STAJERSKIGOSPODAR Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise« In der Ostmark, vierteljfihr.RM 1.20 einschl.9 Rpf Postgebühr; Im Altreicht RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr.55030 Nr. 18 - III. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 1. Mai 1943 Einzelpreis 10 Rpl Sijajna nemško-Malijansita obramba ^ H Izjalovil se ¡e tudi drugi anglo-amerišlcl vele na pa d na postojanke JI osi - V enem tednu uničenih blizu 200 sovražnih tankov - Ameriški nosilec letal „Ranger potopljen ~ Zmagoviti uspehi sil osi na vseh morjih ' Največji dogodek v minulem tednu Je bilo nadaljevanje anglo-ameriške ofenzive proti nemško-halijanskim postojankam v Tunezlji. Bitka se Je nadaljevala preko velikonočnih praznikov i malenkostnimi presledki in z nezmanjšano srditostjo. 27. aprila je Javilo nemško vrhovno poveljstvo, da se Je izjalovil tudi drugi del anglo-ameriškega velenapada na tuneški fronti ob odločni in sijajni obrambi nemško-ltalijanskih čet Ponedeljek Je Izvajal očividno izmučen sovražnik samo ie posamezne srdite sunke in napade. Tudi te napad« io odbile nemško-ltalljanske čete deloma v uspešnih protisunkih. V času od 20. do 20. aprila se suhozemne sile osi s pomočjo letalstva uničil« 193 lovražnih tankov. Pri uničenja sovražnih tankov se je sijajno izkazal nemški oklopnik »Tiger«, ki je postal strah in trepet angleških ln ameriških tankovskih odredov. Potek operacij proti Angležem ln Amerikan-cem v Tuneziji, nad Anglijo in na morjih se Je v preteklem tednu odvijal kakor sledi: 2« na velikonočni četrtek Je nemška artilerija na za-padnem odseka tuneške fronte dosegla zelo dobre uspehe. Vsled artilerijskega ognja Je zadobil sovražnik težke Izgube. Pri napadu, ki Je nato sledil, so sile osi zajele znatno število ujetnikov ter za- plenile večje količin« orožja in vojnega materi-Jala. Na tuneški Južni fronti Je sovražnik otvoril svoje napade z najmočnejšim artilerijskim ognjem, kljub temu pa so se razbili ob neomajnem odporu nemških in italijanskih čet, ki so napravile na več mestih uspešne protinapade. — Nemško letalstvo Je medtem uspešno napadalo ladijska sidrišča v alžirskih lukah. — Ob Kanalski obali so nemški lovci na velikonočni četrtek zbili brez lastnih izgub osem angleškh letal, med njimi šest bombnikov. — Odred težkih nemških bojnih letal Je bombardiral v noči na velikonočni četrtek lz nizke višine luko ln nato mesto Aberdeen. Povzročil Je veliko škodo in razdejanja v vojaških napravah ter v važni oskrbovalni lukl. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. — Kakor se Je naknadno ugotovilo, je Izgubil sovražnik pri svojih bombnih napadih na Rostock in Stettin v noči na 21. april skupno 39 bombnikov. V poročilu, ki Je bilo Izdano na velikonočni petek, Je bilo zabeleženo, da so se na južnem odseku tuneške fronte tudi v petek izjalovili s številčno nadrejenimi silami izvedeni sovražni napadi. Sovražnik je Imel zelo težke in krvave izgube. — Istega dne je nemško vrhovno poveljstvo sporočilo, da Je doživela sovražna plovba v Sre- Aufnahme: OT.-KriegsbeTichter Maier-Atl. (Wb.) Atlantlkwall, ein Gürtel aus Stahl und Beton Von der OT. gebaut« Fernkampfbatterie am Atlantikwall dozemskem morju ter v Atlantiku nove ln težk« izgub«. V boju z dobro zavarovanimi spremljavami so naše podmornice potopile zopet 16 trgovskih ladij s skupno 121.500 brt., med njimi več popolnoma zasedenih prevoznikov za čete ter dva ru-šilca ln še neko podmornico. Dve nadaljni ladji sta zadobill poškodbe s torpedi. Na velikonočno soboto, dne 24. aprila, so prešle anglo-ameriške čete na zapadnem odseku tuneške fronte k pričakovanemu velenapadu. V srditih bojih so nemško-italijanske čete še istega dne uničile 48 sovražnih tankov. Nemška in italijanska bojna letala so brez prestanka posegala v težke boje na zemlji ter tako pomagala pri obrambi. Na tuneški južni fronti pa sovražnik ni nadaljeval svojih napadov, ker so ga preveč izmučili napadi prejšnjih dni — Nemška bojna letala so v noči na 24. april bombardirala z bombami težkega kalibra vojaško važne cilje v zapadni in srednil Angliji. Iz nedeljskega poročila je bilo razvidno, da J« skušal sovražnik po neuspehu svojih prodornih poskusov na južnem odseku tuneške fronte svojo vojno srečo na zapadnem odseku, kjer Je hotel izsiliti odločitev. V menjajočih se bojih, v katerih sta beležili izgube obe strani. Je pehota sil osi skupno s tanki srdito branila svoje postojanke. V tem bojnem prostoru Je izgubil sovražnik 22. aprila nič manj kot 81 tankov. Na velikonočni ponedeljek Je bilo sporočeno, da se razvija obrambna bitka na tuneški zapadni /fronti z nezmanjšano silovitostjo. Čeprav je sovražnik napadal s številčno nadrejenimi silami, mu nI uspelo nikjer prodreti nemško-ltalijanskih postojank. Kjer so pa posamezni sovražni tanki vdrlt, se Jih Je zaustavilo ln ob težkih izgubah vrglo zopet nazaj. Letalstvo je po dnevu in po noči napadalo sovražne tanke, baterije in kolone z bombami in strelnim orožjem. V bojih Je bilo zbitih 12 sovražnih letal. V žarišču bojev so se odlikovale zlasti 10. tankovska divizija, divizija »Hermann GOring« in grenadirskl polk št. 754. S svojo hrabrostjo In vzglednim junaškim duhom so preprečile sovražne poskuse prodora. — Velik dogodek velikonočnega ponedeljka Je bila posebna vest, da Je neka nemška podmornica, ki Ji poveljuje KapitSnleutnant v. Billow, potopila v sredini Severnega Atlantika ameriškega nosilca letal »Ranger«. Omenjeni nosilec letal je imel nalogo nadziranja anglo-ameriških spremljav. Izpodrival Je pri dolžini 222 metrov 14.500 ton. Zgrajen leta 1933, Je »Ranger« vozil s hitrostjo 30 milj na uro. Bil Je posebno dobro oborožen s protiletalskimi topovi težkega kalibra. V miru Je nosil 50 letal. Njegova posadka Je štela 1016 mož. V noči na 27. april so napadli angleški bombniki nekatera mesta v Zapadni Nemčiji, med drugim tudi mesta Duisburg, Oberhausen In Miihl-heim. Bombe so zadele stanovanjske hiše, bolnišnice in druga Javna poslopja. Prebivalstvo Je beležilo Izgube. Zbitih Je bilo najmanj 16 napadalcev. Po poročilu z dne 28. aprila Je sovražnik izvedel na nekaterih odsekih zapadne tuneške fronte lokalne napade, ki so bili odbiti v trdih bojih. Nemško letalstvo Je medtem ponovno bombardiralo pristanišči Bone In Phllippevllle. love sovjetske izgube na Kubanskem FJa vzhodni Ironti se v ostalem niso vršile bistveno važne operacije ** Velike letalske izgube sovfetov mostišču Pretekli četrtek le potekel dan na vzhodni fronti ob lokalnih praskah v splošnem mirno. V sredo so Izgubili sovjetl 77 letal. Od teh so Jih Finci sami zbili 20. Dvoje nemških lovcev se ni vrnilo — tahke nemške pomorske sile so napadle sovjetski dovoz ob kavkaški obali ter so pri tej priliki potopile tri sovražne oskrbovalne ladje. Po petkovem poročilu se na vzhodni fronti nI dogodilo nič važnega. Nemško letalstvo je v noči na 2d. april bombardiralo z bombami težkega kalibra boljševiško pomorsko oporišče Poti ob črnomorski obali. — V noči na 23. aprii so metala sovjetska letala brez naista eksplozivne bombe na vzhodno-prusko ozemlje. Dvoje napadalcev je bilo zbitih na tla. 24. aprila niso javili z vzhodne fronte nika-k bodo skupno z boljševiki zsne^' vojno bakljo na Švedsko. Zapomniti pa si marajo predvsem, da je nemška oborožena sila d nes prav tako budna, kakor je bila pred štirimi leti. PISARNA BUNDFSFUHRER-ja POROČA: Poziva se svojce spodnještajerskih, v Reichsarbeitsdienst-u in pri vojakih se na-hajajočih spodnještajerskih mož, da predložijo naslove o Istih na urad Bundesfiih-rung des Steirischen Heimatbundes, Marburg (Drau), Tauriskerstrafie 12, z oznako »Trup-penbetreuung«. Tozadevna poročila naj vsebujejo naslove na bojiščih in kraje iz-vežbanja, kakor tudi prejšnje naslove v domovini. Podatki so potrebni v svrho ide-elne In materijelne fcrige za naše ljudi. ■ Sovjetske čete v Gibraltarju? »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz španskega mesta La Linea sledeče: V trdnjavo Gibraltar je prispel 24. aprila kontingent boljševiških čet. Nad taboriščem boljševikov se vije rdeča zastava s srpom in kladivom. Med prebivalci španskega obmejnega ozemlja ter med Angleži v Gibraltarju je vzbudila prisotnost boljševiških čet veliko senzacijo. zverlnstvom. Angleško-boljševlška zarota Je bila torej že v poletju 1940 v polnem teku. Naravnost otročji pa Je bil angleški Izgovor, da Je Anglija »šele Junija 1941 nesebično prihitela Moskvi na pomoč«. Par tednov po dogodku, ki ga Je zabeležil pomočnik političnega direktorja v Parizu, ]e dokazal Churchill s svojim sklepom, nadaljevati vojno tudi po zlomu Francije, da Je bil vstop Sovjetske Unije v vojno samo še vprašanje časa In roka. Anglija Je ie takrat prepustila boljševikom Evropo, toda nemška vojska Je činltelj, ki bo končno razbila vse zasnove plutokratov in boljševikov. Poglavje o Izdajstvu pa ie menda ni končano, ker Je upati, da se bodo ie našli novi dokumenti za krivdo Anglije in njenih pokvarjenih državnikov. 12 miliionov bd potoplienifo v enem samem letal Tumanov odbor je v Zedinjenib država!« priznal, da so nemš!(e številke glede potopitve anglo-ameriške plovb« točne - Siesuške podmornice so največja skrb ameriškega mornariškega ministra Anglija in Amerika v istem času zgraditi. »Times« je nadalje — čeprav težkega srca — priznala, da sta Anglija in Amerika v dosedanjem poteku vojne izgubili 30 milijonov brt. svoje trgovske plovbe Iz vsega tega je razvidno, da naši sovražniki — akoravno po ovinkih — že priznavajo točnost nemških podatkov o potopljeni tonažL Ameriško zaskrbljenost glede nemškega pod-morniškega vojskovanja se zrcali tudi iz izjave, ki jo je dal ameriški mornariški minister Knox v teku prejšnjega tedna. Pred Veliko nočjo ie namreč izjavil, da bi utegnili zmagati zavezniki samo v tem slučaju, ako bi jim uspela odstranitev ppdmorniške nevarnosti. Tudi angleški narodni poslanec Outhby se je v neki svoji izjavi dotaknil kočljivega podmor-niškega vprašanja. Dejal je sledeče: »Od izida bitke na Atlantiku zavisi ne samo izid te vojne, temveč sploh usoda sveta.« Glede podmorniške nevarnosti je dejal, da je že tako velika, *da je angleško brodovje ne more več zajeziti. Po dosedanjih izkušnjah bodo morali zavezniki — tako je rezoniral Outhby — sodelovati še tesneje, ako bodo sploh hoteli zmagati v tej bitki. Londonski »S t a r« je napisal o podmorniškem vojskovanju sledeče: »Nemška ofenziva podmornic je od dne do dne vedno bolj zmagovita. Ta ofenziva more prinesti Nemcem — ne oziraje se na dogodke na kopnem — zmago. Nevarnost podmorniškega vojskovanja so slikali angleški ministri že v tolikih neštetih govorih, da j« bojazen pred njo prešla že Angležem v kri in meso. Sedaj ni treba niti več kakih posameznosti, ker Angleži itak verujejo v nevarnost, ki Jim preti na vseh koncih in krajih.« Kakor je poročala te dni severoameriška agencija United Press, je takozvani Tumanov odbor v Zedinjenih državah priznal v nekem svojem poročilu, da znašajo izgube ladij zaveznikov v letu 1942. nič manj kot 12 milijonov brt. Odbor je obenem priznal, da so bile izgube v omenjenem letu večje kot pa število in tonaža na novo zgrajenih angleških in ameriških ladij skupaj. To trditev je objavila United Press kljub zagotovilu ameriškega mornariškega ministra Knox-a, »da navedene številke niso povsem točne«. Ameriški senator James Mead je k temu izjavil, »da so številke poročila, ki ga je izdal Tumanov odbor, najpopolnejše, kar se je o tem doslej sploh pisalo.« Mead in senator Ralph Brewster podtikata odgovornost za točnost številk poročila Tumanovega odbora mornariškemu firadu ter ugotavljata, da je bilo to poročilo par dni pred obelodanitvijo predloženo mornariškemu uradu, ki niti najmanj ni protestiral proti iznešenim številkam. Mornaniški urad s svoje strani tudi niti najmanj ni poskušal »izboljšati« tega poročila. Končno je ugotovil senator Mead, da je bilo poročilo sestavljeno potem, ko so se duhovni očetje poročila posvetovali z vsemi, v poštev prihajajočimi činitelji. Med inozemskimi glasovi je zanimiv komentar, ki ga je o tem napisal turški list »T a s v i r i Efkiar«. Omenjeni turški list ugotavlja, da so Zedinjene države sedaj tudi uradno priznale, da sta Anglija in Amerika leta 1942 izgubili 12 milijonov brt svoje plovbe Priznali sta -nadalje, da je to število večja kot pa tonaža, ki sta jo zmogli v istem času na novo zgraditi. Celo londonska »T i m e »« je morala nujno priznati, da to Nemci potopili več ladij kot sta jih zmogli General Nedič proti sovražnikom Evrope Odgovor srbskega ministr. predsednika na troje postavljenih vprašanj -„Srbski kmet je obdelal svoje njive ter s tem glasoval za novo Evropo" V Graz-u izhajajoči dnevnik »Tagespost« je objavil te dni zanimiv razgovor svojega bel-grajskega priložnostnega dopisnika s srbskim ministrskim predsednikom generalom Milanom N e -d i č e m. Dopisnik je vprašal ministrskega predsednika, kako stališče zavzema srbski narod spričo najnovejšega razvoja v Srbiji in na Balkanu napram boljševizmu. General Nedič je nato odgovoril: »Srbski narod je kmetski narod, ki ljubi svojo posest. 85 odstotkov prebivalstva tvorijo kmetje Ti kmetje niso bili nikdar komunisti in sovražijo komunizem sedaj šele prav po izkušnjah, ki so jih imeli v svojih vaseh s komunističnimi tolpami Svoje protiboljševiško držanje so pokazali srbski kmetje med komunistično vstajo, ki so jo leta 1941. uprizorili židje, tuji elementi in moskovski agenti.« Sotrudnik je nato vprašal generala Nediča, kakšne izkušnje je doživela Srbija in srbska vlada z angleško obljubo o pomoči. General Nedič je odgovoril na to zanimivo vprašanje tako-le: »Naša dolžnost je, da se postavimo ob stran Nemčije in Evrope proti obema sovražnikoma kontinenta: Angliji in Sovjetiji. Anglija nam je obljubila mnogo, izpolnila ni ničesar. Znano nam je, da zasleduje angleška politika svoje cilje samo na načelu, da je treba na kontinentu spremeniti dobre prijatelje v srdite sovražnike. Le v tem slučaju lahko vlada Anglija obema. Anglija si je izbrala zlasti Balkan kot polje svojega zločinskega delovanja in zato je uprav na Balkanu polagala svoje razstreljivo. Mi smo to spoznali in zato je naša dolžnost, sodelovati tam, kjer gre za izpodrivanje Angležev iz Evrope.« Tretje vprašanje sotrudnika se je nanašalo na poziv, ki ga je naslovil general Nedič na srbski narod, češ, da se mora srbski narod naslanjati samo na sebe ter da mora junaško prenašati bremena te vojne.« Na to vprašanje je odgovoril general Nedič kakor sledi: »Njive so obdelane. Niti kvadratni meter kulturne zemlje ni ostal neobdelan. S svojim delom je srbski kmet izvršil svoj plebiscit, ker se je izrekel za red in mir ter proti tolpami Naloga srbskega naroda obstaja v tem, da živi v miru, delu in redu. To je prav tako v nemškem kakor tudi v srbskem interesu « IZREK TEDIA > Vzgled velikega vojaka Generalfeldmarschall in državni predsednik Paul von Hindenburg je zapisal: »Als Mensch habe ich gedacht, gehandelt und geirrt. Maßge-_ bend in meinem Leben und Tun war für mich nicht der Beifall der Welt, sondern die eigene Uberzeugung, die Pflicht und das Gewissen. Ich habe das sichere Vertrauen, daß es der Gedankentiefe und Gedankenstärke der Besten unseres Vaterlandes gelingen wird, neue Ideen mit den kostbaren Schätzen der früheren Zeit zu verschmelzen und aus ihnen vereint dauernde Werte zu prägen zum Heil unseres Vaterlandes. Das ist die felsenfeste Uberzeugung, mit der ich die blutige Wallstatt des Völkerringens verließ. Ich habe das Heldenringen meines Vaterlandes gesehen und glaube nie und nimmermehr, daß es sein Todesringen gewesen ist. Bis zu meinem letzten Atemzuge wird die Wiedergeburt Deutschlands meine einzige Sorge, der Inhalt meines Betens und Bangens sein. Die Jugend ist es, die unter zerrüttetes Deutschland wieder aufrichten muß, in ihr ist noch deutscher Geist lebendig. Ich habe gedacht, dastehen zu müssen. Sehen Sie, so viele gingen Ich bin ein alter Mann: wenn die Jungen sehen, daß ein so alter Kerl seine Pflicht tut, werden sich doch manche besinnen. Ich bin todmüde, aber ich werde stehen, bis ich umfalle, solange dieser alte Körper noch zu etwas gut ist, für ein Beispiel.« Po naše bi se to reklo: »Kot človek sem mislil, deloval in se motil. V mojen življenju ni bila merodajna pohvala sveta, temveč prepričanje, dolžnost in vest. Trdno zaupam, da bo globini moči in misli najboljših v naši domovini uspelo, zliti nove ideje s starimi zakladi v dobrobit domovine. To je moje trdno prepričanje s katerim sem zapustil krvavo bojišče narodov. Videl sem junaški boj svoje domovine ter nikdar ne verjamem, da je bil to smrtni boj. Do zadnjega vzdihljaja me bo skrbel preporod in obnova Nemčije, ta skrb bo vsebina mojih molitev in mojih nemirov. Mladina je, ki našo razrušeno Nemčijo zopet lahko spravi na noge, ker v njej še živi nemški duh. Mislil sem, da moram stati na tem mestu. Kakor vidite, mnogo jih gre. Jaz sem že visoko v letih. Če mladi vidijo, da takcr star možak opravlja svojo dolžnost, se bo še marsikateri spomnil. Do smrti sem utrujen, ampak jaz ostanem, dokler je to staro telo še za nekaj dobro, za vzgled.« * Hindenburg je bil največji vojskovodja svetovne vojne 1914/18. To, kar je ta mož na čelu nemških ter takrat z njimi povezanih zavezniških držav pokazal na vojaških in splošnih sposobnostih, se na kratko sploh ne da povedati. Štiri leta je vodil svoje armade od zmage do zmage ter koval usodo Nemčije kakor do takrat še noben drugi vojaški velikan. Ni njegova krivda, da je zaključek vojne izpadel v korist nasprotnikov Nemčije, ker je Nemčija vojaško ostala nepre- magljiva. Izgubo vojne so povzročile razmere v domovini, ki niso bile delo Hindenburga. Po sili razmer in naključij je izid svetovne vojne porazil Nemčijo. Vse, kar je do tedaj igralo kako večjo vlogo, je pustilo državo in narod ter se brigalo za sebe in za svoje zadeve. Vrhovni poveljnik Hindenburg je pa bil takrat mož, ki je pokazal svoj pravi značaj. Kakor je bil v času svojih največjih zmag v službi naroda in države na svojem mestu miren in skromen, tako je ob uri nesreče bil zopet tisti, ki svoje armade in svojega naroda ni pustil na cedilu. Akoravno že v letih, ko ga nikdo ne bi več mogel klicati v javno službovanje in delovanje, je ta mož ostal med ljudstvom, mu služil in pomagal. Narod si ga je izbral za položaj predsednika države, kar je brez obotavljanja sprejel, da bi pomagal in koristil pri celjenju ran, ki jih je nemškemu narodu povzročila vojna. V mislih, ki jih prinašamo kot izrek današjega tedna, je Hindenburg povedal veliko dobrega in lepega Kot odkrit značaj priznava, da se je v življenju tudi motil, da je delal napačne račune. To je lepa značajna poteza, ki se ne najde pri mnogih ljudeh. Uspehe, ki jih je v življenju imel, ga niso vzpodbujali, pustili so ga hladnega, delal je tako kakor mu je velevala dolžnost in vest. Njegova prerokba, da se bo iz glav najboljših sinov domovine izcimila nova ideja, ki se bo zlila s starimi nemškimi narodnimi zakladi, se je na celi črti uresničila. V Adolfu Hitler-ju in njegovih pomočnikih, ki so organizirali nacionalso-cializem je vtelešeno prebujenje, in Hindenburg je imel čast dočakati dan, ko Je državne vajeti lahko izročil v roke predstavniku tistega mladinsko svežega gibanja, ki je razrušeno Nemčijo v par letih spravilo zopet na noge. In kakor je nekoč Hindenburg rekel, da ne verjame, da Je bila svetovna vojna smrtni boj Nemčije in nemškega naroda, tako se tudi danes lahko trdi, da je današnja vojna za Nemčijo vojna za preporod ter popolnejšo ln boljšo bodočnost. „Churchill je židovska Iu4ka" Bivši Japonski veleposlanik v Rimu, S 1 r a t o-r 1, je nedavno v listu »Nippon Times« naslovil na angleškega premijerja Winston Churchill-a odprto pismo, v katerem obrazlaga vzroke, ki so dovedli do grozeče krize imperija ln ki bodo do-vedli do njegovega skorajšnjega propada. Vse od Oliver Cromwell-a — tako piše Sira-tori — si je domišljala vsaka izmed nastajajočih generacij angleških državnikov, da Je dovolj zvita, uporabiti židovstvo za pospeševanje moči in prosperitete Anglije. Nekaj časa je šlo vse dobro za angleške državnike in 'za njihovo deželo, dokler se polagoma židovski paraziti niso zajedli vse do mozga državnega organizma. Za Žide je bil Britanski imperij zgolj odskočna deska, samo karta, ki so jo žrtvovali brez oklevanja, da bi tako le dosegli svoj cilj. To Je vzrok Japon- skega sočustvovanja za Churchill-a, ki ni koncem koncev nič drugega kot zgolj lutka v rokah ži-dovstva. Churchill in Roosevelt imata žalostno dolžnost, darovati v tej vojni Britanski imperij na oltarju židovskega boga Jehove. Mnogo je takih, ki mislijo, da se je Chur-chill-u posrečilo na njegovih potovanjih čez Atlantik in v Moskvo, pripraviti Zedinjene države in Sovjetijo do tega, da bi se borili za Anglijo. Toda g. Churchill mora sedaj uvideti, da sedanja vojna ni vojna Anglije. V zadnji svetovni vojni je bila Anglija še močna in zdrava, v sedanji vojni pa je to povsem drugače. Tokrat je Amerika glavni steber in prezident Roosevelt obvladuje ves oder Pred štirimi leti — tako piše Širatori — je Churchill trdno verjel, da bo v najkrajšem času uničena Hitler-jeva Nemčija. Razvoj mu je pa prinesel celo vrsto iznenadenj in razočaranj. Medtem pa gledajo Japonci in njihovi zavezniki na izid vojne z nerazrušljivim zaupanjem nasproti. Danes je splošno znano, da Britanski imperij ne obstaja več in da se ne bo nikdar več dvignil. Veleposlanik Siratori govori v svojem odprtem pismu nadalje o nekdanjem japonsko-angleškem zavezništvu V teku trajanja tega zavezništva ni napravil niti eden izmed Angležev resni poizkus, da bi izvedel nekaj o Japonski, njenem nacionalnem sistemu, o pravem bistvu japonskega naroda in o njegovih skritih močeh m čednostih. Anglija je zvezo z Japonsko lahkomiselno opustila ter se je priključila Ameriki, deželi mamona. Pozneje je Churchill izjavil, da Japonska radi malenkostne produkcije jekla sploh ni nikak nasprotnik za Ameriko'. To je namreč njegov način gledanja na stvari in njih presojanje. Churchill se menda še spominja, da je vsa njegova, tolikanj hvaljena mornarica potrebovala v lastnih vodah dva dni in dve noči, da je uničila eno nemško bojno ladjo. Morda se še spominja, da je zadostovala peščica japonskih ladjic, ki so operirale daleč od svojih baz, za uničenje dveh njegovih vojnih ladij v najkrajšem času? Ker je Churchill popolnoma prežet materialističnega duha, se od njega danes še ne sme pričakovati razumevanja za to, da je na svetu nekaj, kar nazivajo Japonci »šinbu« ali nebeško ozarjena umetnost vojskovanja. V teku sedanje vojne bo Churchill srečal še celo vrsto fenomenov, ki se mu bodo zdeli kot nekakšni čudeži. Churchill in Roosevelt se bosta na lastno škodo uverila, da veliki vojni izdatki in materijaliie še ne pomenijo vsega v borbi z Japonci. Končno bosta morala priznati, da tajna Japonske ni toliko v materij alu in v ljudeh, pač pa v požrtvovalnosti in idealizmu. Ta vojna — tako končuje Siratori — bo enkrat za vselej odločila o tem, kateri odnos do zgodovine in morale narodov je pravilnejši. Ftihrer je sprejel slovaškega prezidenfa Slovaška bo vedno zvesta zaveznica sil osi. F ti h r e r je sprejel pretekli petek slovaškega prezidenta dr. Tisa, ki je prispel v glavni stan v spremstvu ministrskega predsednika dr. T u k e, notranjega ministra Sano M a c h - a in vojnega ministra generala C k a 11 o š a. Razgovor med Filhrer-jem in dr. Tisom »e ja vršil v duhu prisrčnosti ter se je nanašal na vsa vprašanja borbe za evropsko svobodo naših narodov proti boljševizmu ln anglo-ameriški plu-tokraciji. V razgovorih, ki so se Jih udeležili tudi Reichsminister v. Rlbbentrop, General-feldmarschall K e i t e 1, slovaški ministrski predsednik dr. T u k a, notranji minister M a c h ln general C k a 11 o š, sta prišla do Izraza tovarištvo ln prijateljstvo, ki odrejata odnošaje Rei-ch-a do slovaškega naroda. Slovaška se bori i hrabrimi oddelki svoje vojske zvesto ob strani nemške oborožene sile ln bo skupno z državami Trojnega pakta vpostavila vse svoje sile za dokončno zmago. Obiska v Ftlhrer-jevem glavnem stanu so se udeležili tudi nemški poslanik v Bri-tislavi, L u d i ni slovaški poslanik v Berlini Č e r m a k ln nemški general pri slovaškem vojnem ministrstvu, general S c h 11 e p e r. Zaiemnhev od 22. do 4. ure Sovfeiija prekinila odnošaje Jo poljskih emigraniov Med boljševiki in med poljskimi emigranti, ki jih vodi znani general S i k o r s k i', je prišlo te dni do preloma vseh odnošajev. Povod za ta prelom je dala kampanja, ki je nastala okrog odkritja grobov desetih tisoč poljskih oficirjev, ki so jih boljševiki pomorili v Katynu pri Smo-lensku ter jih tam pokopali v ogiomnih jamah. Poljski emigrantje v Londonu so bili namreč tako »drzni«, da so se v tej zadevi obrnili na Mednarodni rdeči križ. Zadržanje poljskih emigrantov je boljševike, ki groznih umorov ne morejo več tajiti, tako raztogotilo, da so sklenili prekinitev vseh odnošajev do londonskih poljskih emigrantov. Zunanji komisar M o 1 o t o v je utemeljil prekinitev odnošajev s trditvijo, da je obnašanje poljskih emigrantov v zadnjem času nemoralno ter da niti najmanj ne odgovarja odnošajem, kakor bi morali vladati med zavezniki. Molotov se "huduje zlasti nad dejstvom, da je poljski emigrantski tisk podžigal nemške obtožbe proti boljševikom glede umorov v Katynu. Višek svoje cinične nesramnosti pa je dosegel Molotov s trditvijo, da je skupna kampanja nemškega in poljskega tiska proti Sovjetski Uniji dokaz, da obstoja med Nemčijo in med poljsko emigracijo v Londonu neka zveza in dogovor glede nadalje- vanja te boljševikom tako neprijetne kampanje. Ker so londonski Poljaki, ki itak nič ne verujejo boljševikom, zahtevali glede Katyna posebno preiskavo, jih obdolžujejo moskovski oblastniki tajnega dogovarjanja z Nemčijo. Kdor torej ne veruje boljševikom, je že neprijatelj Moskve. Ker • stoji za boljševizmom tudi mednarodno ži-dovstvo, se ni čuditi, da so na njujorški borzi padli tečaji poljskih dolarskih posojil. S tem so židje izrekli svoje mnenje, da ne verujejo več' v obnovitev poljske države, ker to ne bi bilo po volji boljševikov. Pri vsem tem igra zelo žalostno vlogo Anglija, ki je na papirju že prepustila vso vzhodno Evropo boljševizmu. Kakor pravi »Völkischer Beobachter« povsem pravilno, se temu razvoju ni treba mnogo čuditi. V Angliji in v Ameriki so že več mesecev sem mnenja, da je najidealnejša rešitev evropskega vprašanja pač prepustitev Evrope boljševikom. Če bi šlo po volji teh gangsterjev, bi GPU sedaj že morila v Varšavi in Pragi. Toda glede usode zapada ne odločajo židovski plutokratje in Stalin, temveč le nemška oborožena sila, ki varuje Evropo pred barbarstvom, kakor sta ji ga namenila Churchill in Roosevelt. Na tej skali se bodo razbile vse sovražne nakane Angležev, Amerikan-cev in boljševikov, ki so si tako podobni kot jajce jajcu. Pravična kazen za ameriške požigalce 18. aprila 1942. so ameriški letalci napadli japonsko glavno mesto Tokio. Bombardirali so izključno civilne in kulturne cilje in vrednote ter so pri tem ubili veliko število civilnih oseb, zlasti pa žensk in otrok. Na odredbo japonske vlade, so se letalci, ki so se morali s padobrani rešiti pred uničenjem v svojih zbitih letalih, morali zagovarjati pred posebnim japonskim vojaškim sodiščem, ki je ugotovilo po natančnem preiskovanju, da so imeli ameriški letalci namen, napasti civilne objekte ter tako terorizirati japonsko prebivalstvo. Nato je odredila japonska vlada kaznovanje teh ameriških letalcev. Nekateri izmed njih so bili obsojeni na smrt ter tudi ustreljeni. * Ameriški prezident Roosevelt je v zvezi z usmrtitvijo ameriških letalskih gangsterjev podal nesramno izjavo, da imajo ameriški letalci strogo povelje, bombardirati edinole vojaške cilje. Postopanje japonskih oblasti je Roosevelt označil kot »barbarstvo«. Znano pa je, da so se Angleži in Amerikanci tudi pri svojih letalskih napadih na Nemčijo takorekoč »specializirali« za napade na nedolžno civilno prebivalstvo in zlasti na kulturne spomenike, bolnišnice in javne zgradbe. Dokazilno postopanje v Tokiju je doprineslo dokaz, da so se amerikanski gangsterji posluževali Istih metod tudi pri bombardiranju japonskih mest. V Berlin-u, Pariz-u, Antwerpn-u, Essen-u, Koln-u in Miinchen-u so bombardirali namenoma kulturne spomenike, bolnišnice, športna igrišča, dirkališča in stanovanjska predmestja. Če govorijo Amerikanci o japonskem »barbarstvu«, je to licemerstvo brez primere. Pravo barbarstvo je uničevanje kulturnih vrednot in ubijanje nedolžnih starčkov, žensk in otrok. Janponske smrtne obsodbe smatra vsa nemška Javnost kot edino pravilen odgovor na zločinsko nesramnost anglo-ameriških morilcev. duhu prisrčne vzajemnosti in nemškega prijateljstva do mlade hrvatske države in njegovega hrabrega naroda. Dr. Pavelič je izrazil odločnost hrvatskega naroda, braniti svobodo neodvisne Hrvatske ob strani sil osi ter vpostaviti vse sile zu brezkompromisno zmago sil Trojnega pakta nad skupnimi sovražniki. Sestanka v Fiihrerjevem glavnem stanu sta se udeležila tudi nemški poslanik v Zagrebu von Kasche tei nemški opolnomočeni general Glaise von Horstenau. POLITIČNE BELEŽKE Dr. Pavelič je bil pri Fulirer-ju Hrvatska se bo borila ob strani sli osi do brezkompromisne zmage Iz Fiihrerjevega glavnega stana ja bilo dne 28. t. m. izdano naslednje uradno poročilo: Fiihrer je sprejel dne 27. aprila poglavnika Neodvisne Države Hrvatske dr. Ante P a v e 1 i č - a v svojem glavnem stanu. Fiihrer je imel s poglavnikom razgovore o političnem in vojaškem položaju skupne borbe sil osi proti bolševizmu in angloameriški plutokra-ciji. Razgovori, katerih so se udeležili Reichs-auBenminister v. Ribbentrop, hrvatski zunanji minister dr. Mile Budak, Generalfeldmarschall Keitel in hrvatski general Begič, so potekli v ■ Francoski državni poglavar maršal Petain je praznoval na velikonočno soboto svoj 87. rojstni dan V soboto je bil maršal zgolj v krogu svoje rodbine, dočim je v nedeljo sprejel samo člane francoskega kabineta in diplomatskega zbora. Francosko časopisje je posvetilo maršalu Petainu ob njegovem rojstnem dnevu celo vrsto člankov, ki povdarjajo častitljivo osebnost sivolasega maršala, »očeta Francije«. Marcel Deat piše v listu »Oeuvre« med drugim: »Ali bo izpolnil maršal svojo občudovanja vredno usodo, ker je telesno in duševno neoslabljen? Ali služi morda maršal Philippe Petain neki tajnostni Previdnosti? Bilo kakor bilo, glavno je, da ima Francija V teh viharnih časih živ simbol svojega ogroženega edinstva. Vsakdo si lahko razlaga to tajno, kakor mu je drago. Kot oče svojega naroda in kot mož, ki za sebe ne zahteva ničesar, je dal maršal" Petain francoskemu narodu v kritičnih urah držo in črto. Od tistega časa poskuša maršal Petain z modrostjo sivolasega starčka pomagati svoji državi na poti, ki jo je spoznal kot pravilno in edinole možno. Maršal Petain — tako zaključuje Marcel Deat — je vzpostavil narodno edinstvo, kolikor je to bilo možno, predvsem pa •je obvaroval narod pred največjo nesigurnostjo. Maršal Petain, ki je varen pred očitki, da je deloval v sebičnem smislu, je danes za vsakega Francoza mož, ki ima pred očmi samo blagor Francije. V tem smislu je postal simbol obnovljenega francoskega naroda ■ »Slovanski kongres« v Montevideu v znamenju boljševizma. Iz Viga poročajo: V urugvaj-skem glavnem mestu Montevideo se je sestal te dni slovanski kongres, ki se ga udeležujejo zbo-rovalci iz južnoameriških držav. Ta kongres je že doslej pokazal, kako daleč sega boljševiški upliv, ki bi ga hotel videti razširjenega ameriški podpredsednik Wallace. Njegov poziv južnim Amerikancem, da naj vzpostavijo svoje diplomatske odnošaje s Sovjetijo, je našel tudi na ta-kozvanem slovanskem kongresu prompten odziv. Kongres je zahteval pomoč za slovanske narode, zlasti pa za Sovjetsko Unijo. Tako je v dovolini meri dokazano, da so boljševiki našli v Južni Ameriki dovolj terena za svoje podtalno delovanje. Iz tega je pa tudi razvidno, da hočejo ameriški židje sestaviti po ovinku slovanskega kongresa boljševikom peto kolono v Južni Ameriki. ■ Za rešitev zapadne civilizacije gre. Angleški pisatelj Huddlestone, ki je nedavno sprejel francosko državljanstvo, je govoril te dni po francoskem radiu o usodi Evrope. Huddlestone ja dejal med drugim: »Preko nacionalnih čuvstev sa čutim spričo sil, ki ogrožajo Evropo, zavestno kot Evropejec. Za nas vse — tudi, če ostanemo popolnoma Francozi, Italijani, Nemci ali celo Angleži — je bodočnost Evrope, ki ni postala plen izvenevropskih sil, tolikega pomena, da bi se morali že radi lastne rešitve ob varovanju lastnega nacionalnega okvira, tradicij in izkušenj združiti ter pozabiti vse spore. Ako se Evropa ne bo združila proti boljševizmu, bo boljševizem njena smrt.« Ta izjava je tem pomembnejša, ker Anglež Huddlestone kljub temu, da je zadobil francosko državljanstvo, ni pozabil svoje angleške narodnosti, pač pa se čuti tembolj Evropejca in branilca ter zagovornika vsem skupne zapadna civilizacije. Spodnfešfajerci! Vsi tisti možja in žene, ki ste rojeni pred 31. marcem 1927 in ki še iz kakršnihkoli razlogov niste bili sprejeti v organizacijo Steirischer Heimatbund, imate sedaj še priliko, urediti to zadevo, da Istočasno s članstvom pri Heimatbund-u postanete tudi polnovredni nemški državljani. Na tem mestu smo že opozorili prebivalstvo po posameznih Krels-ih, kje se imajo zglasiti vsi tisti, ki se jih tiče Bundesfiihrer-Jeva naredba. Akcija Heimatbund-a za sprejem v članstvo Je bila večinoma že zaključena. 1. in 2. maja se bo vršilo zglaševanje za krajevne skupine Franz, Laufen, Leutsch, Oberburg, Prafiberg, Rietz in Schönstein (Kreis Cilli); Hartenstein, Hohen-mauthen, Mahrenberg, Saldenhofen, Waldegg, Weitenstein, WiederdrieB, Windischgraz (Kreis Marburg-Land); Bergneustlft, Golldorf, Jörgendorf, Kranichsfeld, Stauden, Strahleck, Wurmberg (Kreis Pettau); Arnau, Briik-kel, Rann, Weitental, Kerschdorf (Kreis Rann); in Eichtal-Ost, Eichtal-West, Gairach, Ratschach ter Steinbruck (Kreis Trlfail). Od 8. do 23. maja se bodo zglaševali možje in žene, ki se Jih tiče poziv, samo še v Krels-u Rann, in sker kakor sledi: 8. in 9. maja: Ortsgruppe Dittmansberg, Hörberg, Königsberg, Talberg, Wisell in Wolfsgrund. 15. in 16. maja: Drachenburg, Montprets, Peilenstein, Reichenburg in Reichenstein. 22. in 23. maja: Arch, Gurkfeld, Lichtenwald, Sawensteln in Siegers-berg. Vse Informacije prejmejo zglaševalcl pri svojih Ortsgruppenführer-jih. Kdor je torej rojen pred 31. marcem 1927 in še ni član Heimatbund-a, ali še ni sprejel članske nakaznice, naj se pravočasno zglasi, ker je to v njegovem lastnem interesu. O Komunistične prireditve v Stockholmu. Na velikonočno soboto je imela zveza komunistične mladine za Švedsko v Stockholmu svoje zborovanje. Predsednik imenovane zveze in zastopnik Ivedske komunistične stranke sta govorila zbrani mladini, ki pod okriljem švedske demokracije nemoteno pije strup Stalinovega boljševizma. □ Obsedno stanje v Egiptu ostane. V egiptovski zbornici je bil te dni stavljen predlog za odpravo obsednega stanja. Predlagatelj je utemeljeval svoj predlog s povdarkom, da je Egipet itak že izven neposrednega vojnega dogajanja in da potrebuje Nahas paša obsedno stanje zgolj za ohranitev in ojačevanje svojega samopaševanja. Ministrski predsednik Nahas paša je v ostri izjavi odklonil odpravo obsednega stanja, nakar je zbornica odklonila omenjeni predlog opozicije. □ »Nadležni emigranti«. Angleški časopis »Star« je v ostrih besedah kritiziral zapravljive plače, ki jih sprejemajo gotovi evropski emigranti, ki v Londonu igrajo ministerijalne uradnike pri raznih slamnatih vladah brez naroda in brez držav. Tako so baje plače po 15 do 20 000 RM za nižje uradnike nekaj navadnega. Pri vsem tem so pa ti gospodje oproščeni vseh davkov, ker jih Je angleška vlada v pogledu obdavčenja na dohodke zravnala z inozemskimi diplomati. O Egipet pod angleško-ameriškim škornjem. V egiptovskem parlamentu je nedavno padlo vprašanje, če je vladi znano, kako postopajo ameriški in angleški vojaki z domačim prebivalstvom na egiptovskih tleh. Vprašanje se je nanašalo na napade na civilne osebe, na kalitev nočnega miru, zlorabo nedoletnih deklet ter samovoljne aretacije egiptovskih državljanov. ■ »Mesto Berlin bombardirajo na povelje Stalin-a.« Tako je zapisal angleški tednik »Sphe-re«. Za nas ni to nič novega, ker prav dobro poznamo starega boljševika v Kremlju, ki ga hudo veseli, če sliši kaj o takih napadih. Nastane pa pri vsem tem vprašanje, če bo bombardiranje žen in otrok po angleških bombnikih sploh kaj izboljšalo njegov frontni položaj. Kakor poznamo našo oboroženo silo, se mu bo ta škodoželjnost močno maščevala. H Wendefl Willkie kot pisatelj. Znani propadli protikandidat pri volitvah predsednika Zedinje-nih držav tei RooseVelt-ov posebni odposlanec V/endell Willkie, je ravnokar izdal knjigo o svojih vtisih, ki jih je zbral na svojem potovanju lanskega leta med Londonom, Moskvo in Cungkingom. V svojih izvajanjih se nekako ogreva za ameriško-sovietski sporazum po vojni ter prikazuje svojim bralcem položaj tako, kakor da je edinole vojno zavezništvo Amerike s Sovje-tijo zmožno pripraviti svetovni mir. Izgleda, ka- kor da bi hotel ogrevati svoje Amerikance za to vojno zavezništvo, ki ga ljudstvo ne mara. Pri opisu Stalina se je na vse sile trudil» da bi njegovo osebnost prav posebno spravil v ospredje. Kljub temu se pa ni mogel izogniti izrazom kakor »trd«, »okruten« itd. Med drugim je rekel, da se s splošnimi frazami pri Stalin-u ničesar ne opravi, ker ta mož za šale in komplimente nima nikakšnega smisla. Najbolj simpatično je Wendell -a ganij vtis, da je v Sovjetiji našel pripravljenost in odločnost za uničenje »nacional-socialistične zalege« ■i »Resnica o ruski cerkvi.« Roosevelt je odredil razpečavanje nedavno v Sovjetiji izdane knjige »Resnica o ruski cerkvi«, ki je tiskana v angleščini in ima namen, Amerikancem objasniti verske razmere boljševikov. V knjigi nastopa kakih petdeset duhovnikov, ki jih je Stalin v zadnjem času iz propagandističnih razlogov postavil iz vrst svojih najbolj radikalnih boljševikov, da bi svojim zaveznikom dokazal, da on ni proti ven in cerkvi. Resnica v pravem smislu besede je pa seveda takšna, da so boljševiki že davno odpravili vse, kar je dišalo po veri, duhovnike pa pomorili ■ Tudi Kanadčani niso Junaki. Radio v Kanadi si je zamislil »igro invazije«, da bi z isto doprinesel k dvigu navdušenja za vojno, posebno pa veselje do odzivanja rekrutov v kanadsko oboroženo silo. Vodstvo radio-propagande pa na žalost prav slabo pozna Kanadčane. Da bi predvajanje doseglo boljši učinek, je narekovalec med svoje besedilo uvrstil namišljeno vojno poročilo, da so se »Japonci izkrcali v Britanski Kolumbiji«. To je pa takoj preprečilo in onemogočilo nadaljnje izvajanje radio-programa. Vse sprejemne postaje, ki so slišale v radio-igri vest o izkrcanju Japoncev v Britanski Kolumbiji, so tz strahu, da gre za stvarno poročilo, začele tel«-fonično povpraševati iz vseh krajev prostrane Kanade, kako in kaj. Narekovalec je bil radi tega prisiljen prekiniti nadaljevanje svoje Igre ter poslušalcem ponoviti, kar jim je že uvodoma povedal. da je šlo le za Igro po valovih in ne za resnično invazijo Japoncev Zadeva nas spominja na neko radio-predavanje, ki je pred leti v Zedinjenih državah povzročilo med nevednim prebivalstvom strah in vznemirjenje. Takrat je radio poročal, da se je izvršil poskus pristanka vojščakov, ki so prileteli s planota Marsa, na ameriška tla. Ves svet je Imel takrat dovolj gradiva za smeh ln kratek čas Kanadčani so se v tem pogledu že precej približali svojim sosedom v Zedinjenih državah. S3 Število rojstev v Angliji stalno nazaduje. Angleški listi se ponovno bavijo s padajočim šte- vilom rojstev v Angliji. Tako piše londonski »Observer« med drugiin: »Ako hoče naš naiod ostati velesila, mora z vsemi sredstvi skrbeti za povečanje lodbin. Angleški narod stoji danes pred težavno odločitvijo: Ali hoče ostati velik narod ali pa hoče postati mala državica. »Daily Express« piše, da je pravcati narodni škandal, da od 64.000 poklicnih babic izvršuje samo 16.000 svoj poklic Angleške matere v največ slučajih nimajo prave strokovne pomoči pri porodih. To stanje še celo pospešuje nazadovanje rojstev. ® Kako bi Anglosasi in boljševiki po zmagi razdelili prostor v Pacifiku? V Washingtonu imajo »Institut of Pacific Relations«. Ta institut je nedavno zasedal ter izdelal načrt povojne razdelitve Daljnega vzhoda, ako jim uspe premagati sile osi. Tako bi n. pr. Formoza, ki jo Japonci že dolga desetletja imenujejo svojo last, padla pod Kitajsko. Koreo, Madžukuo in še nekaj delov japonske države bi se ločilo od japonskega imperija. Glavno mesto Japonske bi zasedli An- ! gleži in Amerikanci Japonsko bi se pa popolno- ] ma razorožilo. Zadnja točka v tem načrtu pa go- i vori, da cesarske palače ni treba porušiti. Kako bodo premagali Japonce in kedaj bodo potem začeli s to razdelitvijo in razkosanjem Azije, o tem pa pomočilo te seje ne govori. S Kaznjencem Je govorila. 2ena predsednika Roosevelt-a je v San Quantinu v Kaliforniji obiskala viltko ameriško kaznilnico. Na njeno željo so ji zbrali 2500 zločincev vseh vrst in kalibrov, j V svojem govoru se jim je kot soproga predsednika republike zahvalila za napore in storitve v vojne svrhe. Hkrati je te gangsterje spomnila na dejstvo, da nekateri drugi moški doprinašaio ; še večje storitve in prenašajo še večje napore ; kakor kaznjenci. Kakor izgleda, je ta obisk imel i namen, iz vrst najbolj podjetnih gangsterjev se- 1 staviti še nekoliko bataljonov vojakov, ki bi jih Roosevelt rad poslal na svoje fronte. Roosevelt in Stalin sta se torej tudi v tem pogledu zelo približala Zavezniki pač posnemajo eden dru- i gega. 0 Evropa Jih bode v oči. Ameriški major El- -liot piše rad strategične članke. V listu »New York Herald Tribune« je napisal razpravo, da so utrdbe evropske obale, ki so jih zgradili Nemci ! in Italijani, znak slabosti. Svojo trditev gradi na mnenju, da narodi, ki gradijo utrdbe iz ce- i menta in jekla, nimajo zaupanja v močne roke svojih mož, ki naj branijo obalo. Ameriški in angleški generali, ki že leta in leta gledajo in opazujejo utrdbe Evrope ob njenih obalah, imajo o istih gotovo višje mnenj« kakor pisarniški major Elliot. ■ Zene bodo lahko stopale v angleško domo-branstvo. Po izjavi angleškega vojnega ministra Grigg-a v Spodnjem domu, bodo odslej lahko stopale žene od 18 do 65 Jet v domobranstvo. Prednost bodo imele tiste, ki so stare nad 45 let, ker bt mlajše radi zaposlili v vojni industriji ter v pomožnih organizacijah oborožene sile. Domobranstvo Anglije predstavlja neke vrste prostovoljne odrede, ki kot čuvarji in stražniki opravljajo stražno in zaščitno službo. ■ »Brez privatnega kapitalizma ni demokracije.« Predsednik severoameriške trgovske zbornice Eric Johnston, intimen prijatelj prezldenta Roosevelt-a, je imel o Veliki noči na seji imenovane korporacije velik govor, v katerem se js odkrito in brez vsakega pridržka izjavil za gospostvo ameriškega finančnega kapitala. Johnston j« označil to gospostvo kot najvažnejši cilj Zedinjenih držav. Privatni kapitalizem v Ameriki se mora po njegovih besedah vzdržati pod vsemi okoliščinami, kajti brez privatnega kapitalizma ni in ne more biti demokracije. — Odkrita beseda Johnston-a nas veseli, ker imamo sedaj potrdilo za nemško ugotovitev, da sta privatni kapitalizem in demokracija neločljiva pojma. ■ Tudi general Bonavita umorjen? »Popolo dl Roma« sumi, da je bil v Francoski Severni Afriki po Darlanu umorjen tudi bivši francoski vojaški ataši v Washingtonu, brigadni general Auguste Bonavita, ki s« je Izjavil s posebnim pismom kot j pristaš pokojnega admirala Darlana. Po Darla-novl smrti pa se ni hotel ukloniti generalu Gi- j raud-u. ii Tanl — poslanik Japonske na Kitajskem. i Japonski cesar (e imenoval dosedanjega zuna-jfl nJega ministra Tani-ja veleposlanikom Japonske^ pri kitajski narodni vladi v Nanking-u. S Slovaški prosvetni minister Sivak bo te dni 1 odpotoval v Bukarešto kjer bo predvidoma 9. maja podpisal slovaško-romunsko kulturno po- i godbo. Ta pogodba naj bi pomagala poglobiti slo-vaško-romunske kulturne odnošaje. OT-Kriegsberichter Wipfler-Atl. (Wb.) Ein Regimentsgefechtsstand an der Atlantikküsle Auch i .er Bunker Ist nur ein Einzelwerk im Gesamtgefüge des Atlantikwalls, der von Front-«rbeitern der OT in monatelanger Arbeit errichtet wurde und den Kontinent im Westen unverletzlich macht Kampfkraft unserer Infanterie Von Major Hinarasky In allen Feldzügen diese» Krieges hat die Infanten« dt« Hauptlast des Kampfes getragen. Ihr ruhmvoller Anteil an den unvergleichlichen Erfolgen de» großen Ringes unseres Volkes erfüllt sie dahar auch mit großem Stolz. Ihr hoher kämpferischer W«rt als stärkst« Waff« d«s Heere» verleiht Ihr allein die Kraft, entschei! dead« Erfolg« zu erringen, wobei »i« »ich bei Unterstützung anderer Waffen — Artilleri«, Panzer und Flieg«r — in ihrem Kampf bedient. In gläubigem Vertrauen folgt jeder in unserer Zeit dem Kampf an der Front1. Er »ieht dl« Gr«-nadier« mar»chi«ren und kämpfen, er hört täglich vom stillen Heldentum des Einzelkimpfers, der mit Gewehr, Handgranat« und blank«r Waff« aus »einem Wider»tandsn«st den feindlichen Ansturm zerbricht. Und doch vermittelt dies« unzulänglich« Darstellung kein klares Bild von der Größe d«» Infanteristischen Kampfes. Es besteht kein Zweifel, daß der stark« Wille des Kämpfers und sein unüberwindlicher Angriffsgeist letzten Endes di« Grundlagen jedes kämpferischen Erfolges sind. Aber darüber hinaus sind der Infanterie auch die modernsten und vielseitigsten Waffen gegeben worden, die sie erst in die Lage versetzt, d«n Feind zu vernichten. Während noch zu Beginn des «rsten Weltkrieges der Gewehrschütz« dar allainig« Träger der infanteristischen Feuerkraft war, hat di« Entwicklung moderner Maschinenwaffen heut« «inen Höhepukt erreicht, der die Infanterie allein zu selbständigem Kampf befähigt. Kein« andere Waffengattung unserer Wehrmacht bietet daher dem Soldaten eine so vielseitige Vorwendungsmöglichkeit, wie gerade die Infanterie. Ein kurzer Uberblick »oll die Richtigkeit dieser Feststellung bestätigen. Die Weiterentwicklung des Gewehrs führte zum Selbstlade- und Zielfernrohrgewehr, die der Pistole zur Maschinenpistole. Durch Verbesserung unserer leichten und schweren Maschinengewehre haben diese Waffen eine so hohe Feuargeschwindigkeit erhalten, wie »ie keine andere Arme« der Welt besitzt. Mit Hand- und Gewehrgranaten, leichten, mittleren und »chweren Granatwerfern, leichten und »chweren Infanteriegeschützen hat die Infanterie die Steilfeuerwaffen erhalten, die es ihr ermöglichen, den Feind hinter und in Deckungen zu vernichten. Panzerabwehrwaffen aller Kaliber schützen vor feindlichen Panzerangriffen oder helfen Befestigungen au» Beton und Stahl zu zerschlagen. Infanterlepioniere mit Sprengmitteln und anderem Gerät sind zum unentbehrlichen Helfer der Grenadier« geworden. In den Radfahrkompanien besitzt di« Infanterie schnell beweglich« Kräft«, dl« vorwiegend zur Aufklärung und Verfolgung angesetzt werden. Es ist vielfach nicht bekannt, daß von den durchschnittlich 14 Kompanien eines Grenadierregiments allein 5 Kompanien mit schwären Waffen ausgerüstet sind. Alle diese hochwertigen Waffen erfüllen naturgemäß nur dann ihren Zweck, wenn si« gründlich beherrscht werden. Daher ist die Ausbildung In keiner anderen Waffengattung unserer Wehrmacht so umfangreich, vielseitig und interessant, wie gerade in der Infanterie. Die Infanteriegeschütz« richten und schießen nach dem gleichen Verfahren wie die Artillerie, wozu Richtkreis-Uffz., Entfernungsmesser und Zeichner benötigt werden. Für die vielen motorisierten Fahrzeug« werden Fahrer — auch für Raupenschlepper und Selbstfahrlafetten — ausgebildet, wie bei der Panzertrupp«. Die Infanterie benötigt Funker und Fernsprecher, Fahrer und Reiter, Waffenmeistergehilfen und Mechaniker, Schreiber und viele andere Spezialisten. So ist di« Infanterie heute die komplizierteste aller Waffen geworden, denn nirgends finden sich so • verschiedenartig« Kampfmittel, die aufs engste zusammenarbeiten müssen. Nicht in der Wirkung der einzelnen Waffe allein, sondern erst in der sorgfältigen Organisation de» Zusammenwirkens aller Waffen bis herunter zum Gewehr schätzen — und der Infanterie zusätzlich unterstellten schweren Waffen — liegt letzten En des der Erfolg. In dieser vollendeten Kampffüh-rung hat sich die Infanterie besonders im Osten weit überlegen gezeigt, sonst hätten die sowjetischen Massenstürme niemal» abgewehrt werden können . Es gibt auch »ehr viel» Außenstehend«, die glauben, daß der infanteristischa Dienst etwas ■tet» gleichbleibende» ist und daß der Kampf immer nach den gleichen Grundsätzen geführt werde. Da» ist ein großer Irrtum. Abgesehen davon, daß im Kriege jede Lage verschieden ist und deshalb die Anwendung der gültigen Kampfgrundsätze »ich der jeweiligen Lage anpassen muß, »tehen Bewaffnung und Kampfverfahren in «ln«r dauernden Wechselwirkung zueinander. Das Ergebnis dieser Wechselwirkung findet seinen Ausdruck in den jeweiligen Kampfformen. Deshalb beruht die große Kampfkraft unserer Infanterie nicht zuletzt auch darauf, daß ihr laufend neue und bessere Waffen zugeführt und alle Kriegserfahrungen sofort an der Front, bei den Waffenschulen und bei der Ausbildung im Ersatzheer ausgewertet werden. Um die Überlegenheit der Infanterie über unser« Gegner weiter aufrecht zu erhalten, fällt dem Ersatzheer die Aufgabe zu, der Front ständig vollwertige und zur Härte erzogene Kämpfer zuzuführen und die gesamte Ausbildung auf di« Erfordernisse des Krieges einzustellen. Hierzu steht ein kriegsgewohntes und kampferprobtes Ausbildungspersonal an Offizieren -und Unteroffizieren zur Verfügung, das dem jungen Soldaten das notwendige militärische Wissen und Können vermittelt. Um in der zur Verfügung stehenden Zeit das sehr weitgesteckte Ziel der Ausbildung voll zu erreichen, muß von jedem Soldaten die höchste Anspannung seiner Kräfte gefordert werden. Nur dann wird er in der Feldtrup^e durch entschlossenes Han dein und überlegten Einsatz seiner Waffen auch in schwierigen Lagen seinen Mann stehen. Die Infanterie bildet rein zahlenmäßig den Hauptteil der deutschen Wehrmacht. Im Hinblick auf ihre vielseitige Bewaffnung und Ausrüstung, die in den vorstehenden Ausführungen nur kurz umrissen werden konnte, benötigt s a naturgemäß auch eine große Anzahl technisch oder als Spezialisten vorgebildeter Menschen. Daraus ergibt sich von selbst, daß alle bisher UK-Gesteliten, die jetzt zur Einberu'urg gelingen, auch an die Stelle lesetzt werden müssen, die sie nach Anlage, Kenntnissen und Leistungen am besten aus ulleu. Wer sich freiwillig zur Infanterie meldet, soll abei nicht von irgendeinem technischen Interesse hierzu getrieben werden, sondern der entscheidende Kampf, der in der Infanterie seine klarste» Prägung erhält, soll ihn anziehen. Mögen Kampfmittel und Kampfformen dem. Wandel der Zeit unterworfen se'n, die unvergänglichen sittlichen Werte deutschen Soldaten-tums sind heute mehr denn ie zu einem Kraftstrom geworden, der den dsutsrhpn Soldaten unüberwindlich macht. Wie im ersten Weltkrieg, so hat auch in diesem Kriege d;e deutsche Infanterie wieder ihre Bewährungsprobe bestanden. Ihre großen kämpferischen Leistungen, du*<"'\ ihr schlichtes Heldentum fii' sn boljšo bodočnost Evrope bodo v zavesti, da branijo sebe, svoje dmž>ne, svoie domovp ;n svrvo domovino kot naibolj požrtvovalni vojaki storili vse. da si Amerikanci in Angleži pri kakem poskusu vdora na evropska tla, polomijo svoie vratove. Kakor se Anolosasi ne upaio lotiti evropske fronte na zahodu, tako iih mora vs»k morebiten poskus vpada na jurru Fvrone izučiti, da je fcvropa nezavzetna in nepremagljiva. nmmi * Tudi Bolgarija praznuje i. maj. Bolgarska vlada je letos proglasila 1. maj za uradni praznik. Ta dan bodo počivale tovarne, uradi in trgovine. Prebivalstvo se bo pa udeležilo zborovanj in cestnih manifestacij. * Angleži žrtvujejo kolontjalne narode. Kakor poroča angleška poročevalska služba, je sestavljena 1. angleška armada do 90 odstotkov iz vojakov, ki so doma iz dominijonov ter iz kolonij. 56 odstotkov 8. armade je sestavljenih iz vojakov iste narodnosti. Kakor znanor se nahajata imenovani armadi v Tuneziji. * Angleški general Montgomery je prispel po poročilu agencije Reuter na velikonočni ponedeljek v Kairo. ^ Seite 8. »Štajerski gospodar« f. Mai 1943. GOSPODARSTVO GOSPODARSKE VESTI Kmetijstvo Ukrajine Ukrajma, ki so jo zasedle nemške čete, je v največji meri kmetijska dežela s samo dobro zemljo. Po zamislili in načrtih sedanje nove uprave bo Ukrajina nekoč, ko se izgradi in-obnovi ter modernizira kmetijstvo, glavni prehranjevalec velikega dela evropskega ozemlja. Ukrajina ima 82 % svoje površine obdelane in rodne, kar je v razmerju z zemljo na področju starega dela Reich-a, kjer znaša to samo 62 %, nekaj velikega. Najbolj važne so ukrajinske njive, ki merijo 68 % vsega kmetijskega področja. Ce se vzame te številke, je razumljivo, da so kmetijske družbe, ki se ustanavljajo v Ukrajini, odkar je tam postavljen generalni komisarijat, prva podjetja Ukrajine. Velikega pomena za obnovo tamkajšnjega kmetij-so nedavno prijavljene družbe kmetijskega značaja, ker -se bavijo s prevzemanjem in predelovanjem agrarnih produktov in imajo svoje sedeže v Kijevu. Večina teh podjetij, uživa nekakšno mono-polsl^o stališče, da jim je na ta način delovanje olajšano in podprto. Kakor posnemamo iz gospodarskih listov, gre ■a dvanajst družb, katerih imena povejo, v kakšne namene in svrhe so ustanovljene. 1. Ukrajinska družba za prevzem in razdelitev vrtnarskih pridelkov, krompirja, sadja, sočivja, medu in voska. 2. Središnjica za prevzem in razdelitev jajc in perutnine 3. Središnjica za prevzem in razdelitev žita, oljnatega semena, okopavin in stročja. 4. Središnjica za prevzem in razdelitev živine, kož, krzna, živalskih dlak in živalskih odpadkov. 5. Centrala za predelavo mleka in masti, pridobljene iz mleka ter masti živalskega izvora. 6. Centrala za predelavo žita, sočivja in žitnih izdelkov ter izdelovanje peciva in pecilnih sredstev, testenin, kavinega nadomestka in mešane krme. 7. Sladkorna centrala za predelavo in obdelavo sladkorne pese in izdelavo sladkarij. 8. Centrala za predelavo sadja, sočivja in krompirja. 9. Klavnice tn mesne tovarne za klanje in predelavo mesa. 10. Centrala za pijačo v svrho izkoriščanja pivovarn, žganjekuh, tovarn kvasa, limonad, kisa, sirupa itd. 11. Centrala za prevzem in razdelitev lanu, konoplje, bombaža Itd. 12. Ukrajinska oddajna centrala za razdelitev predmetov dnevne uporabe ukrajinskemu kmetijstvu ter prevzemanje izdelkov za razpošiljanje kmetijskim razdelilnim družbam Ukrajine. Ustanovitev teh družb, ki so protokolirane pri nemškem sodišču v Kijevu, se je izvršila z soudeležbo tvrdke Zentral-Handelsgesellschaft Ost für landwirtschaftlichen Absatz m. b. H. Ko bodo pre-mostane prve težave, se bo šele videlo kaj se vse lahko izvleče iz ukrajinskih njiv. Zita in vsega, kar Evropa potrebuje za prehrano svojih pasivnih delov, ne bo treba uvažati iz daljnjih prekooce-anskih dežel, kakor je to bil slučaj vse do sedanje svetovne vojne, ker bo vsega tega ceneje dobiti iz vzhoda. X Hrvatska pospešuje sviloprejo. Glavna direkcija za kmetijstvo v Zagrebu je izdala oklic, v katerem poziva prebivalstvo, da bi se še bolj baviio z svilogojstvom. Vse, kar se za »vilogoj-stvo potrebuje, da država na razpolago. X O industriji Hrvatske. Po najnovejših statističnih podatkih imajo na Hrvatskem 2236 industrijskih podjetij. Največja podjetja spadajo v skupino kmetijske industrije, in sicer 584. Les prede-lujočih podjetij je samo 154 in je ta industrijska panoga potrebna povečanja in razširitve. Rudarska in plavžarska industrija šteje 131 tvrdk. Razen tega je še nekoliko manjših industrijskih podjetij, ki se jih lahko uvrsti k prvo imenovanim panogam. X Argentinski pridelek bombaža bo po cenitvah strokovnjakov letos za 15 % slabši od lanskega. Pravijo, da bo žetev dala komaj kakih 69 do 70.000 ton. X Projekt kanala Donau—Bodensee. Za zvezo Nemčije z jugovzhodnim delom Evrope so projekti vodnih cest na jugu Nemčije posebno važni. Tako se na primer bavi kanalsko društvo jugozahodne Nemčije za reko Rhein, Donau in Neckar s projektom kanala Donau-Bodensee ter z možnostjo povezati vodo reke Donau z reko Neckar. Po poslovnem poročilu društva, ki ga je objavil časopis »Süddeutsche Wasserstraßen«, je Strombaii-direktor Dr. O. Konz izdelal projekt kanala Donau-Bodensee za 1200 tonske ladje. Projekt so predložili Reichsstathalter-ju, ki je celoten načrt predložil generalnemu inšpektorju za vode in energije. Drugo veliko delo, ki ga je. izdelalo imenovano kanalsko društvo, je brošura o načrtnem vodnem gospodarstvu reke Neckar in gornjega dela reke Donau pri upoštevanju prevoda vode iz reke Donau v reko Neckar. X Mehika bo povečala produkcijo petroleja. V Mehiki postavljajo nove strojne naprave, da bi se krilo .potrebe Osrednje Amerike. Neka rafinerija v mestu Tampico je dvignila svojo dnevno produkcijo za 800 sodov. X Švedska zunanja trgovina Je še vedno v porastu. Od trgovskega kolegija izdano poročilo za marec tekočega leta prikazuje porast importa samo 151,9 milijonov kron, napram februarju istega leta, ko je iznašal 146,6 milijonov kron. Eksport je pa pri tem narastel za 12,5 %, od 74,4 milijonov na 83,7 % kron. X Novo sredstvo za sladkanje na Finskem. Kemični in farmaceutski tovarni »Orion« v Helsinkih na Finskem je uspelo izumiti sredstvo za sladkanje, ki so mu dali ime »Imara«. To novo sladilo je približno 250krat slajše kakor sladkor in še enkrat tako sladko kakor saharin. Novi izdelek se tali kakor saharin, se lahko kuha in ima pred saharinom še razne druge prednosti. Tovarna bo to sredstvo v kratkem začela izdelovati za iz-delovalnice sladkih pijač in za privatne potrebe. X Žitni pridelki evropskega kontinenta. Dvig nemškega kmetijstva v zadnjih desetih letih je ogromen. Kar se tiče pridelovanja pšenice in rži, je preskrba Nemčije krita 95 odstotno. Nekoliko težje je s pridelovanjem krmil, ki se v samooskrbi krije samo 15 %. Ta primanjkljaj se seveda izraža tudi v pridelovanju masti. Na evropskem' kontinentu, ki je v celoti pod nemškim vplivom, je pa seveda še veliko možnosti za povečanje žitnih pridelkov. 2e vpogled v statistiko poedinih' dežel zadostuje, da so pridelki na hektar zelo različni. V splošnem se lahko reče, da je rodnost žitnih poljan od severa proti jugu ter od zahoda proti vzhodu manjša. Mednarodni kmetijski insti-tut je raziskal pridelek žita za čas med letom 1924 in 1933 ter je za kontinent ugotovil komaj 14 dvojnih centov pridelka na hektar. Pri tem so pa bile razlike v posameznih deželah med 25 in 8 dvojnih centov. Evropa ima danes v nezadostno izrabljenih kakor tudi v še neobdelanih zemeljskih površinah še pomembne rezerve žita, ki se bodo po vojni lahko izrabile. X Turčija bo povečala produkcijo rjavega premoga v Anatoliji. Turško gospodarsko ministrstvo bo začelo z intenzivnejšim pridobivanjem rjavega premoga v področju Seyt Oemer v bližini mesta Konya v osrednjem delu Anatolije. V teh revirjih cenijo nahajališča rjavega premoga na. 12 milijonov ton. Ker pa gre za premog, ki vsebuje mnogo vode ter povzroča to ogromne prevozne stroške, nameravajo graditi kalorično električno centralo, ki bo oskrbovala razne kraje in tovarne v dotičnem okolišu, pri čemur bodo kon-zumirali ta premog. X Madžarsko tekstilno gospodarstvo Je do neke meje pod nadzorstvom. Madžarsko ministrstvo industrije in ministrstvo za javno skrb sta izdala zasilno odredbo, ki določa, da sme madžarska tekstilna industrija izdelovati samo tekstilno blago, ki je potrebno za javne potrebe. Tako je sedaj ustavljena vsaka produkcija lusuznega blaga. X V Švici primanjkuje sladkorja. Trenutno ra-cionirajo švicarske oblasti čokolado in sladkor. Tozadevna priprava je že tako daleč, da bo verjetno še letošnjo poletje izdan tozadevni odlok. Ta ukrep je postal potreben, ker ima Švica na eni strani že racioniranih nekoliko živil in je prebivalstvo kot nekakšen nadomestek zato kupovalo v večjih količinah čokolado in sladkor, ki* imata veliko redilnih snovi. Prebivalstvo do neke meje pozdravlja to racioniranje, posebno glede čokolade, ker bo z nakaznicami vedno lahko kupilo svoj delež..Švica je lastnica trgovskih ladij, ki za Švico prevažajo blago." Odkar je Brazilija stopila v vojno, je pa dovoz kakaoa vedno težji, krči in znižuje se pa seveda tudi uvoz sladkorja. Tako ima nevtralna Švica svoje težave gospodarskega značaja. Nekdaj lepo razvit eksport švicarske čokolade, ki je uživala svetovni sloves, je takore-koč popolnoma prekinjen. Ker je industrija čokolade v mirnih časih izvozila za 100 milijonov švicarskih frankov čokoladnih izdelkov v inozemstvo in so sedaj vsi ti odjemalci do neke meje izgubljeni, se gospodarstveniki Švice prav dobro zavedajo, koliko muke in dela bo stalo, da se po končani vojni pridobi vsaj nekaj tržišč, ki bodo uvažala švicarsko čokolado. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Lang (Wb.) Eine willkommene Pause In einer Kampfpause lassen sich Nachrichtensoldaten von der Sonne bescheinen PK-Auufnahme: Kriegsberichter Lang (Wb.) Durch Lehrkräfte der Luftwaffe werden Frontarbeiter zur selbständigen Bedienung von leichten Flakgeschützen ausgebildet ff -PK- Aufnahme: Kriegsberichter Homann-Atl. (Wb.) Handgranaten werden scharf gemacht Eine der vielen Obliegenheiten der Männer an der Front PK-Aufnahme: Kriegsberichter Langl (Wb.) - PK-Aufnahme: Kriegsberichter Hermann (Wb.) Bei den Männern im Laufgraben Die harten Kämpfe der letzten Wochen und Monate haben der Landschaft Sandsäcke über den Gräben den Stempel der Verwüstung aufgedrückt. Einst war hier schöner Laubwald, heute ragen nur noch armselige, zerfetzte Baumstümpfe zum Himmel. Unsere Grenadiere haben diesen Abschnitt »Argonnerwald« getauft. Sie dienen als Blenden, um dem Feind die Einsicht zu erschweren und das Abwehrfeuer abzufangen X Nov način za pridobivanje magnezija. V Ameriki so uvedli nov elektrolitičen postopek, ki bo baje omogočil producirati magnezij iz 400 milijonov ton obsegajočega nahajališča dolomita v Ne vadi. X Sota Je danes velike vrednosti. Ker je potrošnja lesa širom Evrope dosegla in deloma že tudi prekoračila višino, ki do neke meje ogroža obstoj gotovih gozdov, je šota v svoji vrednosti porasla. Ne samo kot kurivo namesto drv, temveč tudi za industrijske predelave je danes šota važna surovina. Danes izdelujejo iz šote koks, iz takega koksa mazivna olja za industrijske svrhe, nadalje gonilne snovi za motorje ter fenol, ki se potrebuje kot surovina za bakelit. Razen vaze-nola in raznih smol, ki ga pridobivajo iz koksa iz lote, se takšen koks sam uporablja za pogon ivtomobilov s pomočjo generatorjev. Pri tem se je izkazalo, da so generatorji za kurjavo s koksom li šote cenejši od generatorjev ha les. X Zamenjava tekstilij Italija—Madžarska. Med Italijo in Madžarsko je prišlo do sporazuma glede dobave tekstilij, ki jih Italija eksportlra v Mad-Jarsko y zamenjavo za agrarne produkte. Pri tem te js zvišalo cene umetnemu vlaknu, vlaknu umetne svile, vlaknu stanlčne volne, mešanemu rlaknu in tkaninam, ker so madžarski eksporterji kmetijskih pridelkov že nekoliko preje zvišali ivoje izvozne cene. X Produkcija petroleja v Kanadi. Iz glavnega nesta Kanade, Ottawa, poročajo, da pridobi komaj 1,5 milij. ton petroleja letno. Ta količina zadostuje komaj za delno kritje domačih potreb, ki io že v mirnem času znašale nad 5 milijonov ton. Ker je pa sedaj narasla potreba posebno radrraz-roja oboroževalne industrije in avtomobilskega prometa, je konzum danes znatno večji. Kanada je danes bolj kakor kedaj koli navezana na uvoz nafte, ki j« nekdaj najbolj prihajala iz lbero-Ame-rike, kar se je pa danes skrčilo na minimum. Dobavitelj Kanade so danes Zedinjene države, ki pa tudi ne morejo redno in v popolnem obsegu zadovoljevati kanadskih potreb. Lastniki petrolej -•tih vrelcev bi radi povečali svojo produkcijo, kar jim pa ne bi mnogo koristilo, ker so kanadske železnice preobložene in ne bi zmogle prevoza, na gradnjo petrolejskih vodov pa radi pomanjkanja materijala tudi ni misliti. Prav posebno prunenj-kuie petroleja vzhodnemu delu Kanade, kjer je produkcija še bolj skromna. Vrtanja, ki jih vršijo v teh predelih, niso zadovoljiva. X Slovaški se obeta dobra sadna letina. Kakor poročajo listi, se obeta Slovaški dobra sadna letina. Sadno drevje je dobro prezimilo in je v polnem cvetju. V toplejših krajih so marelice dobro odcvetele. Lansko leto so na Slovaškem posadili 250 tisoč novih sadnih drevesc. X Turško-finske kupčije. Gospodarsko časo- Ipisje poroča o dogovoru med Turčijo in Finsko, po katerem bo Finska dobavljala Turčiji papir, celulozo, lepenko in stavbeni les, medtem, ko bo Turčija v Finsko izvažala kože in masti. UMNI KMETOVALEC Prideltusiifi© Etrnrao na njiva!* i Naša živinoreja doživlja težke čase. Ze lanska pomlad je bila razmeroma suha, tako, da so dali travniki le malo sena prve košnje. Druga košnja pa je vsled poletne suše mnogokje sploh izpadla, da o popolnem izpadu tretje košnje sploh ne govorimo. ' Naši kmečki gospodarji so bili vsled tega prisiljeni, odprodati preteklo jesen in v teku zime del goveje živine. Upali smo, da bo letošnja pomlad razvoju trav bolj ugodna, tako, da bo mogoče z letošnjo zgodnjo in obilno košnjo prihi-teti na pomoč stradajoči živini in pripraviti za prihodnjo zimo večje zaloge sena kot lani. Zalibog so nas taki upi varali. Letošnja zima, kakor tudi pomlad vse do zadnjih dni, je bila izredno suha Toplega, deževnega vremena v marcu in v začetku aprila, ki bi na razvoj trav tako blagodejno vplivalo, ni in ni hotelo biti. To stanje ni ostalo brez posledic: Se sredi aprila so bili naši travniki, posebno v strmih legah in pa na lahki peščeni zemlji, čisto rjavi — kot sredi zime. Travi je nedostajalo vlage, da bi mogla začeti odganjati in se razraščati. Vlažno vreme zadnjega tedna je sicer omogočilo, da so travniki končno tudi letos vendarle ozeleneli, — toda, kar je zamujeno, je zamujeno in se ne da več popraviti. Je sicer mogoče, da bo do časa košnje trava dosegla običajno višino, a razrasti in zgostiti se ne bo več mogla. Tudi hranilne snovi, ki smo jih hotfeli rastlinam dati v obliki zimskega ali celo spomladanskega gnojenja travnikov, se ne bodo dale več v polni meri izkoristiti v tem kratkem času. Računati moramo torej tudi letos z izredno slabo prvo košnjo na vseh travnikih, z izjemo onih, ki jih je podtalna voda.v dovoljni meri zamakala. Tudi, če se zanašamo na upanje, da bo vsaj otava dala povprečno, ali celo nadpovprečno košnjo, moramo vendar posvetiti vso skrb vprašanju, kako bi bilo mogoče nadomestiti primanjkljaj pri krmi, ki se bo vsled letošnje suhe zime neizbežno očitno pokazal. Upoštevati moramo namreč tudi dejstvo, da je vsa naša živina bila letošnjo zimo premalo kr-mljena, da je torej bolj ali manj sestrana, mršava Treba bo torej živali vse letošnje poletje, dobro in obilno krmiti, da bomo spravili .živino spet v »dobro rejo«. Kam naj se obrne kmet za krmo, če mu travniki odpovedo? Na njivo! K pridelovanju njivskih krmskih rastlin! Vprav kar se pridelovanja krme na njivah (Ackerfutterbau) tiče, so naši kmetovalci daleč zaostali-za splošnim kmetijskim napredkom. V večji meri poznamo pri nas samo pridelovanje »domače«, to je rdeče ali »črne« detelje (Rotklee) na njivah. Le tu in tam se najde kmetovalec, ki v večji meri prideluje tudi krmsko peso, repo in druge njivske krmske rastline. Največ bo temu menda krivo dejstvo, da sejejo kmetje v naših krajih izredno mnogo zimskega žita in na žitno strnišče ajdo. Dejstvo pa je, da bi bilo v mnogih primerih veliko bolj gospodarsko, pridelovati njivske krmske rastline namesto ovsa, in morda tudi namesto — ajde, ki nam kvečjemu vsaka tri leta da kaj pridelka. Seveda — prvi predpogoj za pridelovanje krme na njivah je, da imamo sploh vsaj nekoliko pojma o tem, kake rastline pridejo za pridelovanje krme na njivah v poštev, ter kako je posameznim streči. 1. Njivske krmske rastline. V tej zvezi predvsem omenjamo, da navadno k njivskim krmskim rastlinam ne prištevamo večletnih krmskih rastlin, kot so n. pr. predvsem: lucerna, -krmski radič, gabez (Beinwell) itd., marveč le eno in dvoletne krmske rastline, ki jih pridelujemo na njivah bodisi kot podsetve ali pod-sadeže, ali kot drugi pridelek, to je strniščna setev oziroma sadež, ali pa kot vmesni pridelek (medsetev oziroma medsadež) med drugimi rastlinami. Nekaj pa je tudi njivskih krmskih rastlin, ki jih pridelujemo kot glavni spomladanski posevek, a nekatere kot prekozimni posevek. Zaenkrat bomo najvažnejše krmske rastline (oziroma mešaniče krmskih rastlin) posameznih skupin le našteli, ker se nameravamo podrobneje pečati s posameznimi skupinami ob času, ko jih je treba sejati. Naslednje krmske rastline pridelujemo kot a) glavne spomladanske setve, -oz. sadeže (Frühjahrshauptanbaufrüchte): krmska pesa, korenje, bob, lupina, soja, koruza za ensiliranje, krmski krompir, razne vrste krmskega zelja, kolerabe, ohrovt itd. j b) vmesne setve oz. vmesne sadeže (Friihjahrs-zwischenanbaufrüchte): krmilne buče, sončnice, sirek itd.) c) drugi ali strniščni pridelek (Zweitfrüchte oder. Stoppelfrüchte): krmska koruza za sveže krmljenje, krmska koleraba, krmsko zelje, sončnice Za siljenje in sveže krmljenje, mešanica graha in grašice, strniščna repa, rumena gorčica in različne krtaske mešanice; č) prekozimni posevek (überwinternde Zwischenfrüchte): krmska repica, krmska ogrščica, zelena rž, razne krmske mešanice — predvsem »Landsberger-Gemenge« —, inkarnatka itd.: d) podsetve ali podsadeže (Untersaaten): strniščno korenje, navadna detelja, razne krmske mešanice itd. 2. Opombe k pridelovanju posameznih njivskih krmskih rastlin, ki jih spomladi sejemo, oziroma sadimo. 0 njivskih krmskih rastlinah, ki jih spomladi podsevamo, ne bomo -izgubljali besedi, ker je čas za njih setev že mimo nas. Vprav tako se ne bomo dotikali gojenja rastlin, ki jih redno gojimo kot vmesne sadeže, ker smo se pečali z njih pridelovanjem ob priliki, ko smo obravnavali gojenje oljnatih rastlin. Za danes torej samo nekaj nasvetov o pravilnem gojenju in pridelovanju dveh njivskih krmskih rastlin, ki naj bi jih letošnjo pomlad naši kmetovalci v kar največji meri posejali kot glavni spomladanski sadež, ki pa jih je mogoče "uporabiti tudi kot vmesni sadež, ali celo kot drugi oziroma strniščni sadež. 1. Krmska pesa. V naših razmerah je to najvažnejša krmska okopavina. Naši kmečki gospodarji ji posvečajo še vse premalo pozornosti. Vzrok bo seveda predvsem v dejstvu, da so bile do sedaj pri nas sejalnice toliko kot nepoznane, da je dalje ročna setev naravnost na njivo v večji izmeri skoraj nemogoča, a presajanje drago in še tvegano povrhu, ker je predpogoj za uspeh presajanja vsaj kolikor toliko vlažno vreme v tem času Za letos je seveda prepozno, zdaj sejati krm-sko peso, ki bi jo hoteli pozneje presajati. Pač pa je še čas, sejati peso naravnost na njivo. Ker je vprav v zadnjih dneh pesno seme spet mogoče nabaviti in ker je letos najti sejalnice že v skoraj slednji vasi, pozivamo kmetovalce, naj v čim-večji meri izkoristijo to priliko, ter krmsko peso še dodatno posejejo, ako jim prej ni bilo mogoče nabaviti zadostnega semena. Seveda nam menda ni treba vnovič opozarjati na to, da krmska pesa, kot sploh vse okopa-vine, zahteva dobro pripravljeno in močno pognojeno zemljo: najbolje s hlevskim gnojem. Kot dodatno pognojenje pride v poštev predvsem kalijeva sol in dušična gnojila — bodisi umetna dušična gnojila (apneni soliter — Kalkstickstoff) ali pa gnojnica in tudi straniščnik. Umetna gnojila po možnosti dajemo pesi že pred setvijo, ali vsaj ob setvi, predvsem Thomasovo žlindro (300 kilogramov na 1 ha, ki pa koristi predvsem pesi sledečemu pridelku) in kalijevo sol (300 kg na 1 ha); a apneni soliter trosimo raje v več obrokih, ker se hitro topi. Kalijeva sol je važna tudi zato, ker dela peso odporno proti suši. Gnojnico smemo dati pesi nerazredčeno in vse od časa setve pa do avgusta meseca, ker se pri pesi ni bati, da bi jo gnojnica opalila. Seveda pa je treba gnojnico takoj spraviti v zemljo. Da bi pesi preveč pognojili, se ni bati, ker potrebuje za svojo rast ogromno redilnih snovi in je pridelek odvisen predvsem od gnojenja! Tudi ne drži splošno razširjeno mnenje, da potrebuje pesa med rastjo obilo vlage in padavin; res je nasprotno, da pesa v prevlažnih zemljah in ob vlažnih poletjih slabše uspeva, kot v bolj suhih. Važno je le, da ima dovolj hranilnih snovi in vedno rahlo zemljo na razpolago. Glede pripoiočljivih sort se letos ne moremo razgovarjati, ker smo veseli, če sploh dovolj ka-ljivega pesnega semena dobimo. Ker je pesno seme samo dve leti kaljivo, moramo vsekakor napraviti kalilni preizkus s tem, da namočimo nekoliko semena v mlačno vodo. Sejemo v vrste, oddaljene med seboj 40 do 50 cm, in tako gosto, da porabimo na 1 ha površje 35 do 50 kg semena. Setev ne sme priti pregloboko v zemljo, to je, ne nad 3 do 4 cm. Seveda peso, v kolikor ie pregosto vzklila, p eredčimo ko so vse rastline vzklile, in to ob oblačnem vremenu, ko je zemlja tudi primerno vližna, a ne premokra, V vrsti naj bodo pesne rastline ined seboj po 30 do 40 cm oddaljene. Če je nas;jd bolj aost ie sicer pesa drobnejša, ven-{ i- celotni pridelek ni zato nič manjši, ako na-saH ni pretirano gost. Pregost'h in rad' tega izpuljenih rastlinic ne za\ -žemo marveč jih uporabimo kot sadike, predvsem na mestih, kjer pesa ni vzklila, še bolj pa zi podsadež med rani krompir, pa tudi med druge okoDavine. Pesi moramo vedno skrbno rahljati r.emljo in jO varovati plevela Dokler so rastlinice male, l-'hko nasevek branamo, nato ga obdelujemo z okopalnikom 1 Krmsko zelje. (Futterkohl.) Razen pese je kot' njivska krmska rastlina, ki jo moramo sejati že spomladi, najvažnejše krmsko zelje, čeprav je pri nas toliko kot nepoznano. Druga obletnica „Štajerskega Gospodarja" Dne 3. maia 1941 je izšla prva številka našega tednika. Z današnjo številko zaključujemo torej drugo leto našega obstoja. Pri tej priložnosti se našim spoštovanim naročnikom, dopisni' kom., oglaševalcem, prodajalcem, prijateljem ter vsem ostalim čitateliem in sotrudnikom, ki nas po svojih močeh z velikim razumevanjem in uvidevnostjo podpirajo, lepo in iskreno zahvaljujemo, za izkazano nam zaupanje in naklonjenost, zagotavljajoč jim. da bomo tudi odslej storili vse še za nadaljnji Vsestranski razvol lista. Kakor doslej, bo tudi odslej dvig in porast veljave našega čtiva in zadovoljitev naših bralcev naša geslo in naš delovni načrt. V tem zagotovilu se Vam priporočamo ter Vas pozdravljamol Uredništvo in upravništvo „ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA' Krmskega zelja je mnogo vrst. Najbolj priporočljivo je krmsko zelje, ki ga nemški kmetje poznajo pod imenom »Marktstammkohl«. Ta vrsta zelja se seje koncem aprila na grede, enako kot navadno zelje, ter se presaja pozneje na njive, s katerih smo spravili žito ali pa zgodnji krompir. Daje obilno (do 400 stotov) zelenih listov na 1 ha in je posebnost te sorte krmskega zelja, da mu mraz ne škoduje. * Za 1 ha nasad potrebujemo 60 do 100 kvm grede in do 1 kg semena. Presajamo navadno tako, da polagamo sadike kar sproti za plugom na vsako drugo brazdo, sadike med seboj pa po 50 ZA IgOSPOPIMlE_ go. Toplemei v gospodinjstvu. Toplomer ali termometer je vsakemu kulturnemu človeku neobhodno potreben predmet. Mati ga potrebuj« pogostokrat, da meri z njim vročino svojih družinskih članov, zlasti pa otrok. Ko otrok zboli, je prvo, da mu zmerimo vročino. Pravilna toplota človeškega telesa je do 37.5 stopinj, vsaka višja temperatura je že znak kake obolelosti. Tudi pri kopanju malih otrok uporabljamo toplomer. Voda za kopanje dojenčkov ne sme presegati 35 stopinj Celzija. Toplomer uporabljamo tudi pri vkuhava-nju in konserviranju sadja in sočivja. Razno sadja, sočivje in tudi mesovje zahteva pri vkuhavanju različno temperaturo, navadno 70 do 90stopinj Celzija. — Toplomer je že precej star. Izumil ga je 1. 1595 Galileo Galilei. Ta toplomer je bil sicer prav enostaven in tudi ni bil vedno zanesljiv. Bil je pa predhodnik vseh drugih toplomerov. Gall-lejev toplomer je bil z vodo in z zrakom napolnjen kozarec, ki je kazal razlike temperature. Natančno je določil ledišča šele Fracoz Ajit. Reau-mir, rojen 1. 1683 in odtlej so bili toplomeri šele zares zanesljivi. Drugi izboljševalec toplomera je bil prof. A. Celsius (1701—1744), ki ga je razdelil na 100 stopinj. 0 je kazala ledišče, 100 pa vrelišče. Z izboljšanjem toplomera se je bavil tudi Nemec Gabr. Fahrenheit (1686—1736). Njegova skala znaša 180 stopinj, kar je bolj neprikladno, zato s« niegov toplomer v splošnem ne uporablja. Splošno uporabljivi so toplomeri, ki kažejo na eni strani Reaumirjevo, na drugi pa Celsijevo razdelitev. ?Z CAHSTVA Plk'lt08)E + Naravni kompasi. Znano je, da bi neke cvetlice iahko uporabljali kot ure, samo da vemo, ob katerem času se odpirajo in zapirajo. Manj znano pa je, da so tudi naravni kompasi, ki bi potniku lahko pokazali pravo smer, č« bi vedel, kako naj si razlaga znamenja, ki rtu jih ponuja narava sama. Jug in sever je lahko spoznati. Skoraj vsako drevo je namreč na južni strani drugačno nego na severni. Na južni strani je skorja bolj suha in trša, ker je tu upliv sončnega žarenja večji. Na do 60 cm. Sadike se rade primejo in začnejo kmalu bujno rasti. Vse, kar smo povedali glede gnojenja in oskrbovanja pri krmski pesi, velja tudi za vse tort« krmskega zelja. Sicer pa so vzgoj« zalj« naši kmečki ljudje dobro vajeni. Pri krmskem zelju je samo neka — tudt po razmerah povzročena — težava: Seme vrst« »Marktstammkohl« je skoraj nemogoča nabaviti Kot nadomestek se dobi v trgovinah s semeni razne druge vrste krmskih zelj, od katerih pt vendar nobena ni odporna proti pozebi in Jih je treba pokrmiti, oziroma spraviti s polja pred zimo. - \ severni strani je temnejša in kar ostaja tu marsikaj vlage, se tu lahko razvija posebno ob vznožja drevesa debela plast mahu. Dalj« imajo listi na severni strani značilne posebnosti, ki jih nimajo listi na južni strani. So namreč daljši m bolj temno zeleni. Pri smrekah in jelkah izdaja smola, ki teče iz ran ali lukenj, nebesno stran. N« severni strani je smola temnosiva, na Južni strani trda in svetlo-jantarjev« barve, ki s« tu hitr«J« suii. Tudi kamni so na severni strani drugačni nego n« Južni, kajti na južni strani sončni t«r n« dopušča, da bi so razvijalo mahovj«. To J« isto kakor pri drevesih. + Od kdaj Je konj domač« Hval? O tem, koliko časa nam služi konj kot domača žival, si š« nismo popolnoma na jasnem. Nekateri menijo, da je postal domača žival najprvo na evropskem s*-veru .drugi zopet smatrajo, da je pradomovina domačega konja altajsko-sajansko ozemlje. Najstarejšo najdbo konja so odkrili v deželi Schonen v Skandinaviji. Najdba j« pokazala, da so biH tega konja žrtvovali, kajti v lobanji so našli d« polovice zapičeno bodalo. Se dandanes so takšn« daritve razširjene preko Altaja do severozahodnega Tibeta. V letih 8000 do 6000 pred našim štet. jem so poznali ukročenega konja že v srednji in jugozapadni Aziji. Severnokavkaška majkopska kultura j« poznala konja "že 2000 let pred našim štetjem, prav tako Mala Azija in Mezopotamija. V kraljevih grobovih v Uru (okrog 2000 let pred našim štetjem) so našli tudi ostanke osla. Elemsk» kultura, ki sega v svojih početkih do konca 4. tisočletja pr. Kr., Je že upodabljala konje in osi« V Suzi so izkopali iz te dobe kost s podobo jezdeca. To je najstarejša najdb« jezdeca, kar jifc poznamo. Zdi se tudi, da so tedaj s križanjem konj in oslov gojili mezge. Vsa znamenja kažejo, da J« tu okrog aH v kakšnem bližnjem azijske« ozemlju najstarejše središče n« udomačenje konj. $PfMfEŠTAf£HC! Nemščina Je Jezik tvoje narodne pripadnosti in tvojega mišljenja. Zato se uči, govori, čitaj in misli nemško! MALE VESTI * 1. maj Je praznik In se ne bo delalo. Führer Je določil, da se na dan 1. maja kot praznik nemilega naroda ne dela. Političnih prireditev ta dan ne bo. Na Führer-jevo željo naj bo 1. maj dan počitka za delovni narod. V to svrho se bo na dan 1. maja vse vstopnice za gledališča in koncerte stavilo na razpolago tistim, ki ustvarjajo in delajo. Stroške za vstopnice prevzamejo podjetja po nekem sporazumu med ministrstvom propagande in državno gospodarsko zbornico ter s pri-itankom ministrstva za gospodarstvo. * Majnik — mesec pocilajenja. Majnik — nekoč šele tretji, po našem koledarju že peti mesec t letu, ponekod sadnji mesec spomladi, drugod te prvi mesec poletja — pri nas mesec bujne rasti, pestrega cvetja in razkošja narave, sploh r celem letu najlepši mesec: bodi nam letos še posebno dobrodošel! Nekoč — v zlatih časih — «o ti postavljali visokorasle mlaje, od vrha do tal okinčane z zelenjem in cvetjem, okrog mlajev pa je rajala razborita mladina izbirajoč si svojega majniškega kralja in svojo majniško kraljico Pa tudi odrasli, da, celo starina je baš ta mesec občutila v svojih trudnih kosteh, v mozgu, v živčevju in v krvi čudovito pomlajenje. Kako bi tudi nej saj je skozi ves majnik vživala posebno pripravljeno čudodelno majniško pijačo in zdravilna zelišča) po vaseh so ta prevožen posel opravljale stare izkušene ženice, pa tudi modri očanci. Oni iz mest so rano jutro pohiteli venkaj v prosto naravo, tekajoč bosi po zlati rosi in v globokem vdihavanju srkajoč vase blagodejne sončne žarke i zakaj noben drugi mesec t letu nima v sebi toliko lz. vesol jstva izžarevajoče energije kot baš majnik. Blagor jim, ki to imajniško kuro« vživajo jutro za jutrom! Tembolj vživanja hrepeneči morajo biti oni, ki si tak vžitek za duha in telo zamorejo le ob gotovih dneh Oni zunaj na vasi so ta mesec zavidanja vredni. Ampak: kjer je veliko 'sonca, je tudi velika — senca. Baš v majniku. Ali je pre-luh, ali pa — narobe. Kar je v človeškem organizmu že trhleaa, to ta mesec odpadi; 1rve*5 medtem ko je za iskanje ostalih treh bilo prepozno Vseh pet otiok je izgubilo svoje življenja. * Angleži priznavajo izgubo podmornic» »Thunderbold«. Po poročilih iz Londona, je britanska admiraliteta priznala, da je podmornic» »Thunderbold« smatrati za izgubljeno. * O bojih na Kitajskem. Kakor poročajo ii Šanghaja, so japonske čete na velikonočno nedeljo na področju pokrajin Kiangsi in Honaa obkolile 3000 mož Cangkajškovih čet ter jih uničile. Kitajski admiral Ku Tus Ing, poveljnik Cang-kajškove mornariške pehote v pokrajini Kiangsu ter v pokrajini Santung je pobegnil skupno i 1200 možmi svojih odredov na japonsko stran. * Petindvajsetletnica največjega zračnega junaka v svetovni vojni. Aprila je poteklo 25 let, odkar je našel junaško smrt največji zračni junak svetovne vojne, nemški letalec Richthofen. Rittmeister Richthofen, ki je v svetovni vojni sestrelil za takratni čas rekordno število sovražnih letal — osemdeset jih je kot bojni letalec s svojim bojnim letalom zrušil na tla — je pri zasledovanja sovražnega letala, tri kilometre severno od Cor-bie-ja, moral pod težo sovražnega obstreljevanj» na tla, in sicer tri kilometre za sovražno fronta Pri tej priložnosti je našel junaško smrt. Richthofen je bil pisec knjige »Der rote Kampfflie-ger« ter nosilec najvišjega nemškega odlikovanja za hrabrost. * Ford mora ustaviti svojo tovarno ▼ Kanadi Podjetje Fordove družbe v Kanadi ima spor i Združenimi tovarnami avtomobilov o pospeševanju produkcije, ki ji nasprotujejo delavske organizacije. Tovarne, ki ležijo v Windsoru ▼ provinci Ontario, so zato morali zapreti. Ker gre za hud udarec kanadski oboroževalni industriji, j» zadevo prevzela sedaj kanadska vlada ter jo skuša izravnati. * Osem sinov ima pod orožjem italijanski inženjer Sandoz, sin pokojnega italijanskega senatorja Edmunda Sandoza. färben — barvati Finger (m) — prst führen — voditi, peljati Gasmaske (w) — plinska mask« Gaumen (m) — nebo (v ustih) Gegenstand (m) — predmet Geräusch (s) — šum Geschmack (m) — oku» Gesicht (s) — obraz giftig — strupen, -a, -« Glatze (w) — pleia Glied (s) — člen, ud Hauptteil (m) — glavni '"-steh moskovskega radia, je Stalin imenoval maršala Vasilevskega šefom generalnega štaba Rdeče vojske. Dosedanji šef generalnega štaba, maršal Sapošnikov, je bil odstavljen in se doslej še ne ve, kako mesto bo odslej zavzel. V sovjetskih komunikejih pretekle zime njegovega imena ifiso nikjer imenovali, pač pa je stopil v istem času v ospredje maršal Zukov. Zukov je bil lansko leto imenovan maršalom sovjetske vojske. Ker se je Zukov udeležil mnogih zavezniških konferenc v Moskvi, so v splošnem domnevali, da bo 2ukov prevzel mesto šefa štaba Rdeče vojske. Imenovanje Vasiljevskega je bilo radi tega nemalo iz-nenadenje. S Sapošnikom je izginil s političnega pozorišča eden izmed zadnjih pripadnikov »maršalske generacije«. Po ustrelitvi maršala Tuha-čevskega in po tajnem odhodu maršala Bliicher-ja je imela Sovjetska Unija samo še pet maršalov. Ti maršali so bili Timošenko, Vorošilov, Bud-jenl, Kulik in Sapošnikov. V teku vojne sta Vorošilov in Budjeni stopila popolnoma v ozadje. Timošenko, ki je bil nekoč ljudski komisar za obrambo, je danes samo še poveljnik nekega od- seka na severu vzhodne fronte, dočim o Kulik» že dve leti ni ne duha ne sluha. ■ Sovjeti se boje preiskave glede grobov poljskih častnikov pri Katynu. Iz Ankare poročajoi Turški radio je ugotovil, da se v Sovjetski Uniji očividno boje preiskav« glede odkritja grobo» 10.000 poljskih častnikov pri Katynu. To j« p« turškem mnenju slabo znamenje) kajti Sovjetiji bi morala — ako j« nedolžna — celo zahtevati preiskavo. Nemci imajo po turškem mnenju vsekakor ogromno dokazilnega materijala v svojik rokah. Krivda boljševikov za strahovito ubija» nje poljskih častnikov se ne da več zatajiti Tako se glasi mnenje uradnega komentarja turškega radia. To je tem značilnejše, ker se niti turški radio niti tisk preje nista podrobneje ba> vila s to zadevo, nasprotno pa sta bila zelo rezervirana. ■ Salazar proti komunizma. Ob 15. obletnld svojega vstopa v portugalsko vlado, Je imel ministrski predsednik dr. Salazar po radiu govor, namenjen vsemu narodu. V svojem govoru je med drugim ugotovil, da ogroža komunizem zelo resno vso zapadno kulturo in civilizacijo. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Heber (Wb.) Alle packen an "Auf den Bergen liegt noch Schnee, .und die Pferde haben schwer zu ziehen. Nachschub und Munition braucht die kämpfende Truppe. Pionier« der kroatischen Legion helfen einenr Wagen, über eine Paßhöh« PK-Aufnahme: Kriegsberichter Hanisch fWb-J Aus diesem Haus wurde geschossen. Grenadiere haben südlich Orel ein» Ortschaft wiedererobert. Die Bolsche wisten verteidigen sich in «rbittertea Häuserkampf. Jedes Haus muß einzeln durchsucht werden. Aus diesen Haus wurde Geschossen. Der Gruppenführer hat dl« Handgranat«, dl« das Nest ausräucharn soll, wurfb«r«it. ZANIMIVOSTI Nekaj o čebelicah Od nekdaj je življenje čebel človeka zanimalo bolj nego katerakoli druga »nižja« iival. Ne mno zaradi iladkega medu. — Čebelar je tudi občudoval smotreno razdelitev dela v panju, brezhibno funkcioniranje celote, tajnostno orientacijo, ki vodi čebele na pašo In drugo. Frisch je poizkušal poiskati novo pot k rešitvi teh za-predenih problemov. V ta namen pa je bilo treba predvsem dobiti natančen vpogled v panj. Tudi iive žuželke se morajo proučevati pod steklom! Zaradi natančnega opazovanja je Frisch posamezne čebelice — numeriral in dognal' z neštetimi poizkusi (deloma sam, deloma njegovi učenci) prečudne stvari. Eden poglavitnih njegovih izsledkov ja, da i« čebele med seboj prav dobro sporazumevajo. Poleti živi delavka večinoma en do poldrug me-lec. Ko je dosegla že polovico svojih dni, ne zna »govoriti« in tudi ne razume govorice svojih družic. Besedo imajo v panju one čebela, ki prinašajo hrano vanjt šele- tri tedne stara čebela le loti tega najnapornejšega posla. Frisch je dognal, da se one čebele, ki niso našle prav dobre paše, vrnejo mirne v panji one pa, ki so našle obilno hrano, po povratku v panju — plešejo ta i tem plesanjem alarmirajo še druge čebele, da gredo ž njimi k oni bogato obloženi mizi, ki io jo zasledile. Merodajna pa plesalkam ni samo množina cvetja, oziroma nektarja v cvetju, temveč tudi kakovost tega nektarja: čim slajši je, tem bolj plešejo čebele po povratku v panj ln tem večjo družbo spravijo s tem na pot, da gredo skupaj z njimi zopet na isto pašo. Tako se itopnjuje obisk vedno k onim rastlinam, kjer je hrana najobilnejša in najbolj zgoščena. Ko za-ine ta hrana pojemati, pojema sorazmerno tudi plesanje i plesati pa začnejo druge čebele-novin-ke, ki so izsledile nove, bolj z nektarjem oblo-iene rastline. Tako se tako rekoč avtomatično re-fulira pri čebelah nabiranje hrane — vedno jo labirajo čebele predvsem tam, kjer sa trud obilno foplača. Cim boljši ja nektar — t. j., čim več sladkorja ]t v njem — tem več se ga čebela nasrka. Frisch j« dal svojim čebelicam ob raznih prilikah skodelice s sladkorno raztopino — 17%, 34%, 68%. Stehtal je skodelico, preden so čebele srkale in p potemi tako je doznal, koliko so skupno popile. Stal Je pa tudi, kolikokrat Je vsaka teh nje-jovlh numeriranih čebelic bila vsega pri »napa-Jillšču«. Tako Je lahko izračunal, koliko je popila TMka povprečno pri enkratnem obisku (42 do 61 tiočink kubičnega cm)i največ, če Jim ja pred-btll 68%, manj, če Jim Je dal 34%, najmanj, če 10 dobile samo 17%-no raztopino. Ali vabi čebelo vonj hrane ali okusT — Obojel Forel je osi odrezal tipalnikei na buciki JI je aoral prinesti kapljico medu tik do ust, da ga je Ufala srebati. Zdrava osa pa začuti med s svojimi tlpalnikl ie na daljavo približno 1 cm, ga lačne »otipavati« (t. j. vohati) in se mu približa. Dragi osi Je sicer pustil tipalnike, toda odrezal utn« in čaljustif tudi ta osa se je odzvala na bll-iajoči se med že v razdalji 1 cm. TI poizkusi nam Jasno kažejo, da sta pri teh Hvalicah vonj ln okus dva ločena čuta — vonjalo Ja na tipalniklh, oku-ialo pa na ustnih delih. Frisch ja našel med svojimi, s Številkami za-»amovanimi čebelami prava sladkosnedeže, ki ilio nikdar marali za 4M% ali 8K% raztopino dadkorja, temveč so srkali le 17% ln 34%, aH lelo lamo 34%- raztopino. Večina čebal je srkala tudi irednje-sladke raztopine i za 4K% Je malo-latera marala. čudno pa ja, da čebelam, ki tako točno razli-hjtjo med bolj ln manj sladko hrano, niso niti nI sladkorji sladki. Zdi se n. pr., da Je mleč- 11 iladkor zanje brez okusa. Prav tako Ja zanje hre? okusa saharin. Kakor mi, razlikuje tudi čebala razen sladkega tudi slano, kislo ln grenko, vendar nimajo nI našteti okusi zanjo enake vloga. Mala primes ttalna, ki bi za naš okus sladkor že popolnoma fkvarila, čebela niti ne moti. Sala večja doza odvrne od srkanja. * življenja v panju Je tako točno urejeno, da to ga od nekdaj primerjali dobro organizirani irfavi. Popolnoma ao ločene vloga in način življenj» matica, trotov in delavk — te tri »stano-iabelsrji od nekdaj razlikujejo. Toda, kako i raznimi opravili, ki Jih izvriujajo delavke v (LICHTVERBRAUCHERN, im Zivilbereich rät OSRAM: 1. Licht aofortauaechalten, wenn ea nicht benötigt wird. 2. Glühlampen in jedernicht leuchtwichtigen Brennstelle auareichend locker schrauben. 3. Lampen and Leuchten beim Saubern aohonand behandeln. So schaffen Sie eich eme stille Lichtreserve fürtagea-lichtarm« Zeiten .und Strom wird auch dabei geaparL tej državi? Ali zna vsaka delavka vse in se oprime dela, kakor slučaj nanese? Ali pa nemara obstoji med delavkami več raznih »poklicev«? Poizkusi so pokazali, da zna vsaka delavka vse, toda pri posameznem poklicu vztraja ■— le po nekaj dnii sledijo pa si poklici v stalnem vrstnem redul Sleherna čebelica je prve dni svojega življenja samo — pome talka, ki čisti poedina prazne celice. Druga služba čebelice je, da se vsede na celico in po več ur graje ličinko v njej. Ves ta čas jo hranijo starejša delavka. Tretji poklic je donafianje hrane, t. j., peloda (cvetnega prahu) in medu v celice starejših ličink. Cez nekaj dni začne ličinke tako rekoč »dojiti« z izločkom posebna žleze. Kot »dojilja« službuje čebela približno ves drugi teden svojega življenja. Dozdaj čebela še ni zapustila panja. Zdaj pa pokrai žleza, ki je izločala hrano za ličinke in mlada delavka se posveti drugim opravkom. Cvetni prah, ki ga starejše družica prinašajo, gna-te v trdne kepet nektar prevzema od njih in ga nosi deloma v »skladišča«, deloma pa hrani ž nJim mlajše iebaiei mrtve čebele »pokopava«, L J., odnaša iz panja Sploh zlati zdaj včasi ven in polagoma spoznava okolico panjai njeni izleti so vedno daljši, na da hI spotoma nabirala med aH pelod. Slednjič postane vratarlca panja ln preišče s svojimi tipalkami vsako čebelo, ki vstopi v panj. ROschlu se je celo posrečila fotografija boja med vratarico in oso, ki je hotela v panj. — Ti poklici" sledijo drug drugemu zelo hitro. S koncem tretjega tedna življenja -mlade čebele je zaključila te domače poklice. Zdaj iele postane delavka nabiralka hrane ln llče do konca svojih dni hrane zase In za svoj ul. Od začetka hodi še svoja pota, ker se ne umeje sporazumeti 1 družicami. Kasneja pa čebela druga drugi »pove«, kakor smo te omenili, da ja našla mnogo medu in peloda, tako, da vedno nabirajo tam, kjer Ja žetev najobilnejša. Vzorni red, ki vlada v državi čebel, nam Je zdaj mnogo lažja razumljiv: podedovani nagoni uravnavajo delo čebela V raznih dobah njenega življenja. Tudi, če ličinko vzamemo iz panja ln jo popolnoma ločeno od vseh čebal »vzredimo«, Je prvi opravek mlada čebelice, ki sa razvije iz te ličinke, da začne pometati prazne celice. A vsi nešteti poklici si slede sicer v stalnem vrstnem redu, ni pa stalno trajanje posameznih poklicev. Gleda tega se vse prilagodi potrebi panja. Ako ja n. pr. malo mladih čebelic, a mnogo zaroda, potem Ja podaljšana služba hranllk in dojllk in podobno. Kateri činlteljl povzročajo to divno prilagoditev potrebam »države«, tega dandanes na vemo 1 toda podobni poizkusi, kakor zgoraj omenjeni, bodo polagoma tudi tu še marsikaj razjasnili. NEUES IPnlver Iflr «len WhcIis und lîir die PlastuRS der Sthwelnc BEI) IN, »II (irananteiR FriolU ! ItNTIIilLDROOtnil EMS! HO» 60 Harburg/ Dran, Hcrrcntoie 33 Kundmachung Slewanlegung der KanJeniwien für ?ttiiüiiamhe»cruiigeii. Eintragungstermin. Schuhausbesserungswerkstätten jeuer Art haben bis zum 31. V. 1!J43 neue .Kundenlisten anzulegen. Die früheren Kundenlisten waren ungültig. Verantwortlich für die Anlegung der Kundenliste ist der Inhaber der Werkstätte. Eintragung in die Kundenliste. Die Eintragung in die Kundenliste erfolgt geg^n Vorlage der vierten Reichskleiderkarte. (Kinder bis zu 3 Jahren sind wie bisher nicht in die Kundenliste einzutragen.) Ein Verbraucher darf sich nur die- Kundenliste einer Schuhausbesserungswerkstätte eintragen lassen. Eine Doppeleintragung in der Kundenliste einer Schuhausbesserungswerkstätte ist vbjboten. Personen, welche keine Reichskleiderkarte besitzen, nicht von Regiebetrieben mit Schuhausbesserungen versorgt werden und auch nicht Selbstbesohler sind, erhalten auf Antrag vom zuständigen Wirtschaftsamt (Kartenstelle) Ausbesserungsscheine. Die Ausbesserungsscheine treten an die Stelle der Reichskleiderkarten und sind bei Eintragung in die Kundenliste vorzulegen. Die Eintragung in die Kundenliste ist durch Eintragung des Namens und der Firma des Werkstätteninhabers auf dem Stammabschnitt der vierten Reichskleiderkarte bzw. auf dem Ausbesserungsschein unter Beifügung der Eintragungs-Nr. der Kundenliste zu bescheinigen. Die Bescheinigung der Eintragung soll unter der Nr. der vierten Reichskleiderkarte erfolgen. Von der Reichskleiderkarte ist der Abschnitt 3 bzw. von dem Ausbesserungsschein der Abschnitt »AS« in der linken oberen Ecke abzutrennen Die abgetrennten Abschnitte, sowohl der Kleiderkarte als auch der Ausbesserungsscheine sind vom Inhaber der Ausbesserungswerkstätte mit der gleichen Nr., unter der die Eintragung des betreffenden Kunden in der Kundenliste erfolgte, zu versehen und sorgfältigst aufzubewahren. Verbraucher, welche die Eintragung in der Kundenliste beantragen, aber wegen der festgesetzten Kundenhöchstzahl nicht eingetragen werden können, werden auf Antrag von dein für den Wohnsitz der Verbraucher zuständigen Wirtschaftsamt (Kartenstelle) oder von dieser beauftragten Stelle im Einvernehmen mit dem zuständigen Innungsobermeister, einem Schuhausbesserungsbetrieb zugewiesen. Dieser ist zur Eintragung in die Kundenliste verpflichtet. Austragung ans der Kundenliste. Schuhausbes-serungswerstätten haben,Kunden, welche die Austragung aus der Kundenliste beantragen, in der Kundenliste zu löschen und auf der Reichskleider-karte bzw. Ausbesserungsschein, Name oder Firma unter Beifügung des Wortes »gestrichen« mit Name und Datum der Löschung durchzustreichen. Bei der Austragung ist dem Kunden der Abschnitt 3 der Reichskleiderkarte bzw. der Abschnitt »AS« zurückzugeben. Bezugschein für Selbstbesohler Bezugscheine zum Bezug von Beaohlungsmaterial (Austausch-»toffe oder Leder) werden an Selbstbesohler auf Antrag vom zuständigen Wirtschaftsamt (Kartenstelle) ausgegeben. Dl« Bezugscheine für Selbst-besohler verlleren 3 Monate nach Ausstellung ihre Gültigkeit. Auslandische Arbeiter ln Lagergemeinschaften. Die in Lagergejnalnschaften lebenden ausländischen Arbeiter, deren Schuhausbesserung in lagereigenen Werkstätten ausgeführt wird, sind nicht in die Kundenliste einzutragen. Für diese wird die Kundenliste durch das Lager - Personalverzeichnis ersetzt, das auch die Grundlage für die Materialzuteilung bildet. Ausführung von Änsbesserungsarbeiten. Schuh-ausbeserungswerkstätten dürfen Ausbesserunns-aufträge grundsätzlich nur in der Reihenfolge erledigen, in welcher sie erteilt werden. Ausbesserung an Gummiüberschuhen und Gummistiefeln. Solche Arbeiten können auch bei einer Werstätte ausgeführt werden, In deren Kundenliste der Verbraucher nicht eingetragen ist. Werkstätten, die ausschließlich solches Schuhwerk ausbessern, brauchen dafür keine Kundenliste anzulegen. Graz, den 21. April 1943 Der Chef der Zollverwaltung in der Untersteierm. (Kriegswirtschaftsstelle) 306 Im Auftrage: Gez. Dr. Neumann Seite ib. »Štajerski gospodar« 1. Mal 1941 BUR G-LICHTSPIELE MARBURG !9r«ul, BfJRGPLATZ i HELI FINKENZRLLER HANS MOSER FITA BENKHOFF PAUL HORBIGER THEO LINGEN in dem Lustspiel tollster Verwicklungen: OPIRi&ALL Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturtilm-Sondervorstellungen: Sonntag Vormittag um 10 Uhr; Montag, Dienstag u-nd Mittwoch um 13.45 Uhr: 316 INDIANER Packende und unvergeßliche Szenen vom Lehen und Treiben der Ureinwohner Amerikas. Für Jugendliche zugelassen! Landwirte, Bauern! Versichert Eure Ernte gegen Hagelschäden. Hagelversicherungen für alle Feldfrüchte, Obst u.Wein übernimmt die Wechselseitige Versicherungsanstalt SÜDMARK 306 Direktion für die Ontenteiermark, Marburg (Drau), iagystrasse 17 Kaule Bienenschwärme jede Anzahl. 511 Alois Hlupitscb,Stadtberg98 Post Pettau Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagtst, Marburg/Drau, Herrengasse 5. 237-14 Hausgehilfin wird zu guter Familie in Marburg gesucht. Ausreichende u. gute Verpflegung. Familienanschluß, Angebote an Sametz, Marburg/Drau, Tappeinerplatz 7/11. 312-8 M.Lieblsch, Marburg/Drau, Edmund - Schmad -Gasse 9, Erzeugung von Gummi- und Metallstempel, Brennstempel u. alle in dieses Fach einschlägige Arbeiten, auch promte Lieferung von Email-tafeln. 280-14 , .... , Panzermauern an der Küste des Atlantiks Sie blockieren kilometerlang die Küstenstraßen OT-Kriegsberichter Dr. Sattelmaier-Atl. (Wh.) Kleiner Anzeiger Jedes Wort kostet tfii Stellengesuch« 6 Rpl, das fettgedruckte Wort M Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, das fettgedruckt« Wort 40 Rpf, für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreli gilt bis zu 13 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: ,, Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 30 Rpf. Anzeigen-Annahmeschlufi: Am Tage vor Erscheinen um 10 Uhr. Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1 RM. Fleischerlehrling wird aufgenam-men. Marburg/Drau, Herrengass« 40. 3144 Heirat 12 Größerer Gewerbetreibend«, sehr einsam, ohne Anhang, webt nette, ordnungsliebende Privat beamtin mit Herzensbildung, Ob« 45 Jahre, als Ehekameradin. Z» Schriften an die Verwaltung unter »Steirer 45« 313-11 Zu kaufen gesucht 4 Brave, nette Kellnerin wird sofort aufgenommen. Vollgruber, Marburg/Drau, Hindenburgstr. 17. 307-6 Abfälle, Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilab-fälle, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Drau-gasse 5. 160-4 Funde-Verluste u 2 Kielderkarten auf den Galun 1« Lakdorf verloren. Der ehrlich! Finder wird ersucht die Kart« in Dobrovzen Nr. 100 abzugebw, 315-1) Mädchen das im Haushalt mithilft wird sofort aufgenommen. Sulzer, Kaserngas«» 7, Marburg. 308-6 Zwei fleißige Weingartenarbeiter oder Arbeiterinnen bekommen Zimmer am Stadtpark, Girst- Stellengesuche 5 Verschiedenes u Voreinstellung von Arbelts-krait*-n iiius« die ZusUmmuntf «es zuständigen Arbeitsamtes ■ einsehe!! werden mayerstraße 2, Marburg/Drau. 309-6 Prothesen jeder Art — Leder -Leichtmetall — Holl — orti» pädische Apparat«, Leibbinde^ Gummistrümpfe, Bruch bind« erzeugt und liefert da« führend! Fachgeschäft F. EGGER, Band» gen und Orthopädie, Lieferuit sämtlicher Krankenanstalten and Sozialinstitute. Marburg/Dr, M» lingerstraße 3, Cilli, Marktplatz U Achtungl Modellabnahmen ftt Prothesen und orthopädisch» Apparate finden wegen Pen» nalmangel in Marburg j«d« Freitag, in Cilli jeden Samitaj ganztägig statt. ?62-U Schuhmacher-Lehrling wird »ofort Suclhe Stelle als Wirtschafterin bei alleinstehendem Herrn oder tn einer Gendarmeriepostenküche 1 bin sparsam, koche gut. Anträge unter »Hausfrau« a, d. Verw. 317-5 aufgenommen. Kost und Wohnung im Haus. Proseaiai Johann, Rast Nr. 129. 310-6 Wagnerlehrling wird aufgenommen. Kost u Wohnung im Hau». Alois Löschnig,' Hindenburgstr. 15, Marburg/Drau. 304-6 Offene Stellen 6 Teilhaberin für Sommer-Saisona-Getreide-Gewerba. Mittätigkeit erwünscht. Nähere Auskunft bei Kreft, Marburg/Drau, Hauffgasse 5. 303-6 Kräftiger Bäckerlehrling wird sofort aufgenommen. Dampfbäcke-red Martin Auer, Adolf-Hitler-Platz 9, Marburg/Dr. 295-6 RAIFFEISENKASSE MARBURG mau HERREIGASSE SCHULGASSE FERNRUF» 24-53 im Gebäude der früheren Ontersteirischen Volksdarlehenskasse ist Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lautender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite In laufender Rechnung