom na odru, mnogi pevci in pevke se z željo po napredku, uspehu in evalvaciji udeležujejo revij, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kultur- ne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD). Na spremembo opozarja tudi novejše poimenovanje teh pevcev in pevk v okviru JSKD-jevih srečanj, saj se danes poimenuje- jo »pevke in pevci ljudskih pesmi«. Vedno več je tudi pevcev in pevk, ki so se z ljudskim petjem prvič srečali v odrasli dobi, preko vstopa v organizirane folklorne ali pevske dejavnosti. Te skupine pesemsko gradivo za poustvarjanje najpogosteje črpajo iz notnih ali zvočnih zapisov, udeležujejo pa se tudi delavnic ljudskega petja. T ako lahko razumemo, da ljudska pesem, če je ne bomo gojili načrtno, ne bo več v stiku z mlajšo populacijo, in če je ne bomo predstavili na pravi način, zanjo tudi ne bo več zanimiva. Ob tem vedenju pa lahko storimo le eno: načrtno jo močneje vključimo v učne programe vzgojno-izobraževalnih zavodov ter pomagamo vzgo- jiteljem in učiteljem, da se je ponovno priučijo in jo brez strahu tudi sami vključujejo v svoje delo z otroki in mladino. Pričujoči prispevek 1 sicer ne more biti didaktič- ni pripomoček za poučevanje ljudske glasbe v šolah in vrtcih, lahko pa predstavi nekaj značilnosti ljudske pesmi in njene pojavnosti v preteklosti, s čimer poda osnovno znanje, iz katerega lahko črpamo (spo)znanja in jih nadgrajujemo z dodatno literaturo in izkušnjami ter jih prenesemo v šolsko okolje. Zato v prvem delu predstavim razliko med ljudsko pesmijo kot gradivom in petjem ljudske pesmi kot procesom, ki to gradivo oživi, v drugem delu pa podam nekaj smernic za pet- je v šolskem okolju ter za povezovanje ljudske pesmi s kontekstom. Prispevek ponuja tudi opis virov zvočnih publikacij in pesmaric, iz katerih je mogoče črpati gra- divo za uporabo. Ljudska pesem in ljudsko petje Ena največjih zmot, ki jih opažam v razumevanju ljudskega petja in ljudske pesmi, je, da se ta dva poj- ma enačita. Ker nam literatura ponuja le gradivo, to- rej ljudske pesmi, smo brez lastne izkušnje ljudskega petja prepuščeni lastni interpretaciji petja pesmi. Zato se mnogo učiteljev loteva poučevanja petja teh pesmi na »klasičen« način oziroma tako, kot bi poučevali ka- terokoli drugo pesemsko gradivo. Pa vendar lahko, če se želimo približati nekaterim preteklim izvajalskim praksam ljudskega petja, to delamo drugače. Zato v na- daljevanju podajam nekaj sicer nekoliko posplošenih in okrnjenih podatkov o ljudskem petju, kot ga poznamo iz preteklih praks, ki jih zbiramo, hranimo, analiziramo in tudi interpretiramo na Glasbenonarodopisnem inšti- tutu in ki jih lahko uporabimo kot osnovno vodilo pri poustvarjanju ljudske pesmi v šoli. 1 Naj na tem mestu opozorim na odlično izdajo revije Glasba v šoli iz leta 2004, letnik IX, št. 2/3, ki je bila v celoti posvečena ljudski glasbi. V tej številki boste našli številne prispevke, s katerimi lahko nadgradite ali osvežite svoje znanje, z notnim gradivom pa lahko pesem ponesete tudi v učno okolje. Ker nam literatura ponuja le gradivo, torej ljudske pesmi, smo brez lastne izkušnje ljudskega petja prepuščeni lastni interpretaciji petja pesmi. STROKA 7 Za večji del petja v skupnosti ali družini je bilo zna- čilno triglasno petje. Če se je pelo v skupnosti, je s pet- jem pesmi navadno začel glasovno vešči pevec, drugi pa so se mu nato pridružili. Na ta način so lahko začenjali peti vsako kitico ali pa samo prvo. Glas, ki je začen- jal petje, se imenuje naprej, kar izhaja iz terminologije ljudskega poimenovanja glasov in kaže tudi na vlogo, ki jo je glas imel v večglasju. Ta glas ima pomembno vlogo, določuje intonacijo, ritem in hitrost pesmi. Ne- malokrat opažamo, da se, če pevec glasu naprej pesmi ne začenja peti dovolj suvereno, tudi drugi pevci v skupnostno petje vključijo plaho, celotna pesem je zato ponavadi zapeta nedoživeto, pogosto pa se podira tudi intonančna stabilnost petja. Pevskemu glasu naprej so se pridružili preostali pevci, običajno še zveneči glas, ki je pel vzporedno terčno linijo nad osnovnim glasom ali sekstno pod osnovnim glasom (poimenovan tudi glas čez), in tisti, ki so peli basovsko linijo. Danes pevci težje občutijo harmonizacijo pesmi, zato se mnogi raje pri- družujejo petju glasu naprej ali čez, posledično je tudi zvočna slika takega petja nekoliko drugačna. Basovski glasovi zvočnost dopolnjujejo z osnovnimi harmonski- mi toni na toniki, subdominanti in dominanti (ter s prehajalnimi in menjalnimi toni med stopnjami). Pri tem so pevci ta glas poimenovali bas ne glede na to, ali so ga pele ženske ali moški. V ljubezenski pesmi Snočkaj so se fantje stepli, ki opisuje smrt v fantovskem pretepu, začenja glas naprej, v prvem taktu pa se mu na zgornji terci pridružita glas čez in spodaj basovski glas, ki se giblje na toniki in dominanti: Slika 1: Snočkaj so se fantje stepli, GNI M 22.999, peli: Kulka in Tilka Vovk, 1959, Breznica, Gorenjska; transkripcija: Zmaga Kumer (Kumer, 1975: 503); notografija in priredba v triglasni zapis: Mojca Kovačič. & & 4 3 4 3 4 2 4 2 4 3 4 3 . j œ r œ Snoč 1. kaj Œ œ œ œ œ . . j œ œ r œ œ so se fan tje œ œ . j œ r œ œ œ œ œ . . j œ œ r œ œ ste pli, pod ze œ œ. j œ r œ . . œ œ j œ œ j œ œ j œ œ le no li pi . œ j œ j œ j œ j œ œ j œ œ j œ œ j œ œ co, ti draj la j œ j œ j œ j œ - - - -- - - -- & & 4 3 4 3 5 j œ œ j œ œ j œ œ j œ œ j œ œ j œ œ li la lom, ti draj la j œ j œ j œ j œ j œ j œ j œ œ j œ œ œ œ . . j œ œ r œ œ li la lom, pod ze j œ j œœ. j œ r œ . . œ œ j œ œ j œ œ j œ œ le no li pi . œ j œ j œ j œ œ œ Œ co. œ Œ - - - - -- - - -- 2. Naj se fantje le stepéjo, sam da mojga zraven ni, tidrajla lilalom ... 3. Komaj dékle to izreče, že na okno potrklá, tidrajla lilalom ... 4. Saj sem ti že doskat rekla, da ne smeš ponoč na vas, tidrajla lilalom ... 5. Prvo ranco obvezuje, fantič pade v nezavest, tidrajla lilalom ... 6. Drugo ranco obvezuje, fantič mrtev obleži, tidrajla lilalom ... STROKA 7 8 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju 8 Ljudsko petje pozna še bolj razvejeno večglasje, kot sta petje na tretko ali četrtko (več o tem glej Šivic, 2017), po vzoru zborovskega štiriglasnega stavka pa so mnogi ljudski pevci prevzeli tudi petje z baritonom (Ši- vic, 2011). V prekmurskem, porabskem, rezijanskem in belokranjskem glasbenem izročilu pa bomo pogosteje zasledili tudi petje v dvoglasju, ki poteka v vzporednih linijah, z delno harmonizacijo melodije ali pa z bordu- nom (Rezija). Pevci nekatere pesmi pojejo v urejenem metrumu (guisto) ali pa v svobodnem metrumu (rubato). Leta 1954 je France Marolt petje rubato poimenoval »zate- zanje« in ga utemeljil z ugodjem pevcev ob kolektiv- nem sozvočju: »zatezanje melodične linije na najbolj zvenečih vokalih ter v kadencah in koncih izpričuje, da gre za ugodje nad sozvočnimi efekti« (Marolt, 1954: 9). Metrumsko se pesmi pogosto spreminjajo, tako da je struktura pesmi v zapisani obliki videti precej kom- pleksna, medtem ko ob petju te spremembe dojemamo dosti bolj naravno. Petje ljudskih pevcev in pevk lahko interpretativno označimo kot statično, saj navadno ni vsebovalo dina- mičnih in agogičnih kontrastov ali fraziranja, kot ga poznamo na primer v zborovskih izvedbah. Različne skupine pevcev so različno pele, dihi ali postanki so se pogosto pojavljali med frazami ali celo sredi besede in so posegali v enovitost besedila ali fraze. Nekatere pesmi so bile zapete celo z daljšimi pavzami, ki so posegle v frazo, kar da posebno zvočno sliko pesmi. 2 Ljudsko petje v šoli Osnovne značilnosti ljudskega petja lahko prenese- mo tudi v šolsko okolje, bodisi v pevski zbor, ure pouka glasbene umetnosti ali druge interesne dejavnosti. Pri tem bi izpostavila, da je poleg gradiva, ki ga izberemo, pomembno tudi, na kakšen način otroci pojejo ljudske pesmi. Pesmi naj se torej v učno okolje ne prenašajo samo kot »material za petje«, temveč naj to petje tudi drugače zazveni. Pri tem lahko učiteljicam in učiteljem podam nekaj predlogov: - petja ljudskih pesmi učimo brez notnega gradiva, vsaj prvo kitico pesmi pa tudi brez pomoči besedil; otroci naj se pesmi naučijo s pripevanjem ali ponavl- janjem; - pri petju ljudskih pesmi ne podajamo intonacije, temveč naj s petjem pesmi začne glasovno bolj vešč otrok (na začetku je to učitelj/ica); tako bo petje v naravnem glasovnem obsegu; pazimo tudi, da je tonski obseg primeren starostni skupini otrok; - preostali pevke in pevci se pridružijo petju glasu naprej spontano, morda na drugem zlogu ali celo kasneje, po prvem verzu; - med petjem ne dirigiramo, ne taktiramo, ne upo- rabljamo nikakršne ritmične ali melodične spre- mljave (razen v primeru, ko se odločimo, da bomo ljudsko pesem na ta način priredili); - otrokom dovolimo lastno interpretacijo pesmi pri rabi pevskih dihov in prilagajanju tempa izvedbe; - enoglasnemu petju dodajamo terčno ali sekst- no dvoglasje, kasneje tudi kompleksnejše oblike dvoglasja in triglasje s sprva enostavnim basovskim glasom na tonskih stopnjah tonike, subdobminante in dominante; kasneje lahko mestoma dodamo tudi prehajalne ali menjalne tone; - ker v zbirkah pesmi ali na posnetkih pogosto zasle- dimo enoglasne zapise, sledimo zakonitostim ljud- skega večglasja in sami priredimo pesem za večglas- no zasedbo; - ljudsko petje lahko uvajamo tudi v običajne ure po- uka glasbe in morda na začetku ali ob koncu ure temu posvetimo nekaj minut; tako se bodo učenci lahko seznanili z večjim korpusom ljudskih pesmi in kasneje to znanje uporabili tudi v vsakdanjem živl- jenju spontanega petja. 2 Primer takšnega petja lahko poslušamo na zgoščenki tria Volk Folk z naslovom U prvega (2011). Dostopna je tudi preko spleta: https://www. youtube.com/watch?v=l-ku5HtM2e4. https://www.youtube.com/watch?v=l-ku5HtM2e4 8 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju 8 Ljudsko petje pozna še bolj razvejeno večglasje, kot sta petje na tretko ali četrtko (več o tem glej Šivic, 2017), po vzoru zborovskega štiriglasnega stavka pa so mnogi ljudski pevci prevzeli tudi petje z baritonom (Ši- vic, 2011). V prekmurskem, porabskem, rezijanskem in belokranjskem glasbenem izročilu pa bomo pogosteje zasledili tudi petje v dvoglasju, ki poteka v vzporednih linijah, z delno harmonizacijo melodije ali pa z bordu- nom (Rezija). Pevci nekatere pesmi pojejo v urejenem metrumu (guisto) ali pa v svobodnem metrumu (rubato). Leta 1954 je France Marolt petje rubato poimenoval »zate- zanje« in ga utemeljil z ugodjem pevcev ob kolektiv- nem sozvočju: »zatezanje melodične linije na najbolj zvenečih vokalih ter v kadencah in koncih izpričuje, da gre za ugodje nad sozvočnimi efekti« (Marolt, 1954: 9). Metrumsko se pesmi pogosto spreminjajo, tako da je struktura pesmi v zapisani obliki videti precej kom- pleksna, medtem ko ob petju te spremembe dojemamo dosti bolj naravno. Petje ljudskih pevcev in pevk lahko interpretativno označimo kot statično, saj navadno ni vsebovalo dina- mičnih in agogičnih kontrastov ali fraziranja, kot ga poznamo na primer v zborovskih izvedbah. Različne skupine pevcev so različno pele, dihi ali postanki so se pogosto pojavljali med frazami ali celo sredi besede in so posegali v enovitost besedila ali fraze. Nekatere pesmi so bile zapete celo z daljšimi pavzami, ki so posegle v frazo, kar da posebno zvočno sliko pesmi. 2 Ljudsko petje v šoli Osnovne značilnosti ljudskega petja lahko prenese- mo tudi v šolsko okolje, bodisi v pevski zbor, ure pouka glasbene umetnosti ali druge interesne dejavnosti. Pri tem bi izpostavila, da je poleg gradiva, ki ga izberemo, pomembno tudi, na kakšen način otroci pojejo ljudske pesmi. Pesmi naj se torej v učno okolje ne prenašajo samo kot »material za petje«, temveč naj to petje tudi drugače zazveni. Pri tem lahko učiteljicam in učiteljem podam nekaj predlogov: - petja ljudskih pesmi učimo brez notnega gradiva, vsaj prvo kitico pesmi pa tudi brez pomoči besedil; otroci naj se pesmi naučijo s pripevanjem ali ponavl- janjem; - pri petju ljudskih pesmi ne podajamo intonacije, temveč naj s petjem pesmi začne glasovno bolj vešč otrok (na začetku je to učitelj/ica); tako bo petje v naravnem glasovnem obsegu; pazimo tudi, da je tonski obseg primeren starostni skupini otrok; - preostali pevke in pevci se pridružijo petju glasu naprej spontano, morda na drugem zlogu ali celo kasneje, po prvem verzu; - med petjem ne dirigiramo, ne taktiramo, ne upo- rabljamo nikakršne ritmične ali melodične spre- mljave (razen v primeru, ko se odločimo, da bomo ljudsko pesem na ta način priredili); - otrokom dovolimo lastno interpretacijo pesmi pri rabi pevskih dihov in prilagajanju tempa izvedbe; - enoglasnemu petju dodajamo terčno ali sekst- no dvoglasje, kasneje tudi kompleksnejše oblike dvoglasja in triglasje s sprva enostavnim basovskim glasom na tonskih stopnjah tonike, subdobminante in dominante; kasneje lahko mestoma dodamo tudi prehajalne ali menjalne tone; - ker v zbirkah pesmi ali na posnetkih pogosto zasle- dimo enoglasne zapise, sledimo zakonitostim ljud- skega večglasja in sami priredimo pesem za večglas- no zasedbo; - ljudsko petje lahko uvajamo tudi v običajne ure po- uka glasbe in morda na začetku ali ob koncu ure temu posvetimo nekaj minut; tako se bodo učenci lahko seznanili z večjim korpusom ljudskih pesmi in kasneje to znanje uporabili tudi v vsakdanjem živl- jenju spontanega petja. 2 Primer takšnega petja lahko poslušamo na zgoščenki tria Volk Folk z naslovom U prvega (2011). Dostopna je tudi preko spleta: https://www. youtube.com/watch?v=l-ku5HtM2e4. https://www.youtube.com/watch?v=l-ku5HtM2e4 STROKA 9 9 Ljudska pesem v kontekstu Če otrokom predstavimo tudi kontekst ljudskih pesmi, jim približamo pomen in vlogo pesmi v vsakdanjem in prazničnem življenju ljudi. Pesmi, ki so se navadno pele v okviru življenjskega kroga, so na pri- mer: uspavanke, otroške zbadljivke, izštevanke, pesmi, ki so se pele ob odhodu fantov k vojakom, ali pesmi, ki so bile del ženitovanjskih šeg ali so spremljale šege ob smrti. Šege, ki so del letnega kroga, se pogosto vežejo na točno določene koledarske dni in nekatere še živijo 3 Ker je izpisana samo prva kitica melodije, je treba naslednje zlogovno prilagajati melodiji, kar lahko zaradi odsotnosti zvočnega primera storimo poljubno. v lokalnem ali turističnem kontekstu. Sem spadajo tudi mnogi obredni obhodi ali koledovanja, ki jih spremlja- ta inštrumentalna glasba (na primer pri pustovanju) ali ljudska pesem, ki se imenuje kolednica. Skupina koled- nikov je na predvečer prazničnega dne (danes najpogos- teje na predvečer praznika Svetih treh kraljev) hodila od hiše do hiše z namenom blagoslova hiše in pridelkov, voščila in prejema daru. Kolednice imajo posebno obli- kovno zgradbo, njeno vlogo pa prepoznamo v besedilu. Spodnja pesem je primer jurjevske kolednice, ki je bila zapisana v Češnjicah pri Cerkljah ob Krki leta 1962: Slika 2: Dober večer vam bog dej, GNI M 25.132, 1962, Češnjice pri Cerkljah ob Krki, Dolenjska; transkripcija: Zmaga Kumer (Kumer, 1995: 175). 3 2. Mi smo štirje fántiči, svetga Jurja hlapeci, mi smo prišli še enkrat svetga Jurja oznanvat. 3. Kolk jih blo je lansko let, k‘so slišal svetga Jurja pet, zdaj pa že počivajo in milost božjo vživajo. 4. Če nam boste kaj darval, z radovoljnim srcem dal, vam povrne lub svet Jur, zdaj pa na naši zadni ur. 5. Zdaj pa lepa lahka noč, vsaka noč ma svojo moč, z nami rajža Sveti duh, pri vas ostane večni Buh. & & # # 4 3 4 3 j œ j œ Do ber Œ œ œ œ œ œ œ j œ œ j œ œ ve čer vam Bog j œ j œ œ j œ j œ œ œ ‰j œ j œ j œ daj, o če tu ’n œ ŒŒ œ œ œ œ œ œ j œ œ j œ œ ma ter naj po j œ j œ œ j œ j œ -- - -- -- & & # # 4 2 4 2 4 3 4 3 4  j œ j œ prej, do ber  Œ œ œ œ œ J œ œ J œ œ ve čer vam Bog œ œ j œ j œ J œ œ J œ œ J œ œ j œ œ daj, o če tu ’n j œ j œ j œ j œ œ œ œ œ J œ œ J œ œ ma ter naj po œ œ j œ j œ   prej.  -- -- --- STROKA 9 10 & # 4 3 œ œ œ I zi œ œ œ  œ do r ov  œ œ œ œ či ce œ œ œ  œ pa se l,  œ œ œ œ le po œ œ œ  œ žv i žg a l,  œ - -- ---- & # 7 œ œ œ le po œ œ œ  Œ pe l.  Œ œ œ œ T in g el ti n g œ œ œ j œ j œ j œ j œ œ ti n g el li n g el lom, J œ J œ J œ J œ œ œ œ œ ti n g el ti ng œ œ œ -- - - -- & # 12 j œ j œ j œ j œ œ ti n g el li n g el lom, J œ J œ J œ J œ œ œ œ œ ti n g el ti ng œ œ œ j œ j œ j œ j œ œ ti n g el li n g el lom, J œ J œ J œ J œ œ œ œ œ ti n g el ti ng œ œ œ  Œ tom.  Œ -- -- -- -- Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju Če je v zgornjem primeru že iz vsebinske podobe (ozi- roma besedila) jasno, da gre za koledniško pesem in je tudi njena vloga spremljanje koledniškega obreda, pa se pogosto zgodi, da neka pesem zaradi okrnjenosti besedila izgubi svoj prvotni pomen ali namen. Kot primer nava- jam zelo poznano pesem Izidor ovčice pase, ki danes velja za otroško ljudsko pesem, mnogi pa poznajo le njeno prvo kitico. Pesem se je ohranila v številnih različicah (v knjigi Slovenske ljudske pesmi 2 jih je zapisanih 58), v os- novi pa se nanaša na legendarno izročilo o dveh svetnikih istega imena – na Izidorja, kmeta in zavetnika Madrida iz 12. stoletja, ter na Izidorja – vojščaka, čigar relikvije so v 12. stoletju prenesli v Benetke. Domneva se, da naj bi pesem v različicah pri nas peli vse od 17. stoletja naprej (Kumer in drugi, 1971: 498). Spodnji primer prikazuje pesem o Izidorju, ki je bila zapisana leta 1909 v Metliki: Slika 3: Izidor ovčice pasel, vir: Kumer, Z. idr. (1970). Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. 2. Ko ovčice je napasel, stopil je v vojaški stan. Tingel, ting, tingel lingel lom ... Pri umeščanju pesmi v kontekst vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi si lahko pomagamo s tiska- nim in zvočnim gradivom, ki je že objavljeno in dostop- no v knjigarnah ali knjižnicah. Tako lahko o osnovnih značilnostih ljudske pesmi in petja veliko preberemo v teoretičnem uvodu k obširni zbirki pesmi v knjigi Pesem slovenske dežele (1975), ki jo je uredila Zmaga Kumer, izbrane zvočne primere iz te knjige pa lahko slišimo tudi na istoimenski zgoščenki (2009). Podrobneje o zgodo- vinskih, oblikovnih in vsebinskih značilnostih pesmi lahko preberemo v prav tako njeni knjigi Slovenska ljud- ska pesem (2002). Eno si zapojmo (1995) in Še eno si za- pojmo (1999) sta zbirki pesmi, v katerih so izpisane tudi večglasne pevske linije. V zbirkah so pesmi razporejene 3. Pri cesarju zvesto služil celih triintrideset let. Tingel, ting, tingel lingel lom ... vsebinsko, nekatere pa vsebujejo tudi krajše razlage zgo- dovinskega ozadja pesmi ali šege in obreda, ob katerem se je pesem pela. T udi znanstvenokritične izdaje ljudskih pripovednih pesmi (Slovenske ljudske pesmi I–V) so lahko dragocen vir za poustvarjanje ali spoznavanje konteksta ljudske pesmi, ob knjigah pa so izšle tudi zgoščenke z zvočnimi primeri nekaterih pesmi. Zbirke, v katerih so pesmi objavljene po vsebinskih parametrih, so še: zbirke mrliških pesmi Ena urca bo príšla: mrliške pesmi na Slo- venskem (2003), zbirke koledniških pesmi Mi smo príšli nócoj k vam: slovenske koledniške pesmi (1995), zbirke svatbenih pesmi Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem (2001) ali zbirke vojaških pesmi Oj, ta vojaški boben: slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju 10 10 & # 4 3 œ œ œ I zi œ œ œ  œ do r ov  œ œ œ œ či ce œ œ œ  œ pa se l,  œ œ œ œ le po œ œ œ  œ žv i žg a l,  œ - -- ---- & # 7 œ œ œ le po œ œ œ  Œ pe l.  Œ œ œ œ T in g el ti n g œ œ œ j œ j œ j œ j œ œ ti n g el li n g el lom, J œ J œ J œ J œ œ œ œ œ ti n g el ti ng œ œ œ -- - - -- & # 12 j œ j œ j œ j œ œ ti n g el li n g el lom, J œ J œ J œ J œ œ œ œ œ ti n g el ti ng œ œ œ j œ j œ j œ j œ œ ti n g el li n g el lom, J œ J œ J œ J œ œ œ œ œ ti n g el ti ng œ œ œ  Œ tom.  Œ -- -- -- -- Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju Če je v zgornjem primeru že iz vsebinske podobe (ozi- roma besedila) jasno, da gre za koledniško pesem in je tudi njena vloga spremljanje koledniškega obreda, pa se pogosto zgodi, da neka pesem zaradi okrnjenosti besedila izgubi svoj prvotni pomen ali namen. Kot primer nava- jam zelo poznano pesem Izidor ovčice pase, ki danes velja za otroško ljudsko pesem, mnogi pa poznajo le njeno prvo kitico. Pesem se je ohranila v številnih različicah (v knjigi Slovenske ljudske pesmi 2 jih je zapisanih 58), v os- novi pa se nanaša na legendarno izročilo o dveh svetnikih istega imena – na Izidorja, kmeta in zavetnika Madrida iz 12. stoletja, ter na Izidorja – vojščaka, čigar relikvije so v 12. stoletju prenesli v Benetke. Domneva se, da naj bi pesem v različicah pri nas peli vse od 17. stoletja naprej (Kumer in drugi, 1971: 498). Spodnji primer prikazuje pesem o Izidorju, ki je bila zapisana leta 1909 v Metliki: Slika 3: Izidor ovčice pasel, vir: Kumer, Z. idr. (1970). Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. 2. Ko ovčice je napasel, stopil je v vojaški stan. Tingel, ting, tingel lingel lom ... Pri umeščanju pesmi v kontekst vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi si lahko pomagamo s tiska- nim in zvočnim gradivom, ki je že objavljeno in dostop- no v knjigarnah ali knjižnicah. Tako lahko o osnovnih značilnostih ljudske pesmi in petja veliko preberemo v teoretičnem uvodu k obširni zbirki pesmi v knjigi Pesem slovenske dežele (1975), ki jo je uredila Zmaga Kumer, izbrane zvočne primere iz te knjige pa lahko slišimo tudi na istoimenski zgoščenki (2009). Podrobneje o zgodo- vinskih, oblikovnih in vsebinskih značilnostih pesmi lahko preberemo v prav tako njeni knjigi Slovenska ljud- ska pesem (2002). Eno si zapojmo (1995) in Še eno si za- pojmo (1999) sta zbirki pesmi, v katerih so izpisane tudi večglasne pevske linije. V zbirkah so pesmi razporejene 3. Pri cesarju zvesto služil celih triintrideset let. Tingel, ting, tingel lingel lom ... vsebinsko, nekatere pa vsebujejo tudi krajše razlage zgo- dovinskega ozadja pesmi ali šege in obreda, ob katerem se je pesem pela. T udi znanstvenokritične izdaje ljudskih pripovednih pesmi (Slovenske ljudske pesmi I–V) so lahko dragocen vir za poustvarjanje ali spoznavanje konteksta ljudske pesmi, ob knjigah pa so izšle tudi zgoščenke z zvočnimi primeri nekaterih pesmi. Zbirke, v katerih so pesmi objavljene po vsebinskih parametrih, so še: zbirke mrliških pesmi Ena urca bo príšla: mrliške pesmi na Slo- venskem (2003), zbirke koledniških pesmi Mi smo príšli nócoj k vam: slovenske koledniške pesmi (1995), zbirke svatbenih pesmi Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem (2001) ali zbirke vojaških pesmi Oj, ta vojaški boben: slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju 10 STROKA 11 (1995). Slednjo pa lahko vsebinsko dopolnimo s knjigo »Fantje se zbirajo ...« – Vojna in vojaki v slovenski ljud- ski pesmi (2013) ter s poslušanjem zvočnih primerov in branjem spremne besede k zgoščenki Regiment po cesti gre (2007). Zelo uporabna je tudi knjiga S pesmijo v prazni- ke, v kateri avtorici podajata opis praznikov in šeg skozi koledarsko leto, pesmi, ki se lahko ob tem pojejo z ot- roki, in nekaj didaktičnih predlogov, ki z ustvarjalnostjo popestrijo spoznavanje posameznega praznika ali šege (2012). O tretki, kot jo pojejo v Halozah, lahko beremo v knjigi Haloško petje na tretko (2017) ter poslušamo zvo- čne primere na istoimenski zgoščenki (2017). Zapise, ki so jih raziskovalci delali na podlagi zvoč- nega posnetka (transkripcije), so z notnimi izdajami za širšo javnost (pesmaricami) pogosto prilagajali, tudi po- enostavljali, zato je lahko zvočni zapis pesmi pomembno dopolnilo k učenju pesmi ali pevskih načinov. V zadn- jih desetletjih je izšlo kar nekaj zgoščenk s terenskimi posnetki, ki z zvokom in spremno besedo predstavljajo glasbo različnih lokalnih okolij ali pokrajin. Naj našte- jem nekatere izmed njih: Bog daj dobro leto – Ljudska pe- semska dediščina Adlešičev (2011), Slovenske ljudske plesne viže – Prekmurje in Porabje (2011), Spejvaj nama, Kati- ca – Ljudske pesmi Prekmurja (2010), Pjevaj mi, pjevaj, sokole – Uskoška pesemska dediščina Bele krajine (2010), Bela krajina in Kostel – Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe (2008), Hodili so jih poslušat – Pesemsko izročilo kamniškega območja (2017) ali Koroška – Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe (1999). Dopolnimo jih lahko z zvo- čnimi posnetki sodobnih poustvarjalcev ljudske glasbe, ki sicer ostajajo zvesti mnogim značilnostim ljudske glas- be preteklih glasbenih praks, vendar jo preoblikujejo tudi po lastnih ali bolj sodobnih estetskih kriterijih. Najraz- ličnejše zasedbe preporodne glasbe, kot so Katice, Ljoba Jenče, Volk Folk, Tolovaj Mataj, Kurja koža in drugi, se predstavljajo samostojno ali na treh zgoščenkah, ki jih je izdalo kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slove- nija: Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I (1999), So- dobna ljudska glasba na Slovenskem II (2002) in Sodobna ljudska glasba na Slovenskem III (2016). Nenazadnje pa lahko kot dodatno učno spodbudo uporabimo posnetke popularnih glasbenih izvajalcev, ki svojo ustvarjalnost združujejo z ljudsko glasbo ali ljudskimi glasbili, kot na primer Vlado Kreslin in Beltinška banda, Magnifico, Ka- talena in drugi. Prav gotovo bo doživljanje ljudske pesmi in njene umeščenosti v kontekst učencem in učenkam bližje, če bodo pesmi lahko povezali z okoljem, v katerem živijo. Tako lahko spodbujamo otroke, da o šegah, glasbi in petju povprašajo svoje starše, stare starše in druge so- rodnike ali domačine ter predstavijo pretekle glasbene prakse v šolskem okolju. Spodbudno bo, če kakšno šego v povezavi z glasbo v šolskem ali lokalnem okolju tudi obudijo in si pri tem pomagajo z ustnimi in pisnimi viri, ki predstavljajo šego v preteklosti (na primer jurjevanje, petje svatbenih pesmi in podobno). Sklep Naj na koncu opozorim še na nekatere paradigme o ljudski pesmi, ki so bile močno usidrane v izobraževalni sistem in so še danes velikokrat del našega nekritične- ga razmišljanja o področju ljudskega. Ena izmed njih je enačenje določene pesmi s pokrajinskim izvorom, torej da pesem označujemo kot na primer koroško, belokranj- sko, gorenjsko ... Ob tem se pozablja na glavno značil- nost, ki ljudsko pesem umešča na področje ljudskega izročila, in sicer variantnost. Pesmi so se navadno preko ustnega ali pisnega prenosa širile med ljudmi različnih krajev in pokrajin tako znotraj kot zunaj naših meja. Zato za mnoge pesmi poznamo števil- ne različice, ki so se zapisale ali posnele v različnih krajih in pokrajinah. Tako moramo pri tem, ko prevzemamo pesem iz pesmaric ali z zvočnih pos- netkov, upoštevati, da je bila pesem v nekem kraju le zapisa- na ali posneta, možno pa je, da je ista pesem ali njena različica razširjena tudi v drugih sloven- skih krajih in pokrajinah. Ob tem pa še vedno obstaja mnogo pesmi, ki so se pele samo v določenem lokalnem ali regionalnem okolju. Druga zmota je, da otroke velikokrat poenostavljeno učijo, da ljudska pesem nima avtorja, kar izhaja iz pogos- te razmejitve pesemskega gradiva na ljudsko in avtorsko gradivo. Trditev seveda ne drži, avtorstvo je pogosto po- Prav gotovo bo doživljanje ljudske pesmi in njene umeščenosti v kontekst učencem in učenkam bližje, če bodo pesmi lahko povezali z okoljem, v katerem živijo. 12 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju zabljeno zaradi načina prenosa pesemskega izročila, takš- no »zakrivanje« ljudske ustvarjalnosti in individualnosti pa izvira tudi iz romantičnih narodnoidentitetnih teženj enačenja ljudskega z »narodom«, ki so že več kot stoletje navzoče v družbi ali politiki. T retja pa je predstava o ljudskem pesemskem izročilu kot o zamrznjeni in nedotakljivi ostalini daljne preteklos- ti. Če razumemo ljudsko pesem kot del človeške sponta- nosti, improvizacije in ustvarjalnosti, ki je s sprejetjem (oziroma petjem) zaživel v pevskem repertoarju lokalne ali širše skupnosti in postal sestavni del njenega pevskega, družbenega ali kulturnega izraza, potem lahko tudi neka- tere nedavne in sodobne glasbene izraze štejemo v njen konceptualni prostor. Spremembe (v melodiji, besedilu ali družbeni vlogi) so ljudsko glasbo vseskozi osmišlja- le ter ohranjale njeno živost in jih lahko razumemo kot »način njenega obstoja in sredstvo njenega učinkovanja« (Muršič, 2000: 138). Zaradi razumevanja krhkosti meja med umetno, množično, popularno in ljudsko kulturo znanost in stroka danes ponovno kritično vrednotita pre- tekle poglede in interpretacije ljudskega ter vključujeta sodobne in aktualne glasbene pojave v svoje področje raziskovanja. Viri in literatura Golež Kaučič, M., Klobčar, M., Kunej, D., Pisk, M., Ramovš, M. in Šivic, U. (2007). Regiment po cesti gre. Ljubljana: Založba ZRC. Golež Kaučič, M. (2013). Fantje se zbirajo: Vojna in vojaki v slovenski ljudski pesmi (Zbirka Folkloristični zvezki; 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Klobčar, M., Vrčon, R., Šivic, U. in Vendramin, P . (2017). Hodili so jih poslušat. Pesemsko izročilo kamniškega ob- močja. Ljubljana: Založba ZRC. Klobčar, M., Šivic, U. in Vendramin, P . (2010). Spejvaj nama Katica. Ljudska pesem Prekmurja. Ljubljana: Založba ZRC. Kumer, Z. (1975). Pesem slovenske dežele. Maribor: Obzorja. Kumer, Z. (1992). Oj, ta vojaški boben: slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju. Celovec: Drava. Kumer, Z. (1995). Eno si zapojmo, Pesmarica ljudskih pesmi. Celje: Mohorjeva družba. Kumer, Z. (1995). Mi smo príšli nócoj k vam: slovenske koledniške pesmi. Ljubljana: Kres. Kumer, Z. (1999). Še eno si zapojmo. Celje: Mohorjeva družba. Kumer, Z. (2001). Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Kres. Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica. Kumer, Z. (2003). Ena urca bo prišla: mrliške pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Družina. Kumer, Z. idr. (1970). Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. Kunej, D. in T erseglav. M. (2011). Bog daj dobro leto. Ljudska pesemska dediščina Adlešičev. Ljubljana: Založba ZRC. Marolt, F . (1954). Gibno-zvočni obraz Slovencev. Ljubljana: Glasbenonarodopisni inštitut. Muršič, R. (2000). T rate naše in vaše mladosti: zgodba o mladinskem in rock klubu, 1. knjiga. Ceršak: Subkulturni azil. Strajnar, J., Kumer. Z., Kunej. D. in Cvetko, I. (1999). Koroška. Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. Ljubljana: ZRC SAZU, Helidon. Šivic, U. (2011). Bariton v ljudskem petju na Slovenskem. Folklornik 7, str. 12–14. Dostopno na: https://www.jskd.si/ folklorna-dejavnost/zaloznistvo/folklornik/revija_folklornik/folklornik/2011/02_sivic.pdf (17. 2. 2020). Šivic, U. (2017). Glasbenoteoretske možnosti petja na tretko. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 57, števil- ka 3–4, str. 43–54. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC1VVJLW (17. 2. 2020). Šivic, U. in Kovačič, A. (2012). S pesmijo v praznike. Ljubljana: Mladinska knjiga. Šivic, U. in Vendramin, P . (2017). Haloško petje na tretko. Ljubljana: Založba ZRC SAZU in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Šivic, U., Terseglav, M. in Vrčon, R. (2008). Bela krajina in Kostel. Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. Ljubljana, Založba ZRC. Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I. Ljubljana: Kulturno društvo Folk Slovenija, 1999.