Pofeh m češHoslovašKfo onsocilnih dogoiShov 0o sporazoma. Dogodki 27. septembra Naša poročila o usodi Češkoslovaške smo zaključili v zadnji številki z odposlanstvom Chamberlainovega tajnika Horaca Wilson v Berlin. Hitler je sprejel 27. septembra Wilsona skupno z angleškim poslanikom. Razgovor, kateremu so prisostvovali nemški zunanji minister Ribbentrop, maršal Goring in Gobbels, je trajal pol ure. Wil- on se je vrnil v letalu iz Berlina ob 13.45 n je izročil ministrskemu predsedniku last-soročno Hitlerjevo pismo. Isti dan ob 20 je nagovoril Chamberlain iz svojega urada po radiu v zelo pomenljivem govoru angleško in svetovno javnost. Hitlerju v posebno svarilo je poudaril: »Anglija bo šla v vojno, če se bo prepričala, da gre za boj proti nasilju.« Zgoraj omenjenega dne so se razpisali češkoslovaški časopisi o Hitlerjevi spomenici in o razlagi spomenice, katero je podal kancler v svojem berlinskem govoru. Iz čeških časopisnih glasov je važna trditev, da zahteva nemška spamenica za Nemčijo predele, kateri so popolnoma češki. V krajih, ki jih Hitler brezpogojno zahteva, živi 860.000 Čehov, v predelih, kjer zahteva plebiscit, pa živi 1,116.000 Čehov in samo 143.000 Nemcev. Belgijska vlada se je sestala 27. septeim bra k izredni seji in je bilo sklenjeno, da se ojači belgijska vojska v mirnem času in je že štela ta dan 290.000 mož ter so bili zaseženi v vojaške namene tudi vsi avtobusi. Kaj je bilo važnega 28. septembra Kako je bilo vodilnim možem po vsera svetu v zadnjih dneh pred 1. oktobrom za ohranitev miru, nam pričajo razne brzoiavke, katere so bile naslovljene na Hitlerja. Predsednik Združenih držav Severne Amerike je ta dan že drugič pozvaJ Hitlerja: 1. da morajo biti vsa nesoglasja med Nemčijo in Češkoslovaško urejena na miren način; 2. da bi mogla grožnja z uporabo sile dovesti do splošne vojne. Odločitev o vojni in miru je v rokah Hitlerja. De Valera, predsednik Irske in točasni predsednik Zveze narodov, je poslal dne 28. septembra Chamberlainu naslednjo brzojavko: »Nič Vas naj ne straši in nič naj Vas ne odvrne od Vaših naporov za rešitev miru. Desetine miliionov nedolžnih državljanov, ki nimajo nič drug proti drugemu, pa jih gonijo drugega proti drugemu, prosijo Boga, da bi vaši napori popeljali človeštvo iz te težke krize.« Po omenjenih brzojavkah so se razvijali dogodki 28. septembra z neverjetno naglico. Pranccski vladni krogi so zamislili načrt, naj se sestane pred 1. oktobrom v Miinchenu na Bavarskem konferenca predstavnikov Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Ti možje naj skušajo ž zadnjimi silami, da se nemško-češki spor mirno reši. Francoski načrt je bil sporočen v London Chamberlainu. Angleški ministrski predsednik je dal navodila angleškima poslanikoma v Berlinu in Rimu, naj pridobita za sestanek v Miinchenu 29. septembra Hitler ja in Mus-solinija. Kakor hitro je zvedel Mussolini za novo konferenco, je z lahkoto pridobil telefonično Hitlerja za pristanek. Po Mussolinijevem posredovanju je prejel Chamberlain od Hitlerja osebno povabilo za sestanek z nemškim kanclerjem v Miinchenu dne 29. septembra. Isto povabilo je poslal Hitler tudi italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju in francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru. Ko so bila razposlana povabila šefom vlad štirih velesil, je bilo 28. septembra zvečer razglašeno od francoskega ministrskega predsednika Daladiera sporočilo, da se 29. septembra sestane v Munchenu konferenca, na kateri bodo sodelovali neraški kancler Adolf Hitler, anglešlri ministrBki predsednik Ch.amberiain, francoski ministrski predsednik Daladier in italijanski niinistrski predsednik Musaolini, in da je Hitler odiožil mobilizacijo za 24 ur. Za 28. septembra popoldne je sklical angleški ministrski predsednik Chamberlain spodnjo zbornico. Zbrani so bili poslanci polnoštevilno, da slišijo izjave ministrskega predsediiika, kako je storila Anglija vse, da prepreči vojno. Ob priliki poročila o poteku borbe za mir je prejel Chamberlain obvestilo, da je Mussolini sledil njegovi csebni prošnji, naj posreduje pri Hitlerju za mir in da je bdl Hitler zelo dovzeten za Mussolinijevo posredovanje. Vidno ginjen je nehal Chamberlain s svojim govorom in je zapustil poslansko zbornico med navduženim ploskanjem poslancev in z besedami: »Komu ne bo srce poskočiio veselja, pri misli, da je usodaa ura zopet odložena in da imamo še možnost, da rešimo mir. Uparn, da me boste sedaj oprostili, da odidein in da delam dalje v nakazaiiem smislu. Videl bom, kaj se da storiti na osnovi tega zadnjega mirovnega poBkusa.« Zbornica je bila odgodena do ponedeljka, 3. oktobra. Prihod zastopuikov štirih veTesil v Miinchen Mussolini je odpotoval na sestanek štijrih v Miinchen že 28. septembra zvecer s Jposebnim vlakom iz Rirna v spremstvu zuJaanjega ministra grofa Gano. Nemški jkancler Hitler se je pripeljal Mussoliniju jnaproti s posebnim vlakom do postaje Kufstein, dočim je Mussolinija na meji, tta Brennerju, sprejel Hitlerjev nainestnik Rudolf Hess. Po prisrčnem. prvem srečajnju in pozdravu sta obšla državnika častno četo, potem sta se pa ob navdušeneni pazdravljanju prebivalstva podala k Hitlerjevemu vlaku, v katerega sta vstopila Mussolini in Ciano. V vlaku sta se predBtavnika Italije in Nemčije razgovarjala o programu konferace. V Munchenu ju je Bprejel maršal Goring. Po pregledu častne čete se je podal Mussolini na trg pred kolodvor, od koder se je napotil ob burnih pozdravih množic proti palači, katera je bila določena za sestanek. Angleški ministrski predsednik Cliamkeilatn je odpotoval iz Londona 29. septembra ob 8.35 zjutraj v letalu z običajnim spremstvom. Na londonskem letališču iio se zbrali vsi člani vlade in poslaniki v Miinehenu zastopanih velesil in so se poBlovili od predsednika, kateri si je v sedan.iem sporu toliko prizadjal, da je pribcril mirno poravnavo. Chamberlainovo letalo se je dvignilo v zrak ob vzklikih cgromne množice, katera je želela šefu vlade uspešno pot v tretje v Nemčijo in Ł• ečen povratek. Chamberlain je pristal v Kiinchenu ob 11.57. Sprejela sta ga na letališču nemški maršal Goring ter zunau.ii minister Ribbentrop. Na letališču je bilr. zbrana častna četa z godbo, ki je ob pristanku zaigrala angleško državno himno. Ogromne množice nemškega ljudstva eo borcu za noir navdušeno vzklikale in ga pozdravljale. Francoslri ministrski predsednik Dalaaier se je pripeljal v Miinchen ob 11.20 z tetalom. Pozdravil ga je ob prihodu nem9ki zunanji muiister ter še več drugih odBdmkov. Ko ie Daladier obšel častno četo in je godba odigrala francosko državno himno, je stopil v avto in se odpeljal ob navdušenem nazdravljanju ogromne množice Nemcev, ki se je iz srca razvesdila prvega borca za mir, ki je ta dan prišel na nemška tla, da bi v družbi s Chamberlainom skušal odvrniti nemški narod od šibe vojske, ki se je zbirala nad njegovo glavo. Daladier se je nastanil v hotelu »Štirje letni časi«. • Češkoslovaška ni bila poklicana na konferenco ne od nemške in ne od angleške strani, vendar pa je s pristankom vseh štirih velesil odpoioval v Munchen berlinski češkoslovaški poslanik Mastny, da bi bil na razpolago za eventualne podatke. Drzavniki zbrani Takoj po prihodu državnikov so jim ponudili v konferenčni palači mrzel obed, med katerim so izmenjali najvišji zastopniki prve medsebojne pozdrave. Ob 12.45 so pričela posvetovanja, katera so trajala do 13. Razen državnikov so bili navzoči še italijanski zunanji jninister grof Ciano, francoski odposlanec Leger, nemški zunanji minister Ribbentrop in že tolikokrat omenjeni Chamberlainov tajnik Horace Wilson. Zbranim je razložil najprej Hitler svoje stališče o spornem predmetu. Za njim so govorili Chamberlain, Daladier in Mussolini. Potem so posvetovanja prekinili zaradi večerje. Hitler je povabil Daladiera, Chamberlaina in Mussolinija na večerjo, katere so se udeležili tudi Goring, Ribbentrop, Gobbels, Leger, Ciaho in ostali člani iz spremstev evropskib. državnikov. Pri večerji sta zavzela mesti pbleg Hitlsrja Mussolini lia levi, Daladier pa na desni strani. Nasproti Hitlerju je sedel maršal Goring, na njegovi desnici Chamberlain, na levi pa grof Ciano. Splošno se je opazila zelo velika prijazaost Hitlerjeva napram francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru. Po večerjd se je konferenca ob 22 nadaljevala. Med odmorom po večerji je ministrski predsednik Chamberlain. sprejel češkoslovaškega poslanika v Londonu dr. Jana Masaryka, ki je bil tudi navzočen v Munchenu, in poslanika v Berlinu dr. Mastnega. Govorili so o stališču, ki ga bo češkoslovaška vlada zavzela do monakovskega načrta. Na konferenci so se državniM sporazumevali potora tolmačev, ker je Daladier govoril francosko, Chamberlain angleško in Hitler nemško, le Mussolini je govoril v vseh štirih jeeikih, to je italijansko, angleško, francosko in nemško. Predsedoval konferenci ni nihče in je tekel razgovor na tovariški način. Ob pol enih ponoči podpisan sporaacnm Ob pol esiih v noči je bil podpisan v Hitlerjevi palači oeein členov obsegajoči sporazum, kateremu so posebej priložene karte s pasovi za češkoslovaško izpraznitev in nemško zasedbo sudetskega ozemlja. Državniki so po podpisu ob pol dveh ponoči zapustili palačo. Pred vhodom jih je pozdravila častna četa vojakov in med bobnanjem bobnov je bil razglašen sporazum ^nnožici nemškega naroda, ki je nestrpno čakala na ulicah izida te konference. Ko so ljudje zvedeli za ugodno rešitev in da ne bo vojne, se jih je polastilo tako navdušenje, da tega ni mogoče op;sati. Pozdravljali so goste in Hrtlerja in na uK- cah je bilo tako vrvenje kot podnevi. Vzklikanje se kar ni hotelo poJeči. Mussolini se je takoj cdpeljal na kolodvor ter se je odpeljal v Italijo. Chamberlain in Daladier sta se odpeljala z letali 30. septembra nazaj v svoji prestolici. Še ponoči 30. septembra sta poletela v Prago češkoslovaška poslanika Masaryk (londonski) in Mastny (berlinski) z besedilom sporazuma med velesilami in z zemIjevidom nove Češkoslovaške. Osem točk obsegajoča pogodba 1. Izpraznitev se prične 1. oktobra. 2. Anglija, Francija in Italija so se sporazumele, da mora biti izpraznitev do dne 10. oktobra končana, da javne naprave v izpraznjenem ozemlju ne smejo biti razdejane ali poškodovane in da je češkoslovaška vlada odgovorna za sleherno poškodbo teh naprav. 3. NaSn izpraznitve bo podrobno določila posebna mednarodna komisija, sestavljena iz zastopnikov Nemčije, Italije, Anglije, Francije in Češkoslovaške. 4. Zasedba sudetekonemškega ozemlja po nemških četah se bo pričela po razdobjih s L oktobrom. Zasedba pasu, ki je na karti označen s št. 1., se izvrši 1. in 2. oktobra, zasedba pasu št. II. dne 2. in 3. oktobra, pasu št. III. dne 3., 4. in 5. oktobra, zasedba pasu št. IV. pa 6. in 7. oktobra. Ostalo ozemlje pretežno nernškega značaja bo določila mednarodna komisija in ga bodo nemške čete zasedle do 10. oktobra. 5. Mednarodna komisija bo določila tudi področje, na katerem se bo izvršil plebiscit. To področje bodo zasedle mednarodne čete. Ista komisija bo ddočila načine, po katerih se bo izvršil plebiscit, pri čemer se bo vzel za osnovo statut o plebiscitu v Posarju. Komisija bo določila tudi dan plebiscita, ki pa ne sme biti kasneje kakor do konca novembra. 6. Končno razmejitev bo izvršil mednarodni odbor. Ta odbor bo smel priporočiti Nemčiji, Angliji, Italiji in Franciji v izjemnih primerih malenkostne spremembe strogo narodnostnih mej, ki jih bo pokazal plebiscit. 7. Prizna se poljubna pravica vsemu prebivalstvu za vselitev v ozemlje, ki bo priključeno Nemčiji in za izseiitev iz tega ozemlja. Ta pravica se mora uveljaviti v šestih mesecih od dne podpisa tega dogovora. Posebna nemško-češkoslovaška komisija bo ddočila podrobnosti o volitvi državljanstva (opciji) in izmenjavi prebivalstva ter načelno rešila vsa vprašanja, ki bi se pojavila pri izvajanju tega posla. 8. Češkoslovaška vlada bo v štirih tednih' odpustila vse sudetske Nemce iz svojih vojaških in policijskih oddelkov, prav tako bo v teim roku izpustila vse nemšfce politične kaznjence. MUnchen, dne 29. septembra 1938. flitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini. Dopolnilna izjava Zgoraj navedeni pogodbi je bila dodjana dopolnilna izjava predsednikov vlad štirih velesil, ki se nanaša na vprašanje poljske ter mažarske manjšine. Ako bi ti dve vprašanji ne Kli urejeni v roku treh mesecev v sporazumu s prizadetimi vladami, se bo vršil tozadevno nov sestanek šefov vlad štirih velesil. Jamstvo za meje nove češkoslovaške Velika Britanija in Francija sta že zajamčili po angleško-francoskem načrtu od 19. septembra nove meje Češkoslovaške proti dehernemu neizzvanemu napadu. Kakor hitro bosta urejeni v novi Ceškoslovaški vprašanji poljske in mažarske manjšine, se pridružita jamstvu mej še Nemčija ter Italija. Fo podpisu sparazuma Po poročilih iz Prage z dne 30. septembra je češkoslovaška vlada, ko je proučila ¦vse podrobnosti sklepov, ki so bili storjeni brez njenega sodelovanja v Miinchenu in proti njeni volji, sporazum sprejela, ker pač ni imela druge izbire. Državniki štirih v Mimchenu zbranih veIesil so se vrnili v največjem zmagoslavju. Mussolinija je ob povratu v Rim prišel pozdravit kralj, Chamberlain je prejel cele gore zahvalnih brzojavk, Daladier je bil deležen največjih manifestacij v počastitev, ker je odločilno sodeloval pri mimi poravnavi tolikanj nevarnega spora. NemSke cete so 1. oktobra zjutraj vkorakale v prvi odsek severno od Passaua. Poljske čete so zasedle ozemlje, katerega tvorijo v četverokotu mesta Katovice, Petrovice, Tješin in Bielsko. V tem ozemlju je proglašeno obsedno stanje. Poljaki so razglasili, da jih sporazum v Miincheim v ničemer ne ovira, da bi ne združili tješinskega ozemlja s poljsko državo. Češkoslovaška vlada je 1. oktobra mirno rešila vprašanje poljske manjšine z odstopom Tješina Poljakom. Češkoslovaška vx»jska se je umaknila 3. oktobra s češkoslovaško-poljske meje. Zasedba tješinskega okrožja po Poljakih bo izvršena v desetih dneh. Vodia siidetskih Nemcev Konrad Henlein je bil 2. oktobra imenovan za državnega komisarja Nemčije za sudetsko-nemške pokrajine in je neposredno podrejen Hitlerju. Istočasno je bil tudi podpisan odlok, kateri pravi, da zasedba sudetsko-nemških pokrajin po nemški vojski pomeni prevzetje uprave nad temi pokrajinami.