A A
arheologija na avtocestah
Slovenije
MP 04
Beltinci-Pince
Pri Muri pri Lendavi
Irena Šavel, Samo Sankovič
Pri Muri pri Lendavi
Boris Kavur, Bojan Djuric, Borut Toškan
Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije
23 Pii Muii pii Lendavi
Uredniški odboi
Bojan Djuric, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica
Izdajatelj
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Zanj
Jelka Pirkovič, generalna direktorica
Avtoija Irena Šavel
Liškova 61, Černelavci, Sl-9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si
Samo Sankovič
Pokrajinski muzej Murska Sobota
Trubarjev drevored 4, Sl-9000 Murska Sobota
samo.sankovic@guest.arnes.si
Sodelavci Boris Kavur
Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, Sl-6000 Koper boris.kavur@zrs.upr.si
BorutToškan
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Novi trg 2, Sl-1001 Ljubljana borut.toskan@zrc-sazu.si
Bojan Djuric
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, Sl-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
903/904(497.411X086.034.44)
ŠAVEL, Irena
Pri Muri pri Lendavi [Elektronski vir] / Irena Šavel, Samo Sankovič ; sodelavci Boris Kavur, Bojan Djuric, Borut Toškan ; fotografije Samo Tanacek, Branko Kerman ; fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Bojan Djuric ; načrt najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Marko Bertalanič ... [et al.]. - El. knjiga. -Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 23)
Način dostopa (URL): http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6420-74-7 1. Sankovič, Samo
Recenzentki
akad. prof. dr. Biba Teržan
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
biba.terzan@ff.uni-lj.si
doc. dr. Katarina Katja Predovnik
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana katja.predovnik@ff.uni-lj.si
Lektoija
Martina Rotar, slovenščina Mark Valentine, angleščina
Tehnična piipiava publikacije Nives Spudic
Računalniška obdelava, načit najdišča in piipiava slik Dejan Rijavec
Fotogiafije
Samo Tanacek, Branko Kerman
Geodetske izmeie
Geoking Geodetske in turistične storitve d.o.o. Gradišče 1c, SI-9251 Tišina
Risbe piedmetov
Marko Bertalanič, Živa Drvarič, Daniel Bedič, Jožica Hrustel
Fotogiafije piedmetov Tomislav Vrečič, Bojan Djuric
Tisk
DesignStudio, d.o.o., Maribor
Naklada 50 izvodov
Ljubljana, oktobei 2011
Vse edicije zbiike Aiheologija na avtocestah Slovenije so biezplačne.
http://www.zvkds.si/saas
Vse iaziskave je omogočil DARS, d.d.
257861376
	
Kazalo	
Uvod 5	Srednjeveška vas Ivankovci Samo Sankovič 54
	Ostaline naselja 55
	Najdbe 60
Geografski in arheološki oris najdišča 6	Zgodovina in datacija 66
	Sklep 67
Intenzivni površinski pregled 9	
Gradivo s površinskega pregleda 14	Katalog stratigrafskih enot Irena Šavel, Samo Sankovič 68
	Bakrena doba 69
	Bronasta doba 77
Metodologija izkopavanja in opis najdišča 20	Starejša in mlajša železna doba 79
	Mlajša železna doba 89
	Nedoločljivo - prazgodovina 89
Bakrena doba 28	Rimsko obdobje 91
Naselbinske ostaline 28	Srednjeveško obdobje 91
Najdbe 31	Neopredeljene strukture 140
Časovna uvrstitev najdb 36	
Sklep 38	
	Katalog gradiva 148
	Najdbe iz bakrene dobe 148
Bronasta doba 39	Najdbe iz bronaste dobe 180
Naselbinske ostaline 39	Starejša in mlajša železna doba 184
Najdbe 40	Nedoločljivo - prazgodovina 224
Sklep 42	Antika 224
	Srednji vek 226
Starejša železna doba Samo Sankovič 43	
Ostaline grobišča in naselja 43	Results of radiocarbon dating 362
Najdbe 43	
Poskus časovne opredelitve gradiva 47	
Sklep in datacija 47	Sesalska favna Borut Toškan 370
	Taksonomija 370
	Paleoekonomija 370
Mlajša železna doba Samo Sankovič 48	Tafonomija 372
Ostaline poselitve 48	Sklep 372
Najdbe 48	
Sklep 49	
	Sklep Irena Šavel, Samo Sankovič 373
Kamnita orodja Boris Kavur 50	
	Literatura 375
Rimska doba 52	
Najdbe 53	Indeks stratigrafskih enot 379
Sklep 53	
Uvod
Arheološko najdišče Pri Muri pri Lendavi na trasi avtocestnega odseka MP 04/2 Lendava-Pince je bilo zaznano pri ekstenzivnem arheološkem pregledu v letu 2004 pod vodstvom Bojana Djuriča in Branka Kermana (Djurič/Kerman 2004). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba DARS 216/94). Na mestu odkritja prvih znakov (najdb artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil v marcu 2005 opravljen intenzivni površinski pregled in izkopani testni jarki za določitev stratifikacije (Djurič/Kerman/Šavel 2005). Oba postopka sta potrdila prisotnost arheoloških ostalin na parc. št. 2312/4, 8 in 6762/1, 2, k.o. Lendava, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu, kasneje realizirano s pogodbo DARS 534/2005. Zavarovalna arheološka izkopavanja je prevzel Pokrajinski muzej Murska Sobota. Delovno skupino pod vodstvom Irene Šavel so sestavljali arheologi: Samo Sankovič in Mojca Jereb, tehniki: Miha Rihtaršič, Dejan Rijavec, Tomi Vrečič, Jože Varga, Samo Tanacek in 22 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVKDS OE Maribor). Dela so trajala od 25. julija do 27. oktobra 2005. Strokovno in tehnično podporo izkopavanjem so nudili Borut Toškan (paleozoološka analiza), Tomaž Verbič (geološki opis najdišča), Leibniz-Labor fur Altersbestimmung und Isotopen-forschung, Christian-Albrechts-Universitat, Kiel Nemčija (radio-karbonska analiza oglja, Pieter M. Grootes), Boris Kavur (petro-grafska analiza) ter Geoking Murska Sobota (izdelava geodetskih izmer izkopnega polja). Predmete je fotografiral Tomi Vrečič, fotografsko in terensko dokumentacijo je računalniško obdelal Dejan Rijavec, risbe najdb sta izdelala Marko Bertalanič in Živa Drvarič. Arheološko gradivo sta konservirala Milan Zver in Jože Lorger, restavriral pa Nikola Erlich.
Zavarovalna izkopavanja so pokazala, da je bila večina kulturnih plasti in arheoloških ostalin v dobri meri uničena zaradi obdelovanja njivskih površin. Pod ornico in paleoornico (od 30 do 40 cm pod površino) so se pojavile različne geološke osnove, nastale v času pred prvo poselitvijo prostora. Njihova strukturiranost je dokaj pestra. Med zanimivejše geološke formacije sodita dve pa-leostrugi, ki sta na južnem in severnem delu zamejevali najdišče. Arheološke strukture so bile praviloma vkopane v geološke plasti. So različnih oblik in velikosti, ločimo pa jih tudi po časovnih obdobjih. Odkrili smo nadzemne in vkopane objekte, ognjišča, peči, vodnjak, večje in manjše shrambne in odpadne jame iz bakrene dobe, bronaste dobe, starejše in mlajše železne dobe, rimskega obdobja in iz srednjega veka. Poselitev tega predela, kot so pokazala izkopavanja, se širi tudi zunaj gradbenega posega za potrebe avtoceste (proti vzhodu in zahodu).
Raziskanih je bilo 18.000 m2. Celotna površina, predvidena za izkop, je bila razdeljena na sektorje od I do VI, ti pa na kvadrante velikosti 10 x 10 m.
Geografski in arheološki oris najdišča
Najdišče Pri Muri leži v ravnini pri Lendavi, pod obronki Lendavskih goric, 2 km severno od današnjega toka reke Mure; na jugu omejuje najdišče potok Kopica, na vzhodu pa cesta Lendava-Mursko Središče ter zasuta paleostruga spremenjena v umetni kanal (sl. 1-5). Na vojaški karti iz leta 1784 je področje Pri Muri označeno kot travnik (sl. 6). Pred posegom so bile na najdišču njivske površine, ki so pripadale različnim lastnikom. Površina najdišča je del zgodnje pleistocenske murske terase, ki je nastala v obdobju zadnje deglaciacije v Alpah (pribl. 18.000-12.000 let pr. n. št.). Sestavlja jo izključno nekarbonatni prod in podrejeno pesek, njun izvor je predvsem v zgornjem porečju Mure, ki sega
1 Geografski položaj najdišča Pri Muri pri Lendavi na DMR 100, ©GURS.
2 Položaj najdišča Pri Muri pri Lendavi; vir: ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d.o.o.; M 1:100 000.
v Vzhodne Alpe. Prodniki pripadajo gnajsu, amfibolitu, žilnemu kremenu, granitu, filitu in pegmatitu (Verbič 2005). Lendava z okolico je del Dolinskega, ki leži med reko Muro na jugu, gričevjem Goričko na severu in Lendavskimi goricami na vzhodu. Dolinsko je pretežno aluvialna ravan, ki jo prekinjajo komaj zaznavni ostanki pleistocenske površine. Mura, ki je v ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in peskom iz alpskega povirja zasula Mursko ravan, se je na prehodu iz pleistocena v holocen sprva vrezala v naplavino in jo v veliki meri odstranila, nato pa zopet začela zasipavati in z nanosi odrivati pritoke z gričevij vzdolž toka proti jugu (Perko/Orožen Adamič 1998, 564, 566). Tako imamo vzdolž Mure širok pas holocenskih naplavin, ki
3 Položaj najdišča Pri Muri na trasi AC Pince-Lendava; M 1:20 000; podlaga TTN5 list K272000 ©GURS.
4 Pogled na najdišče iz zraka.
se pod ožino pri Gornji Radgoni razširi v široko ravnino. Ta široka dolina je vrezana nekaj metrov globoko v obsežno fluvioglacial-no prodno nasutino Mure iz obdobja wurmske poledenitve, ko je Mura izpod čela murskega ledenika v okolici Judenburga nano-sila debele nanose silikatnega proda. Na prekmurski strani je ta nanos prekrit z ilovnato-meljastimi holocenskimi naplavinami Mure in njenih pritokov z Goričkega, mestoma pa tudi s puhlico (Natek 1991, 9).
Na nastanek prsti na Murski ravnini je odločilno vplivala prav reka Mura, ki se je cepila v rokave, premeščala strugo od severa proti jugu in za sabo puščala različno stare prodne in peščene nanose, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi na-
6 Najdišče na vojaškem zemljevidu iz leta 1784; M 1:50 000; vir: Rajšp/ Serše 2001.
nosi s sosednjih gričevij. Rjava naplavljena prst pokriva do 5 km širok pas ob Muri, prevladujejo silikatni delci, ki slabo zadržujejo vlago. Na skrajnem vzhodu, med Muro in Lendavskimi goricami prevladuje lahka rjava naplavljena prst (Perko/Orožen Adamič 1998, 568-569).
Po oblikovanju terase je Mura s svojim koritom ta del ozemlja v obdobju zadnje deglaciacije v Alpah zapustila. Nanj se je vračala le ob poplavah, ko je prinašala in na poplavni ravnini odlagala drobnozrnate usedline (droben pesek, melj in glino). Obširni prostor poplavne ravnine so zavzeli manjši potoki (Kobiljski potok z Bukovniškim potokom in Radmožanskim kanalom, Črnec s Črnim potokom in Libenica), ki imajo svoje porečje predvsem na Goričkem in v Lendavskih goricah, največja pa je Ledava. Po drugi strani pa so se manjši vodotoki oblikovali tudi po nekdanjih koritih Mure (na primer Kopica). Ti vodotoki nimajo neposredne povezave z gričevnatim Goričkim, pač pa je njihovo porečje vezano izključno na ravninsko območje med Ledavo in Muro. V preteklosti, pred regulacijo Mure, so bili ti vodotoki pomembni zato, ker so odvajali visoko podtalnico in s tem omogočali kmetijsko izrabo tal. Danes je podtalnica toliko nižja, da omenjeni potoki nimajo več te funkcije (Verbič 2005).
Za potrebe geološkega opisa so bile izkopane tri sonde ob skrajnih robovih izkopanega prostora. Sonda 1 je bila izkopana v južnem delu najdišča in sicer v paleostrugo SE 3. Prerez je pokazal, da je podlaga peščen nekarbonaten prod Mure (SE 514). Nad njim je pokopan naplavinski horizont (SE 501). Sledijo peščeni poplavni sedimenti (SE 4 in SE 6), nad katerimi sta dva obdelovalna horizonta (SE 1 in SE 2). Sonda 2 je bila izkopana v sredini skrajnega zahodnega roba najdišča (pri 60 m dolžine). Prerez je pokazal, da obdelovalnemu horizontu (SE 1 in SE 2) sledi inicialni horizont (SE 6), ki je nastal na poplavnem peščenem sedimentu reke Mure (SE 535). Sonda 3 je bila izkopana na severu, ob skrajnem zahodnem robu pri 170 m dolžine najdišča. Prerez je pokazal, da je pod obdelovalnim horizontom (SE 1 in SE 2) plast poplavnega peska (SE 6). Pod njim je rumenkasto rdeč meljast pesek (SE 504) in peščen prod v obliki leč (SE 505 in 319), ki se na nekaterih mestih na najdišču (npr. sek. VI, kv. 153-156, sek. VII, kv. 180-181) pojavi kot prodna sipina, katere vrhovi segajo v obdelovalni horizont. Prodne sipine so ostanek prepletajočega se toka reke Mure iz pleisto-cena in imajo podoben azimut kot današnja Mura (Verbič 2005). Predel Lendave je bil poseljen v različnih arheoloških obdobjih. Najstarejše so posamične in slučajne najdbe kamnitega orodja, ki so bile odkrite v Dolgovaških goricah, Dolgi vasi, Dolini, Dolnjem Lakošu, Lendavi, Pincah in Treh mlinih. V večini primerov so to ploščate ali prevrtane kladivaste kamnite sekire, ki jih hrani Galerija-Muzej v Lendavi (Šavel 1991, 58-62). Zahodno od Lendave na južnem bregu potoka Črnec je bila na predelu Kapitan domb, v bližini Dolnjega Lakoša, v letih 1982 in 1985 ugotovljena poselitev iz časa bakrene dobe (Šavel 1991, 60). Poselitev iz tega
5 Pogled na najdišče proti severu.
obdobja je bila ugotovljena tudi na raziskanih najdiščih na trasi AC Pince - Lendava, kot so Ivankovci (Tušek et al. 2006, 113-119; Tušek/Kavur 2011) in obravnavano najdišče Pri Muri, kjer je bila ugotovljena poselitev tudi v bronasti dobi, v starejši in mlajši železni dobi, rimskem času in srednjem veku (Šavel 2006, 95-97). Iz časa srednje bronaste dobe sta znani naselbini na Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002) in Gaborkert pri Lendavi (Šavel 1991, 61-62), v to obdobje sodi tudi leta 2005 raziskana naselbina Pod grunti pri Pincah na trasi AC Pince-Lendava (neobjavljeno). Znano je, da je bila na njivah z imenom Pašnik, severno od Gornjega Lakoša, tudi prazgodovinska naselbina, ki pa natančneje časovno ni opredeljena (Šavel 1991, 51). Svojstven pečat je zapustil čas zasedbe Rimljanov, ki se odraža v posameznih zaselkih v bližini Dolge vasi z imenom Borosnjak in Gornje njive (Mikl Curk 1958/59, 173; Šavel 2008) ter Ob Črncu pri Gornjem Lakošu (Šavel 1991, 51). Poglavitna skrb Rimljanov je bila tudi v Panoni-ji izgradnja novih cest. Cesta, ki je iz Ptuja mimo Ptujskega polja prečkala Slovenske gorice in v medjimurskem delu pri Sv. Martinu na Muri prekoračila reko Muro, je Prekmurje prečkala v smeri od Kota do Dolge vasi (Horvat Šavel 1985a, 163-178). Vpliv rimske kolonizacije je bil prav gotovo najmočnejši ob tej tako imenovani savarijski cesti, saj so tod prevladovali običaji rimskih naseljencev ali domačinov v službi rimske države. Ta vpliv se je kazal predvsem v izdelovanju kamnitih spomenikov, eden od njih je bil leta 1852 najden na poljih zahodno od Dolge vasi (Šavel 1991, 58), ali v zakladnih najdbah, kot je primer leta 1868 najdene sklede z zlatniki, srebrniki, prstani, verižico, zapestnico in okrasnima iglama na poljih pri Dolgi vasi (Šavel 1991, 58). Domači prebivalci so svoje umrle pokopavali v gomilah. V okolici Lendave so še vidne rimskodobne gomile pri Gaberju (Vaška šuma), Kapci (Lisičja jama), Čentibi (Zatak) in Treh mlinih (Golyafa). Med najnovejšimi izkopavanji na obvoznici Lendava in trasi AC Pince - Lendava so bile ugotovljene tudi srednjeveške naselbine pri Dolgi vasi (Gornje njive) iz časa od 11. do 13. stoletja (Šavel/ Kerman 2008, 35), pri Čentibi (Zatak) iz časa 13. stoletja (Guštin 2006, 249-257) in pri Lendavi (Pri Muri) iz časa od 12. do 14. stoletja (Šavel/Sankovič 2008, 18-20).
Intenzivni površinski
Bojan Djurič
pregled
Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ekstenzivnem arheološkem pregledu med junijem in decembrom leta 2004 (Djurič/Kerman 2004), v decembru leta 2004 in marcu leta 2005 opravila ekipa pod vodstvom B. Djurica, B. Kermana in I. Šavel (Djurič/Kerman/Šavel 2005). Opravljen je bil v mreži 10 x 10 m na parcelah št. 2312/4, 8 in 2762/1, 2, k.o. Lendava (sl. 7-14). V celoti so bile to njivske površine, ki ležijo v ravnini zahodno ob cesti Lendava-Mursko Središče, vzhodno od zasute paleostruge, spremenjene v umetni kanal, in severno od potoka Kopica. Na pregledani površini je bilo pobranih 1955 artefaktov in 1 kost (glej Dodatek 1; sl. 10-14). Med artefakti prevladujejo fragmenti gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 1125 kosov oz. 57,54 % vseh artefaktov), in odlomki (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 795 kosov oz. 40,66 %), tem pa sledijo v nekaj večjem številu kosi stekla (20 kosov oz. 1,02 %) ter nekaj kosov plastike (6 kosov oz. 1,52%) in železa (3 kosi oz. 1,52%). Majhna količina modernih smeti kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 1,58 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 39 kosov prazgodovinske (4,9 %) in 62 kosov (7,8 %) srednjeveške keramike. Določitev keramike sta opravila B. Djurič in I. Šavel.
8 Območje intenzivnega pregleda na območju najdišča Pri Muri na digitalnem ortofoto posnetku; M 1:20 000; list K271961B, K272061B; ©GURS.
00'
00+9-9

00'
tfjArtf«


l«) B
00'



'•V*'
B
00'
oo*


o|&\

00'


00'
roo+a"9

TS
00'^'" 2

*****

-m
Cfo\
00'

00
00*


o«






n
B
B
Na pregledanem območju je bilo izkopanih šest (6) testnih jarkov (TJ) velikosti 1 x 1 m (sl. 10).
TJ1
SE 1 (0-0,34 m) - rjava ilovnata zemlja z nekaj odlomki keramike - ornica;
SE 2 (od -0,34 m naprej) - svetlo rjava ilovnata zemlja, geološka osnova.
TJ2
SE 1 (0-0,34 m) - temno rjava ilovnata zemlja z nekaj fragmenti keramike - ornica;
SE 2 (0,34-0,6 m) - svetlo rjava ilovnata zemlja;
SE 3 (od -0,6 m naprej) - svetlo rjava ilovica, geološka osnova.
TJ3
SE 1 (0-0,34 m) - rjava ilovnata zemlja z manjšimi prodniki in nekaj fragmenti keramike - ornica;
SE 2 (od -0,34-0,44 m) - rjava ilovnata zemlja, verjetno spodnji del kulturne plasti;
SE 3 (od -0,44 m naprej) - svetlo rjava ilovica, ki prehaja v peščeno osnovo.
TJ4
SE 1 (0-0,34 m) - rjava ilovnata zemlja z nekaj odlomki keramike - ornica;
SE 2 (od -0,34 m naprej) - svetlo rjava peščena ilovica. TJ5
SE 1 (0-0,36 m) - rjava ilovnata zemlja z nekaj odlomki keramike - ornica;
SE 2 (od -0,36 m naprej) - svetlo rjava peskasta ilovica. TJ6
SE 1 (0-0,3 m) - rjava ilovnata zemlja - ornica;
SE 2 (0,3-0,54 m) - temno rjava ilovnata zemlja z odlomki
keramike;
SE 3 (od -0,54 m naprej) - svetlo rjava ilovnata zemlja, geološka osnova.
15 Diagram površinskih najdb keramike v %.
Gradivo s površinskega pregleda
Gradivo hrani NMS.
Okiajšave	
PMU	Pri Muri
ZE	zbiralna enota
NMS	Narodni muzej Slovenije
pr.	premer
v.	višina
š.	širina
db.	debelina
dl.	dolžina
1	PMU ZE 8B
Del železnega, ukrivljenega traka-
stega obroča za sodček(?);
dl. 11,6 cm, š. 3,1 cm, db. 0,4 cm.
2	PMU ZE 5A
Del železnega trakastega okova z luknjo; dl. 7,2 cm, š. 3,4 cm, db. 0,3 cm.
3	PMU ZE 3A
Del steklenega ročaja vrča(?); dl. 5,7 cm, db. 2-2,4 cm.
4	PMU ZE 16C
Plastični tulec šibernega naboja modre barve; dl. 7 cm.
5	PMU ZE 14C
Del izvihanega profiliranega ustja sklede prevlečene znotraj in po zunanjem robu z oker glazuro; v. 2,6 cm, š. 3 cm, pr. 31 cm.
6	PMU ZE 13B
Del izvihanega ustja in stene sklede prevlečene znotraj in zunaj z oker, na ustju pa z zeleno glazuro; v. 2,6 cm, š. 3,8 cm, pr. 33 cm.
7	PMU ZE 15C
Del širokega izvihanega ustja in stene sklede prevlečene znotraj z oker, na ustju pa z zeleno glazuro; v. 3,5 cm, š. 4,1 cm, pr. 30,8 cm.
8	PMU ZE 2A
Del izvihanega uleknjenega ustja sklede prevlečene znotraj s svetlo rjavo, zunaj in na zunanjen robu ustja pa s temno rjavo glazuro; v. 2,1 cm, š. 3,6 cm, pr. 23,4 cm.
9	PMU ZE 3A
Del izvihanega uleknjenega ustja lonca prevlečenega znotraj in zunaj s temno rjavo glazuro; v. 2 cm, š. 3,3 cm, pr. 11,3 cm.
10	PMU ZE 1B
Del izvihanega uleknjenega ustja lonca prevlečenega znotraj in zunaj s temno rjavo glazuro; v. 2,3 cm, š. 3,1 cm, pr. 18,3 cm.
11	PMU ZE 5A
Del profiliranega navpičnega ustja skodele s sledovi glazure; v. 2 cm, š. 3,2 cm, pr. 14,6 cm.
12	PMU ZE 18C
Del odebeljenega navpičnega ustja skodele prevlečene znotraj in na ustju s temno rjavo glazuro; v. 2 cm, š. 3,9 cm, pr. 16,1 cm.
13	PMU ZE 2C
Del ravnega odebeljenega ustja skodele prevlečene znotraj in zunaj z rjavo glazuro; v. 2,6 cm, š. 4,1 cm, pr. 20,2 cm.
14	PMU ZE 15C
Del profiliranega navpičnega ustja skodele brez sledov glazure; v. 2,4 cm, š. 3 cm.
15	PMU ZE 16C
Del pokrovke svetlo oker ba rve; v. 3,3 cm, š. 3,8 cm, pr. 14 cm.
16	PMU ZE 15B
Del profiliranega ustja cvetličnega lončka svetlo oker barve; v. 2,2 cm, š. 5 cm, pr. 20,2 cm.
Del izvihanega ustja in stene sklede iz porcelana; v. 2,6 cm, š. 4,3 cm, pr. 36,8 cm.
18 PMU ZE 10A
Del roba in dna krožnika iz porcelana; v. 4,8 cm, š. 4,8 cm, pr. 23,2 cm.
19 PMU ZE 7A
Del dna s prstanasto nogo sklede iz porcelana; v. 6,7 cm, š. 5,9 cm, pr. noge 15,3 cm.
20 PMU ZE 20B
Del krožnika iz porcelana; v. 6,2 cm, š. 5 cm, pr. 18,4 cm.
21 PMU ZE 7A
Del roba in dna krožnika iz porcelana; v. 6,3 cm, š. 2,5 cm.
22 PMU ZE 18C
Del dna malega krožnika iz porcelana s poslikavo cvetlic v zeleni in vijolični barvi, na dnu pa z vtisnjeno številko 31 in črko D; v. 3 cm, š. 2,7 cm.
23 PMU ZE 14B
Del roba krožnika prevlečenega z belo glazuro; v. 2,7 cm, š. 4,8 cm.
24 PMU ZE 1A
Del ustja in stene skodelice iz porcelana; v. 4,3 cm, š. 5,3 cm, pr. 11,4 cm.
25 PMU ZE 14A
Del ustja in stene male skodelice iz porcelana z zlato črto na ustju in pod njo na notranji strani; v. 2,9 cm, š. 2,4 cm, pr. 7,9 cm.
26 PMU ZE 15C
Del porcelanastega dela grla za žarni-co(?); v. 3,5 cm, š. 4,3 cm, pr. 10,3 cm.
27 PMU ZE 20A
Del porcelanastega dela grla za žar-nico(?); v. 2,9 cm, š. 6,8 cm, pr. 10,5 cm.
M 1:2
Dodatek 1
f
3 p.
P <
Zbiralna enota		Keramika						Gradbeni mat.		Ožgana glina		Pečnica		Fe		Steklo		Plastika		Žlindra		Kost	
		prazg.	obd.	a nt.	obd.	mlaj. obd.		mlaj. obd.															
		d. št. |	i. št.	d. št.	| i. št.	d. št.	| i. št.	d. št.	| i. št.	d. št.	i. št.	d. št. | i	št.	d. št. 1	i. št.	d. št. 1 i	• št.	d. št. | i	št.	d. št. | i	št.	d. št. 1	• št.
1	A	2	3,33	2	3,33	15	25	31	51,66	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	B	0	0	3	5	10	16,66	6	10	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	11	18,33	11	18,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
2	A	1	1,66	0	0	14	23,33	12	20	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	B	0	0	1	1,66	21	35	24	40	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	5	8,33	10	16,66	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0
3	A	0	0	20	33,33	11	18,33	30	50	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1	0	0	0
	B	0	0	*	6,66	10	16,66	22	36,66	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	2	3,33	9	15	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
4	A	3	5	0	0	24	40	16	26,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B	1	1,66	0	0	19	31,66	29	48,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	9	15	13	21,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
5	A	1	1,66	5	8,33	13	21,66	17	28,33	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	B	0	0	8	13,33	9	15	22	36,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0
	C	0	0	0	0	17	28,33	32	53,33	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
6	A	2	3,33	1	1,66	12	20	8	13,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B	0	0	0	0	28	46,66	44	73,33	0	0	0	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	10	16,66	22	36,66	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0
7	A	1	1,66	5	8,33	3	5	7	11,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B		6,66	0	0	19	31,66	22	36,66	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	2	3,33	8	13,33	29	48,33	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
8	A	0	0	1	1,66	7	11,66	13	21,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B	0	0	1	1,66	13	21,66	21	35	1	1,66	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	6	10	16	26,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
9	A	3	5	1	1,66	4	6,66	5	8,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B	2	3,33	0	0	9	15	11	18,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	8	13,33	23	38,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
10	A	0	0	2	3,33	14	23,33	13	21,66	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B	0	0	0	0	12	20	7	11,66	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0
	C	0	0	2	3,33	7	11,66	9	15	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
11	A	3	5	0	0	5	8,33	14	23,33	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	B	2	3,33	0	0	6	10	14	23,33	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
	C	0	0	0	0	7	11,66	14	23,33	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0
12	A O	O	O	O	15 25	18 30	1	1,66 B 0	0	0	0	7	11,66	12 20	0	0
C 0	0	0	0	3 5	4	6,66	0	0
13	A 0	0	0	0	6 10	14	23,33	0	0 B 0	0	0	0	7	11,66	14	23,33	0	0 C 1	1,66	0	0	4	6,66	13	21,66	0	0
14	A 0	0	0	0	11	18,33	18 30	0	0 B 0	0	0	0	5	8,33	15 25	0	0 C 0	0	0	0	3 5	10	16,66	0	0
15	A 4	6,66	0	0	4	6,66	17	28,33	0	0 BO O	O	O	14	23,33	20	33,33	O	O CO O	O	O	10	16,66	13	21,66	O	O
16	A 1	1,66	O	O	20	33,33	20	33,33	O	O B 1	1,66	O	O	15 25	21 35	O	O CO O	O	O	9 15	16	26,66	O	O
17	A 1	1,66	1	1,66	3 5	10	16,66	O	O BO O	3	5	10	16,66	17	28,33	O	O C 1	1,66	0	0	8	13,33	20	33,33	O	O
18	A O	O	O	O	14	23,33	16	26,66	1	1,66 BO	O	O	O	16	26,66	17	28,33	O	O CO	O	O	O	6 10	23	38,33	O	O
19	A 1	1,66	006	10	0000
B 2	3,33	O	O	11	18,33	22	36,66	1	1,66
C O	O	O	O	5	8,33	16	26,66	O	O
20	A O	O	O	O	18 30	24 40	O	O BO	O	O	O	11	18,33	22	36,66	O	O CO	O	O	O	10	16,66	17	28,33	O	O
21	A O	O	O	O	5	8,33	9 15	O	O BO O	O	O	10	16,66	17	28,33	O	O C O O	O	O	4	6,66	15 25	O	O
22	A 1	1,66	O	O	10	16,66	9 15	O	O BO O	O	O	9 15	18 30	O	O CO O	O	O	9 15	14	23,33	O	O
23	AO O	O	O	3 5	3 5	O	O B000035	11	18,33	O	O C O	O	O	O	5	8,33	2	3,33	O	O
24	A O	O	O	O	3	5,55	7	12,96	O	O B 1	2,77	O	O	11	30,55	2	5,55	O	O CO	O	O	O	3 25	5	41,66	O	O
39	62	694	1117	4
d. št. dejansko število i. št. interpretirano število
000000000000 000000000000 000000000000 000000000000 000000000000 000010000000 000000000000 000000100000 000000000000 000000000000 200000000000 000000000000 000000000000 000000000000 001000200000 000000001000 000000000000 200000000000 000000000000 000000000000 000000000000 000000000000 000000000000 000010000000 000000000000 000000000000 000010000000 000000000000 000010000000 000000000000 000020000000 000000000000 000000000000 000000000000 200000000000 100000000000 000000000000 000000000000 000000000000 8	3	20	6	2	1
Metodologija izkopavanja in opis najdišča
Pred arheološkim posegom so bile na najdišču Pri Muri izključno njivske površine, ki so bile dalj časa intenzivno izrabljane, zato smo tudi pričakovali, da bodo na najdišču ugotovljene arheološke strukture precej uničene. Meje območja raziskav so bile na južni in severni strani določene z rezultati intenzivnega pregleda, na vzhodni in zahodni strani pa z mejo gradbenega posega. Najdišče velikosti 18.000 m2 je bilo razdeljeno na sektorje (I —V11) in kvadrante (od št. 1 do št. 188), v velikosti 10 * 10 m (sl. 16). Metodologija terenskega dela je bila prilagojena arheološkim izkopavanjem večjih površin, kakršna je bila uporabljana že ob obsežnih arheoloških izkopavanjih v okolici Murske Sobote (trasa AC Vučja vas-Beltinci) in je temeljila na kombinaciji strojnega odstranjevanja ornice in deloma paleoornice, temu pa je sledil ročni stratigrafski izkop arheoloških ostalin oziroma plasti. Dokumentiranje odkritih arheoloških plasti, struktur oziroma objektov je potekalo v skladu z uveljavljenimi metodami arheološke terenske dokumentacije in ob uporabi standardnih dokumentacijskih postopkov. Arheološke strukture so bile praviloma odkrite le v primerih, ko so bile vkopane v geološke plasti. Bile so različnih oblik in velikosti, v veliki meri pa so se razlikovale tudi po polnilih. Pri tem velja poudariti, da so bile v številnih primerih močno uničene, tako da se je ohranilo le njihovo dno, ki pogosto ni vsebovalo nobenih najdb. Tekom izkopavanja smo ugotovili, da je bilo najdišče poseljeno v času bakrene in bronaste dobe, v starejši in mlajši železni dobi, rimskem času in srednjem veku (sl. 17, sl. 18). Vzorčenje oglja, kosti, semen oziroma ostalih organskih ostankov je potekalo vzporedno z vzorčenjem zemlje za flotacijo, ki je bila opravljena že med samimi izkopavanji. Površino najdišča je pokrivala rjavo peščena ilovica - ornica (SE 1) z debelino do 0,35 m, ki je vsebovala večje število prazgodovinskih, srednjeveških in novodobnih najdb. Tej je sledila po celotni površini najdišča temno rjava peščena ilovica (SE 2) z debelino od 0,10 do 0,15 m, ki je vsebovala prazgodovinske, srednjeveške in novodobne najdbe, med njimi nekaj železnih predmetov in precej kosov ožgane gline. Plastema SE 1 in SE 2 so sledile različne sterilne osnove, v katere so bile vkopane strukture (sl. 19). Od južnega roba najdišča pa do sredine najdišča je bila v kv. 6-13, 29-39, 57-70, 87-101, 118-132, 147-162, 176-181 plast rumenkasto rdečega meljastega peska (SE 106) s skromnimi odlomki prazgodovinskih keramičnih posod in nekaj kosov ožgane gline. V plast so bile vkopane številne prazgodovinske in srednjeveške strukture. Plast so v spodnjem delu od kv. 1-17, 11-13, 26-31, 57-59, 66-67, 87, 92-93, 122-123, 149-151 do kv. 176-179 prekinjale zaplate rahlo sprijete svetlo rjave meljaste ilovice (SE 6), v kateri je bilo nekaj odlomkov prazgodovinskih in srednjeveških keramičnih posod in nekaj kosov ožgane gline. V tej plasti je bila v kv. 103 odkrita geološka formacija SE 650 s prazgodovinskimi najdbami. V kv. 153-156, kv. 180-181 pa so bile manjše zaplate rjavega grušča (SE 319) brez najdb. V tem spodnjem delu je bila v kv. 154 še
16 Načrt izkopanega dela najdišča z oznako kvadrantov in presekov; M 1:2500.
00'
0q+Q'9

172 V!*	
W	
iT™*	
m''' 1 «	V"*191--
%7 \ 67 \ ''X-i	
	
1 V	i^M12-
00'

est
vo^

27JP v 24X87a
17 Načrt izkopanega dela najdišča z | raziskano območje bakrena doba
vrisanimi arheološ
85
bronasta doba
starejša železna doba mlajša železna doba antika srednji vek
paleostruga
alinami; M 1:1000.
i 186
\ m
81
25 50
l 164
1'1
\»0
; •
i 129
#
• ■158^ * *
\ 157

\ 32
.	\ 92k"
«62

\	\ 178
\ 150
121
if
114
84
54
185
\ 143
83
184
53
171
82
52
170
141
169
140
110
168
139
109
79
49
167
138
108
78
48
23
166
137
107
77
47
165
136
106
76
46
21
135
105
75
45
163
20
134
104
74
44
162
133
103
73
43
161
18
132
102
72
17
101
71
41
159
16
70
40
15
99
69
39
14
128
98
68
38
156
13
67
37
155
12
126
66
36 «
11
125
95
65
181
35
10
124
94
64
180
34
9
123
93
63
179
151
8
122
91
61
177
149
6
120
90
30
89
59
18A Detajlni načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi arheološkimi ostalinami; M 1:500. | raziskano območje bakrena doba
bronasta doba
starejša železna doba
mlajša železna doba antika srednji vek paleostruga
790 stratigrafska enota

9
10m
18B Detajlni načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi arheološkimi ostalinami; M 1:500.
18C Detajlni načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi arheološkimi ostalinami; M 1:500. | raziskano območje bakrena doba
bronasta doba
starejša železna doba
mlajša železna doba antika srednji vek paleostruga
790 stratigrafska enota
18D Detajlni načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi arheološkimi ostalinami; M 1:500.
Načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi plastmi; M 1:1500. SE 3a	H SE 322
plast temno rjave rahlo sprijete peščene ilovice (SE 427) z drobci oglja in kosom ožgane gline, v kv. 118-120 in kv. 147 je bila plast sivo rjavega rahlega drobnega peska (SE 638), v kv. 100 je bila plast temno sivo rjave rahlo sprijete peščene gline (SE 613) z odlomki prazgodovinskih keramičnih posod, drobci oglja in ožgane gline in v kv. 100-101, kv. 129-130 ter v kv. 158-159 pa je bila plast temno sivega grobega peska s prodom (SE 466). V zgornjem delu najdišča je bila v kv. 14-25, 36-55, 69-86, 100-116, 131-142, 144146 in kv. 161-175 plast rahlo sprijete svetlo rjave meljaste ilovice (SE 6), ki je pokrivala večji del najdišča. V plast so bile vkopane prazgodovinske in srednjeveške strukture. V kv. 14-16 in kv. 40 je plast prekinjala zaplata svetlo sive sprijete peščene gline (SE 322), v kv. 16-17 pa plast rjavega grušča (SE 319) brez najdb. Najdišče sta na dveh mestih presekali paleostrugi. V spodnjem skrajnem južnem delu najdišča v kv. 1, kv. 26-27, kv. 56-57, kv. 87a-88, kv. 117-118, kv. 147 je to bila paleostruga z oznako SE 4 s tremi polnili. Prvo polnilo je bila trdo sprijeta temno rjava peščena ilovica (SE 4a) z nekaj odlomki prazgodovinskih, srednjeveških in novodobnih keramičnih posod ter nekaj kosi ožgane gline. Drugo polnilo je bilo iz temno rjave sprijete peščene gline s prodniki (SE 501), drobci oglja, drobci prazgodovinskih keramičnih posod in ožgane gline. Tretje polnilo je bila peščena ilovica z večjim številom prodnikov (SE 5). V zgornjem delu pa je najdišče v kv. 24-26, kv. 49-51, kv. 80-82, kv. 110-114, kv. 141-145, kv. 172-175, kv. 186-188 presekala plaeostruga z oznako SE 3, široka 20,06 m. Polnilo je bilo iz rahlo sprijetega temno rjavega ilovnatega melja (SE 3a) z nekaj kosi ožgane gline ter odlomki prazgodovinskih, rimskodobnih, srednjeveških in novodobnih keramičnih posod.
Preseki so bili izkopani na zahodnem robu najdišča. Presek 1 (sl. 20) v kv. 1 je imel naslednjo stratigrafijo: na površini je bila rjava peščena ilovica - ornica (SE 1), ki ji je sledila temno rjava peščena ilovica (SE 2). Sledila je struga potoka s temno rjavo peščeno ilovico (SE 4a), s temno rjavo sprijeto peščeno ilovico s prodniki (SE 501) in z rahlo temno rjavo peščeno ilovico z večjim številom prodnikov (SE 5). Polnilom struge potoka sta sledila plast temno rjavega grušča (SE 514) in rjav grušč (SE 319). Presek 2 (sl. 21) v kv. 6 je imel naslednjo stratigrafijo: na površini je bila rjava peščena ilovica - ornica (SE 1), ki ji je sledila temno rjava peščena ilovica (SE 2). Sledila sta debelejša plast sprijete svetlo rjave meljaste ilovice (SE 6) in sivo rjav rahel droben pesek (SE 535). Presek 3 (sl. 22) je bil izkopan v kv. 16-17 in je imel naslednjo stratigrafijo: na površini je bila rjava peščena ilovica - ornica (SE 1), ki ji je sledila tanjša plast temno rjave peščene ilovice (SE 2). Sledila je plast sprijete svetlo rjave meljaste ilovice (SE 6), nato pa plast rjavo sivega sprijetega grušča (SE 505), ki se je v kv. 17 izklinila v plast rumenkasto rdečega rahlo sprijetega peska (SE 504). Ta plast je bila prisotna tudi v skrajnem južnem robu sonde pod plastjo rjavo sivega sprijetega grušča (SE 505). Sledila je geološka osnova rjavega grušča (SE 319).
20 Presek 1 skozi plasti na najdišču; M 1:100.
H SE 1 - ornica
SE 2 - temno rjava peščena ilovica
SE 4a - rjava peščena ilovica
!iE (i — sprijeta svetlo rjava meljasta ilovica
SE 501 - temno rjava sprijeta peščena ilovica s prodniki
SE 5 - temno rjava peščena ilovica s prodniki
SE 514 - temno rjav grušč
SE 319 - rjav grušč
21 Presek 2 skozi plasti na najdišču; M 1:100.
H SE 1 - ornica
SE 2 - temno rjava peščena ilovica
SE 6 - sprijeta svetlo rjava meljasta ilovica
SE 535 - siv-rjav droben pesek
6
6
22 Presek 3 skozi plasti na najdišču; M 1:100.
1 SE 1 - ornica			SE 505 - rjavosiv sprijet grušč	
	SE 2 - temno rjava peščena ilovica		SE 319 - rjav grušč	
	SE 6 - sprijeta svetlo rjava meljasta ilovica		SE 504 - rumenkasto rdeč rahlo sprijet pesek	
16				17
Bakrena doba
23 Naselbinske ostaline iz bakrene dobe; M 1:500.
Prazgodovinska poselitev na najdišču Pri Muri je bila odkrita po celotnem najdišču. Odkrite strukture so bile vkopane v geološke plasti. Od večjih in manjših vkopov so se večinoma ohranila le njihova dna, saj sta vrhnjo kulturno plast poškodovala in uničila globoko oranje in intenzivna obdelava njiv, zato ne preseneča, da so se posamezne in razpršene prazgodovinske najdbe ohranile v ornici in paleoornici. V veliki meri, predvsem v spodnjem južnem delu najdišča, pa je prazgodovinske strukture močno poškodovala poznejša srednjeveška poselitev tega prostora, kar je vzrok, da so bile močno uničene prazgodovinske najdbe odkrite tudi v srednjeveških strukturah. Odkrite prazgodovinske strukture so iz časovno različnih obdobij, tako ločimo tiste, ki sodijo v bakren o dobo, bronasto dobo ter starejšo in mlajšo železno dobo.
Najstarejša poselitev najdišča Pri Muri je bila v času bakrene dobe. Strukture opredeljene v ta čas so bile predvsem v osrednjem vzhodnem delu najdišča (sl. 17). Nekaj odlomkov keramičnih posod iz tega najstarejšega obdobja pa smo odkrili že v plasti SE 2. V kv. 123 je bil odkrit odlomek ustja sklede (G1), v kv. 153 dno posode in del sklede s klekom (G2, G3), v kv. 173 pa odlomek oste-nja s podolgovatim držajem. V plasti SE 3 je bil v kv. 114 odkrit odlomek pokrova.
Naselbinske ostaline (sl. 23)
V nadaljevanju bomo predstavili arhitekturne ostaline v obliki poskusa rekonstrukcije nekdanjega bakrenodobnega naselja. Glede na odkrite strukture lahko ločimo nadzemne objekte, zemljanke, polzemljanke, večje in manjše jame ter stojke.
Nadzemni objekt (NO)
Stojke, odkrite v kv. 127/128 z oznakami SE 798, 800, 802, 804, 806, 808, 810, 812 in 862 bi lahko bile ostanek nadzemnega objekta, velikega 5,00 x 3,50 m. V bližini so bile polzemljanke PZ1 in PZ2 ter jame J2, J3, J4.
Zemljanka (Z)
Odkrita je bila samo ena zemljanka Z1, (SE 1043), ki je ležala v kv. 55, na skrajnem severozahodnem delu najdišča. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 6,00 x 3,66 m. Vkopana je bila 1,12 m globoko. V jami so bili odlomki keramičnih posod (G131-141). Radiokarbonska analiza oglja (sl. 52) je pokazala starost zemljanke: BP 5254±27, 1! cal BC 4222-4210 (6,8% verjetnost), 4154-4133 (13,0% verjetnost), 4060-4034 (20,5% verjetnost),
	raziskano območje
■	zemljanka (Z)
	polzemljanka (PZ)
	večja jama (J), manjša jama (j)
	stojka
	nadzemni objekt (NO)
790	stratigrafska enota
4025-3991 (28,0% verjetnost), 2! cal BC 4228-4200 (10,5% verjetnost), 4170-4127 (19,1% verjetnost), 4120-4094 (5,7% verjetnost), 4081-3980 (60,1% verjetnost).
Polzemljanke (PZ)
Polzemljanka PZ1 (SE 600) je ležala na meji kv. 96-97, 126-127. Bila je nepravilne oblike, velika 6,70 x 6,12 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. V jami so bili odlomki keramičnih posod (G4-41), kosi ožgane gline in oglje. V njeni bližini sta bili dve večji jami J4 (SE 796) in J2 (SE 594), polzemljanka PZ2 in več stoj k SE 798, SE 800, SE 802, SE 804, SE 806, SE 808, SE 810, SE 812 in SE 862, ki bi utegnile biti ostanek nadzemnega objekta.
Polzemljanka PZ2 (SE 596) je ležala v kv. 97, v bližini polzemljanke PZ1. Bila je ovalne oblike, velika 3,84 x 3,50 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. V polnilu so bile cele posode, odlomki keramičnih posod (G42-50) in kosi ožgane gline. V neposredni bližini je bila večja jama J3 (SE 598).
Polzemljanka PZ3 (SE 429) je ležala v kv. 157 ob skrajnem vzhodnem profilu in zato ni bila v celoti izkopana. Bila je ovalne oblike, velika 5,90 x 2,93 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G53-67) in drobci oglja. V bližini so bile tri večje jame: J5 (SE 457), J6 (SE 447) in J7 (SE 814), manjši jami j1 (SE 453), j2 (SE 455) in stojka SE 451.
Polzemljanka PZ4 (SE 465) je ležala v kv. 160. Bila je ovalne oblike, velika 3,00 x 2,80 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. V polnilu so bili cele posode (G92, G94, G95, G99), glinene zajemalke (G127-129), odlomki keramičnih posod (G93, G96-98, G100-126), kamniti odbitek (G130), kosi ožgane gline, oglje in večji kamniti prodniki. V bližini so bile večje jame: J11 (SE 470), J12 (SE 834) in manjše jame j5 (SE 463), j6 (SE 468) in j7 (SE 838). Za vse polzemljanke je značilno, da so bile plitvo vkopane v površino, večinoma ovalnih oblik v velikosti 6,70 x 6,12 m do 3,00 x 2,80 m, brez jasnih ostankov stojk. Po vsej verjetnosti so imele šotorasto streho s konstrukcijo lesenih palic, ki niso pustile sledov v zemlji. Ob njih in v njihovi bližini so bile večje in manjše jame.
Večje jame (J)
Jama J1 oziroma jarek (SE 416) je ležal v kv. 153. Bil je podolgovate oblike, velik 4,73 x 0,50 m. Vkopan je bil 0,12 m globoko. V polnilu so bili odlomki ostenj keramičnih posod in kosi ožgane gline.
Jama J2 (SE 594) je ležala v kv. 97, v bližini polzemljank PZ1 in PZ2. Bila je podolgovate oblike, velika 3,50 x 0,85 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod in drobci oglja.
Jama J3 (SE 598) je ležala v kv. 97, v bližini polzemljanke PZ2. Bila je podolgovate oblike, velika 3,44 x 1,37 m. Vkopana je bila 0,34 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G51), ožgana glina in drobci oglja.
Jama J4 (SE 796) je ležala v kv. 127, v bližini polzemljanke PZ1. Bila je podolgovate oblike, velika 3,40 x 1,10 m. Vkopana je bila 0,26
m globoko. V polnilu so bili glinena zajemalka (G52), odlomki keramičnih posod in drobci ožgane gline.
Jama J5 (SE 457) je ležala v kv. 157, v bližini polzemljanke PZ3. Bila je podolgovate oblike, velika 1,95 x 0,80 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod in drobci oglja.
Jama J6 (SE 447) je ležala v kv. 157, v bližini polzemljanke PZ3. Bila je podolgovate oblike, velikosti 2,52 x 0,95 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod in drobci ožgane gline.
Jama J7 (SE 814) je ležala v kv. 128. Bila je ovalne oblike, velika 1,70 x 0,90 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G71), drobci oglja in ožgane gline.
Jama J8 (SE 816) je ležala v kv. 128. Bila je pravokotne oblike, velika 2,65 x 1,60 m. Vkopana je bila 0,62 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G68-70), drobci oglja in kosi ožgane gline. V bližini je bila manjša jama j3 (SE 820) in stojka SE 832.
Jama J9 (SE 461) je ležala v kv. 158. Bila je ovalne oblike, velika 2,22 x 1,50 m. Vkopana je bila 0,49 m globoko. V polnilu so bili glinena zajemalka (G82), odlomki keramičnih posod (G72-81), drobci oglja in ožgana glina. V bližini sta bili večja jama št. J8 (SE 443) in manjša jama j4 (SE 445).
Jama J9a (SE 826) je ležala v kv. 129. Bila je ovalne oblike, velika 1,33 x 0,76 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. V polnilu so bili odlomki prazgodovinskih keramičnih posod: 2 ustji posod (G213-214), 1 dno posode, 7 ostenij posod in 2 odlomka ožgane gline.
Jama J9b (SE 459) je ležala v kv. 129 in 158. Bila je ovalne oblike, velika 1,96 x 1,02 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. V polnilu so bili odlomki prazgodovnskih keramičnih posod: (G215-216), 1 dno prazgodovinske posode, 2 ostenji posode z držajem (G217) in 43 ostenj.
Jama J10 (SE 443) je ležala v kv. 158, v bližini jame J9. Bila je ovalne oblike, velika 2,27 x 1,26 m. Vkopana je bila 0,44 m globoko. V polnilu so bili odlomek vrča (G83) in odlomki keramičnih posod.
Jama J11 (SE 470) je ležala na meji kv. 159/160. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velika 3,34 x 1,56 m. Vkopana je bila 0,53 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod, drobci oglja in drobci ožgane gline.
Jama J12 (SE 834) je ležala v kv. 131. Bila je podolgovate oblike, velika 2,66 x 0,90 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. V polnilu je bil odlomek ostenja prazgodovinske keramične posode.
Manjše jame (j)
Jama jI (SE 453) je ležala v kv. 157. Bila je nepravilne oblike, velika 0,70 x 0,48 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod, kos ožgane gline in drobci oglja.
Jama j2 (SE 455) je ležala v kv. 157. Bila je ovalne oblike, velika 0,73 x 0,42 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. V polnilu so bili drobci ožgane gline in oglja.
Jama j'3 (SE 820) je ležala v kv. 128 v bližini polzemljanke št. 4. Bila je ovalne oblike, velika 1,10 x 0,67 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. V polnilu so bili drobci oglja.
Jama j'4 (SE 445) je ležala v kv. 158. Bila je ovalne oblike, velika 1,10 x 0,77 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod
Jama j'5 (SE 463) je ležala v kv. 159. Bila je ovalne oblike, velika 1,17 x 0,80 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod, drobci oglja in ožgane gline.
Jama j'6 (SE 468) je ležala v kv. 159. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velika 1,27 x 0,55 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. V polnilu so bili prodniki, drobci ožgane gline in oglja.
Jama j'7 (SE 838) je ležala v kv. 132. Bila je ovalne oblike, velika 0,73 x 0,57 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. V polnilu so bili drobci oglja.
Jama j'8 (SE 248) je ležala v kv. 84. Bila je ovalne oblike, velika 1,60 x 1,10 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. V polnilu so bili ostenje keramične posode in kosi ožgane gline.
Večje jame so bile večinoma podolgovate oblike, velike od 3,50 x 0,85 do 1,95 x 0,80 m. Večina je bila do 0,20 m vkopanih v osnovo, nekatere pa so bile tudi globlje vkopane, denimo jami J8 in J12. Manjše jame so bile ovalne oblike, velike od 1,60 x 1,10 m do 0,70 x 0,48 m. Vkopane so bile do 0,24 m globoko. Na najdišču so se večje in manjše jame pojavile v skupinah, na primer ob polze-mljankah PZ1 in PZ2 so bile večje jame J2, J3, J4. Ob polzemljan-ki PZ3 pa so bile večje jame J5, J6, J7 ter manjše jame j1, j2, j3. Ob polzemljanki PZ4 so bile večje jame J11 in J12 ter manjše jame j5, j6, j7. Večje in manjše jame so verjetno bile del večjega objekta, v našem primeru polzemljank.
Stojke
Stoj'ka SE 449 je ležala v kv. 157 v bližini polzemljanke PZ3. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 x 0,18 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko.
Stoj'ka SE 451 je ležala v kv. 157 v bližini polzemljanke PZ3 in manjše jame j1. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,48 x 0,42 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. V polnilu so bili drobci oglja in ožgane gline.
Stoj'ka SE 832 je ležala v kv. 128, v bližini jame J8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 x 0,14 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. V polnilu so bili drobci ožgane gline in oglja.
Stoj'ka SE 472 je ležala v kv. 161. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 x 0,20 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. V polnilu so bili drobci oglja.
Stojka SE 836 je ležala v kv. 131. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 x 0,26 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. V polnilu so bili drobci ožgane gline in oglja.
Posamične odkrite stojke so se pojavile ob polzemljankah PZ3 (denimo stojki SE 449, SE 451) ali PZ4 (stojka SE 832) ali pa so bile samostojne (stojka SE 472, stojka SE 836) in jih ne moremo povezati s posameznimi objekti.
Drugačna je situacija stojk v bližini polzemljanke PZ1 (SE 798-812, SE 862), ki so tvorile samostojen nadzemni objekt ali pa so bile v povezavi z bližnjo polzemljanko.
Sklep
Na najdišču Pri Muri so bili iz najstarejšega obdobja poselitve (la-sinjska kulturna skupina) odkriti en nadzemni objekt, ena zemljanka, 4 polzemljanke, 12 večjih jam in 8 manjših jam (sl. 23). Omenjeni objekti, ki so bili dokaj blizu skupaj, so bili grupirani v treh sklopih. Prvi sklop je bil okrog polzemljank PZ1 in PZ2, drugi okrog polzemljanke PZ3, tretji pa okrog polzemljanke PZ4. Objekti so ležali ob vzhodnem robu izkopne površine in so se širili izven območja izkopavanja proti vzhodu. Edina zemljanka Z1, ki je bila precej oddaljena od omenjenih objektov, je ležala na severnem delu območja izkopavanja (sl. 23). Nadzemni objekt je bil trapezoidne oblike, v velikosti 5,00 x 3,50 m, katero osnovo predstavljajo odkrite stojke v kv. 127-128, ki so bile okrogle oblike, v premeru so merile od 0,30 m do 0,14 m in bile dokaj plitvo od 0,11 do 0,03 m vkopane v osnovo. Majhna ohranjena globina kaže na to, da nosilne sohe ali niso bile globoko vkopane v tla ali pa so se zaradi obdelovanja površine ohranila le njihova dna in so bile v mnogih primerih s tem tudi uničene, denimo stojka SE 800, ki je bila samo površinska. Predvidevamo lahko, da je bil nadzemni objekt lesen, zgrajen iz vkopanih navpičnih nosilnih soh ter z verjetno tanjših vmesnih navpičnih palic, ki so bile prepletene s šibjem in premazane z glino. Edina zemljanka v velikosti 6,00 x 3,66 m je bila na severozahodnem delu najdišča. Bila je 1,12 m globoko vkopana v osnovo. Ostale večje objekte predstavljajo polzemljanke v velikosti od 6,70 x 6,12 m do 3,00 x 2,80 m. Njihova značilnost je, da so bile dokaj plitvo vkopane v osnovo od 0,20 do 0,08 m. Po vsej verjetnosti so imele šotorasto streho. Ob njih so bile večje in manjše jame, ki morebiti predstavljajo shrambne ali delovne prostore, nekatere pa odpadne jame.
Našemu najdišču je najbližje najdišče Ivankovci pri Lendavi s strukturami iz bakrene, bronaste in rimske dobe (Tušek et al. 2006, 113-119; Tušek/Kavur 2011). Najstarejše sledi poselitve sodijo v prvo polovico 4. tisočletja pr. n. št. Največjo in najbogatejšo odkrito arheološko strukturo iz tega obdobja predstavlja obsežna plitva jama PO11 v velikosti 9,0 x 6,5 m in z globino do 0,40 m, kot ostanek velikega objekta (Tušek et al. 2006, 115). V Bukov-nici so bili pri arheološkem izkopavanju v letih 1987, 1988, 1991, 1992 (Šavel 1992; 1991/92; 1994b) odkriti ostanki bakrenodobnih nadzemnih objektov in večje jame. Dokaz za nadzemne objekte so odkrite stojke (Šavel 1992, 57-58, priloga 3; 1991/92, 93, sl. 2). Večje jame (s premerom od 3,00 do 2,00 m in globino od 1,60 do 0,90 m) predstavljajo shrambne in delovne jame ali jame za odpad. Večje in manjše jame kot ohranjene strukture iz lasinjske-ga kulturnega horizonta so bile odkrite tudi na najdišču z imenom Turnišče, južno od vasi Renkovci (Tomaž 2006, 105 , sl. 2, sl.
3; 2011). V bližini je bil na arheološkem najdišču Zagonce odkrit kompleks arheoloških struktur, ki predstavljajo starejše bakre-nodobno naselje. V osrednjem delu najdišča je bil večji objekt, velikosti 11 x 6 m in globino do 0,40 m, opredeljen kot bivalni objekt, v bližini katerega je bilo več večjih in manjših jam (Ka-vur 2006, 110, sl. 2, sl. 3). V Slovenskih goricah so bile na najdišču Sodolek pri Sv. Juriju odkrite bakrenodobne strukture s stojka-mi kot ostanek nadzemnega objekta ter skupina večjih in manjših jam (Kavur et al. 2006, 122, sl. 3). Bolje so izpričani nadzemni objekti na arheološkem najdišču v Šafarskem, kjer so bili odkriti ostanki (stojke) nadzemnih objektov (Šavel 1980, 57, priloga 5; 1984, 41-49, priloga 2; 1994a, 31-33, priloga 7). V lasinjski kulturni krog med podravskimi najdišči sodi naselbinski kompleks na Hardeku pri Ormožu, kjer je bilo ugotovljenih šest nadzemnih objektov in predstavljajo domačijo, zaključeno gospodarsko celoto, na dvorišču pa so bila štiri ognjišča in več jam (Žižek 2006a, 130, sl. 1). Hajndl pri Ormožu je multiperiodna naselbina, strukture iz časa bakrene dobe (lasinjska kultura) predstavljata dve jami, od katerih je ena večjih dimenzij v velikosti 6,3 * 2,60 m in globoka 0,50 m (Žižek 2006b, 143, sl. 3-4). Na najdišču Maleč-nik pri Mariboru z zgodnjesrednjeveško poselitvijo so bile odkrite tudi strukture iz lasinjske kulture (Strmčnik 2006, 200-201), ki predstavljajo tri velike jame (velikosti 2,40 * 0,73 m, 180 * 0,60 m, 1,50 * 0,62 m). Pri raziskovanju multiperiodnega najdišča Radvanje pri Mariboru (Strmčnik et al. 2009, 16-18) so bili odkriti tudi večji objekti (nadzemne hiše) in tudi večje jame za različne namene iz časa bakrene dobe (lasinjski kulturni krog). Primerjave z najbližjimi najdišči severozahodne Hrvaške in Bosne, ki sodijo v lasinjski kulturni krog, kažejo, da je bila poselitev v tem času predvsem na blago hribovitih predelih. Nadzemne hiše so bile odkrite na severu Bosne - v Visu pri Derventi (Markovič 1994, 39). Na najdišču Cerje Novo pri Draguševcu je bila pri zaščitnem izkopavanju odkrita pravokotna hiša z ostanki stojk, katere osnovo je tvorila plitva do 0,3 m globoka jama (Dimitrijevič 1961, 35).
V	raziskanih naselbinah pa pretežno prevladujejo zemljanke in polzemljanke. Naselbinske ostaline v Ždralovu (bjelovarsko področje) so pokazale številne ovalne zemljanke v velikosti 2,00 * 2,50 m, z globino do 1,60 m, ki so bile razporejene v treh skupinah (Dimitrijevič 1979, 148; Homen 1990, 54). V Beketincu pri Križevcih sta bili pri izkopu ceste odkriti dve zemljanki v velikosti 6,70 * 3,20 m in 4,20 * 2,30 m, vkopane do 1,45 m globoko; pri manjšem son-diranjiu leta 1979 pa je bila odkrita zemljanka v velikosti 15 * 5 m, ki jo sestavlja več manjših jam (Dimitrijevič 1961, 27; Homen 1990, 51). Zemljanke so bile odkrite tudi v Bukovju in Grabrovcu (Homen 1990, 52-53). Od polzemljank je pomembna tista iz Cerja Novog pri Draguševcu v velikosti od 30 do 40 m * 2,3 m in globino 0,3 m. Ob robu zemljanke so bile ugotovljene stojke, kar bi lahko bil dokaz za poševno sedlasto streho nad jamo (Dimitrijevič 1979, 148).
V	Dubrancu pri Vukomeru je bil odkrit uničen polvkopan stavbni objekt z ognjiščem, katerega oblike in velikosti zaradi poškodo-vanosti ob zemeljskih delih ni bilo mogoče ugotoviti (Balen 1998, 13-14). V novejšem času sta bili na najdišču Blizna pri Jakopovcu (Varaždin) odkriti dve zemljanki, ena je bila vkopana 0,5 m, druga pa 1,5 m globoko (analiza oglja z 14C metodo je pokazala starost 42 0 8 ±91 cal BC). Odkrite so bile tudi jame, ki so interpretirane kot ostanki nadzemne hiše (Bekič 2006, 94). Na najdišču Gornji Pu-stakovec pri Čakovcu sta bili odkriti polzemljanki, v eni izmed njih je bil zbiralnik za vodo, v bližini pa je bilo več manjših jam (Bekič 2006, 182-184). Na najdišču Stara ves pri Nedelišču (Čakovec) je
bila odkrita ovalna polzemljanka z globino 0,25 m ter približno do 5-metrskim premerom (Bekič 2006, 206). V jugozahodnem delu Madžarske poznamo številna najdišča, ki sodijo v kulturni krog bakrenodobne Balaton-lasinjske kulture I (Horvath/Simon 2003, 90-107). V nekaterih od raziskanih naselij so bile odkrite nadzemne stavbe, od katerih so bile ohranjene stojke, primer so najdišča Keszthely-Fenekpuszta Vizugyi in Za-lavar-Basaszgiget (Horvath/Simon 2003, 109). Pri slednjem je bilo odkritih šest hiš, ki so bile zgrajene v smeri vzhod-zahod, stene so bile vkopane 10 do 20 cm pod površino v 25-30 cm široke jarke, v katerih so bile odkrite stojke. Ugotovljeni so bili trije tipi gradenj (Virag 19 9 0, 72 -73, sl. 3). Na jugozahodnem delu naselja imamo hiše romboidne oblike, v velikosti 7 * 7 m, 8 * 8 m in 8 * 9 m. Ena hiša je trapezoidne oblike, velikosti 13 * 6 * 8 m. Ostali dve hiši imata pravokotno obliko, velikosti 7 * 5 m. Ugotovljeno je tudi, da so po uničenju stavbe na istem mestu spet zgradili novo stavbo. Tudi najdišče Zalaegerszeg - Andrashida (Barna/ Kreiter 2006, 54-57, sl. 1, 14, 15) pozna nadzemne stavbe, ki so prav tako bile zgrajene na osnovah dotrajanih hiš. Na podlagi teh odkritij sta ugotovljeni starejša in mlajša faza gradnje v času kulture Lasinja-Balaton. Skozi zgodnejšo fazo so bile zgrajene hiše 1a, 3 in 4. Ugotovljeno je bilo, da je vsaka faza imela dve hiši in en hlev, ki je bil v neposredni bližini. Ko so zgradili novo stavbo je ta bila postavljena le nekaj metrov stran od prejšnje. Hiše so obkrožale jame z različnimi funkcijami. Pri nekaterih drugih najdiščih, ki sodijo v kulturo Lasinja-Bala-ton I, pa so bili odkriti le jamski objekti. Tako imamo na najdišču Esteregnye-Ojto-dulo šest vkopanih objektov, od katerih eden meri 9,6 * 6,12 m, vkopan je bil 0,9 m globoko, ostali so manjši od 3,9 * 2,78 m, 1,56 * 1,52 m do 0,98 * 0,8 m, vkopani pa so bili do 0,4 m globoko (Tokai 2007, 8, sl. 2, 3). Na najdišču Rigvac-Also-mezo je bilo prav tako odkritih več jamskih objektov, od katerih je največji meril 7,2 * 4,4 m z globino 0,44 m; ostali pa so merili od 3,4 * 2,56 m do 1,14 * 0,54 m, vkopani pa so bili do 0,62 m globoko (Tokai 2007, 8-9, sl. 2, 4, 5). Na najdišču Zalaszentbalazs-Puszta-teto (županija Zala) so bili prav tako odkriti večji in manjši jamski objekti iz kulture Balaton-Lasinja I (Banffy 1996b, 100, sl. 17). Nosilci lasinjske kulture so, kot smo ugotovili, poznali več različnih oblik bivališč, od jamsko-zemljanskega tipa do nadzemnih objektov. Največji del pripada zemljankam oziroma polzemljan-kam, kar velja tudi za najdišče Pri Muri.
Najdbe
V tem poglavju bomo predstavili keramične najdbe, ki so bile odkrite v različnih strukturah iz bakrene dobe. Kamnito orodje je obdelano v poglavju Kamnita orodja (tukaj).
Lončenina (sl. 24-26)
Količinsko dokaj številne keramične najdbe, ki imajo tipične lastnosti, na podlagi katerih lahko analiziramo vse značilnosti lasinjske kulture, bomo poskušali opredeliti po tipih, jih primerjati s keramiko iz časovno in kulturno primerljivih najdišč in jih kronološko umestiti v prostor. Med oblikami se pojavljajo lonci, sklede, skodele, vrči, zajemalke in majhen pokrov.
Med keramiko je dobro vidna razlika med grobo in fino izdelavo. Groba keramika ima v fakturi pogosto drobne kamenčke in pesek, prevladujejo sivo, sivo rjavi do rdeče rjavi toni žganja. Med grobo keramiko prevladujejo lonci različnih oblik, največkrat ohranjeni kot odlomki. Finejša keramika je izdelana iz dobro prečiščene gline z malo peska v fakturi, barva žganja pa je od svetlo rjave do sive, nekatere med njimi so tudi okrašene.
Lonci (sl. 24)
Lonci so najštevilčnejše zastopane posode z najdišča Pri Muri. Zaradi precejšnje fragmentiranosti večine kosov smo se pri tipo-loški razvrstitvi opirali predvsem na obliko ustja, vratu in prehoda vratu v rame. Razvrstili smo jih na bikonične lonce (trebušasti lonci s stožčastim vratom, z usločenim vratom in lonci s klekasto oblikovanim ramenom) in lonce z nizkim vratom ali brez vratu.
Bikonično-trebušasto oblikovani lonci
Tip L1. Trebušasto oblikovan lonec s stožčastim vratom, ustje je zaobljeno, rob ustja je rahlo nagnjen na zunanjo stran. Večina tako oblikovanih loncev ima ročaje, ki izhajajo iz ustja (G42, G92) ali pa so ročaji na najširšem obodu (G93). Odlomek lonca G42 ima v spodnjem delu ročaja ohranjen vrezan okras. Zelo bogato je z vrezi in vbodi okrašen lonec G92.
Primerjamo jih lahko z lonci iz bakrenodobne naselbine v Turni-šču (Tomaž 2006, predmet: 3, 5) in iz Zagonc pri Turnišču (Kavur
2006,	predmet: 5). Podobne poznamo z najdišča Dubranca la-sinjske kulture zahodne Hrvaške (Balen 1998, 16, t. 1: 5).
Iz zahodne Madžarske so podobni z najdišč: Andocs-Nagytoldi-puszta v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 3: 3), Rigyac (Tokai
2007,	sl. 9: 2, sl. 10: 1) in Zalaszentbalas-Pusztateto (Banffy 1996b, sl. 26: 1, 2) opredeljeni v čas kulture Balaton-Lasinja I.
Tip L2. Trebušasto oblikovan lonec z usločenim vratom, ustje je zaobljeno, rob ustja je rahlo nagnjen na zunanjo stran. Odlomki loncev so enostavni in brez ročajev (G5, G6, G7, G8, G12, G43, G53, G58, G68, G72). Nekaj odlomkov zgornjih delov loncev kaže na to, da bi lahko pripadali temu tipu loncev (G10, G11, G56). Nekateri odlomki loncev imajo zaobljeno ustje, ki je nagnjeno na notranjo stran (G57, G87, G98, G97). Zadnja dva (G97, G98) imata rob ustja okrašen z odtisi.
Najbližje primerjave je najti v loncih z najdišča Šafarsko (Šavel 1994a, 37, priloga 11, sl. 5, 7, 8). Dobre primerjave obstajajo z loncem z najdišča Hardek pri Ormožu (Žižek 2006a, 134, predmet: 22) in z najdišča Andrenci v Slovenskih goricah (Pahič 1976, 50, t. 4: 5, t. 7: 5, t. 8: 2), za katere S. Pahič ugotavlja, da so element že uveljavljene oblike iz lengyelske kulture. Zasledimo jih tudi v Zbelo-vem (Pahič 1983, 93, t. 2: 1-9, t. 5: 1, 2, 6) in Brezju pri Zrečah (Pahič 1956, 234, t. 1: 1).
Z najdišč severozahodne Hrvaške jih lahko primerjamo z lonci z najdišča Dubranca (Balen 1998, 16 t. 8: 4). Podobni so tudi v skupini Balaton-Lasinja I, denimo z najdišč: Savoly-Babocsa v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 16: 4), Hi-
degkuta (Kalicz 1973, 136, sl. 1: 6), Keszthely-Fenekpuszta (Kalicz 1969, 87, sl. 7) in Balatonmagyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 5: 5, sl. 8: 1).
Tip L3. Bikonični lonci z usločenim trupom, s klekasto oblikovanim ramenom, ki prehaja v stožčast vrat. Na ramenu je odlo-mljen ročaj (G132) ali pa ročaj izhaja iz ustja (G131). Med te lonce bi lahko prišteli odlomke zgornjih delov loncev, pri katerih je ohranjen le nizek vrat, ki tekoče prehaja v ponavadi izvihano ustje (G9, G54, G55, G73, G74, G96).
Najbližje primerjave podobnih loncev so z najdišča Šafarsko (Ša-vel 1994a, 37, priloga 11, sl. 6, 13). Lonca G132 in G131 lahko primerjamo s podobnimi iz jame 2 najdišča iz Bukovnice (Šavel 1992, 61, t. 15: 1, 2).
Tip L4. Lonec z izrazito usločenim trupom, ki izbočeno prehaja v klekasto oblikovan obod in se zaključuje z na notranjo stran nagnjenim ustjem (G94). Pod ustjem sta okrogla bradavica in okras z motivom snopov paralelnih vrezov in ribje kosti, ki sega do najširšega oboda. Lonček (G13) je ohranjen samo v zgornji polovici, ustje je obrnjeno navznoter. Po odlomku sodeč je imel lonček usločen trup in klekasto oblikovano rame, kjer je viden okras poševnih vrezov. Odlomek posode (G123) verjetno pripada tipu L4 z usločenim trupom in klekasto oblikovanim ramenom, ki je bogato okrašeno z vrezi. Podoben lonček (amforica) je bil najden na najdišču Blizna pri Jakopovcu in je opredeljen v lasinjsko kulturo (Bekic 2006, 97, t. 2: 2).
Primerjamo jih lahko z lonci z zahodnih madžarskih najdišč kulture Balaton-Lasinja I: Nagykanisza-Sanc (Kalicz 1991, sl. 3: 2), Letenye (Kalicz 1991, sl. 3: 1), Tekenye-Ocse in Porszombat-Me-des (Horvath/Simon 2003, 113, sl. 27: 15, 16), Gellenhaza-Varosret (Horvath/Simon 2003, sl. 25: 15) in Zalaegerszeg-Andrashida (Bar-na/Kreiter 2006, sl. 3: 2).
Miniaturni lonček (sl. 24)
Tip L5. Ohranjen je samo en miniaturni lonček (G95), je bikonič-ne oblike, brez vratu z ustjem obrnjenim navznoter. Lonček je primerljiv z lončkom iz jame 2 naselja v Bukovnici, opredeljenim v lasinjsko kulturo (Šavel 1992, 61, t. 11: 8).
Vrči (sl. 24)
Tip V1. Vrč z usločenim trupom, ki klekasto prehaja v izbočeno oblikovano rame ter v usločen vrat z ročajem, ki izhaja iz ustja (G4).
Tip V2. Vrč (G83) z usločenim vratom in zaobljenim navzven usločenim ustjem. Iz ustja izhaja presegajoč ročaj, ki je odlomljen. Na najširšem obodu je vrezan okras paralelnih cikcak linij. Za vrč (G4) poznamo primerjave iz Zbelovega (Pahič 1983, t. 12: 1) in z najdišča Ajdovska jama, kjer je več variant podobno oblikovanih vrčev (Korošec P. 1975, 181, t. 5: 2, 5, t. 7: 4, t. 9: 1, t. 11: 1, 2). S. Dimitrijevic jih je opredelil v II b stopnjo lasinjske kulture (Di-mitrijevic 1979, 156).
Podobnost z našim vrčem tip V2 (G83) lahko najdemo v vrču z najdišča Stara ves pri Nedelišcu (Bekic 2006, 207, t. 1: 11) in z najdišča Vinkovci-Tržnica/Hotel, ki je opredeljen v stopnjo II lasinjske kulture po S. Dimitrijevicu (Markovic 1994, 94, t. 21: 1). Podobni so z zahodnih madžarskih najdišč, npr. iz Fonyed-Feke-te-sziget (Somogyi 2000, sl. 12: 3), Nagykanizsa-Sanc in Letenya (Kalicz 1991, sl. 3: 3, sl. 4: 3).
Sklede (sl. 25) Bikonične sklede
Za njih so značilni klek, ki je lahko oster ali bolj blag, konkavno usločen spodnji del, nizka ramena, robovi ustij so lahko navpični ali uvihani, na prelomu so pogosto zastopane bradavice različnih oblik.
Tip S1. Med skledami prevladujejo sklede z navpičnim robom ustja in z bradavico na robu ustja ali pod njim, ki je lahko jezi-časte oblike (G75, G100), podolgovate oblike (G15, G144) ali pa je gumbasto oblikovana (G16). Ostale sklede so preproste oblike (G2, G101, G106, G107).
Primerjave skled z navpičnim robom ustja in z jezičasto bradavico so iz jame 1 (kv. 199/200, 174/175) najdišča v Bukovnici (Šavel 1992, 58, t. 8: 4, 5, t. 11: 2), z najdišča Šafarsko (Šavel 1984, 51, t. 5:4) in iz Zbelovega (Pahič 1983, t. 6: 1, 3, 4, t. 7: 2). Za sklede z navpičnim rahlo uvihanim robom ustja brez bradavic poznamo najbližje primerjave z najdišča Ivankovci iz jame PO71 in PO11 (Tušek et al. 2006, 116, 119, predmet: 9 in 27), iz jame PO252 najdišča Zagonce pri Turnišču (Kavur 2006, 110, predmet 3), iz jame 1 in 2 najdišča v Bukovnici (Šavel 1992, 58, 60 t. 8: 7, t. 11: 1), iz Šafarskega (Šavel 1984, 51, t.6: 2), iz Hardeka (Žižek 2006a, predmet:14), iz Andrencev (Pahič 1976, t. 2 A) in Zbelovega (Pahič 1983, t. 6: 5-7).
S hrvaškega najdišča Blizna pri Jakopovcu je bila najdena skleda z rožiči na robu ustja (Bekic 2006, 97, t. 4: 1), ki jo lahko primerjamo z našo skledo G15. Podobne so tudi iz Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic 2006, 207, t. 1: 9, 13, t. 3: 8, 9). Takšne poznamo tudi z najdišča Beketinec (Korošec J. 1962, t. 7: 2), iz Dubranca (Vukomer-ske gorice) (Balen 1998, 15, t. 4: 7, t. 6: 2) in Cerine 3 pri Koprivnici (Markovic 1983, t. 2: 5). Z najdišč severozahodne Hrvaške poznamo sklede brez bradavic z najdišča Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah (Bekic 2006, 27, t. 1: 2) in najdišča Dubranac (Balen 1998, 15, t. 4: 6).
Z jugozahodnih madžarskih najdišč kulture Balaton-Lasinja I poznamo podobne sklede iz Nagykanisze-Sanc (Kalicz 1991, sl. 6: 8), Nagykanizsa-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 10: 2), z najdišča Ba-latonmagyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 6: 3) in najdišča Eszteregnya (Tokai 2007, sl. 6: 2, 3).
Za skledo (G16), ki ima gumbasto oblikovano bradavico, imamo dobro primerjavo v skledi z jugozahodnega madžarskega najdišča Nagykanisza-Sanc (Kalicz 1991, sl. 5: 10) in skledi z najdišča Kaposvar iz županije Somogy (Somogyi 2000, sl. 13: 8). Jezičasto oblikovana bradavica pa je na skledah z najdišč v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 15: 4, sl. 16: 2) in skledah z madžarskega najdišča Tekenye (Simon 1987, sl. 27: 8). Iz kulturne skupine Balaton-Lasinja I jugozahodnega dela Madžarske so podobne sklede brez bradavic zastopane z najdišč Savoly-Babocsa v županiji Somogy (Somogy 2000, sl. 16: 1), Ke-szthely-Fenekpuszta (Kalicz 1991, sl. 7: 1-15), Letenye, Nagyka-nizsa-Sanc in Nagykanisza-Inkely-kapolna (Kalicz 2003, sl. 12: 4), Zalaegerszega-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 5: 1, 5) ter z najdišča Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 1).
Tip S2. Sklede z navpičnim robom ustja brez bradavic (G14, G19, G46, G47, G76, G99, G103, G104, G133), en primerek (G20) je na robu ustja okrašen z vrezi. Sklede z navpičnim robom ustja brez bradavic imajo primerjave s skledami iz jame PO11 in jame PO71 z
S3 Sklede s polkroglastim ostenjem
S4
S5 Sklede z ravnim ostenjem
Zajemalke
najdišča Ivankovci (Tušek et al. 2006, predmet: 5, 25 in 26), iz Ša-farskega (Šavel 1980, t. 8: 1, 5), iz jame št. 260 najdišča Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 149, predmet: 51) in Zbelovega (Pahič 1983, t. 7: 1, 3-8, t. 8: 1-5, t. 9: 2).
Podobne sklede so znane tudi z najdišča Blizna pri Jakopovcu (Bekic 2006, 97, t. 5: 7, t. 3: 1, 3) in najdišča Stara ves pri Nedelišcu (Bekic 2006, 207, t. 1: 14).
Primer podobne sklede z zahodnomadžarskega najdišča Rigyac opredeljen v kulturo Balaton-Lasinja I (Tokai 2007, sl. 7:2), kot tudi z najdišča Tekenye (Simon 1987, sl. 27: 7). Bikonične sklede s konveksno oblikovanim zgornjim delom so ena izmed najbolj tipičnih in najpogostejših oblik posod v okviru lasinjske keramografije in so značilne za vse njene stopnje (Balen 1998, 15). Podobnega mnenja sta L. A. Horvath in K. H. Simon, ki govorita o teh skledah kot o vodilni obliki Balaton-Lasinja kulture I v Panoniji in naj bi bile južnega izvora (Horvath/Simon 2003, 111, sl. 22: 9-10, sl. 23: 1, sl. 24: 1-2, 4, 7, sl. 25: 2-3)
Sklede s polkroglastim ostenj'em
V večini primerov so ohranjeni samo odlomki zgornjih delov. Ločimo jih po oblikovanosti robov ustij.
Tip S3. Sklede imajo preprosta ustja, ki so rahlo zaobljena in obrnjena oziroma usločena navznoter (G1, G18, G77, G78, G102, G215). Sklede z navznoter usločenimi ustji imajo primerjave s skledo iz Šafarskega (Šavel 1980, t. 3: 3, 6, t. 7: 4; Horvat Šavel 1985b, t. 1: 6), iz Hardeka (Žižek 2006a, 134, predmet: 21), iz Ormoža - Škorši-čev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 157, predmet: 6) in Zbelovega (Pahič 1983, t. 10: 1, 2).
S hrvaških najdišč pa jih lahko primerjamo s podobnimi skledami iz Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic 2006, 207, t. 1: 8) in iz Dubranca (Balen 1998, 15, t. 6. 3, t. 7: 1, 4).
Iz zahodnomadžarske skupine Balton-Lasinja I jih poznamo z najdišč: Nagykanizsa-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 11: 5, 9), Ba-latonmagyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 5: 4) in Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 3).
Tip S4. Sklede imajo ustja usločena navzven (G17, G21, G45, G67, G70, G79, G90, G105, G108, G134, G214). Nekateri odlomki nakazujejo, da so bile dokaj globoke (G70), druge pa plitvejše oblike (G67). Sklede niso bile okrašene, samo ena ima pod robom podolgovato oblikovano bradavico (G134). Podobne so z najdišča Šafarsko (Šavel 1980, t. 3: 5). Sklede s podolgovato oblikovano bradavico pod robom ustja so starejši element, saj jih poznajo tudi sklede iz poznolengyelske kulture jugozahodno madžarskih najdišč: Nagykanisze-Inkey kapolna in Tekenya (Kalicz 1991, sl. 2: 5, 17, 21).
Sklede z ravnim ostenjem
Tip S5. Odlomki takšnih skled so redki. Ločimo jih po oblikovanosti robov ustij, ki so oblikovani ravno (G85), ali pa so obrnjeni navzven (G44, G48). Odlomek (G44) ima na zunanji strani rahlo odebeljeno ustje.
Skodele (sl. 25)
Tip Sk1. Dva odlomka pripadata skodelama. Pri eni je traka-sti ročaj pod zaobljenim ustjem (G135), pri drugi pa je ročaj odlo-
Vrez
Vbod
Vtis
Bradavica
Kombiniran okras
3)-■


mljen (G118). Podobne poznamo iz Šafarskega (Šavel 1980, 58, t.
9: 1, 3).
Posode na nogi
Ohranjeni so samo odlomki nog, za katere predvidevamo, da so pripadale skledam na nogi (G24, G88, G112, G113). Iz ohranjenih odlomkov ne moremo ugotoviti, kakšnemu tipu noge so pripadali. Posode na nogi iz Bukovnice (Šavel 1992, 60, t. 7: 4), Šafarskega (Šavel 1984, t. 7: 1), Zagonc (Kavur 2006, predmet: 1), Sodoleka (Kavur et al. 2006, predmet: 9), Hajndla pri Ormožu (Žižek 2006b, predmet: 42) in Ptujskega gradu (Tomanič Jevremov et al. 2006b, predmet: 26) so ohranjene v celoti, z ostalih najdišč pa so ohranjeni le odlomki, na primer iz Zbelovega (Pahič 1983, t. 18: 5, t. 19: 5-11). V severozahodni Hrvaški jih poznamo z najdišča Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah (Bekic 2006, 23, t. 1: 12), Gornji Pustakovec (Bekic2006, 185-186, t. 3: 1) in iz Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic 2006, 203-251, t. 2: 1, t. 3: 7).
Sklede na nogi so znane tudi z najdišč kulture Balaton-Lasinja I na jugozahodnem Madžarskem, denimo iz Nagykanizsa-Sanc (Kalicz 1991, sl. 8: 17). Noge so lahko različnih oblik. L. A. Horvath in K. H. Simon jih delita na tiste z zvonasto, polkroglasto in konično oblikovano nogo, ki so ena izmed značilnosti posod Bala-ton-Lasinjske kulture (Horvath/Simon 2003, 112, sl. 22: 13-15, 17).
Ročaji in držaji
Največ odlomkov pripada trakastim ročajem. Po ohranjenosti sodeč so nekateri pripadali posodam z ročajem, ki so izhajali iz ustja (G28, G30) ali pa so bili pritrjeni na najširšem obodu posod (G26, G27, G61, G115, G116, G119). Kot majhni ušesci sta oblikovana ročaja na obodu posode (G114).
Posodi, katerih ročaja izhajata iz ustja, sta primerljivi z lonci s podobno oblikovanimi ročaji kulture Balaton-Lasinja I (Horvath/ Simon 2003, 113, sl. 22: 12, sl. 24: 11), ki jih L. A. Horvath in K. H. Simon povezujeta z bodrogkereszturskimi lonci za mleko. S poševnimi vrezi okrašen ročaj (G31) je poseben tip ročaja, zanj je značilen ploščat čepasti zaključek. Enak je bil verjetno tudi fragmentiran z vrezi okrašeni ročaj posode G60. Podobno oblikovana ročaja sta znana z najdišča Šafarsko (Šavel 1984, 51, t. 7: 3, t. 9: 3). Z. Markovic (1994, 96) išče poreklo tovrstnih ročajev v pozni vinčanski kulturi in meni, da so ti elementi posredovani preko Bubanj-Salcuta kulture, ki je nekatere elemente prevzela od vinčanske in njej sorodnih kultur. S ploščatim
čepastim zaključkom so tudi ročaji, ki pa se nekoliko razlikujejo od naših primerov, iz skupine Balaton I in sicer z najdišča Na-gykanisza (Kalicz 1991, sl. 9: 2, 4, 5) in najdišča Ordascehi-Kecsi-mezo v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 15: 1). Nekaj je ohranjenih primerkov, ki bi utegnili biti držaji. Držaji (G32, G118, G121) so tik pod ustjem skled, medtem ko je držaj (G120) na najširšem obodu posode.
Podobne poznamo s hrvaškega najdišča Gornji Pustakovec pri Čakovcu (Bekic 2006, t. 2: 6, 11, t. 4: 5, t. 6: 4), kjer so takšni držaji na gornji polovici posode.
Samo en primerek ima vodoravno pritrjen ročaj (G25), ki se nahaja na največjem obodu posode. Podobne poznamo iz Šafarskega (Šavel 1980, t. 2: 1; 1984, t. 9: 1), in iz Bukovnice (Šavel 1992, t. 12: 1). Znani so tudi z najdišč severne Hrvaške (na primer iz Koške), za katere Z. Markovic meni, da so podedovani iz neolitskega oziroma celo zgodnjeeneolitskega obdobja (Markovic 1994, 92, t. 20: 4). Podoben ročaj je bil najden tudi na najdišču Blizna pri Jako-povcu (Bekic 2006, 96-99, t. 1: 7).
Iz zahodnega dela Madžarske jih poznamo v skupini Balaton-La-sinja I z najdišča Nagykanizsa-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 12: 7-9), z najdišča Rigyac (Tokai 2007, sl. 10: 3, 4), in z najdišča Zala-egerszeg-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 8: 1-3, 5).
Okras (sl. 26)
Na keramiki z najdišča Pri Muri je najpogostejši način okraševa-nja vrezovanje, nekaj je primerov žlebljenja, vbodov in odtisov, ki večkrat nastopajo v kombinaciji z vrezom. Pogosto je tudi plastično okraševanje v obliki bradavic.
Vrez v kombinaciji z vbodi nudi dokaj pestro paleto motivov. Pogosti so le snopi navpičnih, vodoravnih ali poševnih vrezov (G64, G71, G81, G125, G140), motiv cikcaka (G 60, G89, G92, G124, G141) ali pa motiv ribje kosti (G35, G94).
Vbodi. Na enem odlomku posode je ohranjen okras vbodov (G65, G94).
Vtis. Na odlomkih G20, G51, G97, G98 je okras z odtisi nekega predmeta.
Lep primer kombiniranega okrasa z vrezi in vbodi je na odlomkih posod G123 in G136.
Na loncu G94 so združeni vsi načini okraševanja, torej okras vreza, vtisov in plastičnega okrasa. Motivika je sestavljena iz pasov ribje kosti, vzporednih trakov in navpičnih oziroma poševnih linij vtisov. Trakovi linij se na enem mestu dotikajo ovalne bradavice. Bogato okrašen na največjem obodu, ramenu in ročaju v kombinaciji vrezov in vtisov pa je lonec G92. Okrasni motiv je sestavljen iz štirih posameznih elementov, ki se medsebojno dopolnjujejo. Na vratu tik pod ustjem so izdelani ožji cikcak trakovi treh vzporednih linij odtisov. Drug element predstavlja trak treh vzporednih vrezov, ki jih na spodnji strani zamejuje linija odtisov. Trak je oblikovan v povezanih girlandah in ločuje zgornji del okrašenega lonca od spodnjega na ramenih. Izjemno široki cikcak trakovi vzporednih vrezov, ki so obogateni še z linijami odtisov, pa krasijo ostenje tik nad največjim obodom. V nekaterih primerih pa je z vrezi zapolnjen tudi vmesni prostor med trakovi. Ročaj je okrašen s križajočimi se trakovi ravnih linij odtisov.
Plastični okras. Na posodah z našega najdišča poznamo okrogle (G33) ali podolgovate bradavice (G34, G137-139). Največkrat so z njimi okrašene sklede tipa S1 (G15, G16, G75, G86, G100). Bradavice so lahko nameščene pod ustjem (G33, G138, G139) ali na nave-čjem obodu (G137).
Vse naštete oblike okraševanja zasledimo tudi na posodah z najdišč v Bukovnici (Šavel 1992, 60, t. 7: 3, 4, 7, t. 8: 1, t. 10: 1, 3, 5, 6. t. 11: 6-8, t. 13: 1-16) in s Šafarskega (Šavel 1980, t. 11: 7, 9, 12; 1984, 52, t. 3: 4, t. 5: 7, t. 11: 7, 9, t. 13: 1).
Na najdiščih severozahodne Hrvaške so podobni primeri iz Gornjega Pustakovca pri Čakovcu (Bekic 2006, 185-196, t. 2: 4, 5, 7, t. 6: 5, 6), Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic 2006, 207, t. 1: 9, 13, t. 3: 2, 8, 9) in Dubranca (Balen 1998, t. 7: 1, t. 2: 4, t. 5: 1. 1, 2, 3, 6, t. 2: 4, 5, t. 3: 1, 2).
Bogato paleto okraševanja nudijo posode z najdišč kulture Ba-laton-Lasinja I jugozahodne Madžarske (Kalicz 1991, sl. 3: 1-7, sl. 4: 2-14, sl. 5: 1-12). Na najdiščih Eszteregnye in Rigvac je okras na posodah predvsem vrezan, žlebljen pa je redko (Tokai 2007, 14, sl. 8: 2, sl. 9: 5, 6), kar velja tudi za okras na posodah našega najdišča Pri Muri. Vrezani cikcak trakovi navpičnih in poševnih linij so značilni tudi na posodah najdišča Zalaegerszeg-Andrashi-da (Barna/Kreiter 2006, sl. 3: 1-8, sl. 4: 1-8), kjer je zastopan tudi plastični okras okroglih bradavic (Barna/Kreiter 2006, sl. 2: 1-3, 5, 6). Vrezan, vtisnjen in plastični okras je znan tudi na posodah z najdišča Zalaszentbalas-Pusztateto (Banffy 1996, sl. 18: 2-7, sl. 22: 1-2, sl. 25: 1). Vrez v kombinaciji z vtisi pa najdemo na posodah z najdišč v županiji Somogy (Samogyi 2000, sl. 9: 1-9, sl. 12: 1, sl. 13: 2, 5).
Ostali keramični predmeti
Med ostale keramične predmete štejemo majhen pokrov (G50) in odlomek predmeta s konično predrto luknjo (G84).
Zajemalke (sl. 25)
Vse odkrite zajemalke sodijo v isti tip zajemalk s predrtim držajem (G36-41, G52, G66, G82, G127-129) in so večinoma enake velikosti. Nekoliko večji sta zajemalki G40 in G129. Podoben tip zajemalk poznamo domala z vseh bližnjih slovenskih najdišč, tako z najdišča v Bukovnici (Šavel 1992, t. 6: 2-4, 6-9), Šafarskem (Šavel 1980, t. 5: 3, t. 6: 6, 7; Horvat-Šavel 1985b, t. 2: 14) in Zbelovem (Pahič 1983, t. 15: 1-4, 6, 7, 9).
S hrvaških najdišč jih poznamo iz Blizne pri Jakopovcu (Belic 2006, t. 4: 5, t. 5: 1), Gornjega Pustakovca pri Čakovcu (Bekic 2006, 185, 186, t. 1: 2, t. 4: 4, 7), Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic 2006, 207, t. 2: 7-10) in iz Dubranca -Vukomeričke gorice (Balen 1998, t. 1: 8, t. 2: 1). V kulturi Balaton-Lasinja I jugozahodne Madžarske jih poznamo z najdišča Nagykanisza-Sanc (Kalicz 1991, sl. 8: 10-13), Gellenha-za-Varosret (Horvath/Simon 2003, 114, sl. 22: 4, 5, 8, 11, sl. 26: 12), kjer nastopajo v velikem številu, z najdišča Eszteregnye in Rigyac (Tokai 2007, sl. 6: 12, 13, sl. 7: 9, 10), najdišča Zalaegerszeg-An-drashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 10: 1, 4) in z najdišča Zalaszent-balazs-Pusztateto (Banffy 1996b, sl. 9: 2-4, 6).
Časovna uvrstitev najdb
Opisane najdbe z najdišča pri Muri po primerjavah z drugimi najdišči iz Slovenije, severozahodne Hrvaške, zahodne Madžarske sodijo, kot smo že predstavili s primerjavami pri obravnavi posameznih tipov, uvrščamo v lasinjsko kulturo. Lasinjska kultura je široko razprostranjena bakrenodobna kultura, saj zajema večji del Slovenije, področje severne Hrvaške do Vučedola v Slavoniji in do Josipdola v Ogulinski regiji, severno Bosno, avstrijsko Koroško in Štajersko in madžarski del Panonije. M. Budja je slovenska najdišča, denimo četrti horizont v Ajdovski jami, Andrence in kolišče ob Resnikovem prekopu opredelil kot lengyelska. Temu horizontu naj bi sledil horizont najdb iz Bevk, Brezja pri Zrečah, s Ptujskega gradu, z Drulovke, Rifnika in II ter III horizonta iz Ajdovske jame. Primerja jih s keramiko lasinjske kulture na nekaterih hrvaških najdiščih, z najdišč skupine Balaton I, najdišč avstrijskih skupin Kanzianiberg-Strapppelkogel, Oberpullendorf in Bisamberg, kar ustreza času med poznim neo-litom in srednjim eneolitom (Budja 1983, 81). S. Dimitrijevic smatra lasinjsko kulturo za dolgotrajen pojav v obdobju eneolitika. Razdeli jo na tri stopnje (I, IIA, IIB, III). Tako S. Dimitrijevic (1979, 137-181) kot tudi Z. Markovic (1977, 49-51) utemeljujeta, da je v la-sinjski kulturi opazen vpliv tako lengyelske, sopotske in vinčan-ske kulture. Pozneje Z. Markovic (1990, 42, 44) povezuje začetek lasinjske kulture na Hrvaškem s kulturo Seče. Njeno poreklo izpeljuje iz sopotske in lengyelske kulture, sočasna pa naj bi bila s kulturo Tiszapolgar, s horizontom Brodzany-Nitra in z lengyelsko kulturo III stopnje. Kasneje pa zagovarja tezo o protolasinjskem značaju kulture Seče, ki naj bi bila v celoti starejša od lasinjske kulture (Markovic 1994, 95), kar podpira s stratigrafijo najdišča Grabrovec-Zvonarica (Markovic/Homen 1990, 64). Konec lasinjske kulture vidi v začetku kulture Retz-Gajary, ki naj bi bila v kratkem prehodnem obdobju sočasna z lasinjsko kulturo. Nekatere oblike retz-gajaryskega posodja, kot so posode z ročaji na ustju, pa tudi okras na posodah povezuje s podobnimi v bodrogkeresz-turski kulturi, ki naj bi bila v določeni meri povezana in istočasna z lasinjsko kulturo (Markovic 1990, 46). N. Kalicz začenja čas srednjega eneolitka v Panoniji (zahodna Madžarska) z nosilci kulture Balaton-Lasinja, ki bi naj nasledila III. stopnjo lengyelske kulture. Najstarejšo stopnjo Balaton-Lasi-nja I je časovno primerjal s skupino Ludanice in z zgodnjo stopnjo kulture Bodrogkeresztur, mlajšo stopnjo II in III pa s keramiko z brazdastim vrezom (Kalicz 1973, 329 - tabela). Opazil je razliko med nosilci poznolengyelske in lasinjske kulture, hkrati pa tudi
povezavo, saj so se po njegovem nekateri lengyelski elementi ohranili v Balaton-Lasinjski kulturi I. V tvorbi te kulture vidi tudi pomembno vlogo kulture Vinča-Pločnik, Krivodol - Salcuta in Bubanj Hum, saj pred horizontom Balaton-Lasinje na področju zahodne Panonije ni bilo črnega poliranja posod, vrčev z enim ali dvema ročajema in prav tako ne okraševanja vrezanih paralelnih linij, kar utemeljuje s prihodom novih ljudstev v regijo (Ka-licz 1991, 355). Po M. Karolyi (1992, 90-93) je področje, ki zajema Slovenijo, severozahodno Hrvaško, zahodno Panonijo, Dunajski bazen in Moravsko, povezano z naravno potjo od Jadrana vzdolž vzhodnih Alp na sever, kar kažejo sorodni kulturni pojavi v poznem neolitiku in zgodnjem eneolitiku. Pozni Lengyel povezuje s pozno moravsko slikano keramiko in s sopotsko kulturo, iz katerih naj bi se pozneje razvila lasinjska kultura. E. Banffy podaja celotno zgodovino raziskovanja in razvoja eneolitskih kultur v zahodni Panoniji, ki so v nasprotju z eneolitskimi kulturami v vzhodnem delu Madžarske imele drugačno razvojno pot (Banffy 1996a, 160). Razvoj in nastanek lasinjske kulture je po njenem mnenju povezan z lengyelsko kulturo. Lengyelska kultura stopnje I in II je opredeljena v pozni neolitik, stopnja III pa v zgodnji eneolitik. Lengyelska III stopnja je v bistvu še vedno neolitska kultura, ki se zelo počasi spreminja v eneolitsko. Na področju Panonije je bilo ugotovljenih več naselbin, v katerih se pojavljata skupaj tako pozna lengyelska kot lasinjska kultura, podobno je tudi v Sloveniji, in sicer v Bukovnici (Šavel 1992, 57-85). Poudarila je, da je P. Racky pripisal zgodnjemu eneolitiku (na osnovi najdb iz grobov z najdišča Veszprem-Felszabadulas ut) oziroma pozni fazi lengyelske kulture nove elemente, kakršni so neslikana keramika in lijakasti vratovi posod, ki spominjajo na keramiko iz kulture Nitra-Brodzany in avstrijske Wollsbach skupine in ki so se ohranili v Balaton-Lasinjski kulturi I. Tudi E. Banffy vidi povezavo s pozno lengyelsko kulturo predvsem v loncih z dvema ročajema na ramenu in s posodami z vodoravnim ročajem ter zajemalkami s preluknjanim držajem. Sama naselja obeh kultur pa so bila pogosto eno blizu drugega, kar kažejo raziskovanja v županiji Zala, okrog Szombathelya, ob Malem Balatonu in Hahotskem bazenu. Čas prehoda iz zgodnjega v srednji eneolitik torej zaznamuje kontinuiteta s počasnimi strukturnimi spremembami in z opaznimi vplivi z juga. Ti južni vplivi pa niso zaznavni v kulturi Lu-danice (Lengyel V) na jugozahodnem Slovaškem, ki je časovno vzporedna z Balaton-Lasinjo I kulturo. Na Slovaškem se je torej lengyelska tradicija ohranila tudi še v drugo polovico srednjega eneolitika (Banffy 1996a, 157-196).
M. Bondar ugotavlja, da se je opredelitev kulture Balaton-Lasi-nja na zahodnem madžarskem prostoru (Panonija) v zadnjih treh desetletjih večkrat spreminjala, najprej se je kot skupina delila na tri faze, danes pa se deli na tri kulturne skupine: kultura Bala-ton-Lasinja, kulturna skupina s keramiko z brazdastim vrezom in Protoboleraz kulturna skupina. Raziskovalci se strinjajo, da imajo vse te tri skupine različne kulturne komponente in po raziskavah sodeč so to tri neodvisne kulturne skupine (Bondar 2006, 122), kar je ugotovil že N. Kalicz (Kalicz 1995, sl. 2). E. Ruttkayeva je opredelila kulturne skupine (Kanzianberg-Lasi-nja) na prostoru avstrijske Koroške in Štajerske (Oberpullendorf-Bisamberg) ter v vzhodni Avstriji kot epilengyelski horizont, ki je sočasen skupinam Ludanice, Balaton I in Lasinja, hkrati pa je poudarila neolitsko lengyelsko osnovo za vse te skupine (Ruttkay 1976, 297; 1995, 118-128; 1996, 43-48).
Značilna za lasinjsko kulturo je že od zgodnje stopnje dalje oblikovanost posod, tako pri loncih kot pri skledah je prepoznaven usločen trup, ki prehaja v ostro ali blago klekasto oblikovano rame. Druga prepoznavnost so sklede z večjimi ali manjšimi plastičnimi bradavicami v zgornjem delu, posode na nogi, majhni bikonični lončki, bikonične stekleničke in bikonični vrči s tra-kastim ročajem. Posebno značilne so tudi številne zajemalke s preluknjanim držajem. Med okrasom pa izstopajo vrezana geometrijska motivika, vtisi in plastične bradavice, ki so lahko med seboj tudi kombinirane. Plastične bradavice so pogoste na skledah, kjer verjetno ne predstavljajo okrasa, marveč so imele tudi praktičen namen kot držaji. Ponavadi so okrašeni gornji deli posod (Homen 1990, 56-65).
Repertoar keramike najdišča Pri Muri predstavljajo torej značilna keramika lasinjske kulture, kot so lonci, sklede, skodele, vrči, pokrov in zajemalke. Najštevilnejša lončenina so lonci. Pri tipološki razdelitvi smo določili 5 tipov loncev, 1 miniaturni lonček, 2 vrča, 5 tipov skled, 1 tip skodel, odlomke nog posod, ki bi lahko pripadale skledam na nogi in 1 tip zajemalk (sl. 24-25). Najboljše primerjave v Sloveniji so z najdišč Ivankovci pri Lendavi (Tušek et al. 2006, predmet: 5, 9, 23, 25-27), Bukovnica (Šavel 1992, t. 8: 7, t. 11: 1, t. 12: 1; 1994a, 48, 49, priloga 19-21), Turnišče (Tomaž 2006, 106, predmet: 3, 5), Zagonce pri Turnišču (Kavur 2006, 122, predmet: 3, 5) v Prekmurju, Šafarsko (Šavel 1980, t. 2:1, t. 3: 3, 5, t. 7: 4, t. 8: 1, 5, t. 9: 1, 3, t. 11: 7, 9, 12; 1984, t. 3: 4, t. 5: 4, 7, t. 6: 2, t. 7: 1, 3, t. 9:1, 3, t. 11: 7, 9, 12; Horvat Šavel 1985b t. 1: 6, Šavel 1994a, Priloga 11: sl. 5-8, 13), Sodoleku pri Sv. Juriju ob Ščavnici (Kavur et al. 2006, 126, predmet: 9), Andrenci (Pahič 1976, 50, t. 4: 5, t. 7: 5, t. 8: 2) v Slovenskih goricah, Zbelovo (Pahič 1983, t. 2: 1-9, t. 5: 1, 2, 6, t. 6: 1, 3, 4-7, t. 7: 1-8, t. 8: 1-5, t. 9: 2, t. 10: 1, 2, t. 12: 1, t. 15: 1-4, 6, 7, 9, t. 18: 5, t. 19: 5-11) in Brezje pri Slovenskih Konjicah (Pahič 1956, t. 1: 1), Hardek (Žižek 2006a, predmet: 14. 21) in Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, predmet: 42, 51), v Ormož-Škoršičevem vrtu (Toma-nič Jevremov et al. 2006a, predmet: 26) v Podravju, in Ajdovski jami (Korošec P. 1975, t. 5: 2, 5, t. 7: 4, t. 9: 1, t. 11: 1, 2) pri Krškem v Posavju.
Iz zahodnega dela Hrvaške so številne primerjave z najdišč Blizna pri Jakopovcu (Bekic 2006, t. 1: 7, t. 2: 2, t. 4: 2, 3, 5, t. 5: 1, t. 7: 1, 3-8, t. 8: 1-5, t. 9: 2), Stara ves pri Nedelišcu (Bekic 2006, 203-251, t. 1: 8, 9, 11, 13, 14, t. 2: 1, 7, 10, t. 3: 2, 7, 8, 9), Gromače 2 pri Varaž-dinskih Toplicah (Bekic 2006, 21-29, t. 1: 2, 12), Gornji Pustakovec pri Čakovcu (Bekic 2006, 181-201, t. 3: 1, t.6: 4-6, t.2: 4, 5, 7), Be-ketinec (Korošec J. 1962, t. 7: 2), Cerine 3 pri Koprivnici (Markovic 1983, t. 2: 5). Iz osrednje Hrvaške je dobra primerjava z najdbami z najdišča Dubranec (Balen 1998, 13-31, t. 1: 1-3, 5, 6, 8, t. 2: 1, 4 5, t. 3: 1, 2, t. 4: 6, 7, t. 6: 3, t. 7: 1, 4, t. 8: 4), iz Slavonije pa z najdišč Vinkovci-Tržnica/Hotel (Markovic 1994, t. 21: 1) in Koška (Markovic 1994, t. 20: 4).
Številne so analogije z najdišč kulture Balaton-Lasinja I iz jugozahodne Madžarske. Najdišča Andocs-Nagytoldipusz-ta (Somogyi 2000, sl. 3: 3), Hidegkuta (Kalicz 1973, sl. 1: 6), Ke-szthely-Fenekpuszta (Kalicz 1969, sl. 7; Kalicz 1991, sl. 7: 1-15), Savoly-Babocsa (Somogyi 2000, sl. 6: 4), Ordaschi-Kecsi-mezo (Somogyi 2000, sl. 15: 1), Kaposvar (Somogyi 2000, sl. 13: 8), Fon-yed-fekete-sziget (Somogyi 2000, sl. 12: 3), Balatonmagyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 5: 4, 5, sl. 6: 3, sl. 8: 1) so iz bližine Blatnega jezera. Več najdišč je okrog Nagykanisze kot Nagykani-sza-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 10: 2, sl. 11: 5, 9, sl. 12: 4, 7-9), Nagykanisza-Sanc in Letenye (Kalicz 1991, sl. 3: 1-7, sl. 4: 3, sl. 5:
10, sl. 6: 8, sl. 7: 1-4, 6, 9, 10, sl. 8: 10-13, 17) in iz županije Zala kot so Esteregnye in Rigyac (Tokai 2007, sl. 6: 2, 3, 12, 13, sl. 7: 2, 9, 10, sl. 8: 9, sl. 9: 2, sl. 10: 1, 3, 4), Zalaszentbalas-Pusztateto (Banffy 1996, , sl. 18: 2-7, sl. 19: 2-4, 6, sl. 22: 1-2, sl. 25: 1, sl. 26: 1, 2), Gel-lenhaza-Varosret (Horvath/Simon 2003, sl. 22: 4, 5, 8, 11, sl. 25: 15), Tekenye-Ocse in Porszombat-Medes (Horvath/Simon 2003, sl. 27: 15, 16), Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 1, 3, sl. 27: 7, 8; Kalicz 1991, sl. 2: 5, 17, 21) ter Zalaegerszeg-Andrahida (Barna/Kreiter 2006, sl. 3: 1, 5, sl. 8: 1-3, 5, sl. 10: 1, 4).
Radiokarbonska analiza vzorcev oglja iz plasti SE 499 je pokazala starost BP 5396±31, ter radiokarbonsko starost: 1! cal BC4325-4285 (38,9% verjetnost), 4269-4239 (29,4% verjetnost), 2! cal BC 4337-4228 (85,9% verjetnost), 4201-4169 (7,6% verjetnost), 40 92 -4079 (1,9% verjetnost). Ta datacija je primerljiva z datacijami nekaterih drugih sočasnih najdišč: Gorice pri Tur-nišču (4350-4230 cal BC, 2! 95,4% verjetnost; 4182-4168 cal BC, 2! 95,4% verjetnost) (Plestenjak 2010, 38), Sodolek (4454-4259 cal BC (2! 95,4% verjetnosti) (Kavur et al. 2006, 122), Hardek med 4920 cal BC in 4255 cal BC (Žižek 2006, 130, 132), Blizna pri Jako-povcu (4208±91 cal BC) (Bekič 2006, 95), Gromače 2 pri Varaždin-skih Toplicah (4293±33 cal BC) (Bekič 2006, 22). Pal Raczky datira lasinjsko kulturo v čas med 4000-3850 pr. n. št. (Raczky 1995, fig. 1). Glede na naštete analize pa jo lahko datiramo že v čas 44-42. st. pr. n. št.
Sklep
Najstarejša poselitev najdišča Pri Muri sega v čas bakrenodob-ne lasinjske kulture. Ostaline tega časa so bile odkrite v osrednjem delu najdišča. Gre za nadzemni objekt, katerega osnovo predstavljajo stojke (v velikosti 5 * 3,5 m), zemljanko (v velikosti 6 * 3,66 m), štiri polzemljanke (v velikosti od 6,7 * 6,12 m do 3 * 2,8 m), dvanajst večjih in osem manjših jam (sl. 23). Primerjave z najbližjimi slovenskimi najdišči, ki sodijo v lasinjsko kulturo (Ivankovci, Turnišče, Bukovnica, Sodolek pri Sv. Juriju, Šafarsko, Hardek in Hajndl pri Ormožu), so pokazale, da v tem času prevladujejo kot bivalni objekti polzemljanke, čeprav poznamo najdišča, kjer so bili ugotovljeni tudi nadzemni objekti (na primer Šafarsko in Hardek pri Ormožu, v novejšem času pa tudi Radva-nje pri Mariboru). Iz severozahodne Hrvaške so bile nadzemne stavbe odkrite na najdišču Cerje Novo pri Draguševcu, v ostalih pa prevladujejo zemljanke in polzemljanke (Ždralovo, Beketi-nac, Dubranac pri Vukomeru, Blizna pri Jakopovcu, Gornji Pusta-kovec pri Čakovcu, Stara ves pri Nedelišču). Nadzemne stavbe so bile odkrite tudi v severni Bosni na najdišču Vis pri Derventi. Podoben primer je iz jugozahodnega dela Madžarske. Na najdiščih, ki so opredeljena v čas kulture Balaton-Lasinja I, kot so Keszthe-ly-Fenekpuszta, Zalavar-Basasziget in Zalaegerszeg-Andrashida, so bile odkrite nadzemne hiše, na ostalih najdiščih kot Estere-gnye-Ojto-dulo, Rigvac-Also-mezo in Zalaszentbalazs-Puszta-teto pa jamski objekti. Nosilci lasinjske kulture so torej poznali več različnih načinov gradenj bivališč od tipa zemljank in nadzemnih stavb, s tem da večji del pripada zemljankam oziroma polzemljankam.
V teh različnih stavbah so bile odkrite keramične najdbe in kamnito orodje. Med lončenino izstopajo lonci, sklede, skode-
le, vrči, pokrov in zajemalke. Najštevilnejši so lonci. Ločimo tip L1 (trebušaste oblike s stožčastim vratom: G5, G6, G42, G92, G93), tip L2 (trebušaste oblike z usločenim vratom: G7, G8, G10-12, G43, G53, G56-58, G68, G72, G87, G97), tip L3 (bikonične oblike z usločenim trupom, ki prehaja v klekasto oblikovano rame in v stož-čast vrat: G131, G132), tip L4 (lonec z izrazito usločenim trupom, ki izbočeno prehaja v klekasto oblikovan obod: G94), tip L5 (miniaturni lonček G95). Maloštevilni so vrči. Ločimo tip V1 (z usločenim trupom, ki izbočeno prehaja v klekasto oblikovano rame: G4) in tip V2 (z usločenim vratom in zaobljenim navzven usločenim ustjem G83). Poleg loncev se kot značilna oblika pojavljajo tudi sklede. Prevladujejo bikonične sklede. Ločimo tip S1 (z navpičnim ali rahlo uvihanim robom ustja z bradavico na robu ustja: G15, G16, G75, G86, G100, G144 ali brez nje: G2, G101, G196, G107), tip S2 (z navpičnim robom ustja brez bradavic: G14, G19, G46, G47, G76, G99, G103, G104, G133), tip S3 (s polkroglastim ostenjem, ustje je usločeno navznoter: G1, G77, G78, G102, G145), tip S4 (s polkroglastim ostenjem, ustje je usločeno navzven: G17, G21, G45, G67, G70, G79, G90, G105, G108, G134, G143) in tip S5 (z ravnim ostenjem: G44, G48, G85) . Skodele so zastopane v dveh primerih (G118, G135). Ohranjenih je nekaj odlomkov nog posod (G24, G88, G112, G113), več je odlomkov trakastih ročajev (G26-28, G30, G61, G115, G116, G119), nekaj je držajev (G32, G118, G120, G121), ter poseben tip ročaja s ploščatim čepastim zaključkom (G31, G60). Na keramiki je najpogostejši način okraševanja vrezovanje (G35, G64, G71, G81, G124, G125, G140, G141), sledijo vtisi (G20, G51, G97, G98), redkeje se pojavljajo vbodi (G65). Lep primer kombiniranega okrasa z vrezi in vbodi je na odlomkih posod (G123, G136). Na loncu G94 so združeni vsi načini okraševanja. Bogato okrašen v kombinaciji vrezov in vtisov pa je lonec G92. Z okroglimi ali podolgovatimi bradavicami so okrašene sklede tipa S1. Med ostale keramične predmete štejemo še majhen pokrov (G50) in zajemalke s predrtim držajem (G36-41, G52, G66, G82, G127-129). Definicija in časovna opredelitev lasinjske kulture se je tekom časa večkrat spreminjala (Budja 1983, 81; Markovič/Homen 1990, 64; Kalicz 1973, 329; Banffy 1996a, 157-196). Predvsem bi se lahko strinjali z ugotovitvami E. Banffy, vsaj kar zadeva poznavanje bakrene dobe v Prekmurju. Njene ugotovitve, da se v nekaterih naselbinah v Panoniji pojavljata skupaj tako keramika pozno-lengyelske kulture kot lasinjske kulture, lahko potrdimo tudi za naš prostor. Ob raziskovanju naselbine v Bukovnici smo prav tako odkrili keramiko značilno za obe kulturi (Šavel 1992, 57-85). Vpliv poznolengyelskih elementov na keramičnih posodah z najdišča Pri Muri pa smo opazili predvsem v posodi z vodoravnim držajem (G25), v polkroglasto oblikovani skledi s podolgovato oblikovano bradavico (G134) in v zajemalkah (G36-41, G52, G66, G82, G127-129). Novi vplivi značilni za bakreno dobo, ki so opazni v keramiki lasinjske kulture, na kar opozarja E. Banffy (1996a, 183-185), pa so prihajali z juga oziroma vzhoda preko kulture Vinča-Sopot II in so zaznamovali predvsem lasinjsko kulturo na Hrvaškem in v Sloveniji. Odsev teh vplivov na našem najdišču predstavljajo posode z ročaji s čepastim zaključkom (G31, G60), katerih poreklo je iskati v pozni vinčanski kulturi. V Prekmurje (poznamo jih tudi z najdišča Šafarsko) in na jugozahodno Madžarsko pa so verjetno prišli s posredovanjem kulture Bubanj-Salcuta (Markovič 1994, 96).
Bronasta doba
Bronastodobne ostaline so bile odkrite v južnem delu najdišča (sl. 17). Ker jih je zelo malo (če jih je bilo več, so bile verjetno uničene ob poznejši poselitvi tega prostora, predvsem v času srednjega veka, saj je na tem predelu ugotovljenih več srednjeveških ostalin) in gre za manjše jame, o stavbnih ostalinah skorajda ne moremo govoriti. Nekaj odlomkov keramičnih posod je bilo odkritih v plasteh: v plasti SE 2 je bil v kv. 4 odkrit odlomek ostenja posode z večjo bradavico (G153), v kv. 60 pitos s plastičnim rebrom pod vratom in 4 držaji pod najširšim obodom (G147), v kv. 12 skleda z močno izvihanim ustjem (G150), v kv. 15 pa dvoje ustij posod (G148, G149) in okrašeno ostenje posode (G150), v kv. 14 dvoje dnov posod (G151, G152) in ostenje z bradavico (G154). V plasti SE 6 je bil v kv. 29 odkrit odlomek ostenja s podolgovato bradavico (G156).
Naselbinske ostaline (sl. 27)
Manjše jame
Jama SE 258 je ležala v kv. 4. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,28 x 1,18 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G157-159), 9 kosov ožgane gline in drobci oglja.
Jama SE 516 je ležala v kv. 88. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,70 x 0,59 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. V polnilu je bilo 11 kosov ožgane gline in drobci oglja.
27 Naselbinske ostaline iz bronaste dobe; M 1:500.
H raziskano območje
Jama SE 518 je ležala v kv. 88. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,00 x 0,90 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. V polnilu so bili odlomek kamnite sekire (G161), 2 odlomka prazgodovinskih keramičnih posod (G160), 1 odlomek srednjeveške keramične posode in 57 kosov ožgane gline.
Jama SE 520 je ležala v kv. 88. Bila je okrogle oblike, velikosti 2,38 x 1,47 m. Vkopana je bila 0,46 m globoko. V polnilu je bilo 91 odlomkov keramičnih posod, med njimi odlomek sklede (G162), odlomek ustja lonca (G163), dno posode (G164), ročaj posode (G165) in odlomki ostenij posod z okrasom (G166-169) ter 84 kosov ožganega ometa. Radiokarbonska analiza oglja (sl. 53) iz jame je pokazala starost: BP 2926±29, 1! cal BC 1193-1172 (11,6% verjetnost), 1169-1142 (15,0% verjetnost), 1133-1055 (41,7% verjetnost), 2! cal BC 1257-1235 (4,8% verjetnost), 1215-1021 (90,6% verjetnost).
Stojke
Stojka SE 678 je ležala v kv. 88. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Po vsej verjetnosti jame SE 516, SE 518, SE 520 in stojka SE 678 predstavljajo ostanek nadzemnega objekta, ki je bil pozneje v veliki meri uničen. Na dejstvo, da je bil južni del najdišča poseljen v bronasti dobi in da so obstajali določeni objekti, kažejo odkriti bro-nastodobni odlomki keramičnih posod v bližnjih srednjeveških jamah. Tako imamo v jami SE 254 (kv. 4) 13 odlomkov bronasto-dobnih keramičnih posod, v jami SE 22 (kv. 4-5) 17 odlomkov posod, v jami SE 110/246 (kv. 58) 5 odlomkov posod, v jami SE 116 (kv. 59-60) 4 ostenja posod, v vodnjaku SE 112/111 (kv. 59) 3 ostenja posod, v jami SE 74 (kv. 5-6) 4 odlomke posod, 1 ustje posode (G441), v jami SE 20 (kv. 5-6) 2 odlomka posod, v jami SE 78 (kv. 5) 6 odlomkov posod, v jami SE 18 (kv. 7) 10 odlomkov posod, v jami 122 ustje sklede (G591), v jami SE 120 ustje sklede (G 606) in v jami SE 225 (kv. 7) 10 odlomkov bronastodobnih keramičnih posod.
L1 Lonci
G147
L2
L4
L5
S1 Skleda
S2
	f
	/
Sk1 Skodela
G162
Najdbe
V odkritih strukturah, ki smo jih pripisali času bronaste dobe, so bili v večini primerov ohranjeni le odlomki glinastih posod, edino večji lonec - pitos z odlomljenim ustjem (G147) smo lahko rekonstruirali. V jami SE 518 je bila odlomljena ploščata kamnita sekira, ki je skupaj z drugimi kamnitimi predmeti obravnavana v poglavju o kamnitih orodjih (tukaj, str. 50-51). Odlomki posod pripadajo v večini primerov loncem sivo rjavih, rjavih, oranžno rjavih in rdeče rjavih tonov, ki so izdelani iz grobe gline, le odlomki loncev G148 in G157 so izdelani iz fine gline. Štirje odlomki pripadajo skledam. Skledi G150 in G591 sta izdelani iz fine gline, skledi G162 in G606 pa iz grobe gline. Ostali odlomki pripadajo dnom posod. Dna G152, G158 sta izdelana iz grobe gline, dna G151 in G164 pa iz finejše gline. Nekaj je tudi odlomkov okrašenih ostenij posod. Odlomki G154, G156, G168 in G169 pripadajo posodam, izdelanim iz grobe gline, ostali G153, G155, G166 in G167 pa pripadajo posodam, izdelanim iz fine drobnozrnate gline. Pri opredeljevanju posameznih zvrsti posod smo se oprli na klasifikacijo keramičnega gradiva, ki je bila narejena za najdišče Dolnji Lakoš (Dular et al. 2002, 145-159). Največ zvrsti je opredeljenih na osnovi oblike ustij posod, sledijo dna, ročaji, držaji in ornamenti.
Keramika (sl. 28-29)
Lonci (sl. 28)
Tip L1. Temu tipu pripada pitos G142 z odlomljenim ustjem, na prehodu v cilindričen vrat ima plastično rebro, ki je prileplje-
no na steno posode, na najširšem obodu sta po dve okrogli in po dve podolgovati bradavici, ki so lahko rabile tudi kot držaji. Primerjamo ga lahko s pitosom iz shrambene jame najdišča Spodnje Hoče pri Mariboru, ki je uvrščen v pozno bronasto dobo, okrog 1000 pr. n. št. (Strmčnik Gulič 1999, 238-239, sl. 2). Podoben je tudi z zahodnomadžarskega najdišča Sarmellek iz Bd D-Ha A1 (Patek 1968, 37, t. 50 : 1).
Tip L2. Posode imajo cilindričen vrat, ki se zaključi z ravno odrezanim robom ustja. Temu tipu ustreza lonec G148. Primerjamo ga lahko z loncem iz severozahodno hrvaškega najdišča Blizna pri Jakopovcu (Varaždin), ki je bil odkrit v jami J3. Ra-diokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost 1186±50 cal BC kar ustreza pozni bronasti dobi (Bekic 2006, 108, t. 7: 1). Podoben je z najdišča Balatonmagyarod-Hidvepuszta ob Blatnem jezeru na zahodu Madžarske, ki je uvrščen v pozno bronasto dobo D (Horvath 1994, 220, sl. 12: 3, 1).
Tip L3. Posode imajo stožčast vrat, ki prehaja v betičasto oblikovan rob ustja. Temu tipu ustreza lonec G160. Primerjamo ga lahko z lonci tipa L10 iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 149, sl. 6: L10).
Tip L4. Posode imajo izvihano ustje, pod njim pa poteka plastično rebro (G149), nekatere bolje ohranjene imajo klek, ki loči rame od ustja. Temu tipu ustrezata lonca G149 in G163. Podobni lonci se pojavljajo že v srednji bronasti dobi, saj ju lahko primerjamo z lonci tipa Li iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 146, sl. 4: L 1) in z lonci z najdišča Retznei pri Lipnici (Leibnitz) (Schrettle/ Tsironi 2007, 130, t. 3: 3). Pogosti pa so tudi na najdiščih starejše KŽG kot na primer lonci z madžarskega najdišča Balatonma-gyarod-Hidvegpuszta (Horvath 1994, 220, sl.10: 4) in z najdišča
D1 Dna posod
D2
Okras
Bradavice
Gladko rebro

Razčlenjeno rebro
Vrez
Muraszemenye-Aligvari-mezo (Szaraz 2006, 177, sl. 9: 7), ki so uvrščeni v pozno bronasto dobo Bd D-Ha Al. Tovrstni lonci se pojavljajo tudi na najdiščih avstrijske Štajerske v Horbingu pri De-utschlandsbergu (Bernhard 2007, 207, 212, t. 3: 1), prav tako iz pozne bronaste dobe Bd D-Ha Al.
Tip L5. Posode imajo stožčast vrat in raven rob ustja. Temu tipu pripada lonec G157. Primerjamo ga lahko z lonci tipa L2 iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 146, sl. 4: L 2). Podoben je tudi z najdišča Lamperstatten pri Deutschlandsbergu na avstrijskem Štajerskem, ki sodi v starejšo kulturo žarnih grobišč (Heymans 2007, 150, 153, t. 6: 51).
Sklede (sl. 28)
Tip S1. Posode so razmeroma plitve in imajo izvihano ustje. Temu tipu pripada skleda G150. Podobna skleda je bila odkrita v jami SE 1370 na najdišču Pod Grunti-Pince. Radiokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost med 1262-1111 pr. n. št., kar uvršča jamo v pozno bronasto dobo (Bd D-Ha A1).1 Z najdišča Mu-raszemenye-Aligvari-mezo (županija Zala) sta podobni skledi iz pozne bronaste dobe (Szaraz 2006, 177, sl. 7: 1, 3). Podobni skledi z avstrijsko štajerskega najdišča Vorwald sta prav tako iz pozne bronaste dobe (Schamberger 2007, 246, sl. 10: 34, 35).
Skodele (sl. 28)
Tip Sk1. Posode imajo lijakast trup in izvihano ustje, pod katerim sta pritrjena en ali dva trakasta ročaja. Na obodu so običajno okrašene z nalepljenim rebrom, ki je bodisi gladko ali pa razčlenjeno z odtisi prstov. Temu tipu pripada skodela G162 z odlomlje-nim ročajem. Podobne oblike najdemo v keramičnem gradivu iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 154, sl. 8: S 7, t. 10: 11), v gradivu z zahodnomadžarskega najdišča Muraszemenye-Aligvari-mezo (Szaraz 2006, sl. 8: 1) in s štajerskega najdišča Petzelsdorf v Avstriji (Bartl/Furnholzer 2007, 171, t. 4: 8)
Dna posod (sl. 29)
Tip D1. Dno je ravno z usločenim prehodom in ustreza odlomkom G151, G152, G164.
Tip D2. Dno je ravno z izrazito bazo in sedlastim oziroma žleba-stim prehodom in ustreza odlomku dna posode G158.
Okras na posodah (sl. 29)
Na keramičnem posodju oziroma odlomkih posod sta zastopana plastični okras, ki je lahko modeliran ali prilepljen na posodo, in vrezani okras.
Tip S2. Skledi s poševnimi kanelurami pod ustjem (G591, G606) sta bili odkriti v srednjeveških objektih (SE 122 in SE 120) v bližini pitosa (G147). Takšne oblike skled se pojavijo že zgodaj (grobišče na dvorišču SAZU - Puš 1982, t. 7: 5), Teržanova jih datira v Br D/ Ha A1 (Teržan 1995, 329-330). Podobne najdemo v Ormožu v stopnjah I in II, (Lamut 1988/89, t. 2: 4, t. 6: 14; Lamut 2001, 207-242, t. 1: 6, t. 5: 4), v I. horizontu na Pošteli, v 3. in 4. plasti na Brinje-vi gori, I. horizontu naselbine v Gornji Radgoni in v II. horizontu naselbine na Rifniku (Teržan 1990, 31-32, 36-43, sl. 1: 22, 4: 8, 20, 8: 6, 10: 21, t. 2: 1), ki pa so uvrščene v čas mlajše kulture žarnih grobišč in na prehod v zgodnjo železno dobo.
1 Podatek mi je ljubeznivo posredoval muzejski svetovalec Branko Kerman.
Plastični okras
Značilen je ornament, ki je posebej prilepljen na steno posode ali izoblikovan iz posode. Delimo ga na okrogle bradavice in rebra, ki so lahko gladka ali razčlenjena.
Pogost okras so plastične okrogle izbočene (G153, G154) ali ploske (G168, G169) bradavice, ki se največkrat pojavljajo na največjem obodu posod (denimo na pitosu G147), ena bradavica na odlomku G153 je obdana s krožno kaneluro. Takšne bradavice so pogoste v srednji bronasti dobi, denimo iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 158, sl. 11: O11) in avstrijskega najdišča Retznei (Schrettle/ Tsironi 2007, 131, t. 5: 17-19). Pojavljajo pa se tudi v poznobrona-stodobnih najdiščih: Muraszemenye-Aligvari-mezo (Szaraz 2006, 177, sl. 8: 8) in Balatonmagyarod-Hidvepuszta (Horvath 1994, 220, sl. 12: 1). Primerjave za ploski bradavici G168 in G169 najdemo v Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 61: 10) in na avstrijsko-
štajerskem najdišču GroG St. Florian (Stering 2007, 189, t. 5: 2, 3) iz pozne bronaste dobe.
Na enem odlomku posode je gladko rebro (G156), na pitosu G147 pa gladko rebro deli prehod z vratu v rame posode. Na enem odlomku posode (G166) je rebro razčlenjeno s prečnimi zarezami. Podobno okraševanje posod je znano iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 158, sl. 11: 01, 03), iz madžarskega Balatonmagyarod-Hidvepuszta (Horvath 1994, sl. 10: 4, sl. 11: 3) in Muraszemenye-Aligvari-mezo (Szaraz 2006, sl. 7: 7-10, sl. 9: 1, 5, 7) ter z avstrij-skoštajerskih najdiščih: GroG St. Florian (Stering 2007, t. 6: 5-10, t. 7: 1-4) ter Retznei (Schrettle/Tsironi 2007, 131, t. 5: 7-8). Takšno okraševanje posod je pogosto v času srednje bronaste dobe in je ostalo v rabi vse do pozne KŽG (Schrettle/Tsironi 2007, 131).
Vrezani okras
Odlomek posode (G167) je okrašen z vrezanimi poševnimi linijami. Vrezani okras je na nekaterih posodah iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, 158, sl. 11: 012) in na odlomkih posod z avstrijskih najdišč GroG St. Florian (Stering 2007, t. 3: 8-11) in Retznei (Schrettle/Tsironi 2007, 131, t. 5: 14-16)
Sklep
gradivo smo primerjali z lončenino z najdišč na zahodu Madžarske: Sarmellek, Balatonmagyarod-Hidvepuszta in Muraszemen-ye-Aligvari-mezo, ki so uvrščeni v pozno bronasto dobo D-Ha A1 (Patek 1968, 37, t. 50 : 1; Horvath 1994, 220, sl.12: 3, 1; Szaraz 2006, sl. 7: 1, 3, sl. 8: 1, 8, sl. 9: 7 , sl. 7: 1, 3) in z več avstrijskoštajerskih najdišč: Petzelsdorf (Bartl/Furnholzer 2007, 171, t. 4: 8), Retznei pri Lipnici (Leibnitz) (Schrettle/Tsironi 2007, 130, t. 3: 3), Horbing (Bernhard 2007, 207, 212, t. 3: 1) in Lamperstatten pri Deutschlan-dsbergu (Heymans 2007, 150, 153, t. 6: 51), Vorwald (Schamberger 2007, 246, sl. 10: 34, 35) in GroG St. Florian (Stering 2007, t. 5: 2, 3) iz pozne bronaste dobe Bd D-Ha A1.
S primerjavami gradiva smo ugotovili, da večina keramičnih posod našega najdišča sodi v čas pozne bronaste dobe oziroma v starejšo KŽG (Bd D/Ha A1). Nekaj elementov kaže na starejšo tradicijo, denimo lonci tipa L4 (G149, G163), okras z gladkim ali razčlenjenim rebrom (G156, G166) in bradavice s krožno kaneluro (G148), nekaj pa se jih poleg v starejši KŽG pojavlja tudi še v mlajši, kot na primer skledi tipa S2 (G591, G606). V pomoč pri datiranju najdb v čas pozne bronaste dobe oziroma starejše KŽG nam je tudi analiza oglja (sl. 53) iz jame SE 520, ki je pokazala starost BP 2926±29, 1! cal BC 1193-1172 (11,6% verjetnost), 1169-1142 (15,0% verjetnost), 1133-1055 (41,7% verjetnost), 1! cal BC 1257-1235 (4,8% verjetnost), 1215-1021 (90,6% verjetnost).
Bronastodobne ostaline so bile odkrite v južnem delu najdišča (sl. 17), gre za štiri jame in eno stojko (sl. 27). Nekaj odlomkov keramičnih posod in skorajda v celoti ohranjen lonec (G147) je bilo odkritih tudi v plasteh. Poselitev prostora na najdišču Pri Muri v času bronaste dobe smo poskušali časovno in kulturno opredeliti na podlagi ti pološke analize (sl. 28, 29) posod (ugotovili smo 4 tipe loncev, 2 tipa skled, 1 tip skodele, 2 tipa dna in plastično okraševanje ter okras vreza), ki izvirajo iz jam SE 258, SE 518 in SE 520 ter iz plasti SE 2 in SE 6. Tipološka primerjava lončenine kaže največ sorodnosti z gradivom iz zahodne Madžarske in avstrijske Štajerske, medtem ko je primerljivega gradiva iz slovenskega prostora manj.
Med bronastodobnimi najdišči iz Slovenije je bronastodobnemu gradivu našega najdišča najbliže lončenina iz naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu, (Dular et al. 2002, 146, 149, 158, sl. 4: L 1, L 2, sl. 6: L 10. sl. 8: S 7, sl. 11: 01, 03, 011, t. 10: 11, t. 61: 10). Njegova analiza je pokazala, da moramo začetek naselbine iskati v srednji bronasti dobi, vendar pa je večina najdb mlajša in sodi v pozno bronasto dobo Bd D-Ha A1 (Dular et al. 2002, 173). Primerjave smo poiskali tudi na bližnjem najdišču Pod Grunti-Pince, v jami SE 1370 z ra-diokarbonskim datumom 1262-1111 pr. n. št., kar uvršča najdbe iz jame v pozno bronasto dobo (Bd D-Ha A1), na najdišču Spodnje Hoče, (Strmčnik Gulič 1999, 238-239, sl. 2), v 0rmožu v stopnjah I in II (Lamut 1988/89, t. 2: 4, t. 6: 14; Lamut 2001, 207-242, t. 1: 6, t. 5: 4), v I. horizontu na Pošteli, v 3. in 4. plasti na Brinjevi gori, v I. horizontu naselbine v Gornji Radgoni in v II. horizontu naselbine na Rifniku (Teržan 1990, 31-32, 36-43, sl. 1: 22, 4: 8, 20, 8: 6, 10: 21, t. 2: 1), pa tudi iz grobišča na dvorišču SAZU v Ljubljani (Puš 1982, t. 7: 5), ki jih Teržanova datira v Br D/Ha A1 (Teržan 1995, 329-330). Ustrezne analogije so znane tudi z severozahodno hrvaškega najdišča Blizna pri Jakopovcu (Varaždin), jama J3 z radiokar-bonsko datacijo 1186±50 cal BC, kar ustreza času pozne bronaste dobe oziroma Ha A1 (Bekic 2006, 108, t. 7: 1). 0stalo keramično
Starejša železna doba
Samo Sankovič
Ostaline grobišča in naselja
Na najdišču Pri Muri prevladujejo najdbe iz visokega srednjega veka, veliko manj je antičnih in prazgodovinskih. Zanimivo je, da se na najdišču pojavljajo najdbe iz različnih prazgodovinskih obdobij. 35 stratigrafskih enot lahko na podlagi drobnih najdb uvrstimo v starejšo železno dobo.
Ostaline iz železne dobe se pojavljajo skoraj po celotnem najdišču, vendar jih je več na zahodni polovici, kjer je bilo tudi manj drugih struktur. Izkopno polje je zajelo samo del ostalin iz tega obdobja, predvidevamo, da jih je še več predvsem zahodno od njega. Gre za različne ostaline, ki so bile vkopane v geološke na-plavinske plasti, prekrivala pa jih je plast ornice. V osnovi jih lahko delimo na jarke in jame.
Pričakovano je največ t. i. jam, ki pa se med seboj razlikujejo po velikosti in obliki. Večinoma so okroglih ali ovalnih oblik, pojavljajo pa se tudi manj pravilne oblike (sl. 30). Največje merijo v dolžino tudi preko 5 m (npr. SE 316 ali 486), najmanjše pa okoli 1 m (npr. SE 993). Več manjših (premera približno 30-50 cm) lahko opredelimo kot jame za stebre (SE 284, SE 507, SE 509, SE 906, SE 1023, SE 1035).
Posebej sta zanimiva dva krožna jarka v obliki prekinjene kro-žnice (sl. 30), SE 991 in 828. Prvi je imel premer 10 m, drugi pa 9,4 m. Najbližje analogije za tovrstne strukture najdemo na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti, kjer so bili tovrstni jarki najdeni na halštatskem žganem grobišču. Tam imajo nekateri centralni grob ali več grobov, lahko pa je pokop tudi znotraj jarka. Prvi poskusi časovne opredelitve na podlagi bronastih predmetov nakazujejo za Novo tablo okvirno datacijo v čas od konca stopnje HaB do D1 (Guštin/Tiefengraber 2001, 110-112, Sl. 3; Tiefengraber 2001, 8293, Abb. 4-5, 7), radiokarbonski datum iz našega jarka SE 991 ga opredeljuje v HaB3-C1.2 V povezavi z našima jarkoma na najdišču Pri Muri sicer niso bili najdeni nikakršni človeški ostanki, omeniti pa velja zgostitev keramičnih najdb v jarku SE 991. Pomenljivo je tudi dejstvo, da so keramične najdbe iz jarkov v glavnem deli lepših, bolje izdelanih, finih, glajenih posod, kakršne bi pričakovali v grobovih (G193-212, G218-227). Podobni strukturi brez grobov na Novi tabli je Tiefengraber označil kot poškodovana groba (Tiefengraber 2001, 82, Abb. 5). Krožni jarki so v Prekmurju pogost pojav, saj so bili pogosto zaznani na aerofotografijah, kjer pa seveda ne vemo, kateremu obdobju pripadajo, najbrž pa je veči-
2 Radiokrabonska analiza oglja iz polnila SE 990 jarka SE 991 je pokazala starost: 2622±23 BP, cal BC 808-794 (16, 68,3% verjetnost), cal BC 823782 (26, 95,4% verjetnost).
na železnodobnih ali antičnih (glej npr. Kerman 2001, Abb. 4-9 in 2002, risba 1).
Poleg krožnih smo Pri Muri naleteli tudi na nekaj ravnih jarkov (sl. 30). V isti smeri potekata širša jarka SE 321 (dl. okoli 19 m) in SE 818 (dl. 7,6 m). Vzporedno z njima se vrstijo večje jame SE 312, SE 316, SE 1017, SE 610, SE 459, med njimi pa je tudi krožni jarek SE 828. Kot ostanek jarka morda lahko označimo tudi SE 480, ki pa leži na robu izkopnega polja.
Na severni polovici izkopnega polja in blizu njegovega zahodnega roba je bila izkopana večja jama SE 316, velikosti 5,8 x 5 m (globine do 0,72 m) (zgornje - SE 315 in spodnje polnilo - SE 1082). Vsebovala je sicer tudi bakrenodobne odlomke posod, vendar lahko zaradi večinoma halštatskega gradiva sklepamo, da je bila uporabljana v starejši železni dobi. Njeno namembnost je težko opredeliti, morda gre za vkopan bivalni objekt oz. zemljanko. Zgornja temnejša plast (SE 315) bi lahko bila ostanek zrušene konstrukcije iz organskih materialov, na bivanjski objekt pa kažejo tudi najdbe (odlomki keramike, 6 uteži za statve in več kosov hišnega ometa, G243-274). V povezavi s tem objektom so po našem mnenju tudi SE 312 (G275-283), SE 314, SE 1023 in SE 1025 v njegovi neposredni bližini. Vkopan starejšeželeznodobni objekt je bil najden tudi na najdišču Kotare-Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011, 23). Bil je pravokotne oblike, velikosti 2,8 x 2,5 m. Del halštatske zemljanke s podobnimi najdbami je bil izkopan na Hrvaškem v Sigecu pri Ludbregu (primerjaj G271 s Šimek 1982, T. II: 4, G269-270 in G288 s Šimek 1982, T. I: 4, T. II: 1-3). Tudi na Novi tabli so bili izkopani ostanki bivalnega objekta s keramiko sorodno tisti iz grobov. Interpretiran je kot zemljanka (Tiefengraber 2001, 93).
Na najdišču je tudi več jam, ki jim težje določimo namembnost. Pri nekaterih, ki so nekoliko večje (SE 610, SE 1017, SE 104, SE 207, SE 486, SE 213 sklepamo na manjše bivanjske, gospodarske ali shrambne objekte, morda pa so bile le odpadne jame. Zaradi velike količine najdb izstopa jama SE 104 (G284-343). V jamah SE 213 in 217 je bilo precej v ognju uničene in skrivenče-ne keramike (G352-374), ki pa je bila po našem mnenju verjetno prinesena od drugod, saj v polnilih nismo zaznali ostankov kurjenja.
Najdbe
Precej skromno so na najdišču Pri Muri zastopane železnodobne najdbe. Nemalokrat so s tem gradivom pomešani odlomki lon-čenine starejših obdobij, prisotnih na najdišču, predvsem koščki posod lasinjske kulture (npr. G246, G255, G264, G265, G267 idr.), kar lahko zaradi njihove fragmentiranosti sklepamo predvsem
na podlagi barve površin in večje zrnavosti gline, iz katere je bila lončenina izdelana.
V starejšeželeznodobnih jamah in jarkih so bile najdene večinoma keramične najdbe. Med zelo fragmentirano lončenino smo izluščili nekaj tipov skled, skodel in drugih vrst posod.
Sklede in skodele
Odlomkov skled in skodel je bilo veliko, razdelili smo jih na osem tipov (sl. 31).
Tip 1. Izstopa plitva skleda z rahlo navzven usločenim vratom, ki je nagubana in ima vbočeno dno (sl. 31: 1, G199). Ostenje je še dodatno okrašeno s poševnimi žlebovi.
Tip 2. Bikonična skleda z rahlo oddeljenim prehodom vratu v rame posode je okrašena z vodoravnim nizom vbodov (sl. 31: 2, G283 in G284).
Tipa 3 in 4. Sklede z uvihanim ustjem so bodisi globoke (sl. 31: 3) ali nekoliko plitkejše (sl. 31: 4). Pri plitvejših je opaziti ostrejši prehod v zgornji del sklede (sl. 31: 4c). Dna so oblikovana različno, nekatera so zaobljena (sl. 31: 4a), druga ravna (sl. 31: 4b), veliko pa jih je vbočenih (sl. 31: 4c). Na prehodu v rame imajo nekatere držaje, ki so različnih oblik (G282, G361, G362, G371 in G372), na ramenu pa tudi okras kratkih vrezov (G296 in G315).
Tip 7. Razločili smo dva različna tipa skodel. Ta tip predstavlja skodela z visokim, presegajočim ročajem, ki poteka od ustja do ramena posode. Ima izrazito profilirano obliko in lijakast vrat (sl. 31: 7, G198). Na ramenu ima majhne navpične kanelure in bradavico. Izdelana je iz fine gline, žgana redukcijsko in črno glajena. Sklepamo, da je podobni posodi pripadal tudi kos G263 z odlo-mljenim ročajem. V halštatskih plasteh sta bila najdena tudi dva gumbasta izrastka, najbrž od presegajočih ročajev skodel (G262 in G340).
Tip 8. Drugo obliko skodel predstavlja konična posoda manjših dimenzij z odlomljenim ročajem (sl. 31: 8), ki je bil nameščen pod ustjem posode in je segal skoraj do njenega dna.
Sklede in skodele so večinoma izdelane iz bolj fine keramike (predvsem tipi sl. 31: 1-4, 6-7), ki so pogosto žgane redukcijsko (temnejše barve) in so glajene. Številna tovrstna lepša okrašena ostenja bi lahko pripadala predvsem dvema oblikama skled in skodel (sl. 31: 2 in 7) (npr. G210, G271, G327, G328, G350 in G211 z odlomljenim ročajem).
Ostale posode
Ostale posode so oblikovno bolj raznolike kot sklede in skodele. Razen dveh večjih bikoničnih so izdelane večinoma iz bolj grobe gline, žgane v različnih atmosferah ter nimajo glajenih površin.
Tipa 5 in 6. Večjo skupino posod predstavljajo tudi polkroglaste sklede, ki smo jih prav tako razdelili na globoke (sl. 31: 5, G357 in 308) in plitve (sl. 31: 6). Ena globoka skleda ima na spodnji strani ostenja naknadno izvrtano luknjo (G308), druga pa nekoliko odebeljeno ostenje (G170).
Tip 1. K prvemu tipu smo prišteli dve večji bikonični posodi (sl. 32: 1a in b, G194 in G193). Prva ima valjast vrat in je okrašena s poševnimi žlebovi na najširšem obodu ter žlebovi v obliki črke V in bradavicami na ramenu (sl. 32: 1a). Druga posoda ima navzven usločeno lijakasto ustje, visok stožčast vrat, na ramenu pa je okrašena z žlebovi v obliki cikcaka ter odtisi v obliki kroglastih
31 Tipološka razvrstitev halštatskih skled in skodel.
1
2
4a
5
G357
i']';/;1 £
6
7
8
plitvih jamic (sl. 32: 1b). Oba sta izdelana iz fine gline in imata glajeno površino.
Tip 2. Drugi tip predstavljajo večinoma manjši kroglasti lončki s kratkimi navpičnimi ali navzven usločenimi ustji (sl. 32: 2, G214, G215, G224, G257, G275, G291, G300, G306, G346, G354 in G366). Lahko so okrašeni z vtisnjenimi pikami in kanelurami (G214, G215, G224, G306 in G346).
Tip 3. Posebna in edina je situlasta posoda (sl. 32: 3) z ostrim prehodom ramena v spodnji del posode ter kratkim navzven us-ločenim ustjem.
Tip 4. V četrto skupino sodijo lonci s kratkim navpičnim ali navzven izvihanim ustjem, ki so večinoma manjših dimenzij (sl. 32: 4). Razlikujejo se po okrasu, G286 ima na ostenju odtise prstov, G287 je okrašen z vrezi v obliki črke V, G288 pa z vbodi.
Tip 5. Veliko je ovalnih loncev, katerih ostenje gladko prehaja v ravno zaobljeno ustje (sl. 32: 5a in b, G299 in G195). Na ramenu imajo lahko držaje (sl. 32: 5b, G195).
Tip 6. Najdenih je bilo več lončkov s koničnim ostenjem, ki imajo lahko na ostenju tudi držaje (sl. 32: 8a in b, G142, G244, G245 in G352).
Tip 7. Med halštatsko lončenino je bilo odkritih precej fragmen-tiranih stožčastih ali cilindričnih ustij posod (sl. 32: 9, G175, G219-222, G344 in G367). Mednje bi lahko uvrstili tudi lepo okrašeno ostenje z delno ohranjenim vratom posode (G325).
Pekva
Večjo fragmentarno ohranjeno posodo smo opredelili kot pekvo (G318). Imela je štiri večje pravokotne držaje. Prav tako lahko odlomka večjih ročajev opredelimo kot dela pekev (G280 in G281). Eden je na robovih okrašen z rebroma, razčlenjenima z odtisi prstov (G280).
32 Tipološka razvrstitev ostalih halštatskih posod. 1a
1b
Uteži
V plasteh je bilo veliko večinoma fragmentiranih glinenih uteži (G174, G238, G273, G274, G342, G343, G348, G349, G351, G373) ter vijček (G341). Bolje ohranjene so v glavnem piramidalnih oblik, dve sta tudi večji (G342 in G343). Dve uteži sta okrašeni, ena ima na vrhu okras v obliki svastike (G273), druga pa križa (G348).
Poskus časovne opiedelitve giadiva
se neokrašeni (primerjaj našega sl. 32: 5a), s horizontalnimi rebri ali držaji (primerjaj našega sl. 32: 5b) pojavljajo v stopnjah I-III (Ha B1-C) (Lamut 1988/89, 236-239, T. 1: 7, 4: 2, 5: 6, 9: 8 in 2001, Pl. 23: 9), na Hajndlu od Ha B3 do Ha D1 (Mele 2009, T. 32), na Bri-njevi gori pa v HaB (Teržan 1990, 37-38, sl. 4:28).
Sklep in datacija
Na podlagi analogij bomo poskušali pokazati, da obravnavano gradivo sodi v starejšo železno dobo.
Naši skledi z nagubanim ostenjem (sl. 31: 1, G199) podobna je bila najdena v planem žganem grobu na najdišču Bergla pri St. Martinu v dolini Solbe na avstrijskem Štajerskem (Artner 2007, Taf. 1: 6). Grobišče lahko datiramo v HaC2-D1. Nagubano ostenje posode spominja tudi na široko kaneliranje ostenij posod III. poštelskega horizonta (glej Teržan 1990, sl. 3: 3-7, T. 14: 28 idr.).
Skodela z močno presegajočim ročajem (sl. 31: 7) ima dobro primerjavo v naselbini v Rabelčji vasi, ki ima sicer odlomljen ročaj, Teržanova pa jo datira med Ha C1 in zgodnji Ha D (Teržan 1990, 43-45, sl. 7: 7). Podobne posodice opredeli kot ene vodilnih tipov III. poštelskega horizonta (Ha C1-D1) (Teržan 1990, 33, sl. 3: 8-10). Sorodne najdemo tudi na Hajndlu, kjer so opredeljene v Ha C (glej skodele tipa 1/2 pri Mele 2009, sl. 56, T. 28, T. 88: 1) ter v grobovih 2. in 3. faze Kleinkleina (Ha C2-D1: Dobiat 1980, 83-84, Taf. 28/3, 4, 36/7-12, 38/7 idr.). Naša skodela je nekoliko starejša, krožni jarek, v katerem je bila najdena, je namreč radiokarbonsko datiran od 823 do 782 pr. n. št., torej v Ha B3-C1.3 Odlomki okrašenih ostenij (npr. G271, G328, G350) s cilindričnimi ali stožčastimi vratovi bi lahko pripadali globokim skledam, kakršne zasledimo v III. poštelskem horizontu (Teržan 1990, sl. 3: 5, 8). Večji bikonični posodi sta značilni za starejše halštatsko obdobje (sl. 32: 1a in b, G194 in G193). Posoda sl. 32: 1b sodi k tipu 3 po Dobiatu (1980, Taf. 8), ki po njegovem mnenju vsebuje elemente kulture žarnih grobišč, oblika pa ostane še v zgodnjehalštatskem obdobju. Naša posoda ima bolj oster prehod iz trebuha v rame in s tem nekoliko bolj bikonično obliko (Dobiat 1980, Abb. 8: Typ 3, primerjaj naš lonec predvsem s Taf. 8: 1). Okras kaneliranih linij in pik je pogost tudi na Pošteli (Teržan 1990, sl. 2, T. 42, primerjaj tudi naše G325, G326).
Kroglastim loncem (sl. 32: 2) primerljivi se pojavljajo v I. horizontu na Pošteli (Teržan 1990, sl. 1) ter 1. do 3. fazi na Burgstallkoglu pri Kleinkleinu (Ha B3-C1) (Smolnik 1996, Abb. 2: 1-2 in 3: 1). Pregledno tabelo različnih tipov keramičnih situl, odkritih na spodnjeavstrijskem gomilnem grobišču Bad Fischau je naredila Klemmova (1996, Taf. 5: 5.1-5.4.4). Naša, sicer slabše ohranjena situlasta posoda (sl. 32: 3, G230) je podobna njenemu tipu 5.4.4. Grobišče je datirano v HaB3 in HaC(Klemm 1996, 193). Ovalnim loncem z držaji (sl. 32: 5b) najdemo podobne na Novi tabli pri Murski Soboti v grobu, datiranem na prehod Ha B v Ha C, le z nekoliko drugače oblikovanim ustjem (Guštin/Tiefengraber 2001, 112, sl. 4). Ovalni lonci imajo kar širok razpon rabe, v Ormožu
3 Glej opombo 2.
Na najdišču Pri Muri ni bilo veliko ostalin iz zgodnje železne dobe. Kot smo opisali zgoraj sta najzanimivejši strukturi krožna jarka (SE 828 in SE 991), ki sta najbrž, glede na podobne na Novi tabli iz bližine Murske Sobote, obdajala danes že uničene grobove. Poleg teh dveh so bili najdeni tudi drugi jarki in jame, nekaj pa je tudi jam za stebre, ki morda govorijo tudi za naselbinske sledove. Izpostavimo lahko večjo jamo SE 316, ki jo morebiti lahko opredelimo kot vkopan objekt.
Radiokarbonska analiza vzorca oglja datira krožni jarek (SE 991, G193-212) med leti 823 in 782 pr. n. št.4, torej v stopnjo Ha B3-C1. Oglje iz jame SE 610 (G228-232) je pokazalo datacijo med letoma 807 in 671 pr. n. št., v Ha B3/C1.5
Dve radiokarbonski dataciji oglja sta mlajši. Jama SE 312 (G275-283) je datirana med leti 537 in 393 pr. n. št. (Ha D)6, SE 217 (G366-374) pa celo med 409 in 356 oz. 287 in 233 pr. n. št.7 V zadnjih dveh jamah so bile dokaj skromne keramične najdbe, ki pa jih lahko tako po oblikah kot po fakturah keramike primerjamo s tistimi iz ostalih jam. Sklepamo, da prav tako sodita v starejše halštatsko obdobje.
Analiza ostalih vzorcev (SE 104, SE 212, SE 316, SE 321 in SE 828) ni dala dobrih rezultatov, pojavil se je namreč znan problem t. i. halštatskega platoja z rezultati okvirno med letoma 800 in 400 pr. n. št. (glej razlago pri Črešnar 2009, 43). Če združimo radiokarbonske datume in rezultate primerjalne analize lončenine, lahko sklepamo, da sodijo sledi starejšežele-znodobnega grobišča in poselitve na območju najdišča Pri Muri v čas stopenj Ha B3-C1, torej približno v čas konca 9. in v 8. stoletje pr. n. št.
4	Glej opombo 2.
5	Polnilo SE 609 jame SE 610: 2583±24 BP, cal BC 799-777 (11, 68,3% verjetnost), cal BC 807-761 (21, 91,6% verjetnost), 682-671 (21, 3,8% verjetnost).
6	Polnilo SE 311 jame SE 312: 2381±26 BP, cal BC 506-460 (11, 33,5% verjetnost), 452-440 (11, 8,9% verjetnost), 418-398 (11, 26,0% verjetnost), cal BC 537-393 (21, 95,4% verjetnost).
7	Polnilo SE 216 jame SE 217: 2308±31 BP, cal BC 402-372 (11, 68,3% verjetnost), cal BC 409-356 (21, 80,1% verjetnost), 287-233 (21, 15,3% verjetnost).
Mlajša železna doba
Samo Sankovič
Takoj na začetku je treba poudariti, da je bilo prazgodovinske jame, predvsem tiste iz starejše in mlajše železne dobe, izredno težko ločiti med seboj, saj so slednje večinoma vsebovale samo nekaj odlomkov keramike, pa še ti so bili oblikovno in časovno precej neznačilni. Vseeno nam je uspelo na podlagi analogij keramike iz jam SE 138 (G176-179), 298 (G181-184), 983 (G185-192) in 985 (G379-389) opredeliti kot mlajšeželeznodobne. Prišteti je treba še jamo SE 606, ki je vsebovala košček grafitne keramike.
Ostaline poselitve
Od petih latenskih vkopov sta bila dva ovalne oblike (sl. 30) (SE 1388 in 606), največje širine okoli 2 m, dva pa sta predstavljala podobna jarka, usmerjena severozahod-jugovzhod. Jarek SE 983 je bil dolg 4,1 m in širok 0,97 m, jarek SE 9859, ki je sekal krožni jarek iz starejše železne dobe (SE 991) pa 4,7 m in 0,81 m. Prvi je bil globok 0,3 m, drugi pa 0,21 m. Jarek SE 983 je imel na severozahodnem koncu polnilo z večjo količino ožgane gline in drobci oglja, najbrž gre za ostanke kurišča. Našima podoben jarek je bil odkrit pri zaščitnih izkopavanjih na najdišču Ivanovec Gor-janski - Palanka v bližini Bakova na Hrvaškem (Drnič 2007, sl. 2, 167-185). Zaradi pravilne oblike sklepamo na ostanke bivalnega objekta v primeru jame SE 298, ki pa ni bila v celoti raziskana, ker je segala izven izkopanega polja. Morebiti gre za vogal pravokotne zemljanke. Podobne objekte najdemo na najdišču Ko-tare-Baza (Kerman 2003, 62-64) in Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2001, 112; Tiefengraber 2001, 95, Abb. 11) ter v sosednji madžarski županiji Zala, kjer je bilo najdenih več v tlorisu pravokotnih latenskih zemljank z večinoma po eno stojko ob krajših stranicah v notranjosti hiše (Horvath 1987, 59-92).
Najdbe
V jamah, ki jih pripisujemo mlajši železni dobi so bile odkrite večinoma precej fragmentirane keramične najdbe, v jarku SE 985 pa tudi železen nož (G387). Tipološko opredeljive dele posod predstavljajo predvsem ustja loncev in skled.
8	Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 137 jame SE 138 je pokazala starost: 1969±27 BP, cal AD 4-64 (11, 68,3% verjetnost), cal BC 40-cal AD 80 (21, 95,4% verjetnost).
9	Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 984 jarka SE 985 (G379-389) je pokazala starost: 2110±21 BP, cal BC 175-100 (11, 68,3% verjetnost), cal BC 196-87 (21, 84,9% verjetnost).
Tip 1. V celoti je ohranjen kroglast lonec z navpičnim vratom (sl. 33: 1 - G379), ki se od spodaj omenjenega tipa 2 razlikuje po tem, da ima glajeno površino, ki ni porozna.
Tip 2. Največ je loncev z vodoravnim žlebom pod ustjem (sl. 33: 2 - G176, G185, G187, G380 in G381). Enaki, izdelani iz porozne gline tako kot naši, so bili najdeni v zgoraj omenjenem jarku z najdišča Ivanovec Gorjanski - Palanka, datiranem na podlagi radiokar-bonske analize vzorca oglja med leti 140-110 BC oz. v stopnjo Lt C2-Lt D (Drnič 2007, 167, 169, T. 2: 3, 3: 1-2).
Tip 3. V enem primeru je ohranjen odlomek lonca z izvihanim ustjem in nastavkom za pokrov (sl. 33: 3 - G181). Podobna ustja posod iz Ormoža so pripisana pitosom poznolatenskega obdobja (Dular/Tomanič Jevremov 2009, 171, T. 3: 3-10). Podobni so bili najdeni na dveh slavonskih najdiščih, Dirovem bregu in Damiča gradini (Dizdar 2001, 43, 70-71, sl. 12, T. 11: 1, 42: 5), prav tako datirani v poznolatenski čas 1. stoletja pr. n. št.
Tip 4. Veliko je ustij kroglastih skled (sl. 33: 4a-c, G177, G179-180, G182, G184, G190, G383), ki so izdelane iz prečiščene gline in imajo glajeno površino. Skleda G383 (sl. 33: 4c) ima na ostenju naknadno narejeno luknjo. Nekatere imajo tudi uvihano ustje (G183, G186, G188-189, G382). Ker so netipične in v rabi dalj časa, jih je težko ločiti od tistih iz starejše železne dobe (npr. G202, G145, G250-255 idr.). Oboje so namreč narejene večinoma iz fine gline in imajo glajeno površino. Po Dizdarjevi klasifikaciji laten-ske keramike iz naselbin s področja Vinkovcev bi naše sklede (sl. 33: 4b in c, G177, 179-180, G182, G184, G190, G383) sodile v tip A2a, sklede z bolj uvihanim ustjem (sl. 33: 4a, G183, G186, G188, G189, G382) pa v A2c (Dizdar 2001, sl. 12). Primerljive, tudi takšno s pre-luknjanim ostenjem (naša sl. 33: 4c, G383), najdemo na najdišču Jakopovec - Blizna pri Varaždinu (Bekič 2006, T. 12: 7, 8, 11, 13: 1, 6, 14: 1,16: 1, 17: 2, 4, 9, 18: 14, 21: 1-3). Nekateri odlomki so se nahajali v jami, ki je bila z radiokarbonsko analizo opredeljena v 1 st. pr. n. št. (75±86cal BC, glej pri Bekič 2006, 113).
Tip 5. V jarku SE 985 sta bili najdeni precej dobro ohranjeni posodici, ki sta bili izdelani iz fine gline na lončarskem vretenu (sl. 33: 5a in b, G384 in G385). Za posodo G384 lahko z gotovostjo trdimo, da je imela dva ročaja, čeprav sta oba odlomljena. Menimo, da obe posodi predstavljata kantharosa s presegajočima ročajema. Podobne, sicer večinoma okrašene, najdemo na naselbinskih najdiščih mlajše železne dobe v Slavoniji (npr. Dizdar 2001, sl. 12: C).
33 Tipi latenskih posod.
1
4c
5a	G384
5b
o;
CD
Sklep
2
G
3
Izkopno polje je po našem mnenju le delno razkrilo ostaline naselbine iz mlajše železne dobe. Večina plasti iz tega časa se je namreč nahajala na jugozahodnem delu najdišča blizu zahodnega roba izkopa ali čisto ob njem. Predvidevamo, da je bil osrednji poselitve-
ni prostor v tem obdobju zahodno od raziskanega dela. Na podlagi primerjav keramičnega gradiva in tudi radiokarbonske analize oglja lahko mlajšeželeznodobno poselitev na območju najdišča Pri Muri datiramo na konec 2. in v začetek 1. stoletja pr. n. št.
Kamnita orodja10
Boris Kavur
Raziskave, pogojene predvsem z zaščitnimi izkopavanji na področju tras avtocest, so v zadnjem desetletju na prostoru vzhodne Slovenije prispevale k poznavanju večjega števila novih arheoloških najdišč. Presenečenje je bilo zagotovo veliko število najdišč iz obdobja konca petega in začetka četrtega tisočletja pred našim štetjem - oziroma začetka bakrene dobe v vzhodni Sloveniji. Na najdiščih je bil odkrit predhodno dokaj neznan oziroma le redko dokumentiran tip poselitve - posamezne izolirane stavbe večjega tlorisa s spremnimi objekti, ki jih kulturno lahko uvrščamo v vse faze lasinjske kulture. Kljub bogatemu keramičnemu inventarju pa je bilo na vseh najdiščih odkritih le malo najdb kamenih orodij oziroma so bili odkriti zelo redki ostanki, ki bi jih lahko povezovali z izdelovanjem orodij na samih najdiščih. Danes se zdi, da količina kamenih orodij, tako glajenih kot odbitih, pada skupaj z oddaljenostjo od reke Drave, pri čemer so kamnita orodja, predvsem na odbitkih v Prekmurju, dokaj redka. Reka Mura nosi zgolj prodnike iz grobozrnatega kremena, ki niso najbolj uporabni za izdelavo orodij in so omogočali zgolj minimalno in grobo obdelavo ter so se uporabljali za izdelavo orodij za opravljanje težjih opravil, predvsem v mlajših obdobjih v času pozne bakrene ter starejše bronaste dobe (najlepši primerki so znani na najdišču Za Raščico).
Pomanjkanje ustreznih surovin oziroma njihova oddaljenost, pa naj gre za dravske prodnike metamorfnih oziroma sedimentnih kamnin (Kavur 2005, 375) ali pa za vire drobnozrnatih kamnin, je narekovalo vzorce uporabe, vzdrževanja in obnavljanja orodij. Ob Dravi so se nahajala najdišča, ki jih lahko razlagamo kot centre izdelave kamnitih orodij, na katerih so bili odkriti prineseni prodniki metamorfnih kamnin, primarni odbitki, polizdelki ter gotovi oziroma uporabljeni in uničeni izdelki. Med taka lahko kljub manj ustreznim izkopavanjem v preteklosti prištejemo Ptujski grad (Tomanič Jevremov et al. 2006b, 184-189), v zadnjih letih pa so bili odkriti ostanki, ki kažejo izdelavo in vzdrževanje orodij na samih najdiščih predvsem v okolici Ormoža - tako v mestu na Škoršičevem vrtu (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 184-189), kot tudi na Hajndlu (Žižek 2006b, 143-144) ter Harde-ku (Žižek 2006a, 131). Na najdiščih, ki pa so od dravskih prodišč oddaljena, je količina kamnitih orodij iz metamorfnih kamnin veliko manjša. Slednja kažejo vse pogostejše znake dolgotrajnega vzdrževanja - ploščate sekire so popravljane in skrajšane, rezila so ponovno naostrena, večje prevrtane sekire pa so po prelomih pogosto ponovno prevrtane in predelane v manjše sekire. V končni fazi, ko je rezilo popolnoma potolčeno in nepopravljivo zdrobljeno, ploščate sekire velikokrat končajo kot tol-kači. Prav tako kot tolkači čedalje večkrat nastopajo potolčeni in
10 Zahvaljujem se Miri Strmčnik in Mariji Lubšina Tušek z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor ter Ireni Šavel in Branku Kermanu za možnost ogleda še neobjavljenih kamnitih orodij z najdišč v vzhodni Sloveniji.
razbiti prodniki iz grobozrnatih kremenov lokalnega izvora, ki lahko izvirajo tudi iz prodišč Mure oziroma iz pliocenskih in ple-istocenskih prodišč (npr. najdišči Ivankovci pri Lendavi; Tušek et al. 2006, 115; Tušek/Kavur 2011) oziroma Sodolek v dolini Ščavnice (Kavur et al. 2006, 127).
Številčnejše najdbe artefaktov iz drobnozrnatih kamnin pa so prisotne zgolj na Hajndlu in Hardeku. Kljub njihovemu večjemu številu ter številnim manjšim odbitkom, ki so nastali kot odpadki v procesu izdelave, pa so tudi na obeh omenjenih najdiščih jedra majhna in intenzivno izrabljena, orodja so izrabljena in vzdrževana ter zaradi dolgotrajne rabe pogosto nosijo sledi uporabe, ki jih lahko makroskopsko prepoznamo kot zagladitve površine v okolici delovnih robov orodij.
Podobno kot tudi na drugih najdiščih v regiji so kamena orodja le redko zastopana na najdišču Pri Muri. Kljub izjemno bogatim in kulturno ter kronološko izpovednim keramičnim najdbam v jami SE 464-465 (Šavel 2006, 97), je bil v njej odkrit en sam odbitek iz svetlo sivega, rahlo prosojnega roženca (G130). Na celotnem najdišču so bila v bakrenodobnih plasteh odkrita še tri kamena orodja, pri čemer so kar tri bila z retuširanjem predelana v slabše tipološko določljiva orodja - odbitek z izjedo (G430), odbitek s prečno retušo (G389) in atipično praskalo (G785). Prav tako sta bila odkrita odlomek domnevno ploščate sekire iz zelenkasto sive metamorfne kamnine, najverjetneje serpentinita (G156), in odlomek sprednjega dela močno preperele predrte sekire (G365). Žal na podlagi morfoloških značilnosti ne bi mogli natančneje tipološko opredeliti odlomka sekire iz zelenkasto sive metamorfne kamnine. Glede na kot med obema zbrušenima fasetama ter njuno upognjenost lahko domnevamo, da gre za zadnji del večje ploščate sekire (sl. 34). Gre za orodje, ki se pojavlja v orodnih inventarjih od samega začetka prisotnosti Lengyelske kulture na slovenskem področju ter predstavlja najpogostejši orodni tip vse do konca uporabe glajenih kamnitih orodij. Njeno priljubljenost in vsestransko uporabnost lahko pripišemo predvsem dejstvu, da gre za orodje, ki ga je bilo relativno lahko izdelati iz naravno ploščatih rečnih prodnikov, ki jih je bilo treba z retuširanjem zgolj oblikovati v ustrezno obliko ter obrusiti površine in rezilo. Prav tako pa je bilo sekire tega tipa najlaže popravljati v primeru poškodb rezila, ko se je rezilo zgolj ponovno naostrilo do trenutka, ko je bilo orodje premajhno za vpenjanje v držaj oziroma ko je zaradi majhnosti kot rezila postal preveč top, da bi orodje lahko bilo uporabno. Pogosto so pri takih ostankih potolkli rezilo in jih s tem predelali v tolkače, oziroma so orodju podaljšali uporabnost s tem, da so mu namenili drugo funkcijo, ki jo je njegova morfologija še dovoljevala. Očitno so zelo hitro zavrgli orodja, ki so se zaradi moči udarca pri uporabi razletela, denimo ostanek sekire z najdišča Pri Muri.
Prav tako jasno nakazuje problem pomanjkanja ustreznih surovin za izdelavo orodij odlomek prevrtane sekire, ki je bila izde-
lana iz površinsko močno preperele kamnine. Slednja se je prelomila na najšibkejši točki orodja - na mestu, kjer je bilo orodje prevrtano za nasaditev toporišča (sl. 35). Njena velikost oziroma dolžina in debelina ohranjenega sprednjega dela, ki se zaključuje z rezilom, ni omogočala, da bi orodje popravili oziroma ga pozneje ponovno prevrtali za ponovno uporabo. Na podlagi surovinskih značilnosti lahko kar dva odbitka, odlomek odbitka s prečno retušo in atipično praskalo na odbitku surovinsko opredelimo kot radiolarit tipa »Szentgal«, ki izvira iz jugozahodne Transdanubije (Biro 2006, 77) oziroma natančneje iz hribovja na severozahodnem delu Blatnega jezera. Pojavljanje tega tipa surovine na najdiščih v Prekmurju (Pod Kotom - Sever, Popava, Pince, Za Raščico...) ter na Štajerskem (Ptuj-Srednješol-ski center, Radvanje...) jasno prikazuje omrežje stikov, preko katerih je potekala distribucija surovin. Žal so bila večja jedra do sedaj odkrita le na najdiščih Pod Kotom - sever ter Pince in še to v obeh primerih izolirano na obrobju pozno srednjebronasto-
35 Odlomek prevrtane kamnite sekire (SE 213).
dobnih naselij. Na starejšebakrenodobnih najdiščih se zdi, da so bila odkrita orodja prinesena v obliki polizdelkov oziroma gotovih orodij ter so jih dolgo uporabljali in intenzivno vzdrževali. Tudi slabša oziroma nepravilna obdelava odkritih orodij je prej posledica skrbnega ravnanja oziroma izkoriščanja še najmanjših in najmanj uporabnih odbitkov, kot pa posledice malomarne obdelave. Tako atipično praskalo ter odbitek s prečno retušo ne kažeta najlepših morfoloških značilnosti svojih tipov predvsem zaradi majhnosti polizdelkov, na katerih sta bila izdelana, oziroma polizdelkov, ki zaradi svoje morfologije niso omogočali kvalitetne obdelave. Odbitek z zdrobljenim talonom pa nakazuje končno izkoriščanje majhnega jedra, ki je bilo zaradi dolgotrajnega odbijanja že tako močno reducirano, da se je rob udarne površine, ki ni več omogočal kvalitetnega odbijanja, začel zaradi obupanih poskusov izdelave še enega zadnjega odbitka drobiti. Odkrite kamnite najdbe na najdišču kažejo podoben vzorec kot tudi večina drugih sočasnih najdišč v regiji (Kavur 2005, 375). Zaradi redkosti uporabnih surovin je količina odkritih odbitkov na najdiščih majhna, odkrita orodja pa so intenzivno vzdrževana in do konca izkoriščena. Kot tudi na večini drugih najdišč Pri Muri nismo odkrili odbitkov iz začetne faze priprave in redukcije jedra. Zaradi pomanjkanja surovin in intenzivnega vzdrževanja orodij je delež, v kolikor pri tako majhnem številu najdb sploh lahko uporabimo to frazo, retuširanih orodij velik tudi na majhnih odbitkih. Prav tako pa zaradi neustreznih polizdelkov ne gre za lepa, tipološko določljiva kamnita orodja, ampak za intenzivno vzdrževana, velikokrat ponovno retuširana večnamenska orodja, ki s svojim videzom ter obdelavo kažejo na upad trgovskih stikov in manjši pretok surovin med področjem okolice Blatnega jezera in prostorom vzhodne Slovenije. Pri pregledih surovin na najdiščih je opazna normalna distribucija, ki jo narekuje oddaljenost od virov - količina radiolarita tipa »Szentgal,« upada na bakre-nodobnih najdiščih iz smeri vzhoda proti zahodu in se ponovno vzpostavi oziroma intenzivira v času konca srednje bronaste dobe. Podobno situacijo ilustrira tudi količina najdb glajenih orodij iz metamorfnih kamnin, ki so na najdiščih ob Dravi številčnejša, proti vzhodu pa njihovo število upada oziroma se skladno z oddaljenostjo od prodišč intenzivirata vzdrževanje in popravljanje orodij.
Tako je skromen inventar kamnitih orodij, odkritih na najdišču Pri Muri, posledica številnih dejavnikov, ki so oblikovali danes znani bakrenodobni arheološki zapis v Prekmurju. Kljub obsežnim izkopavanjem na specifičnih geografskih področjih so bili odkriti predvsem ostanki raztresene poselitve, pri čemer so osnovno obliko arheoloških struktur predstavljale večje, kot bivalni objekti interpretirane jame, obdane z manjšimi, kot prostori dejavnosti interpretiranimi objekti. Številne keramične najdbe, ki pričajo o stilskih hotenjih okraševanja posod in posredno tudi o kulturni pripadnosti njihovih izdelovalcev, so v ostrem nasprotju s skromnimi ostanki kamnitih orodij, ki pričajo predvsem o stiskah in težavah oskrbe s surovinami oziroma orodji. Pomanjkanje surovin v regiji in upad trgovskih stikov s centri produkcije so izoblikovali specifične strategije uporabe kamnitih orodij, ki so kolebale med minimalno obdelavo neustreznih surovin in maksimalnim vzdrževanjem uporabnih predmetov.
Rimska doba
V manjši meri smo na najdišču zasledili ostaline poselitve iz časa rimskega obdobja (sl. 36). Nekaj rimskodobnih najdb je bilo odkritih v plasteh. V plasti SE 2 so bila 3 ostenja glinastih posod. V paleostrugi SE 3 pa so bili majhni odlomki ustja, 3 dna, 1 odlomek pokrova (G390), 3 okrašena ostenja in 7 ostenj posod. Na najdišču sta bili odkriti dve manjši rimskodobni jami, precej oddaljeni ena od druge.
Jama SE 604 je ležala v kv. 99. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,76 x 1,63 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 18 kosov ožgane gline in 1 odlomka okrašenega ustja lonca (G391). Analiza oglja iz jame (sl. 67) je pokazala starost: BP 1096±23, 1! cal AD 898-919 (26,0% verjetnost), 947-985 (42,3% verjetnost), 2! cal AD 891-994 (95,4% verjetnost). Jama bi po radiokarbonski
dataciji sodila v srednji vek, ker pa je najdba iz jame rimskodob-na, smo jamo uvrstili v čas rimske dobe.
Jama SE 237 je ležala v kv. 77-78. Bila je nepravilne oblike, velikosti 1,30 x 1,26 m. Vkopana je bila 0,29 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 3 odlomki ostenij keramičnih posod. Nekaj rimskodobnih najdb je bilo odkritih tudi v srednjeveški strukturah. Tako je bilo v stoj ki SE 185 (del srednjeveške hiše št. 4) odkrito ustje sklede (G529), v jami SE 938 je bil odlomek pokrova (G648).
Najdbe
Lonec
Odlomek zgornjega dela lonca (G391) jajčasto trebušaste oblike s kratkim vratom, z izvihanim robom ustja, ki je oblo zaključen in pod katerim je okras kratkih vrezanih poševnih zarez, na oste-nju pa je viden glavničast okras, sodi po izdelavi in obliki med uporabno kuhinjsko lončenino, saj je izdelan ročno, nato pa dodelan na lončarskem vretenu. Prav v loncih iz provincialnih rim-skodobnih naselij opazimo nadaljevanje staroselske lončarske tradicije, ki je razpoznavna med drugim tudi po okraševanju. Lonec ima najbližjo primerjavo v podobno izdelanih in oblikovanih loncih iz naselbine Gornje njive pri Dolgi vasi opredeljenih v varianto B, za katero je značilen pravokotno odrezan zvihan rob ustja (Šavel/Kerman 2008, 29, G163, G255-257, G462, G685, G802, G814), ki so opredeljeni v čas med 1. st. in prvo tretjino 3. st. Pri sondiranju rimskodobne naselbine v Dolgi vasi je bil najden tudi lonec podoben našemu, ki je opredeljen v čas konca 1. in na začetek 2. stoletja (Mikl Curk 1958/59, 176, t. 1: 1). Iz gomile 4 (skupina A) v Dobrovniku sta bila v žganem grobu odlomka loncev, ki ju lahko primerjamo z našim loncem. S. Pahič je lonca opredelil v čas 1. in deloma 2. stoletje (Pahič 1960-61, 98, 110, t. 3: 6, 7). Podobni lonci iz ptujskega zahodnega grobišča jajčasto trebušaste oblike, s kratkim vratom in izvihanim ustjem ter površino obdelano z glavničastim predmetom sodijo po J. Istenič v skupino loncev LG 1 in so opredeljeni v čas 1. in 2. st. (Istenič 1999, 137, sl. 30, t. 18: 11). Podobni lonci iz Hajdine so umeščeni v čas na prehod iz 1. v 2. st. in v 2. st. (Tušek 1996, 211, t. 2: 1-7). Med odkritim keramičnim gradivom iz Vranskega so bili tudi odlomki različnih loncev. Po ohranjenosti ustij bi lahko naš lonec primerjali z lonci z navzven izvihanim ustjem s posnetim robom, ki so opredeljeni v čas 2. in 3. st. (Lazar 2006, 94, K19, K23, K37, K41, K72).
Skleda
Odlomek zgornjega dela sklede (G529) polkroglaste oblike z zadebeljenim robom so pogoste v času konca 1. do sredine 2. st. (Brukner 1981, 92, t. 79: 29-31). Najbližje primerjave podobno oblikovanih skled (varianta A) imamo z najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 29, G130, G730, G766, G1108, G1229). Iz časa konca 1. in začetka 2. st. je bila podobna odkrita tudi pri sondiranju rimskodobnega naselja v Dolgi vasi, za katero Curkova meni, da je lahko imitacija sigillate (Curk 1958-59, 175, t. 1: 7). Podobne so iz zahodnih ptujskih grobišč, ki jih J. Istenič pripisuje flavijskemu obdobju do prve polovice 2. st. (Istenič 1999, 97, sl. 85, t. 66: 3, t. 147: 3, 4). Iz sondiranj pri Slovenski Bistrici so znane podobne in zanje Pahič meni, da posnemajo sigillatne vzore Drag. 37 (Pahič 1978, 198. T. 2: 10, T. 20: 2). V. Vidrih Perko pa sodi, da so tako oblikovane sklede ena najpogostejših oblik namiznega posodja domačih delavnic v rimskem lončarstvu in da domala vsi primerki oblikovno izhajajo oziroma se navezujejo na oblike sigillatne produkcije (Lazar 2006, 90). Iz gomile 17 pri Račji vasi (Ratschendorf, avstrijska Štajerska) je bila odkrita podobna skleda, ki jo Bauer postavlja v čas trajanja konec 1. do druge polovice 2. st. (Bauer 1995, 39, t. 4: 3).
Pokrovi
Na najdišču Pri Muri sta bila odkrita dva odlomka pokrovov. Odlomek zgornjega dela pokrova z ohranjenim držajem G390 ima primerjavo s podobnimi pokrovi z najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi, ki sodijo v varianto C (s čepastim ročajem in enostavnim robom) in so opredeljeni v čas od 1. st. do prve tretjine 2. st. (Šavel/ Kerman 2008, 29, G141, G547, G853). Podobne poznamo iz rimskodobne naselbine v Ivancih, s konca 1. st. in 2. st. (Horvat Šavel 1978, 297, t. 12: 1) in iz gomile 4 v Dobrovniku, ki je kot domač izdelek opredeljen v sredino 2. st. (Pahič 1960-61, 111, t. 5: 8). Dobre primerjave podobnih pokrovov so iz ptujskega zahodnega grobišča, kjer so datirani od 1. st. do prve tretjine 2. st. (Istenič 1999, 145, t. 34: 1, t. 143: 3).
Odlomek spodnjega dela pokrova G648 ima sledove metličenja. Tudi z najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi imamo ohranjene pokrove s sledovi metličastega okrasa (Šavel/Kerman 2008, 29, G170, G672) in sodijo v varianto B. Podobno so okrašeni pokrovi iz Hajdine, katerih uporabnost ima dolg časovni razpon in so izdelki domačih lončarskih mojstrov (Tušek 1996, 211, t. 10: 15, 17). V. Vidrih Perko podobne uvršča v skupino, ki sodi h kuhinjskemu po-sodju in kaže po načinu izdelave in obliki povezavo s staroselski-mi oblikami (Lazar 2006, 95, K301, K302).
Ročaj
Odlomek ročaja G714 verjetno pripada vrču, za katerega lahko samo ugibamo, kakšne oblike je bil.
Okrašeno ostenje
Ostenje posode G704 okrašeno z glavničastim okrasom po vsej verjetnosti pripada loncu; izdelki domačih delavnic so bili namreč pogosto okrašeni z metličenjem ali glavničenjem.
Sklep
Le nekaj slabo ohranjenih rimskodobnih najdb iz plasti in iz številčno malo ohranjenih struktur (sl. 36) nam nakazuje, da je bil predel najdišča Pri Muri v neposredni bližini nekega poselitvenega areala iz rimskega obdobja. Primerjava rimskodobnih najdb z najdišča Pri Muri z drugimi z bližnjih najdišč je pokazala, da gre za najdbe iz rimskega obdobja med 1. in 2. stoletjem. Odlomek lonca z okrasom vreza in glavničenja (G391) je izdelek staroselske lončarske tradicije in je opredeljen v čas med 1. in 2. stoletjem. Odlomek zgornjega dela sklede (G529), ki se navezuje na oblike sigillatne produkcije, prav tako sodi v čas konca 1. in v začetek 2. stoletja. Odlomka pokrova (G390, G648) tudi kažeta na povezavo s staroselskimi oblikami in sodita prav tako v čas 1. in 2. stoletja.
Srednjeveška
Samo Sankovič
vas Ivankovci
Na multiperiodnem najdišču Pri Muri so bili poleg bakreno-, bronasto- in železnodobnih odkriti ostanki visokosrednjeveškega naselja. Iz zgodovinskih virov, pa tudi s pomočjo ledinskega imena na lokaciji smo ugotovili njegovo ime - Ivankovci (glej spodaj). V nadaljevanju teksta bomo poskusili opisati ostaline tega naselja in predstavili najdbe iz kulturnih plasti, ki so se ohranile po njegovi opustitvi vse do danes.
Ostaline naselja
Največ arheoloških plasti na najdišču Pri Muri je pripadalo srednjeveškemu obdobju. Odkrili smo 100 stratigrafskih enot, večinoma zapolnjenih jam, nekaj pa tudi jam za navpične stebre, ki jih lahko na podlagi najdb opr edelimo v srednji vek (85 jam, 11 jam za kole, jar ek, peč, vodnjak in 1 plast). Po našem mnenju jih
je še veliko več. Mnogo jam, predvsem manjših, ki smo jih opredelili kot jame za stebre, ki so bile sicer brez značilnih najdb, je namreč vsebovalo veliko oglja in ožgano glino, s temno sivo, temno rjavo in celo črno barvo prsti, njihovo konsistenco, jasnimi robovi, ki so se ločili od kulturno sterilnih naplavinskih plasti, v katere so bile vkopane, ter lego (v neposredni bližini srednjeveških jam) nam kažejo, da so nedvomno nastale v istem obdobju. Kot srednjeveške smo na koncu označili skupaj 427 stratigrafskih enot. Največ ostankov srednjeveške poselitve je bilo na južnem delu najdišča v strnjenem pasu, ki je bil od severa proti jugu širok 50
do 60 m (sl. 37). Ta pas poselitve sledi nekdanji širši neregulirani strugi potoka Kopica v smeri jugozahod-severovzhod in se ji na posameznih delih najdišča približa na manj kot 10 m. Srednjeveške arheološke plasti se tako na zahodnem kot vzhodnem delu dotikajo roba izkopnega polja, torej se širijo še naprej na obe strani izven z zaščitnimi izkopavanji raziskanega področja. Severno od te strnjene poselitve so srednjeveški ostanki redkejši (sl. 38).
Na najdišču gre večinoma za vkope jam in jam za stebre v napla-vinske plasti, zato si z njihovo stratigrafsko lego pri kronološki opredelitvi ne moremo pomagati. Negativi so bili namreč prepoznavni šele po odstranitvi orne površine. Nekdanja hodna površina je bila više in je bila zaradi kasnejše kmetijske izrabe uničena. Kronološko lahko razločimo kvečjemu nekatere jame, ki so presekale druge, videti pa je, da so bile vkopane v zelo kratkem časovnem intervalu, zaradi tega razlik v artefaktih praktično ni. Časovno lahko z radiokarbonskimi datumi točneje datiramo 5 jam (SE 20, SE 120, SE 671, SE 749 in SE 924), analiza je bila v vseh primerih narejena na vzorcih oglja. Najdbe lahko primerjamo s podobnimi z drugih srednjeveških najdišč.
vej ali pa so bile obite z deskami. Take stene so bile potem ome-tane z glino, kar nam dokazujejo najdbe drobcev ožgane gline v jamah za stebre in tudi večjih kosov tovrstnega ometa v nekaterih drugih jamah (sl. 39 in sl. 40). Le tri, mogoče štiri večje jame oz. sklope jam, ki jih bomo opisali spodaj, bi morebiti lahko opredelili kot ostaline vkopanih bivalnih objektov (glej poglavje Zemljanke).
Namembnost posameznih objektov ni jasna. Ker hodne površine niso ohranjene, tudi znotraj posameznih stavb ni najdb, ki bi govorile o namembnosti prostorov. Večina srednjeveških hiš iz tega obdobja ima namreč v bivalnih objektih ohranjene peči oz. ognjišča (glej npr. Takacs 2003, Taf. 6 in 7). Kot bomo videli, lahko samo znotraj treh naših objektov prepoznamo ostanke ognjišča, pa še ti so vprašljivi (glej spodaj).
Domačija
Osrednji del srednjeveške poselitve predstavlja večja domačija (sl. 41). V tlorisu so vidni ostanki stavb, postavljenih okoli osrednjega dvorišča, velikega približno 9 * 10 m. Najdb, ki bi govorile
Stavbe
Izkopali smo 327 jam za stebre, ki smo jih opredelili za srednjeveške. Večinoma je mogoče iz njihove razporeditve razbrati tlorise stavb, katerih del so bile. Srednjeveška hodna površina na najdišču ni bila ohranjena nikjer, saj je oranje više ležeče dele najdišča močno poškodovalo. Zaradi tega so bile nekatere plitvejše jame za stebre, ki so bile v tlorisu jasno vidne, globoke le nekaj centimetrov (npr. SE 260, 264 idr.), več pa jih zato verjetno tudi ni ohranjenih. Večina stavb je bila nadzemna s stenami zgrajenimi iz navpičnih stebrov. Med njimi je bil najverjetneje preplet
39 Ožgan glinen omet iz peči SE 254 z vidnimi odtisi lesa.
41 Domačija s stavbami postavljenimi okoli osrednjega dvorišča; M 1:300.
H raziskano območje
I
objekt
jama, stojka in jarek ognjišče
790 stratigrafska enota
42 Jugovzhodni del izkopnega polja z domnevnimi tlorisi srednjeveških stavb; M 1:300.
591
O
objekt 9
589
583
o O
581
raziskano območje
objekt
jama, stojka in jarek vodnjak ognjišče J zemljanka 790 stratigrafska enota
34
objekt 11
185
968
objekt 10
160
,0
575
O
objekt 8
569 567
o O .cP559
775 1097
549 O
738 730
° o» 44 302 30 34 o 28
66 68 64
60

58
O5
o
286 241
276
o
4o
O
958
a
4Q 8 O7' 262
148
O
objekt 12 o

142 126
o
124 158
541 543
o o
m
264	2
294 292
16
92
D
30O 926
920
116 60
537
o ^
860
528 O objekt 13
O
O 530
22
268 934
16
5cP
cj o
o
12
o
908	912
0^9
o o
89
164
587
579
170
172
577
571
513
573
1099
565
563
555
974
746
551 O
166
308
970
306
168
50
52
966
304
70
964
162
46
36
32
545
296
539
38
40
42
72
140
300
146 1
674
136
956
290
954
671
a 952
122
950
282
914
280
20
270
6 272
118
928
930
526
673
114
532
266
938
924
112
254
14
o namembnosti posameznih stavb, nismo našli. Najverjetneje pa gre za bivalno-gospodarske objekte z zaprtim dvoriščem. Južni del domačije predstavljata dve stavbi (sl. 41, objekta 1 in 2). Prva je pravokotne oblike, dolga 6,8 in široka 2,7 m. Druga je nepravilne oblike, po sredini pa ima vrsto jam za stebre, ki so nosili streho (dolžina 4 m). Stavba je verjetno imela na južnem delu tudi ognjišče, v jami SE 332 je bilo nekaj večjih kosov ožgane gline, morebiti ostankov peči. Opisani stavbi sta med seboj povezani z neravno vrsto jam za stebre, morebiti ograjo (SE 334, 336 in 338). Na vzhodni strani kompleksa sta jasno razpoznavni dve stavbi (sl. 41, objekta 3 in 4). Dominira daljša stavba s tremi vrstami jam za stebre (sl. 41, objekt 3) (velikost 7,2 * 3 m), katere osrednja os je verjetno nosila vrh dvokapne strehe.
Severozahodno od te je kvadratna stavba s štirimi vogalnimi stebri (3 * 2,6 m), ki so bili, na kar lahko sklepamo na podlagi premera jam za stebre, verjetno precej močni. Morda je tukaj stala nekoliko višja stavba ali celo stolp. Podobna je bila najdena na južnem delu najdišča v bližini vodnjaka (sl. 42: objekt 13, velikost
2,7 * 2,5 m). Poleg je bila najdena jama z močno žganinsko plastjo (večja količina oglja in kosi ožgane gline), najverjetneje ognjišče (SE 400). Zdi se, da so nekatere stavbe med seboj povezane. Dvoriščna vrsta jam za stebre daljše stavbe namreč prehaja v zgoraj opisano stavbo (sl. 41, objekt 2) na južni strani dvorišča. Na severnem delu domačije situacija ni tako jasna. Na levi strani lahko prepoznamo večjo stavbo štirikotne oblike (7,3 * 4 m) (sl. 41, objekt 7), ki ima po sredini vrsto jam ter še dve jami za stebre simetrično na obeh straneh stavbe (SE 551 in 728). Severovzhodno od nje lahko jame za stebre povežemo v stavbo velikosti 6,7 * 6,5 m (sl. 41, objekt 5). Nekaj jam za stebre (SE 410, SE 418 in SE 420) te hiše je bilo vidnih že na površini jame SE 422, torej so bile vkopane vanjo in so od nje torej mlajše. Med obema hišama so bile najdene 4 jame, ki so mlajše od jam za kole oz. kompleksa stavb. Na dnu dveh jam (SE 758 in SE 760) v vmesnem prostoru med zgoraj opisanima stavbama smo naleteli na manjše poglobitve, najverjetneje dna nekdanjih vkopov za stebre, ki jih na površini jam nismo zaznali. Vkopa, ki sta mlajša, sta te vkope delno uničila. Prav tako
sta mlajši tudi jami SE 750 (radiokarbonski datum oglja iz polnila SE 749 jo datira med leti 1229 in 128811) in SE 762, ki sta presekali jarek SE 764. Možno je, da sta bili zgoraj opisani stavbi povezani še z enim vmesnim prostorom, ki je konstrukcijsko nekoliko drugačen (sl. 41, objekt 6). Jarek bi lahko predstavljal vkop za horizontalno bruno, iz katerega se je dvigala stena.
Na dvoriščni strani kompleksa sta bili najdeni dve jami (SE 732 in SE 1091), ki pa nista vsebovali najdb.
Stavbi 1 in 7 (sl. 41) povezujeta dve ali tri jame za stebre (SE 724, SE 726 in SE 728). Možno, da je bilo dvorišče s te strani zaprto z ograjo, podobno vrsto jam za stebre med stavbama 1 in 2 smo opisali že prej (sl. 41, objekta 1 in 2).
Ostale stavbe
Na najdišču je bilo še veliko drugih jam za stebre, katerih tlorisna povezava kaže na stavbe. Severozahodno, 6 m stran od domačije nam zgostitev jam za stebre govori, da je tam stala stavba, vendar njenega tlorisa ne moremo jasno določiti (sl. 42, objekt 8). Severno od nje prav tako (sl. 42, objekt 9). Na zahodnem robu izkopnega polja sta stali dve poslopji. Eno predstavlja dolga pravokotna stavba dolžine 11,7 m in širine 4 m (sl. 42, objekt 10), druga je manjša stavba štirikotne oblike (4 * 4,2 m) (sl. 42, objekt 11).
Sredi izkopnega polja stoji sicer slabše ohranjena stavba, ki je bila velika približno 6,5 * 4,3 m (sl. 42, objekt 12). V njenem severozahodnem vogalu je bila najdena jama SE 152 z močno zgostitvijo žganine in večjimi oblicami, ki so najbrž predstavljale podlago za ognjišče. Podobna ognjišča brez kakršnekoli konstrukcije se pojavljajo v vogalih sicer delno vkopanih hiš na Madžarskem (glej npr. Takacs 1993, 24-26, sl. 5-7, 13). Takacs opisuje dve varianti ogrevanja hiše, plamen je lahko prosto gorel znotraj hiše ali pa so prinašali vroče kamne od zunaj v hišo in tako na neki način segrevali hišo ter jih mogoče tudi zalivali z vodo (Takacs 1993, 25). Na južnem delu najdišča v bližini vodnjaka je bila najdena že prej omenjena kvadratna stavba (2,7 * 2,5 m), ki ima, prav tako kakor stavba v sklopu domačije, jame za stebre z večjim premerom (sl. 42, objekt 13).
Severno od zgoščene poselitve je srednjeveških ostankov malo, le posamezne jame, nekaj več pa je jam za stebre. Pravokotna stavba (sl. 43, objekt 14) leži približno 22 m od najsevernejšega, zgoraj opisanega objekta (sl. 42, objekt 9). Zgrajena je bila s šestimi stebri, tremi v vrsti na vsaki strani. Zunaj nje je na severozahodni strani ognjišče (SE 201). Še severneje od te stavbe smo naleteli na več vrst jam za stebre (sl. 43, objekti 15, 16 in 17). Eno predstavlja 6 stojk v vrsti (sl. 43, objekt 15) dolžine 6 m, dve pa zaporedje štirih z dolžinama 4,8 m (sl. 43, objekt 17) in 4 m (sl. 43, objekt 16). Kakšne vrste objektov te jame za stebre predstavljajo, ne vemo, se pa podobne vrste pojavljajo tudi v bližnjih Dolgi vasi in na Zataku (Dolge njive II pri Dolgi vasi: Kerman 2008b, slika 1; Zatak: Guštin 2006, sl. 3). Možno je, da so jame za stebre, ki so podpirali sleme stavbne strehe, ta pa je potekala do tal. Zaradi tega tudi ni jam za stebre, ki bi kazale na konstrukcijo sten. Dopuščamo tudi možnost slabše ohranjenosti zaradi z oranjem poškodovanih arheoloških kulturnih plasti. V bližini teh vrst jam za stebre je bila namreč ohranjena manjša
11 Polnilo SE 749 jame SE 750: 741 ± 21 BP, cal AD 1265-1280 (16, 68,3% verjetnost), cal AD 1229-1288 (26, 95,4% verjetnost);
stavba dimenzij 5 * 2,7 m, ki je imela poleg sredinske linije štirih ohranjene še tri vogalne jame za stebre (sl. 43, objekt 18).
Zemljanke
Med srednjeveškimi vkopi je bilo tudi precej večjih jam, dolgih do 4 m. Že v začetku je treba poudariti, da namembnosti teh jam ne moremo z gotovostjo ugotoviti, večinoma vsebujejo precej odlomkov keramike in drobce oglja ter ožgane gline. Podobne večje jame nekateri opredeljujejo kot zemljanke, skoraj vse pa imajo zraven še jame za nosilne stebre strehe in ognjišče (glej npr. Takacs 2003, Taf. 5 in 6). Tako na primer avtorji večje jame ali več jam skupaj na Gornjih njivah in Zataku opredeljujejo kot bivalne objekte (Guštin 2006, Fig. 2; 2009, sl. 3; Kerman 2008b, sl. 2). Predstavili bomo nekaj objektov, ki bi morebiti lahko predstavljali delno vkopane bivalne stavbe.
44 Trije tipi zem ljank. H zemljanka
ognjišče
O 118
1
2
Jami SE 694 in 696 bi z dvema jamama za stebre (SE 698 in SE 700) lahko tvorili delno vkopan objekt (5,2 x 2,3 m, kv. 121-122) (sl. 44, objekt 3). Dno jame SE 696 prekriva plast žganine (SE 773), ki bi lahko kazala na to, da je tukaj bilo kurišče. Stoj ki bi predstavljali nosilna stebra strehe.
Kot zemljanko bi lahko opredelili tudi kompleks štirih jam (SE 25, SE 241, SE 243 in SE 245), ki so se med seboj sekale, vendar strati-grafskega sosledja zaradi podobnih polnil nismo mogli ugotoviti. Jame so tvorile objekt nepravilnega tlorisa (3,8 x 3,3 m) (kv. 6). Vsebovale so veliko kosov ožgane gline, na obeh straneh pa sta tudi dve jami za stebra (SE 280 in SE 286, sl. 44, objekt 1). Kot ostanek delno vkopanega objekta lahko razumemo tudi jamo SE 120 s pripadajočo jamo za steber SE 118 (3,7 x 2,9 m, kv. 60) (sl. 44, objekt 2), najbrž pa tudi objekt, ki ga sestavljata dve sekajoči se jami (SE 122 je presekala SE 671) (sl. 42). Večja jama (SE 671) je imela na vzhodnem delu več kamenja, ki je verjetno rabilo za podlago za ognjišče. Oglje iz jame SE 671 je bilo z radiokarbon-sko analizo datirano med letoma 1026 in 115712 (SE 671), kar je v primerjavi z ostalimi štirimi nekoliko starejša datacija. Možno je, da gre v primeru te zemljanke (mogoče tudi ostalih) za starejšo fazo poselitve, ki pa je z analizo najdb, predvsem lončenine, ne moremo potrditi, lahko pa njen obstoj domnevamo. V raziskanem delu je bilo izkopanih še veliko jam za stebre, ki jih sicer ne moremo povezovati v tlorise stavb, vendar pa kažejo, da jih je na območju najdišča nekoč stalo še več.
Peči in ognjišča
Več struktur smo lahko na podlagi konstrukcije, večje količine ožgane gline ali oglja opredelili kot peči ali ognjišča. Edina peč z delno ohranjeno kupolo iz ožgane gline je v tlorisu ovalne oblike (SE 590, 591/592). V njej in jami v njeni neposredni bližini (SE 164) so bile najdene glinene kocke (G869 in G887-889), ki naj bi bile povezane z dejavnostjo kovaštva (glej spodaj pri Železni predmeti). Predvidevamo, da bi peč lahko bila povezana s taljenjem rude.
Več drugih objektov je prav tako imelo konstrukcijo iz ožgane gline, ki pa ni bila ohranjena »in situ«, ampak v kosih v polnilu peči oz. jam. Jama SE 154 je vsebovala veliko kosov ožgane gline, žganine oz. oglja v jami ni bilo.
Zahodno od te jame je ležala še ena, ki je imela največjo količino ožgane gline med vsemi na najdišču in tudi večje kose, na katerih se vidijo odtisi lesene konstrukcije (SE 254) (sl. 39). Pod plastjo ožgane gline oz. porušene konstrukcije je bila večja količina srednjeveške keramike (G392-407). Obstaja verjetnost, da gre za ostanek peči za žganje keramike.
Pri stavbi v južnem delu domačije omenjeno ognjišče (SE 332) je najbrž tudi imelo konstrukcijo iz ožgane gline. Ognjišče SE 62 je imelo nad plastjo z veliko prodniki zbito plast ožgane gline, na kateri se je kurilo.
Na najdišču so bile odkrite tudi jame, ki jim je bila skupna značilnost ta, da so vsebovale plasti kamenja oz. oblic. Nekateri avtorji tovrstne jame opredeljujejo kot ognjišča, kot smo opisali že zgoraj pri opisu ene izmed stavb (sl. 42, objekt 12) (ognjišče SE 152) (Takacs 1993, 25). Podobno podlago iz oblic je imelo tudi zunanje ognjišče SE 692. Večja plitvejša jama SE 122 (omenjena zgoraj
12 Polnilo SE 670 jame SE 671: BP 942±28, cal AD 1033-1152 (11, 68,3% verjetnost), cal AD 1026-1157 (21, 95,4% verjetnost).
pri zemljankah) je imela na vzhodnem koncu kup kamenja, najbrž ognjišče. Tudi jama SE 136 bi lahko bila ognjišče, saj je imela na dnu plast kamenja, ni pa imela veliko ostankov oglja ali ožgane gline.
Zgoraj smo opisali zunanje ognjišče (SE 201) z močno plastjo žganine ob hiši (sl. 43, objekt 14).
Jame
97 srednjeveških jam velikosti od približno 60 do preko 400 cm premera je bilo najverjetneje namenjenih odlaganju odpada (npr. SE 20, SE 72 idr.). Večina je vsebovala odlomke keramike, drobce oglja in ožgane gline. Očitno so vsebovale precej organskih ostankov, saj so bila polnila precej temna in se jih je dalo jasno ločiti od plasti, v katere so bile vkopane. Nekaj jih je vsebovalo tudi živalske kosti, ki so bile sicer zelo fragmentirane (glej poglavje Sesalska favna). Na najdišču je opaziti zgostitve odpadnih jam. Večina jih je bila jugovzhodno od osrednjega kompleksa stavb - domačije. Vmes so prazni prostori, ki smo jih poimenovali delovna dvorišča.
Vodnjak
Na skrajnem južnem delu najdišča, 35 metrov od glavnega stavbnega kompleksa, domačije, je imelo naselje vodnjak, ki je bil globok 1,7 m, od nivoja tal pred arheološkim izkopom je v globino segal približno 2 m (SE 112 s polnilij. Premer vkopa je bil 2,3 m. Na dnu je imel do višine najvišjega nivoja današnje podtalnice ohranjeno v tlorisu kvadratno leseno konstrukcijo s stranico približno 0,75 m. Deske iz hrastovine so bile zložene pravokotno ena na drugo in povezane z utori (sl. 45). Nasutja v vodnjaku so vsebovala odlomke keramike, malo nad dnom pa je ležal sicer v celoti ohranjen lonec, ki pa se je po zasutju pod pritiskom zemlje zdrobil (G690). Verjetno je rabil za zajemanje vode iz vodnjaka.
45 Lesena deska z utorom iz vodnjaka (SE 112).
Najdbe
V srednjeveških jamah prevladujejo keramične najdbe. Najdenih je bilo 7861 keramičnih in 14 železnih artefaktov, medtem ko predmetov iz drugih materialov ni bilo. Poleg tega je bilo v plasteh tudi precej kosov ožgane gline in v primerjavi s prazgodo-
vinskimi plastmi tudi precej oglja. 0hranjenih je nekaj celih keramičnih posod, večinoma pa gre za odlomke. Pričakovali bi mogoče več ostankov kosti, ki so precej skromni. B. Toškan je z osteološko analizo ugotovil ostanke domačega goveda in prašiča, nekaj pa tudi drobcev kosti konja, drobnice in pa divjega prašiča (poglavje Sesalska favna).
Lončenina
Lončenino predstavljajo, podobno kot na drugih srednjeveških najdiščih, večinoma lonci. Med vsem gradivom smo namreč prepoznali le deset odlomkov posod drugih oblik (0,12 % od vsega). Pri njihovih oblikah se ne bomo spuščali v podrobne analize, predstavili bomo vse tipe, ki se na najdišču pojavljajo in nekaj analogij, predvsem iz Slovenije in bližnje okolice, za lažjo časovno umestitev.
Lončenina ima tudi precej enovite lastnosti. V glavnem je izdelana iz precej čiste gline z nekaj primesmi peska, površina je trda in ra-skava. Žgana je v različnih atmosferah, največ v nekontrolirani atmosferi. Razlike v fakturah med lonci in ostalimi tipi posod ni.
Lonci
Izmed najštevilnejše zastopane skupine posod smo lahko v celoti rekonstruirali 18 loncev, ki smo jim lahko določili obliko. Lonci so kroglasti, ovalni, bikonični in trebušasti z izvihanimi ustji in različno oblikovanimi robovi (sl. 46).
Kroglasti (sl. 46: 1) imajo premer ustja približno enak višini posode. Premer dna se v večini primerov približa premeru ustja (G434, G481, G672, G675, G787 in G870), lahko pa je tudi manjši (G443, G676 in G690). So manjših dimenzij, večinoma visoki med 13 in 15,5 cm s povprečno višino približno 15,3 cm. Po svoji višini odstopa le lonec G690, ki je visok 18 cm. Videti je, da pri kroglastih loncih ustje na zunanji strani večinoma gladko prehaja v vrat (npr. G443, G481, G672, G676, G787 idr.), lahko pa je rob ustja tudi rahlo odebeljen in oddeljen od vratu (G434, G675, G690). Glede na radiokarbonsko analizo oglja iz jame SE 20 lahko datiramo kroglasti lonec G443 v konec 13. ali 14. stoletje.13 Pet v celoti ohranjenih loncev je nekoliko bolj slokih od okroglih, opredelili smo jih kot ovalne (sl. 46: 2) (G503, G632, G633, G715 in G716). So tudi nekoliko višji, visoki med 16 in 22 cm. Rob ustja imajo oddeljen od vratu, odebeljen (G632 in G715), posnet ravno (G633) ali poševno (G716), eden pa ima na notranji strani tudi žleb za pokrov (G503).
Štirje lonci so trebušasti (sl. 46: 4), najširši v zgornjem delu trupa (G641, G726, G786 in G870), eden izmed njih ima trebuh konkavno vbočen (G641). Zunanja stran ustja gladko prehaja v vrat, medtem ko ima na notranji strani plitev žleb (G641). Druga dva imata rob ustja poševno posnet in oddeljen od vratu (G726 in G786), tretji pa močno usločeno ustje s poševno posnetim robom (G870). V tej skupini loncev (najnižji je G870 s 15,9 cm, G641 in 786 sta visoka 22,7 in 20,7 cm) s svojo velikostjo izstopa G726 (višina 39,2 cm). Na podlagi analize oglja iz jame SE 750 datiramo trebušasti lonec G786 (sl. 46: 4) okvirno med leti 1229 in 1288.14 Poseben je bikoničen lonec G442 (sl. 46: 3) iz jame SE 20, katere polnilo SE 19 je bilo na podlagi radiokarbonske analize vzorca oglja datirano, kot smo omenili že zgoraj, na konec 13. in v 14. stoletje.15
Videti je, da so kroglasti lonci nižji, nekakšno vmesno obliko bi lahko predstavljali ovalni, ki so nekoliko višji, najvišji pa so trebušasti. 0blika trupa pogojuje tudi uporabo posameznih loncev. Kroglasti, nižji lonci s sorazmerno veliko površino dna in spodnjega dela posode so se uporabljali tako, da so imeli toplotni vir spodaj (Štular 2007, 380, sl. 4). V 13. stoletju postanejo lonci višji, trebušasti, z največjim premerom v zgornji tretjini (Predovnik 2003, 59). Naš tovrstni lonec s konkavnim trebuhom G641 bi lahko bil primeren za nasaditev na nastavek - trinožnik, kot je to interpretiral B. Štular (2007, sl. 9). Pri veliko loncih je notranji rob ustja žlebljen, narejen tako zato, da se je prilegal pokrovu, ki je posodo zapiral (sl. 47: 28-51 npr. G503, G555, idr.). V tem času so lončeni pokrovi sicer pogosti, vendar na našem najdišču nismo zasledili nobenega.
Pri popolnoma ohranjenih loncih smo že opisali nekaj variant oblikovanosti ustij, vseeno pa to niso vsa, saj so poleg v celoti ohranjenih loncev bili na najdišču najdeni še številni drugi odlomki. V podrobnejše analize se sicer ne bomo spuščali, vseeno pa smo mnenja, da je treba predstaviti vse različice robov ustij, ki se na našem najdišču pojavljajo (sl. 47 in sl. 48). Ustja loncev so lahko preprosta, pri čemer tako notranja kakor zunanja stran vratu gladko prehajata v rob ustja (sl. 47: 1-13), ki je v preseku enako širok kot vrat - sl. 47: 1, 2, 8, 9 (npr. G472, G507, G544, G776 idr.), rahlo odebeljen, pri čemer je lahko zaobljen - sl. 47: 10 (G393, G394, G525, G624), posnet navpično - sl. 47: 3, 11, 12 (npr. G396, G436, G484, G720 idr.) ali poševno - sl. 47: 2, 4, 5 (G459, G511, nagnjena navznoter G471, G636). Preprostejša ustja pa so lahko tudi profilirana, imajo žleb na robu ustja - sl. 47: 7 in 11 (G435, G512, G572 in G727).
13 Polnilo SE 19 jame SE 20: 642 ± 23 BP, cal AD 1293-1387 (16, 68,3% verje- 14 Glej opombo 11. tnost), cal AD 1285-1393 (26, 95,4% verjetnost).	15 Glej opombo 13.
46 Oblike srednjeveških loncev.
12	3	4
47 Pregled ustij srednjeveških loncev.
48 Seznam loncev po tipih ustij, usklajen s številkami gradiva iz kataloga najdb (barvna polja označujejo ustja iz jam z radiokarbonskimi datumi, kurzivne številke pa ustja, ki so predstavljena na sliki 47).
SE	C14	SE	C14	SE	C14
19/20	cal AD 1285-1393	670/671	cal AD 1026-1157	\923/924	cal AD 1178-1268
119/120	cal AD 1238-1285	749/750	cal AD 1229-1288		
1	2	3	4	5	6	co i*-	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19 20
G472	G459	G483	G396	G821	G441	G590 G775	G526	G392	G394	G435	G484	G404	G716	G548	G395	G663	G849 \G592
G505	G707	G531	G397	G871	G507	G907	G760	G393	G401	G512	G510	G414	G786	G656	G579	G829	
G506	G872	G637	G443		G508		G774	G398	G437	G572	G539	G415		G677	G692	G841	
G544		G643	G474		G680				G525	G672	G627	G432		G679	G756		
G588		G665	G493		G908				G536	G678		G440			G846		
G743		G705	G666		G909				G624	G727		G452			G853		
G776		G708	G668						G759	G732		G511			G859		
G787		G721	G720						G815	G758		G554					
G800		G725	G796						G822	G798		G578					
G873		G799	G878							G842		G599					
G874		G843								G844		G622					
G875		G910								G852		G635					
G879		G911								G854		G657					
G896										G861		G661					
G897												G689					
G901												G726					
G730																	
G746																	
|G791																	
G819																	
21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37	38	39	40
G416	G439	G409	G547	G634	G891	G470	G411	G402	G492	G442	G555	G485	G658	G813	G833	G728	G530	G456	G403
G410	G722	G412	G636	G747		G642	G431	G594	G534		G558	G488	G840			G860	G597	G538	G408
G418	G835	G715	G735	G858		G870	G475	G611	G753		G559	G490	G850				G598	G540	G417
G433		G718				G876	G513	G699	G847		G729	G596					G717	G696	G419
G436		G723					G537	G794	G851		G823	G719					G803	G782	G446
G438		G734					G628	G816									G810	G820	G448
G454							G697	G817									G812		G455
G487							G762	G855									G834		G491
G514							G790										G864		G498
G573 G574 G580 G585 G586 G633 G650 G684 G691 G693 G744 G755 G788 G789 G857
G795 G797 G811 G831 G880
G503 G577 G608 G609 G612 G623 G649 G659 G660 G664 G698 G700 G737 G761 G793 G801 G802 G832 G848
41	42	43	44	45	46	47	48	49	50	51
G434	G399	G561	G444	G556	G667	G449	G445	G593	G546	G450
G482	G457	G792	G447	G557	G783		G545	G567	G738	G575
G400	G471		G451		G838		G587	G576		
G489	G473		G453				G731	G632		
G629	G486		G757					G641		
G690	G560							G675		
G736	G566							G676		
G830	G568							G706		
	G610							G814		
	G626							G818		
	G638							G865		
G644
G662 G809 G877
Druga skupina ustij so tista, ki imajo zunanji rob jasno oddeljen od vratu, notranjost pa gladko prehaja v ustje. Tovrstna ustja smo glede na rob ustja na grobo razdelili na poševna - nagnjena navzven (sl. 47: 14-19), navpična (sl. 47: 20-23) in nagnjena navznoter (sl. 47: 24-26). Vsa imajo lahko preprostejši (sl. 47: 14-15, 21 in 24) ali profiliran zunanji rob (sl. 47: 16-18, 20, 22-23 in 25-26). Kot posebno skupino smo izločili ustja z vdolbino ali tudi izrazitejšim žlebom na notranji strani, namenjenim najverjetneje za prileganje pokrova. Tudi ta smo razdelili na ustja z navzven nagnjenim (sl. 47: 28-37), navpičnim (sl. 47: 38-48) in navznoter nagnjenim robom ustja (sl. 47: 49-51). Ti robovi so lahko gladki (sl. 47: 28-29, 31, 38, 40-41, 49) ali bolj ali manj izrazito profilirani (sl. 47: 30, 32-37, 39, 42-48, 50-51).
Posebna so tudi ustja loncev, ki so močno usločena in izvihana navzven (sl. 47: 27) (G470, G642, G870 in G876). Kot smo že omenili, je veliko loncev, ki imajo ustja v vertikalni smeri razčlenjena, v prečnem prerezu roba ustja profilirana. Pojavila naj bi se v začetku 14., ostala pa popularna več stoletij (Predovnik 2003, 59 s citati). Ta so lahko preprostejša, podobna zgoraj opisanim z npr. enim žlebom (sl. 47: 12, 16, 18, 22, 25, 26, 30, 32, 33, 34, 39, 42-46, 50) ali bolj razčlenjena z dvema (sl. 47: 17, 20, 23, 34, 37, 47, 48, 51) ali več žlebovi (sl. 47: 35, 36). Večina loncev je bila okrašena. Najpogostejši okras je žlebljenje, največkrat v obliki vodoravnih linij, lahko samo na ramenu lonca (npr. G442, G481, G716), po celem trupu (npr. G443), največkrat pa na ramenu in zgornjem delu trebuha (npr. G434, G481, G503, G632, G633, G675, G715, G726, G786 idr.). Na trupih loncev so vodoravne linije tudi skupaj s kratkimi poševnimi vrezi (G470, G641, G672, G676, G678, G690, G735, G736, G870 idr.), valovnica-mi (npr. G743, G787, G814) ter valovnicami in kratkimi poševnimi vrezi (G732, G741). Na nekaterih loncih se pojavljajo samo žleblje-ne valovnice (npr. G538, G572 - 574, G749, G891, G896-897, G908), v kombinacijah z ravnimi linijami omenjenimi zgoraj ali samo kratkimi poševnimi vrezi (G877). Kratki vrezi so vselej prisotni na ramenih loncev, redko samostojno (G471), največkrat v zgoraj opisanih kombinacijah z vodoravnimi črtami. Okrasov koleščka ni veliko, zasledimo ga na loncih G459, G507, G508 in G774 ter še na nekaterih ostenjih (G422, G423, G464 idr.). Tovrstno okra-ševanje je bilo v 13. stoletju razširjeno po vsej Evropi (Predovnik 2003, 59). Radiokarbonski datum postavlja naš odlomek G464 na konec 13. in v 14. stoletje16. Redki so poševni vrezi tik pod robovi ustij loncev (G735 in G834). Na nekaterih loncih je ostenje horizontalno narebreno (G656, G677 in G795). Na spodnji strani dnov loncev se pojavljajo tudi reliefni, t. i. lončarski znaki, katerih pomen še ni pojasnjen. Mnenja so različna, znaki bi lahko imeli simbolični ali magični pomen, lahko so pa tudi znak izdelovalca ali naročnika (Predovnik 2003, 62 s citati). V našem gradivu jih je zastopanih nekaj: križ (G407, G442, G476, G551, G629, G652, G786, G824-826 in G914), križ v krogu (kolo?) (G633, G639, G675, G726), kolo (G804, G805, G827, G845, G856), dvojno kolo (G690) in nekakšen meander (G881). Motiva križa in križa v krogu se pojavljata tudi na bližnjih Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Kerman 2008a, 34, G1158 in G1547; 2008b, št. 19) in najdišču Leten-ye - Korongi-tabla (Kvassay 2005, 10. kep:8), kolesa pa na najdišču Muraszemenye - Hosszu-dulo (Kvassay 2005, 4. kep: 7a). Lonci imajo dobre primerjave na najdiščih v bližnji in daljni okolici.
Na najdišču Zatak, izkopanem na isti trasi avtoceste nekaj kilometrov naprej proti madžarski meji, datiranem okvirno v pozno obdobje Arpadovičev (13. st.) je najti našim loncem podobne (primerjaj ustje naših loncev sl. 47: 1 s Fig. 3: 4; 3 s Fig. 3: 2 in 3; 7 s Fig. 3: 1; 40 s Fig. 3: 8; 45 s Fig. 3: 7 po Guštin 2006). V objektu, ki je z radiokarbonsko metodo datiran v 13. stoletje, najdemo nekaj vzporednic z našim gradivom, čeprav je vseboval tudi veliko loncev z zelo visokim, tudi profiliranim robom, ki jih med našim gradivom ni (primerjaj npr. naše sl. 47: 31 s št. 1; 46 s št. 11; 41 s št. 17 po Bekic/Guštin 2008).
Iz srednjeveških plasti najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi je dobro ohranjenih kar nekaj primerljivih loncev (primerjaj naše sl. 47: 11 z G1542; 12 z G1545; 13 z G1435; 14 z G1421 in G1422; 18 z G1165; 21 z G1437 in G1439; 28 z G1463 in G1540; 29 z G1421 in G1431; 33 z G1351; 37 z G1442; 39 z G1441; 41 z G1149; 43 z G1156-1157; 48 z G1443, itn. po Kerman 2008a). Analogije je najti tudi v drugo polovico 12. in 13 stoletje datirani jami SE 282, kjer najdemo podobne lonce (primerjaj npr. sl. 47: 41 z G1537; 28 z G1540; 49 z G1539 itd. po Kerman 2008a, 36 in 99). Primerljive lonce najdemo tudi v štirih objektih iz novejših izkopavanj najdišča Gornje njive (Kerman 2008b). Loncem s preprostejšimi ustji najdemo podobne v dveh objektih, nekoliko starejšem iz 10. stoletja (primerjaj naše sl. 47: 1 s 3-6; 5 z 1 in 7 po Kerman 2008b, 80-81) ter mlajšem objektu iz 2. polovice 11. in 12. stoletja (primerjaj naše sl. 47: 1 z 11, 12 in 14; 9 s 15, po Kerman 2008b, 81-82). S slednjim sta po starosti primerljiva še dva objekta iz Gornjih njiv (SE 878 in SE 1026, ki sta bila z radiokarbonsko analizo oglja datirana približno v 2. polovico 11. in 12. stoletje - za podrobnosti glej Kerman 2008b, 8386). V obeh najdemo primerjave našim odlomkom loncev z večinoma odebeljenimi ter profiliranimi robovi ustij z oddeljenim prehodom v vrat (primerjaj sl. 47: 5 z 30; 6 z 29; 11 z 20, 22 in 25; 29 z 26; 41 z 21; 21 z 34 in 35; 31 z 36; 42 z 38; 47 z 37; 43 z 39 po Kerman 2008b).
Na madžarski strani so na trasi avtoceste v neposredni bližini tromeje Slovenije, Hrvaške in Madžarske izkopali 9 najdišč, na katerih so poleg drugih našli tudi sledove srednjeveške poselitve. V jamah so bile odkrite številne keramične najdbe (Kvassay 2005, 245-261). Primerjave z našimi je treba iskati predvsem pri oblikah različnih loncev (primerjaj npr. naša lonca G672 s 4. kep: 6; G726 s 6. kep: 13; ustja sl. 47: 1 s 4. kep: 5, 6. kep: 6 in 10. kep: 3; 10 s 4. kep: 2; 31 s 5. kep: 11, 12; 21 s 5. kep: 15; 7 s 6. kep: 10; 27 s 6. kep: 7, 8; 49 s 6. kep: 12; 51 s 6. kep: 13 idr. po Kvassay 2005). Avtorica članka datira keramiko na prehod med 11. in 12. ter v prvo polovico 12. stoletja (Kvassay 2005, 251). Našima loncema G672 in G507 podobna, le z drugačnim okrasom sta bila najdena med raziskavami na gradu Žamerk (Guštin et al. 1997, kat. št. 5 in 11), podobnosti vidimo tudi v večini tamkajšnjih ustij (primerjaj npr. naše sl. 47: 15 s kat. št. 66; 49 s kat. št. 69; 31 s kat. št. 57; 4 s kat. št. 70 idr. po Guštin et al. 1997). Grad je živel od 12. do 14. stoletja (Guštin et al. 1997, 67). Na Starem gradu nad Podbočjem najdemo sorodne lonce s horizontalno narebrenim ostenjem (primerjaj naše G656, G677 in G795 s kat. št. 33 in 34 po Predovnik 2003). Naša ustja kažejo podobnosti s številnimi izvihanimi ustji z enostavno poševno ali ravno prirezanimi robovi, ki so povečini opredeljena v 13. stoletje (primerjaj npr. našo sl. 47: 1 s kat. št. 1; 21 s kat. št. 35, 99; 15 s kat. št. 100, 101; 14 s kat. št. 47, idr. po Predovnik 2003). Tudi ustja z žlebom za pokrov imajo primerjave na Starem gradu (primer-
16 Glej opombo 13.
jaj naše sl. 47: 31 s kat. št. 47; 33 s kat. št. 121; 40 s kat. št. 120; 49 s kat. št. 102, idr. po Predovnik 2003).
Lončenino z avstrijsko-štajerskega najdišča Alt-Hollenegg sta Gutjahr in Tiefengraber glede na ustja podrobno tipološko razdelila (Gutjahr/Tiefengraber 2003). Skoraj vsem njunim tipom ustij loncev najdemo sorodne na našem najdišču (naštejemo jih lahko nekaj: sl. 47: 1 lahko primerjamo s tipom ustij 1; 15 in 21 z 2; 4 in 11 s 4; 18 in 19 z 8a in b; 14 z 9b; 40 s 16a; 33 z 18 idr. po Gutjahr/ Tiefengraber 2003, 83-112). Naštete primerjave umeščata od 11. do začetka 15. stoletja, vseeno pa so ustja večinoma datirana od 12. do 14. stoletja.
Podrobno ovrednotenje srednjeveških ustij loncev z Malega gradu v Kamniku je naredil tudi B. Štular (2005a; 2005b; 2007; 2009). Tudi za večino tamkajšnjih tipov imamo v našem gradivu veliko analogij (primerjaj sl. 47: 6 s tipom 1c; 28 s tipom 1f; 1 z 2c; 3 z 2g; 15 in 31 z 2h in 5 g; 26 z 5d; 21 s 5h; 40 s 6f; 41 z 6g; 43 z 9b; 44 z 9d; 30 z 10b; 48 z 11c po Štular 2009, sl. 6.3). Na podlagi številnih primerjav je avtor članka tudi datiral posamezne tipe in prišel do sklepa, da največ gradiva sodi v visoki srednji vek med 11. in 13. stoletje (Štular 2007, 383, sl. 11).
Steklenice
Kot smo že omenili, drugih oblik posodja razen loncev na našem najdišču skorajda ni. Odlomki ramena in vratu z ustjem steklenice (G460) so bili najdeni v dveh jamah, poleg SE 20 še v bližnji SE 78. Dva odlomka ustij (G674, G748), en odlomek vratu (G769) in dve ostenji (G673 in G749) prav tako pripadajo steklenicam. Tovrstno namizno posodje se v glavnem pojavlja pozno (npr. na Starem gradu nad Podbočjem šele od 14. stoletja naprej - Predovnik 2003, 66). Na voljo imamo en radiokarbonski datum, ki potrjuje pozni pojav steklenic. Najbolje ohranjeno posodo (G460) lahko datiramo na konec 13. in v 14. stoletje.17
Skleda
Lončenih skled je na srednjeveških najdiščih malo. Skupaj s sko-delami in krožniki so rabile kot servirno posodje, uživanju pripravljenih, predvsem močnatih tekočih jedi in so pred 13. stoletjem zelo redke (Predovnik 2003, 61; Štular 2009, 130). V jami SE 120, z radiokarbonsko analizo oglja datirani okvirno med letoma 1238 in 128518 je bila najdena skleda z močno uvihanim ustjem, ki je na zunanji strani okrašena z valovnico (G600). Identična, le brez okrasa, je bila izkopana v Alt-Holleneggu, kjer je bila najdena v plasti, datirani v 13. in 14. stoletje (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 116, Taf. 41: 187). Podoben okras valovnice pod ustjem ima sicer nekoliko drugačna zaprta skleda (Gutjahr/Tiefengraber 2003, Taf. 7: 47).
Krožnik
Odlomek G569 pripada tipu globokega krožnika s širokim ovratnikom in klekasto zalomljenim ostenjem. Analogije najdemo na Starem gradu nad Podbočjem, celjskem Starem gradu in Knežjem dvoru, gradu Šalek in Otoku pri Dobravi, kjer so datirani v 13. in 14. stoletje (Stari grad nad Podbočjem: Predovnik 2003, T. 66: 526, 61 s citati za ostala najdišča).
17	En del posode je bil najden v polnilu SE 19 jame SE 20 (glej opombo 13), drugi pa v polnilu SE 76 jame SE 77. Sklepamo, da sta jami sočasni.
18	Oglje iz polnila SE 119 je bilo datirano: 747±20 BP, cal AD 1263-1278 (16,
68,3% verjetnost), cal AD 1228-1285 (26, 95,4% verjetnost).
Pekač
Odlomek posode G912 predstavlja pekač. Za njih so značilne debelejše stene in oster prehod v dno (Štular 2009, 131). Naš ima premer nekaj manj kot 20 cm in spada med manjše. Podobne posode so bile najdene na Gornjih njivah (Kerman 2008b, št. 40-41).
Železni piedmeti
V	srednjeveških jamah smo našli 14 železnih predmetov. Med njimi so 3 noži (G565, G770 in G866), 2 srpa (G429 in G640), ključ (G469), 2 žeblja (G862 in G772), obroček (G771) in okova (G499 in G839).
Noži so različni, G565 ima trnasto nasadilo za ročaj in raven hrbet rezila, G770 pa trakast nastavek za ročaj in ravno rezilo/ostrino, h kateri se proti konici upogne hrbet. Železno rezilo G866 je najbrž tudi del noža, se pa razlikuje od prejšnjih dveh, saj je ukrivljeno po celotni dolžini. Tipološko so noži s trnastim nasadilom starejši, vendar se v nespremenjenih oblikah pojavljajo ves čas zgodnjega in visokega srednjega veka (Štular 2009, 76). V začetku 14. stoletja se pojavijo noži s ploščatim (trakastim) nastavkom za dvodelni ročaj iz dveh simetričnih oblog, šele v 15. stoletju pa so tovrstni noži v večini (Predovnik 2003, 83). Od poljedelskega orodja sta ohranjena odlomka srpov, ki sta precej korodirana in se, podobno kot noži, po obliki razlikujeta. Pri enem se rezilo nadaljuje v trakast nastavek za ročaj (G429), drugi pa ima trnast nastavek, ki je bil pravokoten na rezilo (G640). Slednji je podoben malograjskemu in žamerškemu (Štular 2009, t. 3: 1; Guštin etal. 1997, kat. št. 54). Srpi so kronološko precej neobčutljivi, saj se nespremenjeni pojavljajo vse od pozne antike (glej Štular 2009, 88-89, tudi za analogije). Ključ G469 ima polno nogo in brado s tremi zobci (poimenovanje posameznih delov ključev glej pri: Štular 2009, sl. 5.9). Na žalost nima ohranjene glave, po kateri bi ga lahko lažje primerjali z drugimi. Zaradi fragmentarnosti ne moremo ugotoviti njegove namembnosti, saj je pri tem bistvena dolžina noge, ki je v našem primeru ne poznamo. Ključi s krajšo nogo so se najbrž uporabljali za zaklepanje pohištva, daljši pa za zaklepanje vrat (Štular 2009, 78). Načeloma velja, da je izdelava ključev s polno nogo mlajša od tistih z votlo. Na Slovaškem se npr. pojavi v 13. stoletju, običajna pa postane šele v 15. stoletju (Štular 2009, 82). Jama, v kateri se je nahajal naš ključ (SE 20), je z radiokarbonsko analizo oglja datirana na konec 13. in v 14. stoletje.19
V	polnilu peči SE 592 in bližnji jami SE 164 (kv. 65-66 in 96) ter tudi dveh drugih jamah (SE 914 v kv. 31 in SE 938 v kv. 29) so bili najdeni odlomki glinenih krogel in kock, ki so večinoma narejene iz gline s primešanim drobnim peskom (G480, G647 in G869). Na srednjeveških najdiščih madžarske županije Zala, ki meji na Pre-kmurje, so bile najdene številne podobne krogle in kocke. Njihova funkcija ni jasna, jih pa povezujejo z metalurško dejavnostjo (taljenje rude in kovaštvo) (Kvassay 2003, 143-153, sl. 3 in 2005, 248-249, sl. 4: 9-13, 10: 10). Najdba 5 odlomkov glinenih kock
v polnilu SE 590 naše peči SE 592 je dober dokaz, da so se v njej uporabljale. Neposrednih dokazov kovaštva oz. taljenja rude nimamo, saj v peči in bližnji jami (SE 164), ki se je zanesljivo uporabljala v povezavi s pečjo, ni bil najden niti en sam fragment kakršnegakoli železnega predmeta ali žlindre.
19 Glej opombo 13.
V jami SE 938 na jugozahodnem delu izkopnega polja je bilo najdenih kar 16 odlomkov glinenih krogel. Zanimivo je, da je prav na tem delu najdišča največja koncentracija železnih predmetov. V štirih jamah v neposredni bližini je bilo najdenih 6 železnih predmetov (v katalogu gradiva so štirje: SE 918 - G640, SE 924 -G655, SE 16 - G413 in SE 22 - G429), poleg tega pa je v neposredni bližini še jama, ki je vsebovala veliko ožgane gline in bi morebiti lahko predstavljala močno uničeno kovaško (?) peč (SE 154). Na podlagi najdb bi težko definirali starejše ali mlajše plasti ali vkope. Na najdišču je zelo malo stratigrafskih enot, ki bi jih že na podlagi stratigrafs kih razmerij ločili na mlajše in starejše (predvsem gre tukaj za več polnil jam ali če npr. ena jama seka drugo). Tudi plasti, ki so v stratigrafskem razmerju pa predvsem zaradi najbrž precej hitre zapolnitve na podlagi najdb ne moremo kronološko ločiti, prav tako pa ne posameznih delov najdišča ali samih jam. Kot smo pokazali, lahko na podlagi analogij in radio-karbonskih datumov najdbe umestimo približno v časovni okvir treh stoletij, od druge polovice 11. do druge polovice 14. stoletja (glej spodaj še Zgodovina in datacija).
Zgodovina in datacija
Njive na območju najdišča so ohranile ledinsko ime Ivankovci (tako je območje poimenovano tudi na Temeljnem topografskem načrtu SR Slovenije iz leta 1978). Zaselek jugovzhodno od Kapce z imenom Iwankatheluky se omenja leta 1291, ko iz Arnoldove veje Haholdov (pozneje se rodbina preimenuje v Banffy), rodovine, ki je imela v lasti dolnjelendavsko posest, preide v last Haholdove-ga drugega sina Štefana I.: »...adplagam orientem iuxta ean-dem Capcham, et iuxta finem Iwankatheluky« (Zelko 1982, 45, citirano po Wenzel 1873, 60 in Kovačič 1926, 3; Škafar 1971, 43-44). Natančnejšo lokacijo kraja poda vizitacijski zapisnik iz leta 1778, ki pravi, da je imel lendavski župnik zemljišče v bližini Ivankov-cev (»prope Ivankocz«), na zahodni strani ceste Lendava - Mursko Središče, zahodno od Petišovcev (Zelko 1982, 45). Menimo, da ostanki srednjeveške naselbine pripadajo omenjenemu naselju. Na ožjem območju Lendave je v zgodovinskih virih s konca 12. stoletja dvakrat omenjena oseba z imenom Ivan. Po eni izmed njiju bi lahko dobil ime kraj, ki ima v svojem korenu to ime (Iwankatheluky, helukyje mogoče isto kot hely(madž.) - kraj, mesto, prostor ali celo kathelukyje podobno kot kastely(madž.) - grad - interpretacija avtorja). Lendavo s precejšnjim ozemljem si je v 2. polovici 12. stoletja s kraljevo darovnico pridobila družina nekega Ivana (Hozjan 1997, 57).
V zgodovinskem zapisu iz leta 1192 je navedeno, da je Hahold tega leta kupil zemljišče Lindva (Dolnja Lendava) od Parida, Ivanovega sina in se je pritožil, da si del zemljišča v gozdovih nasilno prisvajajo zaladski jobagioni Pavel, Ivan in Vid (Zelko 1961, 160; 1996, 298). Nekatere druge vasi v bližini so dobile imena na podoben način, npr. Petišovci (omenjeni leta 1322 kot Petes-haza, ime pa izhaja iz pogostega slovanskega imena Pete, haz (madž.) pomeni hiša, dom - Zelko 1996, 298). Že v času madžarskega kralja Ladislava (1075-1094) se je na zahod, na področje Prekmurja premaknila madžarska mejna oz. obrambna črta (»gyepuvonal«). Mejni stražarji, ki so bili sicer v službi zemljiških gospodov tudi na dolnjelendavskem ozemlju,
so se imenovali jobagioni (lat. iobagio) (Zelko 1961, 160). Predstavljali so posebno družbeno plast, ki je imela pri upravi župa-nijskih ali drugih nižjih upravnih središčih v podrejenosti drugih komitatskih nadžupanov ali drugih kraljevih fevdnikov nemajhen pomen (Zelko 1961, 161). Holub trdi, da izhajajo iz po madžarski zasedbi podjarmljenih slovenskih plemičev (Holub 1929, 46, citirano po Zelko 1961, 161). Jobagioni so bili svobodni in so bili na voljo kraljevemu častniku - nadžupanu, pozneje, ko je njihovo število naraslo, je bila njihova dolžnost vojaška služba (Zelko 1961, 161; Zelko 1996, 298). Kot plačilo so prejemali od gradu zemljišče v dedno last, ki ga kralj ni mogel samovoljno odvzeti in podeliti drugim, kot je to lahko storil pri drugih manj svobodnih ali nesvobodnih podanikih, če pa že, ga je moral nadomestiti z drugim zemljiščem (Zelko 1961, 161).
Ob teh podatkih in na podlagi ostankov po našem mnenju na delu najdišča za ta čas »nadstandardne« srednjeveške podeželske arhitekture (večja domačija), lahko sklepamo, da je prav na območju Ivankovcev živel nekdo, najbrž svobodnjak, vsekakor pa pripadnik višjega sloja, ne hlapec ali kakšen drug podložnik vezan na zemljiškega gospoda. Kot majhen indic v prid tej trditvi bi lahko govorila tudi najdba zoba divjega prašiča v eni izmed plasti, saj so bile lovne pravice v srednjem veku precej omejene (poglavje Sesalska favna).
Omemba jobagiona Ivana leta 1192 in radiokarbonska datacija oglja iz polnila SE 923 jame 924 (zadnja četrtina 12. do tretje četrtine 13. stoletja)20 se ujemata in bi lahko govorili v prid začetku poselitve ožjega območja z ledinskim imenom Ivankovci v zadnji četrtini 12. stoletja. Rezultati analize oglja iz polnila SE 670 zemljanke SE 67121 pomaknejo obljudenost območja ter sicer najbrž nekoliko skromnejšo poselitev že v 11. stoletje. Jama SE 750 (kv. 123)22 je kot kaže presekala ostanke arhitekturnih elementov domačije in je mlajša od tega največjega kompleksa stavb v naselju. Sklepamo, da domačija na koncu 13. stoletja najverjetneje ni več obstajala.
V pomoč pri dataciji naselja nam je tudi listina madžarskega kralja Ludvika I. (1342-1382) z dne 26. junija 1378, ki je bila izdana na prošnjo štirih sinov pokojnega bana Nikolaja »de Lindua«, ker si je Nikolaj, sin Nikolaja iz rodovine Buzad lastil pravico do posesti Dolnjelendavskih (Škafar 1971, 46). V listini je opisana njihova celotna takratna posest, v njej so zapisani vsi kraji in zemljišča v njihovi lasti. Zanimivo je, da Ivankovci niso omenjeni, čeprav so takrat nedvomno bili tudi lastniki območja, kjer naj bi ti stali. Sklepamo torej, da je naselje, ki smo ga delno arheološko raziskali, propadlo pred letom 1378, ko zanesljivo ni več obstajalo. Na to kaže tudi najmlajši 14C datum iz že večkrat omenjene jame SE 20, katerega razpon sega od konca 13. do konca 14. stoletja.23 Ožje območje Ivankovcev je bilo na podlagi rezultatov izkopavanj ter pisnih virov naseljeno vsaj od začetka 12., najbrž pa že konec 11. stoletja ter najkasneje do konca tretje četrtine 14. stoletja.
20	SE 923: 813±26 BP, cal AD 1216-1257 (16, 68,3% verjetnost), cal AD 11781268 (26, 95,4% verjetnost).
21	Glej opombo 12.
22	Glej opombo 11.
23	Glej opombo 13.
Sklep
Ostanki visokosrednjeveškega naselja na najdišču Pri Muri, čeprav precej uničeni, dajejo dober vpogled v podeželsko poselitev tega obdobja v panonskem svetu. Naša izkopavanja so razkrila le del naselja, ki se je razprostiralo od stičišča potoka Kopica in ceste Lendava-Mursko Središče proti jugozahodu. Na jugovzhodnem delu izkopišča je bil najden precej zaprt kompleks stavb postavljenih okoli osrednjega dvorišča, ki smo ga poimenovali domačija, najbrž bivalno gospodarskega značaja. Odkritih je bilo tudi nekaj drugih stavb, katerih stene so bile zgrajene iz navpičnih stebrov, med katerimi je bil preplet vej ali pa so bile obite z deskami. Stene so bile ometane z glino, streha pa najbrž slamnata. Za dve tovrstni stavbi lahko glede na analogije domnevamo, da sta bili bivalni, saj sta imeli tudi ognjišče (stavba na južnem delu domačije in hiša sl. 41: 2 in sl. 41: 5). Nekaj večjih jam (od teh dve z morebitnim ognjiščem) smo interpretirali kot bivalne objekte - zemljanke.
Na južnem in jugozahodnem delu izkopnega polja je bilo največ odpadnih oz. delovnih jam. Sklepamo, da je bil to del naselbine, kjer je potekalo največ dejavnosti, saj smo tukaj naleteli na ostanke dveh peči (SE 254 in SE 154), ki sta zanesljivo imeli tudi glineno konstrukcijo, o čemer pričajo številni kosi ožgane gline, najdeni v njiju. Ena je, o čemer lahko sklepamo na podlagi porušene glinene konstrukcije, ki je ležala na večji količini fragmen-tiranih loncev, verjetno rabila za žganje keramike (SE 254). Namembnosti druge ne moremo ugotoviti, dejstvo pa je, da je bilo v jamah med njima najdenih veliko železnih predmetov (v jamah SE 918, SE 924, SE 16 in SE 22), v bližnji jami SE 938 pa kar 16 odlomkov glinenih krogel, ki jih povezujejo s taljenjem rude, zato je bila peč mogoče metalurška.
Podatki o srednjeveški poselitvi Ivankovcev so dragoceni, saj so bile raziskave tega obdobja pri nas in tudi v širšem prostoru v preteklosti večinoma usmerjene v preučevanje gradov. Lepo do-
polnjuje sliko srednjeveških naselij, ki so bila odkrita ob vznožju Lendavskih goric (sl. 49). Trasa avtoceste je na približno 24 kilometrih od Turnišča do madžarske meje pri Pincah presekala 6 večperiodnih najdišč, na katerih so bili najdeni tudi visokosre-dnjeveški ostanki (Turnišče-Gorice, Nedelica, Gornje njive pri Dolgi vasi, Pri Muri - Ivankovci, Zatak in Pince). K tem novim najdiščem lahko prištejemo tudi znani Oloris pri Dolnjem Lakošu, kjer so bili poleg strnjene bronastodobne naselbine ugotovljeni tudi skromnejši ostanki srednjeveške poselitve, ki so še zmeraj neobjavljeni. Izkopavanja madžarskih arheologov kažejo podoben vzorec pogostnosti najdišč. Na približno 20 kilometrih avtoceste M70 od slovensko-madžarske meje pri Pincah proti jugovzhodu je registriranih 6 novih srednjeveških najdišč, dalje proti vzhodu še 3, na severnem obrobju Nagykanizse pa še 5 (Kvassay
2005,	245-261; 2007, 55-70) (sl. 49). Od teh 21 najdišč je le 5 omenjenih v zgodovinskih zapisih, 4 najdišča na madžarski strani in naši Ivankovci. Poselitveni ostanki na njih se seveda razlikujejo, saj imajo nekatera ohranjene le posamezne srednjeveške jame, druga pa več struktur, ki so opredeljene kot ostanki stavb. Večina raziskanih najdišč še ni objavljena, gre le za kratka poročila z izborom kulturnih plasti in nekaterih najdb (Zatak: Guštin
2006,	249-257; Guštin/Tomaž 2008, 95-102; Gornje njive pri Dolgi vasi: Kerman 2008a, 31-36; Gornje njive pri Dolgi vasi II: Kerman 2008b, 79-88; Pri Muri - Ivankovci: Sankovič 2008a, 89-94 in 2008b, 18-20; madžarska najdišča: Kvassay 2005, 245-261;
2007,	55-70). Edino podrobneje objavljeno najdišče med tistimi na slovenski kot tudi na madžarski strani meje so Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008), ki pa bo dopolnjeno še z rezultati raziskav B. Kermana iz leta 2006.
Avtocestna izkopavanja so v pokrajini ob Muri razkrila veliko vi-sokosrednjeveških ostalin. Poleg današnjih vasi, večinoma prvič omenjenih v prvi polovici 14. stoletja, ki stojijo na svojih srednjeveških predhodnicah, je v pisnih virih omenjenih tudi nekaj »izginulih« krajev (glej karto pri Zelko 1982), ki danes ne obstajajo več (mednje štejemo tudi Ivankovce). Izsledki izkopavanj so razkrili, da so obstajala tako večja kot tudi manjša naselja in posamezne kmetije ter kažejo na večjo gostoto visokosrednjeveške poselitve, kot smo jo predvidevali doslej.
"""g
Katalog stratigrafskih enot
Irena Šavel, Samo Sankovič
Risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače.	Legenda
■ «
les lep
keramika
oglje
kamen
SE 1 - plast
Rahla rjava peščena glina, ki se je nahajala na celotni površini najdišča. Plast je vsebovala večje število prazgodovinske, srednjeveške in novejše najdbe.
Leži nad SE 2, gl. do 0,35 m.
SE 2 - plast
Rahla temno rjava peščena glina, ki se je nahajala na celotni površini najdišča z debelino od 0,10 do 0,15 m. Bila je pod plastjo SE 1. Plast je nastala z občasnim globljim oranjem. Ker je oranje včasih poseglo tudi globlje, so ponekod vidni zgornji deli struktur (predvsem srednjeve-
ških jam in stojk) že v tej plasti, niso pa bile vkopane vanjo. Leži pod SE 1, nad kulturno sterilnimi plastmi SE 6, SE 106, SE 322, SE 319, SE 466 in SE 638, paleostrugami SE 3, SE 4 ter vsemi strukturami (stojkami, jamami) na najdišču. Prazgodovinske najdbe: 1 cela posoda (G147), 22 ustij (G1, G2, G148, G149, G150, G170, G171),
512 ostenij, 13 okrašenih ostenij (G153-155), 26 dnov (G151, G152), 6 ročajev, 3 držaji (G172), 4 bradavice, 1 pokrov (G173), 2 zajemalki, 2 uteži (G174), 88 odlomkov ožgane gline. Antične najdbe: 3 ostenja. Srednjeveške najdbe: 1 ustje, 19 ostenij, 3 dna, 1 ročaj.
SE 3 - paleostruga (polnilo SE 3a)
Odkrita je bila v sektorjih I, kv. 2426, II, kv. 49-51, III, kv. 80-82, IV, kv. 110-114, V, kv. 141-145, VI, kv. 172-175, VII, kv. 186-188. Bila je široka do 20,06 m. Sestavlja ga rahlo sprijet temno rjav glinen melj. Plast predstavlja polnilo struge nekdanjega potoka. Prazgodovinske najdbe: 1 ustje posode (G175), 1 dno posode,
2 okrašeni ostenji posod, 12 ostenij posod. Antične najdbe: 1 ustje posode, 3 dna posod, 3 okrašena ostenja posod, 1 pokrov (G390), 7 ostenij posod. Srednjeveške najdbe: 1 ustje posode. Skupaj 24 odlomkov ožgane gline.
SE 4 - paleostruga (polnila SE 4a, SE 5, SE 501)
Odkrita je bila v sektorju I, II, III, IV, V, VI, kv. 1, 26-27, 56-57, 117-118, 147. 1. polnilo potoka (SE 4a) je sestavlja trdno sprijeta temno rjava peščena glina. V polnilu so bile prazgodovinske najdbe: 3 ostenja posod; rim-skodobne najdbe: 1 ostenje posode in srednjeveške najdbe: 2 okrašeni ostenji posod ter 13 ostenij po-
sod. Skupaj so bili 3 odlomki ožgane gline.
3. polnilo potoka (SE 5) je sestavljala rahla temno rjava peščena glina z veliko prodniki (pribl. 70 %). 2. polnilo potoka (SE 501) je sestavljala temno rjavočrna sprijeta peščena glina s prodniki (pribl. 20 %, pr. do 7 cm), gl. 0,27 m, z drobci prazgodovinske keramike ter drobci oglja in ožgane gline.
SE 6 - aluvialni nanosi
Odkrit je bil v sektorjih I, kv. 1-7, 11-13, 14-25; II, kv. 26-31,3655; III, kv. 57-59, 66-67, 69-86; IV, kv. 87, 92-93, 100-116, V, kv. 122-123, 131-142, 144-146, VI, kv. 149-151, 161-175; VII, kv. 176179,182-188. Sestavljala ga je rahlo sprijeta svetlo rjavo do rumena me-ljasta glina, naplavina bližnjih potokov ali rek. Je kulturno sterilna plast, najdbe, ki so bile najdene v njej, pa so posledica infiltracije iz nad njo
ležečih plasti (predvsem zaradi globljega oranja). Prekriva približno polovico najdišča, na njeni površini pa so bile vidne vanjo vkopane strukture (jame in stojke). V plasti so bile prazgodovinske najdbe (1 okrašeno ostenje posode (G156), 15 ostenij posod), srednjeveške najdbe (1 ustje posode, 1 dno in 6 ostenij posod) in neopredeljene najdbe (1 odlomek kamnitih žrmelj in 7 odlomkov ožgane gline).
SE 106 - aluvialni nanosi
Odkrit je bil v sektorjih I, kv. 6-13, II, kv. 29-39, III, kv. 57-70, IV, kv. 87-101, V, kv. 118-132, VI, kv. 147-162, VII, kv. 176-181. Sestavljen je bil iz rumenkasto rdečega rahlega meljastega peska. Kulturno sterilna plast je nastala z nanašanjem materiala bližnjih potokov oz. rek. Nahajala se je na približno polovici najdišča, na njeni površini pa so se videle vanjo vkopane lise jam in stojk. Nekaj prazgodovinskih najdb je
bilo na njeni površini, vendar so bile tja prenesene z infiltracijo, predvsem s pomočjo oranja, iz nad njo ležeče plasti SE 2: 1 dno posode in 4 ostenja posod.
SE 613 - plast
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100, v bližini jam SE 605 in SE 609. Plast je bila iz temno sivorjave rahlo spri-jete peščene gline. Imela je nepravilen tloris in ovalen presek (dl. 3,05
m, š. 2,30 m, gl. 0,07 m). Vsebovala je 25 odlomkov prazgodovinske keramike, 1 kos ožgane gline, drobce oglja.
Bakiena doba
SE 416 - jaiek (M 1:100) Odkrit je bil v sektorju VI, kv. 153. Bil je podolgovate pravokotne oblike, velikosti 4,73 * 0,50 m. Vkopan je bil 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 9 ostenji prazgodovinskih posod in 6 kosi ožgane gline.
d
SE 2 - plast
Bila je pod plastjo SE 1 kot rjava peščena glina z debelino od 1,10 do 0,15 m. V plasti so bile razpršene najdbe iz bakrene dobe, največ kot odlomki keramičnih posod: 2 ustij posod, 6 odlomkov dna posod (G3), deli skled (G1, G2), 1 okrašen odlomek posode, del ročaja posode in 97 ostenij različnih posod.
I I
SE 3 - paleostiuga
Odkrita je bila v zgornjem delu najdišča. Sestavljala jo je temno rjav glinen melj. V plasti je bil najden odlomek pokrova iz bakrene dobe.
A
B
A B
SE 600 - polzemljanka (M 1:150) Odkrita je bila na meji sektorjev IV in V, kv. 96-97, 126-127. Bila je nepravilne oblike, velikosti 6,70 * 6,12 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 59 odlomkov ustij posod, od tega 10 odlomkov ustij loncev (G4-13), 9 odlomkov ustij skled (G14-22), 25 dnov posod (G23), 3 noge posod (G24), 62 ročajev in držajev posod (G25-32), 9 okrašenih ostenij posod (G33-35), 2253 ostenij posod, 7
zajemalk (G36-41) in 33 odlomkov ožgane gline.
SE 594 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 97. Bila je podolgovate oblike, velikosti 3,50 * 0,85 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave zbite peščene gline z drobci oglja in 4 odlomki ostenj prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 596 - polzemljanka (M
1:100)
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 97. Bila je okrogle oblike, velikosti 3,84 * 3,50 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 14 ustij posod (G42-48), 9 dnov posod (G49), 1 pokrov (G50), 15 ročajev, 4 ostenja z bradavico, 428 ostenij posod.
SE 598 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 97. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,44 * 1,37 m. Vkopana je bila 0,34 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje posode, 1 dno posode, 1 ročaj posode, 1 okrašeno ostenje (G51) in 73 oste-nij posod.
SE 796 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je podolgovate oblike, velikosti 3,40 * 1,10 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: 1 ročaj posode, 27 ostenij posod in 1 zajemalka (G52).
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 800 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,17 m v premeru. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline. Po ponovnem strganju ni bila več vidna.
SE 798 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavega rahlega meljastega peska z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramične posode.
SE 802 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,22 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrnega rahlega meljastega peska.
B
A
A
B
A
B
A
B
SE 804 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 X 0,19 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrnega rahlega melja-stega peska.
SE 806 - stojka (M 1:10) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrnega rahlega meljastega peska.
SE 808 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 x 0,18 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrnega rahlega meljastega peska z 2 odlomkoma ožgane gline.
SE 810 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 127. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 x 0,14 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavega rahlega meljastega peska z drobci oglja in ožgane gline.
SE 812 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 x 0,20 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrnega rahlega meljastega peska.
A	B
I I
SE 862 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,14 m v premeru. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrnega rahlega meljastega peska.
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 429 - polzemljanka (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157. Bila je ovalne oblike, velikosti 5,90 * 2,93 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavega rahlega melja z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 7 ustij posod (G53-58), 4 dna posod (G59), 1 okrašen ročaj posode (G60), 8 ročajev posod (G61-63), 2 okrašeni ostenji posod (G64-65), 271 ostenij posod, 1 zajemalka (G66-67) in 8 odlomkov ožgane gline.
A
B
SE 447 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,52 * 0,95 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 24 ostenij posod in drobci ožgane gline.
B
A
A
B
SE 453 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157. Bila je nepravilne oblike, velikosti 0,70 * 0,48 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 5 ostenij posod in 1 odlomek ožgane gline.
SE 449 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
B
A
B
A
A
B
SE 457 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,95 * 0,80 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 9 ostenji prazgodovinskih posod.
A
A
SE 451 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,48 * 0,42 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahle peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
A
B
SE 455 - jama
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 157-158. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,73 * 0,42 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 832 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 * 0,14 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavega rahlega meljastega peska z veliko drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
B
A
B
SE 816 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je pravokotne oblike, velikosti 2,65 * 1,60 m. Vkopana je bila 0,62 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 7 kosi ožgane gline, 4 ustji prazgodovinski posod (G68-70), 3 dni prazgodovinskih posod, 2 ostenji z bradavicami in 162 ostenji prazgodovinskih posod.
A
B
SE 814 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,70 * 0,90 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 1 okrašenim oste-njem prazgodovinske posode (G71) in 5 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod.
A
B
SE 820 - ostanek jame (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,10 * 0,67 m. Ohranjena je bila do globine 0,11 m. Polnilo je bilo iz temno si-vočrnega rahlega meljastega peska z veliko drobcev oglja.
B
A
B
SE 461 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 158. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,22 * 1,50 m. Vkopana je bila 0,49 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavosive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter s prazgodovinskimi najdbami: 17 ustij posod (G72-79), 30 dnov posod, 5 ročajev posod (G80), 1 držaj posode, 2 okrašeni ostenji posod (G81), 256 ostenij posod in 2 glineni zajemalki (G82).
A
B
SE 826 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 129. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,33 * 0,76 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 2 ustji posod (G142, G143), 1 dno posode, 7 ostenij posod in 2 odlomka ožgane gline.
A
B
SE 459 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 158. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,96 * 1,02 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavosive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 2 ustji prazgodovinskih posod (G144, G145), 1 dnom prazgodovinske posode, 2 ostenji posode z držajem (G146) in 43 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod.
A
B
SE 443 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 158. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,27 * 1,26 m. Vkopana je bila 0,44 m v globino. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: odlomki ene posode (G83), 1 ustje posode (G85), 1 držaj posode, glinen predmet z luknjo (G84) in 20 ostenij posod.
A
B
SE 445 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 158. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,10 * 0,77 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavosive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinski najdbami: 1 ustje posode (G86) in 12 ostenij posod.
A
B
SE 463 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 159. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,17 * 0,80 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 2 ustjema praz-godoviskih posod (G87) in 12 ostenij prazgodovinskih posod.
SE 468 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 159. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 1,27 * 0,55 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z veliko prodniki (okoli 20 %, pr. do 2 cm) z drobci oglja in ožgane gline.
V
A
B
A
B
SE 470 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 159160. Bila je nepravilne oblike, velikosti 3,34 * 1,56 m. Vkopana je bila 0,53 m globoko. Polnilo je bilo iz si-vorjave sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje posode, 1 dno posode, 1 odlomek noge posode (G88), 2 ročaja posod, 1 okrašeno ostenje posode (G89), 40 ostenij posod, 1 glinena zajemalka (G90) in odlomek kamnitih žrmelj (G91).
B
A
B
SE 465 - polzemljanka (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 160. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,00 x 2,80 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz rjave rahlo sprijete peščene gline, vsebovalo pa je tudi večje prodnike (pr. do 10 cm), drobce oglja in prazgodovinske najdbe: 4 lonci (G92-95), 26 ustij posod (G96-108), 20 dnov posod (G109-111), 2 nogi posode (G112-113), 21 ročajev posod (G114-119), 3 držaji posod (G120-121), 15 okrašenih ostenij posod (G122-126), od katerih dva odlomka sodita v čas starejše železne dobe (G122, G126), 1017
ostenij posod, 4 glinene zajemalke (G127-129), 1 kamniti odbitek (G130) in 2 odlomka ožgane gline.
SE 834 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 131. Bila je podolgovate oblike, velikosti 2,66 X 0,90 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. Polnilo je bilo iz sivo-rjave rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike.
SE 472 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 161. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 x 0,20 m. Vkopana je bila 0,18 m. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 836 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 131. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 x 0,26 m. Vkopana je bila 0,07 m. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 838 - jama
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 132. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,73 x 0,57 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 248 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 84. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,60 * 1,10 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike in 3 kosi ožgane gline.
SE 1043 - zemljanka (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 55. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 6,00 * 3,66 m. Vkopana je bila 1,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: 2 posodi
(G131-132), več okrašenih odlomkov ene posode (G136), 1 ustje posode (G133), 1 okrašeno ustje posode (G134), 1 dno posode, 2 ročaja posod (G135), 7 okrašenih ostenij (G140-141), 4 ostenja z bradavico (G137-139), 151 ostenij posod.
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 1042 (sl. 52) je pokazala starost:
BP
5254±27
11
cal BC
4222-4210 (6,8% verjetnost) 4154-4133 (13,0% verjetnost) 4060-4034 (20,5% verjetnost) 4025-3991 (28,0% verjetnost)
2Z
cal BC
4228-4200 (10,5% verjetnost) 4170-4127 (19,1% verjetnost) 4120-4094 (5,7% verjetnost) 4081-3980 (60,1% verjetnost)
Bronasta doba
SE 2 - plast
Plast je sestavlja temno rjava peščena glina, ki se je nahajala po celotni površini najdišča. V spodnjem južnem delu najdišča je bilo v plasti nekaj bronastodobnih odlomkov keramičnih posod: lonec s plastičnim rebrom pod vratom in 2 podolgovatima bradavicama, ter 2 okroglima bradavicama pod najširšim obodom (G147), odlomek ustja lonca (G148), odlomek ostenja z rebrom (G149), 1 odlo-
mek ustja sklede (G150), 2 odlomka dna posod (G151, G152), 2 odlomka ostenj okrašena z bradavico (G153, G154), 1 odlomek ostenja posode okrašen z vrezi (G155) in 3 odlomki ostenja posod.
A
A
B
A
B
SE 6 - plast aluvialnega nanosa
Sestavljala ga je svetlo rjava meljasta glina kot naplavina potokov. V plasti je bil odlomek ostenja bronasto-dobne posode s plastičnim rebrom (G156).
SE 258 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,28 x 1,18 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 5 ustij posod (G157, G158), 2 dna posod, 1 ročaj posode (G159), 95 ostenij posod in 9 kosov ožgane gline ter drobci oglja.
SE 516 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 88. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,70 * 0,59 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavosive rahlo sprijete peščene gline z 9 odlomki ožgane gline in drobci oglja.
SE 518 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 88. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,00 m * 0,90 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje posode (G160), 4 ostenja posod, 1 kamnita sekira (G161), 1 ostenje srednjeveške keramične posode in 57 odlomkov ožgane gline. V jami so bile tudi kosti psa (glej tu, poglavje Sesalska favna).
SE 520 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 88. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,38 * 1,47 m. Vkopana je bila 0,46 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 6 ustij posod, 3 okrašena ustja posod (G162, G163), 2 dna posod (G164), 3 ročaji posod (G165), 1 ostenje posode z razčlenjenim rebrom (G166), 1 odlomek oste-
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 519 (sl. 53) je pokazala starost:
BP
2926±29
11
cal BC
1193-1172 (11,6% verjetnosti) 1169-1142 (15,0% verjetnosti) 1133- 1055 (41,7% verjetnosti)
2Z
cal BC
1257-1235 (4,8% verjetnosti) 1215-1021 (90,6% verjetnosti).
nja posode okrašen z vrezi (G167), 2 ostenji z bradavico (G168, G169), 140 ostenij posod in 84 odlomkov ožgane gline.
B
A
B
A
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 678 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 88.	a____B
Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15
m. Vkopana je bila 0,08 m globoko.	a b
Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline.
Starejša in mlajša železna doba
SE 2 - plast
Plast je sestavljala temno rjava peščena glina, ki se je nahajala po celotni površini prostora. V plasti so bile razpršene keramične najdbe iz starejše železne dobe: 2 odl. ustij posod (G165-166), 1 držaj posode (G167), del pokrova (G168) in utež (G169).
SE 3 - paleostruga
Odkrita je bila v zgornjem delu najdišča. Sestavljal jo je rjav glinen melj. V plasti je bil odlomek ustja posode (G170) iz starejše železne dobe.
SE 906 - jama
Odkrita je bila na meji sektorjev II in III, kv. 29, 59. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,56 * 0,50 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline s 13 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 138 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 61. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,85 * 1,70 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 4 ustja posod (G171-174), 29 odlomkov ostenij posod in 10 kosov ožgane gline. Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 137 (sl. 66) iz jame SE 138 je pokazala starost: BP 1969±27, 11 cal AD 4-64 (68,3% verjetnost) 21 cal BC 40-cal AD 80 (95,4% verjetnost).
B
A
A
B
A
B
SE 284 - jama
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,50 * 0,46 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sive peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje sklede (G377), 1 dno posode (G378), 22 ostenij posod.
A
B
SE 156 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,17 x 1,10 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje sklede (G180), 13 ostenij posod in 9 kosov ožgane gline ter drobci oglja.
A
B
A
B
SE 962 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 33. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,33 x 0,90 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 2 oste-njema prazgodovinskih keramičnih posod, drobci oglja.
A
B
SE 298 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je nepravilne oblike, velikosti 3,20 x 1,60 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 8 ustij posod (G181-184), 3 dna posod, 1 držaj posode, 23 ostenij posod in odlomek ožgane gline.
SE 978 - jama (M 1:50) Odkrita je bila na meji med sektorjema II in III, kv. 34, 62. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,60 x 1,52 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A
B
A
B
SE 983 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 34. Bila je podolgovate nepravilne oblike, velikosti 4,10 x 0,97 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Imela je dve polnili.
1. polnilo jame SE 982 je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, vsebovalo je večjo koncentracijo ožgane gline (30% plasti) z veliko drobcev ožgane gline in z drobci oglja.
2. polnilo jame SE 981 je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 8 ustij posod (G185-190), 2 dna posod (G191), 31 ostenij posod (G192) in 31 odlomkov ožgane gline.
_ A
SE 511 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 64. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,30 * 1,10 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 3 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod.
A
B
SE 507 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 64. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,22 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
B
A
B
SE 991 - jaiek (M 1:150) Odkrit je bil na meji med sektorji I in II, kv. 10-11, 35-36. Vkop jar ka je imel tloris v obliki prekinjene krožnice in je bil ovalnega preseka v velikosti 9,70 m v premeru, širina jarka 0,97 m. Vkopan je bil 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: 3 lonci (G193-195), 4 ustja posod (G196-198), 2 skledi (G199, G200), 4 ustja skled (G201-203), 7 dnov posod, 1 ostenje z bradavico (G206), 13 okrašenih ostenij posod (G204, G205, G207-212) in 208 ostenij posod.
E i
Radiokrabonska analiza oglja (sl. 54) iz jarka je pokazala starost:
BP	2622±23
11	cal BC	808-794 (68,3% verjetnost)
2Z	cal BC	823-782 (95,4% verjetnost)
SE 509 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 64. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,40 m v premeru. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 995 - jama (M 1:100) Odkrita je bila na meji med sektorjema II in III, kv. 36, 66. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,30 * 1,15 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
A
A
B
A
B
SE 993 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 36. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,98 * 0,63 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 989 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 10. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,23 * 1,20 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z ogljem in prazgodovinskimi najdbami: 15 odlomkov ostenij keramičnih posod in 5 odlomkov ožgane gline.
A
B
A
B
SE 985 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 35, kjer se stika z jarkom SE 990. Bila je podolgovate oblike, velikosti 4,70 * 0,81 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko.
Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 7 posod (G379-385), 8 ustij posod, 4 dna posod (G386), 4 ročaji posod, 204 ostenij posod, 1 železen nož (G387) in 115 odlomkov ožgane gline.
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 984 jame SE 985 (sl. 65) je pokaza la starost:
11 2Z
BP cal BC
cal BC
2110±21 175-100 (68,3% verjetnost) 196-87 (84,9% verjetnost)
SE 818 - jama (M 1:150) Odkrita je bila na meji sektorjev IV in V, kv. 98-99, 128. Bila je nepravilne oblike, velikosti 6,20 * 2,20 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje
posode (G213), 1 okrašeno ostenje (G214), odlomek okrašenega ustja lonca (G215), 36 ostenij posod in 9 odlomkov ožgane gline. Na skrajnem vzhodnem robu jame je bila jama SE 601.
A
B
SE 822 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 128. Bila je podolgovate oblike, velikosti 1,86 m X 0,90 m. Vkopana je bila 0,36 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje posode (G216), 3 dna posod (G217), 38 ostenij posod in 5 kosov ožgane gline, drobci oglja.
SE 828 - giobni jaiek (M 1:200) Odkrit je bil v sektorju V, kv. 129 in 130. Vkop jarka je bil v obliki prekinjene krožnice, imel je ovalen pre sek, velikosti 9,30 m v premeru, š 0,88 m, gl. 0,50 m. Polnilo je bilo iz sivo-rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter s prazgodovinskimi najdbami: 10 ustij posod (G218-225), 2 dna posod (G226), 3 ročaji posod, 1 okrašeno ostenje posode (G227), 142 ostenij posod.
Radiokarbonska anailza oglja (sl. 61) iz polnila SE 827 jarka SE 828 je pokazala starost:
BP
2423±25
11
cal BC
536-535 (0,7% verjetnost) 522-410 (67,6% verjetnost)
2Z
cal BC
742-689 (14,3% verjetnost) 663-648 (2,9% verjetnost) 550-403 (78,2% verjetnost)
SE 610 - jama (M 1:150) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100: Bila je nepravilne oblike, velikosti 4,80 x 2,40 m. Vkopana je bila 0,60 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: odlomki ene posode (G228), 3 ustja posod (G229-231), 1 dno posode, 1 okrašeno ostenje posode (G232) in 111 ostenij posod.
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 609 jame SE 610 (sl. 55) je pokazala starost:
BP	2583±24
11
cal BC
799-777 (68,3% verjetnost)
2Z
cal BC
807-761 (91,6% verjetnost) 682-671 (3,8% verjetnost)
A
B
A
A
B
11
2Z
BP cal BC
cal BC
SE 321 - jarek (M 1:300) Odkrit je bil na meji med sektorjema I in II, kv. 15-16 ter 40-41. Bil je podolgovate oblike, velikosti 18,87 * 3,06 m. Vkopan je bil 0,57 m globoko.
Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskim najdbami:
4 ustja posod (G233-236), 4 dna posod, 1 ostenje z bradavico (G237), 50 ostenij posod, 1 glinena utež (G238), 1 odlomek kamnitih žrmelj (G239) in 4 odlomki ožgane gline.
Radiokarbonska analiza oglja (sl. 60) iz polnila SE 320 jarka SE 321 je pokaza la starost:
2425±27 537-528 (4,1% verjetnost) 524-410 (64,2% verjetnost) 47-688 (16,2% verjetnost) 665-646 (3,8% verjetnost) 588-580 (1,0% verjetnost) 554-403 (74,4% verjetnost)
SE 316 - zemljanka (M 1:150) Odkrita je bila na meji sektorjev I in II, kv. 17 in 42. Bila je ovalne oblike, velikosti 5,80 * 4,86 m. Vkopana je bila 0,72 m globoko. Prvo polnilo SE 315 je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami, drugo polnilo SE 1082 je bilo iz sivo rjave sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami. V obeh polnilih skupaj je bilo 26 ustij posod (G243-258), 17 dnov posod (G259-261), 6 ročajev posod (G262-263), 5 držajev posod (G264), 4 okrašena ostenja posod z bradavico (G265-268), 5 okrašenih ostenij (G269-272),
327 ostenij različnih posod, 2 gli-	ka žrmelj, 28 kosov ožgane gline in	Radiokarbonska analiza oglja, vzorec 2 (sl. 57) iz polnila SE 315 zemljanke SE	
neni uteži (G27-274), 2 odlom-	drobci oglja.	316 je pokazala starost: BP	2455±29
Radiokarbonska analiza oglja, vzorec 1 (sl. 56) iz polnila SE 315 zemljanke SE 316 je pokazala starost:		11 cal BC	748-688 (24,6% verjetnost) 665-644 (8,2% verjetnost) 589-580 (2,7% verjetnost)
BP	2480±25		556-502 ( 19,8% verjetnost)
11 cal BC	754-724 (13,0% verjetnost)		495-487 (2,7% verjetnost)
	694-685 (4,1% verjetnost)		462-450 (3,4% verjetnost)
	668-609 (25,3% verjetnost)		441-417 (6,8% verjetnost)
	599-540 (26,0% vrejetnost)	2Z cal BC	753-685 (25,8% verjetnost)
2Z cal BC	768-508 (93,5% verjetnost)		668-610 (15,3% verjetnost)
439-419 (1,9% verjetnost)
598-412 (54,4% verjetnost)
C
D
SE 1017 - jama (M 1:100) Odkrita je bila na meji sektorjev II in III, kv. 41, 71. Bila je okrogle oblike, velikosti 3,13 * 3,10 m. Vkopana je bila 0,35 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje posode (G240), 2 dna posod (G241), 23 ostenij posod, 1 odlomek kamnitih žrmelj (G242) in 113 odlomkov ožgane gline.
SE 314 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 16. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,10 * 1,17 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom prazgodovinske keramike in drobci oglja.
A
B
A
B
A
B
SE 312 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 17. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,85 * 2,00 m. Vkopana je bila 0,38 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 4 ustja posod (G275-279), 1 dno posode, 2 ročaja pekev (G280-281), 1 držaj posode, 2 odlomka ostenja posode z bradavico (G282), 1 okrašeno ostenje (G283), 46 ostenij posod, 1 odlomek
kamnitih žrmelj, 30 odlomkov ožgane gline.
Radiokarbonska analiza oglja (sl. 63) iz polnila SE 311 jame SE 312 je pokaza la starost:
BP	2381±26
11	cal BC	506-460 (33,5% verjetnost)
452-440 (8,9% verjetnost) 418-398 (26,0% verjetnost) 2Z	cal BC	537-393 (95,4% verjetnost)
SE 1025 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 42. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,90 * 0,60 m. Vkopana je bila 0,60 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s 3 odlomki ostenja prazgodovinske keramike, drobci oglja in ožgane gline. V njeni neposredni bližini je bila stojka SE 1022.
A
A
B
SE 1023 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 42 ob jami SE 1024. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,24 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
B

* g
SE 104 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 1819. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 3,70 * 2,70 m. Vkopana je bila 0,55 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 7 posod (G286-288, G293, G295-297), 43 ustij posod (G284-285, G289-292, G298-317), 1 pekva (G318), 45 dnov posod (G319-324), 5 ročajev posod (G332-335), 7 držajev posod (G336-340), 15 okrašenih ostenij posod (G325-331), 533 ostenij posod, 1 vreten-
ce (G341), 2 odlomka glinene uteži (G342-343), 4 odlomki kamnitih žr-melj in 194 odlomkov ožgane gline.
Radiokarbonska analiza oglja (vzorec 1) iz polnila SE 103 jame SE 104 (sl. 58) je pokazala starost:
Radiokarbonska analiza oglja (vzorec 2) iz polnila SE 103 jame SE 104 (sl. 59) je pokazala starost:
BP
11
cal BC
2Z
cal BC
2477±26
753-716 (15,7% verjetnost) 695-685 (4,1% verjetnost) 668-611 (23,2% verjetnost) 597-539 (25,3% verjetnost)
766-504 (91,6% verjetnost) 462-450 (1,0% verjetnost) 441-417 (2,9% verjetnost)
BP
11
cal BC
2Z
cal BC
2414±23
510-434 (55,3% verjetnost) 428-410 (13,9% verjetnost)
728-692 (8,5% verjetnost) 658-654 (0,9% verjetnost) 542-403 (86,0% verjetnost)
SE 650 - geološka plast s halštatskimi najdbami (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 103. Bila je okrogle oblike, velikosti 2,10 m v premeru. Vkopana je bila 0,43 m globoko. Jam je imela več polnil. Prvo polnilo SE 1081 je bilo iz svetlo rjavega rahlega meljastega peska, nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, brez najdb. Tretje polnilo SE 649 je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 15 odlomki ostenij prazgodovinske keramike ter 6 kosov ožgane gline.
SE 486 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 162. Bila je ovalne oblike, velikosti 5,10 * 2,64 m. Vkopana je bila 0,50 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter prazgodovinskimi najdbami: odlomki ene posode (G350), 22 ostenij posod, 1 glinena utež (G351) in odlomek kamnitih žrmelj.
SE 207 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 73. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,78 * 3,35 m. Vkopana je bila 0,37 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 4 ustja posod (G344-346), 1 dno posode, 1 ostenje z ročajem, 35 ostenij posod (G347), 2 glineni uteži (G348-349) in 8 odlomkov ožgane gline.
SE 490 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 162. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,20 * 1,10 m. Vkopana je bila 0,38 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavosive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 1 odlomkom prazgodovinske keramike.
A
B
A
B
A
B
SE 213 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 75. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 3,12 * 1,35 m. Vkopana je bila 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja ter s prazgodovinskimi najdbami: 12 ustij posod (G352-355, G357-360), 1 skleda (G356), 3 dna posod, 2 držaja posod (G364), 3 ostenja z bradavico (G361-363), 173 ostenij posod, 1 kamnita prevrtana sekira (G365) in 236 odlomkov ožgane gline.
b .'
Radiokarbonska analiza oglja (sl. 62) iz polnila SE 211 jame SE 213 je pokazala starost:
BP
2395±26
11
cal BC
508-438 (52,6% verjetnost) 420-403 (15,7% verjetnost)
2Z
cal BC
717-695 (3,8% verjetnost) 539-398 (91,6% verjetnost)
SE 217 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 76. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,58 m * 1,56 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivega rahlo sprijetega peščenega me-lja z drobci kosti in oglja ter s prazgodovinskimi najdbami: 1 posoda (G368), 5 ustij posod (G366-367), 4 dna posod, 9 ročajev posod (G368-370), 2 ostenji z bradavico (G371), 1 odlomek ostenja posode z držajem (G372), 304 ostenij posod, 1 odlomek uteži (G373), 1 odlomek kamnitih žrmelj (G474) in 27 odlomkov ožgane gline.
Radiokarbonska analiza oglja (sl. 64) iz polnila SE 216 jame SE 217 je pokazala starost:
BP
2308±31
11
cal BC
402-372 (68,3% verjetnost)
2Z
cal BC
409-356 (80,1% verjetnost) 287-233 (15,3% verjetnost)
A
B
A
B
SE 1035 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 45. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,42 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,55 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: 8 ostenij prazgodovinske keramike, 1 ročaj posode in 17 kosov ožgane gline.
A
B
SE 219 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 76. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,23 * 0,85 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 2 kosa ožgane gline, drobci oglja.
A
B
SE 884 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 136137. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,10 * 2,00 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s kosi oglja, ter prazgdovinskimi najdbami: 1 ustje posode (G375), 1 dno posode, 2 ostenji posod in 3 kosi ožgane gline.
b ,'
A I
A
B
SE 480 - jama (M 1:150) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 165. Bila je podolgovate nepravilne oblike, velikosti 7,10 * 2,20 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter prazgodovinskimi najdbami: 1 dno posode, 1 držaj posode, 1 ostenje z rebrom, (G376) in 10 ostenij posod.
Mlajša železna doba
SE 606 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,96 * 1,60 m. Vkopana je bila 0,37 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in s prazgodovinskimi najdbami: 1 ustje posode (G388), 12 ostenij posod (eno je grafitirano) in 5 odlomkov ožgane gline.
Nedoločljivo - piazgodovina
A
B
SE 108 - kuiišče (M 1:50) Odkrito je bilo na meji med sektorjema III in IV, kv. 57, 87. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,18 * 0,95 m. Vkopano je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavordeče rahlo sprijete peščene gline.
SE 904 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 28. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,31 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramične posode.
A	B
I	I
A
A
B
SE 772 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 119. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,70 * 1,00 m. Vkopana je bila 0,32 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline s prazgodovinskimi najdbami: 6 odlomkov prazgodovinske keramike, 1 kos ožgane gline, drobci oglja.

"V
..—m
A
A
B
SE 999 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 36 in je presekana z jamo SE 1001, kv. 36. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,13 * 0,94 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A
B
SE 997 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 36. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,63 x 0,57 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
SE 1003 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 38. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,74 x 0,81 m. Vkopana je bila 0,38 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ostenjem prazgodovinske posode.
SE 195 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 14. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,35 x 0,28 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike.
SE 102 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 13. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,60 x 0,50 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike, drobci oglja in ožgane gline.
SE 318 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 18. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,34 x 0,28 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahle peščene gline s koščki keramike in drobci ožgane gline.
B
A
A
B
A .
B
A
A
B
A
B
SE 852 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 134. Bila je nepravilne oblike, velikosti 4,17 X 2,10 m. Vkopana je bila 0,35 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja ter 3 odlomki prazgodovinske keramike, 1 kamniti odbitek (G389) in 14 kosov ožgane gline.
Rimsko obdobje
SE 3 - paleostiuga
V polnilu, ki ga sestavlja sprijet temno rjav glinen melj so bile tudi rimskodobne najdbe, od teh odlomek pokrova (G390).
SE 604 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 99. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,76 * 1,63 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 18 kosi ožgane gline in 1 odlomkom okrašenega ustja lonca (G391).
SE 237- jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 7778. Bila je nepravilne oblike, velikosti 1,30 * 1,26 m. Vkopana je bila 0,29 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 3 odlomki ostenj keramičnih posod.
Radiokarbonska anilza oglja iz polnila SE 603 jame SE 604 (sl. 67) je pokazala starost:
Srednjeveško obdobje
BP
1096±23
n
cal AD
898-919 (26,0% verjetnost) 947-985 (42,3% verjetnost)
2Z
cal AD
891-994 (95,4% verjetnost)
A
A
B
SE 254 - peč (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,55 * 1,40 m. Vkopana je bila 0,45 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline, na JV-delu je bila večja koncentracija 22 kilogramov ožgane gline, pod katero je bila večja koncentracija srednjeveških najdb: 19 ustij posod (G400-404), 12 okrašenih ustij posod (G392-398), 19 dnov posod (G405-407), 113 okrašenih ostenij posod, 327 ostenij posod. V jami je bilo tudi ostenje rimskodobne posode in 17 prazgodovinskih (bronasto-dobnih) ostenij posod ter 8 opek. Na njenem severnem delu je bila jama SE 256.
D
SE 256 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4, tik ob jami SE 253. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,84 * 0,70 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 ustjem in 3 ostenji srednjeveških keramičnih posod, 1 kosom ožgane gline in drobci oglja.
A	B
I I
SE 16 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4. Bila je nepravilne oblike, velikosti 1,90 * 1,00 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in srednjeveškimi najdbami: 10 ustij posod (G408-412), 2 dna, 10 okrašenih ostenij posod, 56 ostenij posod, 2 železna predmeta (G413). V jami sta bili 2 prazgodovinski ostenji in 74 odlomkov ožgane gline.

A
B
SE 8 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 3. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 * 0,15 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz sive trdno sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode, drobci oglja in ožgane gline.
SE 10 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 3. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive trdno sprijete peščene gline z 2 odlomkoma ostenja srednjeveških keramičnih posod in drobci ožgane gline.
B
A
B
A ,
A
B
A
B
SE 12 - jama
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,68 * 0,62 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja, z odlomki keramičnih posod in 4 odlomki ožgane gline.
SE 14 - jama
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,53 * 0,32 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja, 16 ostenji srednjeveških keramičnih posod in 9 kosi ožgane gline.
SE 22 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4-5. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,60 * 2,40 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z ogljem in srednjeveškimi najdbami: 17 ustij posod (G414-419), 11 dnov posod (G426-428), 40 okrašenih ostenij posod (G420-425), 172 ostenij posod, 1 železen srp (G429), 1 železen predmet. V jami je bilo tudi 18 ostenij prazgodovinskih posod, 1 kamniti odbitek (G430) in 120 odlomkov ožgane gline.
SE 268 - jama
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 4-5. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,53 * 0,49 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in 2 ustjema srednjeveških keramičnih posod.
A
A
A
B
A
B
B
A
SE 266 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive barve.
SE 292 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
A
B
A
B
SE 294 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 x 0,13 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 260 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 x 0,22 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 1 ostenjem srednjeveške keramične posode in 1 ostenjem prazgodovinske posode.
B
A
A
A
B
A
B
SE 264 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,28 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 2 odlomkoma ostenj srednjeveških keramičnih posod.
SE 262 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,36 x 0,30 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode.
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 78 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,24 x 1,15 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave trdno sprijete peščene gline s 176 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 4 ustja posod (G431-432), 1 dno posode (G433), 42 ostenij posod. V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih posod.

A
A
B
SE 74 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5-6. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,30 x 1,20 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 13 kosi ožgane gline, srednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G434), 7 ustij posod (G435-441), 2 dna posod, 8 okrašenih ostenij posod, 34 ostenij posod. V jami je bilo tudi 1 ustje prazgodovinske posode.
A
B
SE 20 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5-6. Bila ovalne oblike, velikosti 1,55 * 1,36 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline s kamni prodniki, kosi oglja in srednjeveškimi najdbami: 2 lonca, (G442-443), 41 ustij posod (G444-460), 14 dnov posod (G461-463), 70 okrašenih ostenij posod (G464-468), 208 ostenij posod in odlomek železnega ključa (G469). V jami je bilo 222 odlomkov ožgane gline in 2 ostenji prazgodovinskih posod.
Radiokrabonska analiza oglja (sl. 72) je pokazala starost:
BP
642±23
11
cal AD
1293-1311 (26,6% verjetnost) 1359-1387 (41,7% verjetnost)
2Z
cal AD
1285-1323 (40,1% verjetnost) 1346-1393 (55,3% verjetnost)
A
B
SE 278 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 5. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,19 m. Vkopana je bila 0,01 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline.
SE 914 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 31. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,85 * 1,67 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 136 kosi ožgane gline, srednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G470), 15 ustij posod (G471-475), 12 dnov posod (G476), 35 okrašenih ostenij posod (G477-478), 167 ostenij posod, 1 glineni obroček (G479) in 3 odlomki glinenih krogel (G480). V jami sta bili 2 ostenji prazgodovinskih posod.
B
A
A
B
A
A
B
SE 952 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 31. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,24 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 954 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 31. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz sivo-rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in drobci srednjeveških keramičnih posod.
B
B
A
A
A
B
SE 956 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 31. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 m v premeru. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
I I
SE 282 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,34 m v premeru. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprije-te peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
SE 280 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,34 m v premeru. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline.
SE 286 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
A
B
SE 274 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,38 * 0,32 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in 4 odlomki ostenj srednjeveških keramičnih posod.
SE 272 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,50 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sive peščene gline z drobci oglja in prazgodovinskimi najdbami: 1 okrašeno ostenje in 2 ostenji posod.
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 276 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,32 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 3 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 950 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 31. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,21 * 0,19 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom prazgodovinske keramične posode, drobci oglja in ožgane gline.
SE 270 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode.
A	B
B
A
A
B
A
A
B
B
A
Zemljanka (M 1:100)
SE 24, 241, 242, 244 - zemljanka, ki
jo sestavljajo naslednje jame:
SE 24 (M 1:100)
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,80 * 1,40 m. Na površini je bila enotna temna lisa, pri poglabljanju pa smo ugotovili, da gre za kompleks štirih med seboj ločenih jam SE 241, SE 242 in SE 244. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave trdno sprijete peščene gline z drobci oglja, 87 odlomkov ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G481), 25 ustij posod (G482-493), 20 dnov posod, 33 okrašenih ostenij posod (G495-496), 1 odlomek ustja sklede (G497), 196 ostenij posod (G494), 1 železni
SE 241 (M 1:50)
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6, tik ob jami SE 23. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,67 * 1,30 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 23 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 ustji posod (G498), 3 okrašena ostenja posod, 14 ostenij posod, 1 kovinski predmet (G499). V jami je bilo tudi 5 ostenij prazgodovinskih posod.
SE 244 (M 1:50)
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6, tik ob jami SE 23. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,46 * 1,13 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 4 odlomki ostenj srednjeveških keramičnih posod.
predmet. V jami je bilo 1 ustje in 14 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod (mlajša železna doba). Stikala se je z jamami SE 241 in SE 245 ter z jamo SE 243 .

A
B
A
B
A
A
B
SE 242 (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6 v neposredni bližini jam SE 240 in 244 s skupno oznako SE 23. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,73 * 1,56 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 19 odlomki ožgane gline in s srednjeveškimi najdbami: 2 dna posod (G500), 6 ostenij posod. V jami so bile tudi prazgodovinske (mlajše železnodob-ne) najdbe: 1 posoda (G501), 1 dno (G502) in 29 ostenij posod.
SE 290 - jama
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je nepravilne oblike, velikosti 0,75 * 0,42 m. Vkopana je bila 0,22 m. Polnilo je bilo iz sive peščene gline (ostanek dna manjše jame) z odlomki keramike, drobci oglja in ožgane gline.
SE 288 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,26 * 0,90 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline s 3 kosi ožgane gline, 1 ostenjem srednjeveške posode in 4 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod.
V_
SE 54 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,78 * 0,74 m. Vkopana je bila 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja, 19 kosi ožgane gline ter 1 loncem (G503) in 15 ostenji srednjeveških keramičnih posod.
\ A
A
B
A
B
A
B
SE 62 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bila na meji sektorjev I in II, kv. 6-7, 31-32. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,93 * 1,39 m. Vkopano je bilo 0,34 m. Imelo je dve polnili:
SE 61 - 1. polnilo je bilo iz svetlo rjavega rahlo sprijetega meljastega peska, (glob. 0,15 m) z 21 ostenji in 1 dnom srednjeveške keramike (G504) ter 151 kosi ožgane gline. SE 105 - 2. polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline (glob. 0,19 m) s srednjeveškimi najdbami: 4 ustja posod (G505-
508), 1 dno posode, 3 okrašena ostenja posod, 6 ostenij posod.
A
B
SE 58 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 6. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,73 x 0,50 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo sive trdno sprijete peščene gline s 3 kosi ožgane gline, drobci oglja in 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
SE 56 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,34 m v premeru. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in 2 ostenjema prazgodovinskih posod.
A
B
A
B
SE 60 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 x 0,25 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z 2 odlomkoma ostenj srednjeveške keramike in 3 kosi ožgane gline.
SE 64 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 x 0,17 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z 18 kosi ožgane gline in drobci oglja.
SE 948 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 32. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,34 x 1,18 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 2 odlomkoma ožgane gline, 3 ostenji in 1 dnom srednjeveških keramičnih posod, ter 4 ostenji prazgodovinskih posod.
SE 68 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,70 x 0,67 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave trdno sprijete peščene gline z drobci oglja, 20 odlomki ožgane gline in s srednjeveškimi najdbami: 1 ostenje posode, odlomek glinenega obeska (G509). V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih posod.
SE 958 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 32. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,44 x 0,38 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline in drobci oglja.
SE 300 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 x 0,25 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
B
B
A
A
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 72 - jama (M 1:50) Odkrita je bila na meji sektorjev I in II, kv. 7, 32. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,80 x 1,20 m. Vkopana je bila 0,46 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline s 36 kosi ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 9 ustij posod (G510-515), 10 dnov posod (G516-519), 18 okrašenih ostenij posod (G520-521), 48 ostenij posod in 1 ostenjem prazgodovinske posode.
SE 18 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je nepravilne oblike, velikosti 2,30 * 1,83 m. Vkopana je bila 0,36 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 88 kosov ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 4 ustja posod, 7 okrašenih ostenij (G522-524) in 26 ostenij posod. V jami je bilo tudi 1 okrašeno ostenje in 9 ostenij prazgodovinskih posod. Tik ob jami je bila jama SE 225 in prazgodovinska jama SE 252.
■ - * "
£ tj m ■■■
- V"
A
B
SE 225 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je podolgovate oblike, velikosti 3,18 * 0,41 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline, ki je vsebovala tudi nekaj prodnikov z drobci oglja, 16 kosov ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 5 ustij posod (G525-526), 7 dnov posod (G527-528), 6 okrašenih ostenij posod, 29 ostenij posod. V jami je bilo tudi ustje in 8 ostenij praz- A godovinskih posod.
Obe jami SE 17/18 in	V--
224/225 sta sekali prazgodovinsko jamo SE 251/252.
B
C
SE 66 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z 7 kosi ožgane gline, 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode in 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
\ A
SE 42 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline s 5 odlomki ostenj prazgodovinskih keramičnih posod, drobci oglja in ožgane gline
B
B
A
B
A
B
SE 40 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,34 m v premeru. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 38 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,25 m v premeru. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 296 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,34 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline.
SE 76 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in večjim kamnom (prodnikom).
SE 33 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,37 * 0,34 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 36 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,52 m v premeru. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 26 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,35 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline.
SE 28 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,23 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z 2 kosoma ožgane gline.
SE 34 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 30 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,27 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline.
SE 302 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 44 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline.
SE 46 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,24 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline.
SE 48 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
B
B
A
A
A
B
A
B
A
A
A
B
A
B
A
B
B
A
B
A
B
B
A
A
B
B
A
A
B
A
B
SE 70 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,28 * 0,26 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramične posode, drobci oglja in ožgane gline.
SE 304 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline.
SE 308 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 9. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,36 m v premeru. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive peščene gline z drobci oglja.
B /
SE 306 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 9. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive peščene gline.
B
B
A
A
A
B
A
B
A
A
B
A
A
B
SE 52 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in 2 ostenjema prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 50 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 * 0,32 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja in 2 odlomkoma ostenj prazgodovinskih keramičnih posod.
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 185 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vosive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ustja (G529) keramične posode in 1 kosom ožgane gline.
SE 968 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 8. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 * 0,17 m. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
A
B
SE 964 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 33. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,23 m v premeru. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 966 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 33. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,25 m v premeru. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
A
B
A
B
SE 970 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 33. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,31 * 0,26 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 980 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 33. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15 m v premeru. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
I I
SE 972 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 34. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,38 * 0,33 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 974 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 34. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,38 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 168 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 63. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,22 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 166 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 63. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,19 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
A
B
A
B
A
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 553 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 93. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,19 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 162 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 63. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
B
SE 160 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 63. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,97 * 0,78 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z 10 odlomki srednjeveških keramičnih posod.
SE 148 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,70 * 1,30 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 147 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 8 ustij posod (G530-534), 2 dna posod, 1 okrašeno ostenje posode, 16 ostenij posod. V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih posod.
B
A
A
A
B
SE 152 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bila v sektorju III, kv. 62. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,56 x 1,20 m. Vkopano je bila 0,63 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z 135 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 10 ustij posod (G536-540), 10 dnov posod (G535, G541-542), 18 okrašenih ostenij posod (G543), 85 ostenij posod.
A
B
SE 150 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,23 x 1,16 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z 23 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 ustji posod (G544), A 1 dno posode, 2 okrašeni ostenji in 6 ostenij posod.
SE 142 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 x 0,22 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 126 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,21 m v premeru. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprije-te peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 158 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 124 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 x 0,21 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
B
A
A
B
A
SE 128 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z malo drobcev oglja in ožgane gline.
SE 140 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 61. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 x 0,24 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
A
B
SE 130 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 62. Bila je okrogle obllike, velikosti 0,37 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, vsebovalo pa je tudi nekaj prodnikov (pr. do 5 cm) z drobci oglja.
\_/
SE 144 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 61. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,23 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
B
SE 146 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 61. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,21 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline s prodnikom (pr. 4 cm) in drobci oglja.
A
B
SE 136 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bila v sektorju III, kv. 61. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,30 * 1,09 m. Vkopano je bila 0,58 m globoko. Imelo je dve polnili: SE 135 - 1. polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline (gl. 0,50 m) z 19 odlomki ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 9 ustij posod (G545-548), 4 dna posod (G549-551), 22 okrašenih ostenij (G552-553) in 62 ostenij posod. V jami je bilo tudi ostenje prazgodovinske posode.
SE 674 - 2. polnilo je bilo iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline z veliko prodniki (pribl. 60 %, velikosti do 10 cm) (gl. 0,08 m), drobci
oglja in ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 12 ustij posod (G554-561), 3 dna posod (G562-564), 7 okrašenih ostenij, 28 ostenij posod in železen nož (G565).
B
A
B
SE 134 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 61. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,13 * 1,03 m. Vkopana je bila 0,54 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, ki je vsebovala tudi nekaj večjih prodnikov (pr. do 10 cm) z odlomkom ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 4 ustja posod (G566-569), 5 dnov posod (G570-571), 10 okrašenih ostenij in 23 ostenij posod. V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih posod.
A
SE 671 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 61. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,66 * 1,07 m. Vkopana je bila 0,35 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 23 odlomki ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 27 ustij posod (G572-580), 11 dnov posod (G581), 27 okrašenih ostenij (G582-584) in 80 ostenij posod. V jami je bilo tudi ostenje prazgodovinske posode.
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 670 jame SE 671 (sl. 68) je pokazala strarost:
BP
942±28
11
cal AD
1033-1051 (14,3% verjetnost) 1081-1127 (38,9% verjetnost) 1026-1157 (15,0% verjetnost)
2Z
cal AD
1026-1157 (95,4% verjetnost)
SE 122 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 6061. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,90 * 2,60 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z kosi oglja, 62 odlomkov ožgane gline, kosom žlindre? in srednjeveškimi najdbami: 8 ustij posod (G585-588), 3 dna posod (G589), 4 okrašena ostenja in 33 ostenij posod. V jami so bile tudi prazgodovinske (halštatske) najdbe: 2 ustji posod (G590, 591), 2 dna posod, 1 ročaj posode in 5 ostenij posod.
SE 120 - zemljanka (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 60. Bila je okrogle oblike, velikosti 3,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo SE 119 je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 21 odlomki ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 19 ustij posod (G592-600), 12 dnov posod (G601), 15 okrašenih ostenij (G602-605) in 117 ostenij posod. V jami so bile tudi prazgodovinske najdbe (halštatske): 1 ustje posode (G606), 1 ročaj posode, 1 okrašeno ostenje (G607) in 6 ostenij posod.
Radiokrabonska analiza oglja iz polnila SE 119 (sl. 70) je pokazala starost:
BP
747±20
11
cal AD
1263-1278 (68,3% verjetnost)
2Z
cal AD cal AD cal AD
228-1285 (95,4% verjetnost) 228-1232 (1,9% verjetnost) 238-1285 (93,5% verjetnost)
B
A
B
A
A
A
B
SE 118 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 60. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,58 * 0,37 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 922 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,40 * 0,36 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
A
A
B
A
B
SE 116 - jama
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 60. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,30 * 1,94 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s 109 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 10 ustij posod (G608-612), 14 dnov posod (G613-618), 15 okrašenih ostenij (G619-621) in 75 ostenij posod. V jami so bila tudi 4 ostenja prazgodovinskih posod.
SE 673 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 59-60. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,42 * 0,87 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 35 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 10 ustij posod (G622-628), 8 dnov posod (G629), 10 okrašenih ostenij (G630, 631) in 30 ostenij posod. V jami so bila tudi 3 ostenja prazgodovinskih posod.
b ,
A
B
SE 920 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,00 * 0,92 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 3 odlomki ostenja srednjeveških keramičnih posod ter 2 odlomkoma ostenja prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 930 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 928 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 936 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,74 * 0,56 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter z 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode.
SE 932 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,67 * 0,53 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 926 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 30. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,82 * 0,52 m. Vkopana je bila 0,32 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 3 kosi ožgane gline in 8 odlomki srednjeveških keramičnih posod.
SE 934 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,72 * 0,58 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 918 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,60 * 2,15 m. Vkopana je bila 0,52 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline s kosi oglja, 129 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 lonca (G632-633), 17 ustij posod (G634-638), 10 dnov posod (G639), 15 okrašenih ostenij in 111 ostenij posod ter železen srp (G640). V jami so bila tudi 3 ostenja prazgodovinskih keramičnih posod.
A
B
SE 938 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,60 * 1,70 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z nekaj prodniki (1 %, pr. do 10 cm) z drobci oglja, 26 kosov ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G641), 5 ustij poosd (G642-644), 6 dnov posod, 2 okrašeni ostenji
(G645), 83 ostenij posod in 16 odlomkov glinenih krogel (G646-647). V jami je bilo tudi 5 ostenij prazgodovinskih posod in rimskodobni pokrov (G648).
SE 924 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,45 * 1,00 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 74 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 7 ustij posod (G649-651), 4 dna posod (G652), 17 okrašenih ostenij (G653, 654), 81 ostenij posod in 1 železen predmet (G655).
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 923 jame SE 924 (sl. 69) je pokazala starost:
11
2Z
BP
cal AD
cal AD
813 ± 26
1216-1257 (68,3%)
1178-1268 (95,4%)
A
B
SE 916 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,20 * 0,80 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 19 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 ustji posod (G656-657), 1 dno posode, 13 okrašenih ostenij in 33 ostenij posod.
A
B
SE 154 - peč (M 1:100) Odkrita je bila na meji sektorjev II in III, kv. 29, 59. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,00 * 1,67 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 2,6 kg ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 23 ustij posod (G658-668), 11 dnov posod, 87 okrašenih ostenij (G669-671) in 242 ostenij posod. V peči je bilo tudi 35 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 912 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,72 * 0,68 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 6 kosi ožgane gline, 9 ostenji srednjeveških keramičnih posod ter 3 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod.
SE 910 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 29. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,88 * 0,77 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in 1 dnom, 3 okrašenimi ostenji in 11 ostenji srednjeveških keramičnih posod.
A
A
B
SE 902 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 28. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,65 x 1,25 m. Vkopana je bila 0,35 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s prodniki (pr. do 5 cm) z večjo koncentracijo oglja, z 7 odlomki ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 2 lonca (G675-676), 8 ustij posod (G677-680), 1 dno posode, 6 okrašenih ostenij (G681), 89 ostenij posod in 2 odlomka kamnitih žrmelj (G682). V jami je bilo tudi 8 ostenij prazgodovinskih keramičnioh posod.
A
B
SE 110 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 58. Bila je podolgovate oblike, velikosti 3,04 x 0,96 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. Sestavljala sta ga dve polnili:
SE 109 - 1. polnilo jame je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, ki je bila ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (dl. 3,04 m, š. 0,96 m, gl. 0,21 m) s 5 odlomki bronasto-dobnih keramičnih posod in 8 odlomkov ožgane gline. SE 246 - 2. polnilo jame je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, ki je vsebovala tudi veliko prodnikov (pr. do 10 cm), drobci oglja
19 odlomkov ožgane gline, 3 okrašena (G683) in 4 ostenja srednjeveških posod ter 10 ostenij prazgodovinskih posod.
A
A
B
SE 112 - vodnjak (M 1:100) Odkrit je bil v sektorju III, kv. 59. Bil je okrogle oblike, velikosti 2,30 m v premeru. Vkopan je bil 1,68 m globoko. Sestavljala so ga tri polnila: SE 111 - 1. polnilo vodnjaka je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline okroglega tlorisa in ovalnega preseka (gl. 0,70 m) z 14 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 16 ustij posod (G684, G685), 10 okrašenih ostenij posod (G686-688), 6 dnov posod, 59 ostenij posod. V polnilu so bila tudi 3 ostenja prazgodovinskih posod. SE 249 - 2. polnilo vodnjaka je bilo iz temno sivega sprijetega glinenega melja s svetlo rjavimi oksidi (gl. 0,77 m) z 22 odlomki srednjeveških kera-
mičnih posod (G689), 4 kosi ožgane dele ogrodja vodnjaka, kose oglja ter SE 669 - leseno konstrukcijo vodnja-
gline, drobci oglja. SE 250 - 3. polnilo vodnjaka je bilo iz svetlo sivega sprijetega glinenega melja, ki je vsebovalo tudi prodnike (pr. do 2 cm) (gl. 0,21 m), lesene
w
srednjeveške najdbe: 1 lonec (G690), 3 ustja posod (G691-693), 6 dnov (G694, G695), 3 okrašena ostenja in 37 ostenij posod.
ka sestavlja leseno ogrodje vodnjaka iz hrastovih desk kvadratnega tlorisa (Quercus sp.). Najdena je bila v SE 250.
A
B
SE 522 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 89. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,87 * 0,55 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. Imela je dve polnili: SE 521 - 1. polnilo jame je bilo iz sive sprijete peščene gline z veliko prodniki (okoli 70 %, velikosti do 7 cm), (gl. 0,12 m) z drobci oglja, 10 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 21 ustij posod (G696-700), 11 dnov posod, 9 okrašenih ostenij (G701-704) in 205 ostenij posod.
SE 675 - 2. polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, ovalnega tlorisa in ovalnega preseka
(gl. 0,21 m) z 1 ustjem in 7 ostenji srednjeveških keramičnih posod. V
jami je bilo tudi ustje prazgodovinske keramične posode.
SE 114 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 59. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
SE 524 - jama
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 89. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,65 * 0,50 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
B
A
B
A
B
SE 532 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 89. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,85 * 2,30 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z večjimi kosi oglja, 26 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 4 ustja posod (G705-708), 2 dna posod, 1 ročaj posode, 12 okrašenih ostenij (G709-713) in 54 ostenij posod. V jami je bil tudi ročaj (rimskodobnega) vrča (G714).
SE 526 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 89. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,43 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline, drobci oglja.
A
A
A
B
A
B
SE 530 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 89. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,44 * 0,42 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 860 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 90. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,50 * 0,41 m. Vkopana je bila 0,29 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in kosi ožgane gline, z 1 ustjem in 1 ostenjem srednjeveških keramičnih posod ter 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
A
SE 528 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 90. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,39 * 0,36 m. Vkopana je bila 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s 3 kosi ožgane gline, drobci oglja in 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
SE 534 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 90. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,86 * 1,70 m. Vkopana je bila 0,29 m. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 19 odlomki ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 2 lonca (G715, 716), 15 ustij posod (G717-725), 1 dno posode, 23 okrašenih ostenij in 99 ostenij posod.
B
A
A
B
A
B
SE 537 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 90. Bila je nepravilne oblike, velikosti 1,70 * 1,48 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramike, drobci oglja in ožgane gline.
SE 682 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 120. Bila je nepravilne oblike, velikosti 0,90 * 0,72 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z odlomki keramike, drobci oglja in ožgane gline.
V
SE 688 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 120121. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,39 * 0,34 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 686 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,48 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahle peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
A
B
SE 684 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočr-ne rahlo sprijete peščene gline z 58 odlomki ožgane gline, drobci oglja in srednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G726), 8 ustij posod (G727-731), 2 dna posod, 4 okrašena ostenja in 39 ostenij posod. V jami je bilo tudi ostenje prazgodovinske posode.
SE 1087 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline.
A
A
B
A
A
B
SE 690 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,37 * 1,32 m. Vkopana jebila 0,42 m globoko. Imela je dvoje polnil: SE 689 - 1. polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline (gl. 0,35 m), drobci oglja 185 odlomkov ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 7 ustij posod (G732), 4 dna posod, 20 okrašenih ostenij (G733) in 58 ostenij posod. SE 778 - 2. polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline (gl. 0,20 m) z 9 odlomki ožgane gline
ter srednjeveškimi najdbami: 11 ustij posod (G734-738), 4 dna (G739), 63 okrašenih ostenij (G740-742) in 82
ostenij posod. V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih posod.
SE 692 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bilo v sektorju V, kv. 121. Bilo je ovalne oblike, velikosti 2,28 * 1,20 m. Vkopano je bila 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline z veliko prodniki (okoli 50 %, velikosti do 15 cm) s 70 odlomki ožgane gline, drobci oglja in srednjeveškimi najdbami: 11 ustij posod (G743-748), 12 dnov posod, 26 okrašenih ostenij a (G749-751) in 112 ostenij posod.
SE 1089 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,85 * 0,62 m. Vkopana je bila 0,29 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
1 B
A
B
SE 698 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,35 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vo-rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 1 kosom ožgane gline in 2 odlomkoma ostenj srednjeveških keramičnih posod.
A
B
SE 694 - zemljanka (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 121. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,25 * 2,00 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 48 kosov ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 30 ustij posod (G752-762), 11 dnov posod, 55 okrašenih ostenij (G763-768), odlomek ostenja steklenice (G769), 182 ostenij posod in trije železni predmeti (G770—7 72).
SE 696 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bila v sektorju V, kv. 121. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,60 * 1,40 m. Vkopano je bila 0,24 m globoko. Imelo je dve polnili: SE 695 - 1. polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline (gl. 0,11 m) z 8 kosi ožgane gline in drobci oglja.
SE 773 - 2. polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline (gl. 0,13 m) z veliko oglja in glineno ploščico (G773).
SE 700 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 dnom srednjeveške keramične posode.
SE 734 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15 * 0,14 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
I I
B
A
A
A
B
A
B
SE 736 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15 * 0,14 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.

SE 704 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,23 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 545 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 92. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,32 m. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 543 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 92. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,39 * 0,26 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 539 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 92. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,39 * 0,95 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vočrne rahlo sprijete peščene gline z veliko prodniki (10 %, velikosti do 10 cm) z drobci oglja, 33 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 12 ustij posod (G774-776), 1 dno posode, 15 okrašenih ostenij (G777-781) in 26 ostenij posod. V jami je bilo
A
tudi ostenje prazgodovinske keramične posode.
A
A
B
A
B
B
SE 541 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 92. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode.
SE 702 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,29 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
SE 722 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 * 0,12 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
I I
SE 712 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila o,04 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
SE 714 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 716 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,37 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
SE 1093 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,34 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 718 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
A
B
A
B
SE 710 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
V_J
A
B
SE 708 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti o,41 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 706 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,27 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
SE 720 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,50 * 1,00 m. Vkopana je bila 0,37 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja, 2 odlomkoma ožgane gline ter 4 odlomki ostenj prazgodovinskih keramičnih posod.
A
B
A
B
SE 732 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,78 * 0,56 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A
A
B
SE 1091 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,30 * 1,00 m. Vkopana je bila v 0,42 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline ter 1 ročajem in ostenjem prazgodovinskih (lasinja) keramičnih posod.
SE 334 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 336 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,19 * 0,15 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
A
B
A
B
SE 338 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,45 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 342 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 m v premeru. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
B
A
B
SE 344 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,19 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
SE 340 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,36 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci keramike in oglja.
A
A
B
SE 348 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 346 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151, Bila je okrogle oblike, velikosti 0,31 x 0,29 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavo-črne rahlo sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline in drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
SE 350 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 m v premeru. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 352 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 x 0,20 m. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 354 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 356 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 x 0,18 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
A
B
SE 360 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,41 x0,36 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 362 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,42 x 0,35 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
A
B
A
B
SE 372 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 x 0,24 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 376 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,26 x 0,21 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
A
A
B
A
B
SE 386 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 x 0,22 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1021 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 x 0,18 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
B
A
A
A
B
SE 364 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila ovalne oblike, velikosti 0,17 * 0,15 m. Vkopana je bila 0,04 m. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 368 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 366 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,17 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 370 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 m v premeru. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 374 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 m v premeru. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 378 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,22 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 384 - stojka (M 1:10) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,32 m v premeru. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 388 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,26 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
A
A
B
A
B
A
A
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 392 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 394 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,17 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 390 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 382 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,11 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
I I
A
A
B
A
A
B
A
B
PRI MURI 1600.2005 SEKTOR VI KV 1E1 SE 331-332

SE 332 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bilo v sektorju VI, kv. 151. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,50 * 1,30 m. Vkopano je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vočrne rahlo sprijete peščene gline, imelo je več koncentracij ožgane gline (141 kosov), drobce oglja in 1 odlomek ostenja prazgodovinske keramične posode.
SE 358 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,30 * 1,06 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 86 kosi ožgane gline in 3 odlomki ostenj srednjeveških keramičnih posod.
SE 400 - ognjišče (M 1:50) Odkrito je bilo v sektorju VI, kv. 152153. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,30 * 1,08 m. Vkopano je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline, v njem je bilo več koncentracij ožgane gline (90 kosov) z drobci oglja ter srednjeveške najdbe: 4 ustja posod (G782-783), 3 dna posod (G784), 4 okrašena ostenja, 7 ostenij posod in 1 železen predmet.
SE 422 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,80 * 1,64 m. Vkopana je bila 0,68 m. Polnilo je bilo iz svetlo sive rahlo zbite peščene gline z drobci oglja, 2 ostenjema srednjeveških keramičnih posod in 1 ostenjem prazgodovinske posode (lasi-nja?). V jami sta bili stojki SE 410 in 420.
A
B
A
B
A
B
SE 380 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 * 0,17 m. Vkopana je bila 0,02 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 398 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,55 * 0,52 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 414 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,45 * 0,43 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno siva sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
SE 412 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,43 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 396 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,46 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rja-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 404 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti, 0,24 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 402 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 406 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 152. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,29 m v premeru. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 768 - stojka
Odkrita je bila na meji sektorjev V in VI, kv. 123-124, 152-153. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 408 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,22 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
A
B
B
A
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
A
B
SE 410 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153 v jami SE 421. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,35 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 418 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153, znotraj srednjeveške jame SE 421/422. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,23 m v premeru. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline s kamnitim odbitkom (G785).
B
A
A
B
A
B
SE 420 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 153 v jami SE 421. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 780 - jama
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,70 * 0,50 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
A
B
SE 782 - jama
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,57 * 0,37 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja, 1 kosom ožgane gline 1 ustjem, 3 dni in 2 ostenji srednjeveških keramičnih posod.
SE 1103 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,26 * 0,19 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
i B
A
B
SE 786 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,39 * 0,33 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 784 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,39 m v premeru. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
A
A
A
B
SE 788 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,17 m v premeru. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobcem oglja.
SE 790 - jama
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,67 m v premeru. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
N A
A
A
B
SE 1105 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline s 3 kosi ožgane gline.
B
A
A
B
SE 1101 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,53 x 0,37 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z odlomkom srednjeveške keramične posode, drobci oglja in ožgane gline.
SE 1095 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 x 0,22 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
A
B
SE 766 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 m v premeru. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 858 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,41 m v premeru. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
A
A
B
B
A
SE 856 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,34 x 0,31 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 756 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,38 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 854 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 x 0,25 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 752 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,45 x 0,36 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline ter 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
A
A
B
A
B
SE 748 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,34 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 744 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,41 * 0,37 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
B
A
SE 742 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,31 m v premeru. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 746 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,33 m v premeru. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprije-te peščene gline z drobci oglja.
SE 754 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,45 * 0,38 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 775 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 93. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
B
A
A
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 777 - stojka
Odkrita je bila na meji med sektorjema IV in V, kv. 93, 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,21 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline. Stojki SE 775 in SE 777 sekata jamo SE 1097.
SE 551 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 93. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,27 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
V_
SE 549 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 93. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 m v premeru. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 738 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 93. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,38 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
A
B
A
B
B
A
A
B
SE 740 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 728 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila okrogle oblike, velikosti 0,34 m v premeru. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
SE 730 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,34 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 726 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122123. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,53 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
B
A
A
B
SE 547 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 92. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,06 m. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 724 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 122. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,21 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
A
SE 750 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,37 * 1,40 m. Vkopana je bila 0,33 m. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z nekaj večjimi prodniki (okoli 1 %, velikosti do 10 cm) z drobci oglja, 39 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 lonca (G786-787), 39 ustij posod (G788-802), 24 dnov posod (G803-805), 62 okrašenih ostenij (G806-808), 250 ostenij posod in 2 železna predmeta. V jami so bila tudi 4 ostenja prazgodovinskih keramičnih posod.
s a
Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 749 jame SE 750 (sl. 71) je pokazala starost:
BP
741±21
11
cal AD
1265-1280 (68,3% verjetnost)
2Z
cal AD
1229-1231 (0,9% verjetnost) 1238-1248 (2,8% verjetnost) 1250-1288 (91,6% verjetnost)
A
B
SE 762 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je podolgovato ovalne oblike, velikosti 3,70 * 1,62 m. Vkopana je bila 0,45 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 75 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 60 ustij posod (G809-823), 37 dnov posod (G824-827), 111 okrašenih ostenij (G828) in 295 ostenij posod.
A
B
SE 758 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,60 * 2,00 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 232 kosov ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 38 ustij posod (829-838), 44 dnov posod, 74 okrašenih ostenij in 248 ostenij posod ter 1 železni nož (G839). Na dnu jame sta bila dva manjša vkopa, kot sledovi stojk SE 757a in 757b.
A
A
B
SE 760 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123124. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,85 * 1,65 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 33 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 8 ustij posod (G840-844), 13 dnov posod (G845), 22 okrašenih ostenij in 114 ostenij posod. V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. Na dnu jame sta bila dva manjša vkopa, kot sledovi stojk: SE 759a in SE 759b.
B
A
A
B
SE 1097 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 123. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,30 * 1,20 m. Vkopana je bila 0,46 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline.
SE 764 - jarek (M 1:100) Odkrit je bil v sektorju V, kv. 123. Bilje podolgovate oblike, velikosti 5,60 * 0,53 m. Vkopan je bil 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
I I
A
B
A
B
SE 1099 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je podolgovate ovalne oblike, velikosti 2,00 m * 0,80 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline.
SE 770 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,21 m v premeru. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 792 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 124. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 573 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,31 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramične posode.
A
A
B
A
B
A
A
B
B
A
SE 575 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,40 * 0,37 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 577 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo sive sprijete peščene gline.
B
A
B
A
A
B
SE 571 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,38 * 0,33 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 555 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 565 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je okrogle oblike, velikosti, 0,41 * 0,38 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprije-te peščene gline z drobci oglja.
SE 563 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,45 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
B
A
B
A
A
B
SE 567 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,45 * 0,42 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline in drobci oglja.
SE 569 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,27 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
SE 561 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,40 m v premeru. Vkopana je bila 0,28 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 559 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,28 m v premeru. Vkopana je bila 0,31 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
SE 557 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 94. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,47 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 513 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 64. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline, 1 ostenjem srednjeveške posode in 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode.
B
A
B
SE 1019 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 180. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,32 * 0,23 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 1047 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 179. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 330 - jama (M 1:100) Odkrita je bila na meji med sektorjema VI in VII, kv. 151, 179. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,40 * 1,20 m. Vkopana je bila 0,40 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprije-te peščene gline z drobci oglja, 26 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 7 ustij posod (G852-855), 3 dna posod (G856), 16 okrašenih ostenij in 16 ostenij posod.
B
A
A
B
A
B
D
A
B
D
SE 1049 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 180. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,12 x 2,02 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja, 105 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 10 ustij posod (G846-851), 1 dno posode, 23 okrašenih ostenij in 36 ostenij posod. V jami so bile tudi prazgodovinske najdbe: 2 ustji posod, 1 okrašeni ostenje in 11 ostenij posod.
SE 328 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 151. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,12 x 0,10 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
I I
SE 1051 - jama
Odkrita je bila na meji med sektorjema VI in VII, kv. 151, 179. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,63 x 0,49 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in 2 ostenjema srednjeveških keramičnih posod.
SE 326 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 150. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,15 m v premeru. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 324 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 150. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,31 x 0,27 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 1065 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 178. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,54 x 0,38 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1067 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 178. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,48 x 0,24 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1063 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 178. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,48 x 0,32 m. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1057 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 178. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 x 0,23 m. Vkopana je bila 0,07 m. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
A
A
B
B
A
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 1059 - jama
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 178. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,60 * 0,37 m. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive peščene gline z 1 kosom ožgane gline in drobci oglja.
SE 1055 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 179. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,02 * 0,94 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline z 2 ostenjema srednjeveških keramičnih posod.
A
B
A
B
SE 1053 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 179. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,54 * 1,30 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline s 3 ustji (G857), 1 dnom in 19 ostenji srednjeveških keramičnih posod.
SE 1061 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 178. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,54 * 1,30 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline s 15 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 5 ustij posod (G858-861), 3 dna posod, 7 okrašenih ostenij (G863), 52 ostenij in 1 železni predmet (G862). V jami je bilo tudi 20 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod.
A
B
B
A
SE 1069 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 177. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz sivo rjave peščene gline.
SE 1071 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 177. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,32 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo sive sprijete peščene gline z 1 ustjem (G864), 1 okrašenim ostenjem in 5 ostenji srednjeveških keramičnih posod.
A
B
A
B
SE 1076 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 177. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,65 * 2,72 m. Vkopana je bila 0,46 m globoko. Imela je dve polnili: SE 1074 - 2. polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline, nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (gl. 0,46 m) z drobci oglja. SE 1075 - 1. polnilo je bilo iz rdeč-kastorjave rahlo sprijete peščene gline, nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (gl. 0,14 m) z veliko drobcev ožgane gline.
B
A
SE 1078 - jama
Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 177. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,64 * 0,57 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline.
SE 1080 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 177. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,10 * 1,50 m. Vkopana je bila 0,31 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline.
A I
B
A
B
SE 1073 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VII, kv. 177. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,30 * 0,90 m. Vkopana je bila 0,17 m v globino. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 36 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 ustji posod (G865), 2 okrašeni ostenji, 2 ostenji posod in 1 železen nož (G866).
SE 170 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 65. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,21 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline. Vkop stojke je bil ovalnega tlorisa in ovalnega preseka. Brez najdb.
A
B
A
B
SE 172 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 65. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,21 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 579 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 95. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,36 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
SE 581 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 95. Bila je ovalne oblike,velikosti 0,20 * 0,27 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
SE 583 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 95. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 585 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 95. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
A
B
SE 587 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 95. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,32 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 589 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 95. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,32 m v premeru. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 592 - peč (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 96. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,54 * 0,98 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Imela je tri polnila: SE 590 - 1. polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline (gl. 0,13 m) z najdbami: 5 glinenih kock (G869), 4 okrašena ostenja srednjeveških keramičnih posod (G867-868), 450 kosov ožgane gline, veliko kosov oglja.
SE 591 - 2. polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z veliko kosi oglja in ožgane gline (gl. 0,18 m). Ta plast je najverjetneje ruševina kupole peči. Z najdbami: od-
lomki srednjeveške keramike, 9 odlomkov ožgane gline, kosi oglja. SE 676 - struktura - ostanek kupole peči, ki je bila iz zbite ožgane gline
rdečeoranžne barve (dl. 0,96 m, š. 0,14 m, gl. 0,12 m) z 8,5 kg ožgane gline.
A
B
A
SE 164 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 6566. Bila je nepravilne oblike, velikosti 2,53 * 1,63 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z 38 odlomki ožgane gline ter srednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G870), 18 ustij posod (G871-880), 25 dnov posod (G881), 53 okrašenih ostenij posod (G882-886), 133 ostenij posod, 1 glineni obesek (G890) in 3 odlomki glinenih kock (G887-889).
SE 426 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 154. Bila je podolgovate oblike, velikosti 1,55 * 1,07 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z 1 ostenjem srednjeveške keramične posode, 2 odlomkoma ožgane gline, drobci oglja.
a ^
SE 427- plast (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 154. Bila je nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (dl. 4,00 m, š. 1,67m, gl. 0,08 m). Plast je bila iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 odlomkom ožgane gline.
SE 424 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 154. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,30 * 0,82 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z 7 kosi ožgane gline in drobci oglja.
SE 431 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 154. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 500 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 154. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,40 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 433 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 155. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 437 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 155. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 435 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 155. Bila je ovcalne oblike, velikosti 0,36 * 0,27 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
l A
A
B
A
B
A
B
A
B
B
A
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 794 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 126. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,50 * 1,30 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 23 odlomkov ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 ustji posod (G891), 2 dna posod (G892), 4 okrašena oste-nja (G893-895) in 7 ostenij posod. V jami je bilo tudi ostenje rim-skodobne keramične posode.

SE 439 - jama
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 155. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,06 * 0,56 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz rahlo sprijete peščene gline, temno rjave barve s svetlo rjavimi lisami z drobci oglja.

B
A
B
SE 1001 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 36. Jama seka jamo SE 999. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,96 * 1,40 m. Vkopana je bila 0,50 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočrne rahlo sprijete peščene gline s prodniki (pribl. 1 %, velikosti do 5 cm) s kosi oglja, 1 konjska čeljust, 11 odlomki ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 3 ustja posod (G896-898), 2 dna posod (G899), 4 okrašena oste-nja (G900). V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih posod. Jamo seka jama SE 998/999.
SE 441 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 156. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,48 * 0,45 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 82 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 11. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
B
A
A
A
B
B
A
SE 84 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 11. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline.

SE 86 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 1112. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
■
B
SE 80 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 12. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 88 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 12. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,34 * 0,28 m. vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in 1 odlomkom srednjeveške keramične posode.
A
A
B
A
B
SE 92 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 12. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,04 * 0,80 m. Vkopana je bila 0,60 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo sivorjave rahlo sprijete peščene gline.
SE 90 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 12. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,57 m v premeru. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz sive trdno sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 94 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 12. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,23 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz sive trdno sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline in drobci oglja.
A
B
A
B
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 177 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 67. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 179 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 67. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
A
B
A
B
SE 181 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 68. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,43 * 0,38 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 183 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 68. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,40 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
SE 503 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 68. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,40 m v premeru. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 199 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 68. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,30 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
B
SE 602 - jama
Odkrita je bila na vzhodnem robu jame SE 817, v sektorju IV, kv. 98. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,83 * 0,60 m. Vkopana je bila 0,21 m. Polnilo je bilo iz temno rjavočrne rahlo sprijete peščene gline z veliko drobcev oglja in drobci ožgane gline.
SE 830 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 129. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,50 * 1,00 m. Vkopana je bila 0,32 m globoko. Polnilo je bilo iz temno si-vočrne rahlo sprijete peščene gline s kosi oglja, 26 odlomkov ožgane gline ter srednjeveškimi njadbami: 6 ustij posod (G907-912), 9 dnov posod (G913-914), 9 okrašenih ostenij (G915) in 48 ostenij posod. V jami sta bili tudi 2 ostenji prazgodovinskih keramičnih podsod.
A
B
SE 201 - ognjišče
Odkrito je bila v sektorju III, kv. 68. Bilo je ovalne oblike, velikosti 1,62 * 1,06 m. Vkopano je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, 20 kosi ožgane gline in srednjeveškimi najdbami: 2 ustji posod (G901-902), 6 dnov posod, 6 okrašenih ostenij (G903-906) in 23 ostenij posod.
SE 1005 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 38. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
SE 1007 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 39. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja, ožgane gline in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramične posode.
B
A
A
B
A
B
SE 1009 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 40. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,21 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1011 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 40. Bila je ovalne oblike. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline. Stojko so uničili neznanci, še preden je bila skopana.
SE 1013 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 40. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1015 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 40. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,22 m v premeru. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci ožgane gline.
\_/
B
A
A
B
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 187 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 70. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,32 m v premeru. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline, vsebovalo pa je tudi prodnik (pr. okoli 7cm) in drobce oglja.
B
A
A
B
SE 189 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 70. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,23 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 612 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,32 * 0,29 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
B
SE 615 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 617 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
A
B
SE 619 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 100. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,26 m v premeru. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 621 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,31 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 680 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 71: Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
I I
A
B
B
A
A
B
SE 942 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 130. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahle peščene gline z grobim peskom (50 %).
SE 944 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 130. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,12 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahle peščene gline z grobim peskom (50 %). Brez najdb.
I I
A
B
A
B
A
B
SE 946 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 130. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahle peščene gline z grobim peskom (50 %).
SE 870 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 130. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sivočr-nega rahlega meljastega peska.
B
B
A
SE 868 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 131. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,03 * 0,96 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z grobim peskom (20 %) in z drobci oglja.
SE 633 - jama
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,78 * 0,55 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
SE 631 - jama
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,73 * 0,58 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 637 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,50 * 0,45 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 železnim predmetom, drobci oglja in ožgane gline.
SE 635 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,39 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z kosi oglja in drobci ožgane gline.
SE 623 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,43 m v premeru. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 940 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,50 * 0,40 m. Vkopana je bila 0,34 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline.
SE 625 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,26 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
A
A
B
B
A
B
A
B
A
A
B
SE 627 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,26 * 0,22 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 629 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 101. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,28 m v premeru. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
A
B
SE 642 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 102. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,29 * 0,24 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.

SE 644 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 102. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,21 * 0,17 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A
A
B
SE 646 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 103. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 x 0,16 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 840 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 133. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,33 x 0,25 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline, drobci oglja in ožgane gline.
SE 842 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 133. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 m v premeru. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 844 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 133. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,34 x 0,29 m. Vkopana je bila 0,22 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 846 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 133. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 x 0,28 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom srednjeveške keramične posode, drobci oglja in ožgane gline.
SE 848 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 134. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 x 0,27 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 850 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 134. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,40 x 0,37 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 478 - jama
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 164. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,21 x 1,15 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja, 2 odlomkoma ožgane gline in 1 ostenjem srednjeveške keramične posode ter 2 ostenjema prazgodovinski keramičnih posod.
SE 476 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 164. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,50 m v premeru. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline.
SE 874 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 136. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 x 0,20 m. Vkopana je bila 0,34 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom keramike, drobci oglja in ožgane gline.
B
A
A
B
B
A
B
A
B
A
B
B
A
A
B
A
A
B
A
B
B
A
A
B
SE 876 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 136. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,21 m v premeru. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 878 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 136. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,21 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
SE 880 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 136. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,22 * 0,18 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 654 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 104. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,39 m v premeru. Vkopana je bila 0,25 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 660 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 105. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 * 0,15 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 866 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 105. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,41 * 0,37 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 662 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 105. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,18 * 0,15 m. Vkopana je bila 0,16 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
Neopiedeljene stiuktuie
A
B
A
B
A
A
B
A
B
SE 900 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 2728. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,52 * 0,44 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 960 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 33. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,90 * 0,78 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
A
B
A
B
SE 252 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju I, kv. 7. Bila je nepravilne oblike, velikosti 2,24 * 1,48 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike, drobci oglja in ožgane gline.
SE 987 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, na meji med kv. 34, 35. Bila je ovalne oblike, velikosti 3,45 * 1,07 m. Vkopana je bila 0,54 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 976 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 34. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,38 * 0,70 m. Vkopana je bila 0,30 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 175 - jama
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 67. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,63 * 0,58 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 608 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 98. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,24 * 0,16 m. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A
B
A
B
A
B
SE 197 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 13. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,25 m v premeru. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 96 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 14. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,32 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z 1 kosom ožgane gline.
SE 98 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 14. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,35 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive trdno sprijete peščene gline.
SE 191 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 14. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,19 m v premeru. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A
A
B
A
B
B
B
A
A
B
A
A
B
SE 193 - stojka
Odkrita je bila v sektorju I, kv. 14. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,40 * 0,35 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
SE 203 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 69. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,21 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
A
B
A
B
SE 205 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju III, kv. 69. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,70 * 0,67 m. Vkopana je bila 0,15 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 235 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 72. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,25 * 0,29 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline.
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 640 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 102. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,72 * 1,10 m. Vkopana je bila 0,42 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline.
SE 648 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 103. Bila je podolgovate ovalne oblike, velikosti 2,27 * 1,25 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo rjavorumene rahlo sprijete peščene gline.
SE 652 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 103104. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,20 * 1,30 m. Vkopana je bila 0,32 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline.
B
A
B
B
A
B
SE 864 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 104. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,53 x 1,40 m. Vkopana je bila 0,39 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z večjo koncentracijo ožgane gline in drobci oglja.
SE 482 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 162. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,88 x 0,65 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 484 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 162. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,24 x 0,73 m. Vkopana je bila 0,21 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline.
A
A
B
A
B
SE 488 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 163. Bila ovalne oblike, velikosti 1,40 x 0,87 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Polnilo je bilo iz svetlo rjave trdno sprijete peščene gline.
SE 474 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 163. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,60 x 0,98 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
A
A
B
B
A
A
B
SE 215 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 76. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,44 m v premeru. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 882 - jama
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 136 v bližini jame SE 883/884. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,00 x 0,84 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave sprijete peščene gline z drobci ožgane gline.
A
A
B
SE 886 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 137. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,37 * 0,31 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z 10 kosi ožgane gline, veliko drobcev oglja.
A B
I I
SE 888 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 137. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,13 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
A B
I I
SE 1027 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 43. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
B
A
A
B
SE 1029 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 44. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,35 * 0,25 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 1031 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 44. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,36 * 0,28 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 1037 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju II, kv. 4445. Bila je ovalne podolgovate oblike, velikosti 2,80 * 1,06 m. Vkopana je bila 0,34 m globoko. Polnilo je bilo iz rjavosive rahlo sprijete peščene gline.
A
B
A
B
SE 1033 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 45. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 * 0,15 m. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 209 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 73. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
A
B
SE 211 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 73. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,19 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
O
A B
I I
SE 231 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 73. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,16 m v premeru. Vkopana je bila 0,03 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 227 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 73. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,20 * 0,17 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 229 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 73. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,16 m v premeru. Vkopana je bila 0,04 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
B
A
B
A
B
A
A
A
B
B
A
SE 223 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 74. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,30 * 0,20 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 233 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 74. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,28 * 0,19 m. Vkopana je bila 0,06 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline.
B
B
A
A
B
A
B
SE 872 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 135. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,26 * 0,17 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 1039 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 46. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,28 m v premeru. Vkopana je bila 0,05 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
A
B
B
A
B
A
B
SE 1041 - jama
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 4647. Bila je nepravilne oblike, velikosti 0,66 * 0,36 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 239 - stojka
Odkrita je bila v sektorju III, kv. 78. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,31 m v premeru. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z drobcem ožgane gline.

A
B
B
A
SE 890 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 138. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,21 m v premeru. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
SE 894 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 138. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,16 * 0,13 m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline.
B
A
B
SE 664 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 106107. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,18 x 0,16 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 666 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 106107. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 X 0,17 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. Polnilo je bilo iz sive sprijete peščene gline z drobci oglja.
^ a
SE 656 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 108. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,03 x 0,90 m. Vkopana je bila 0,32 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja in ožgane gline.
SE 658 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 109. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,83 x 0,80 m. Vkopana je bila 0,44 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 668 - stojka
Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 109. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,27 x 0,20 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 898 - stojka
Odkrita je bila v sektorju V, kv. 140. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,19 m v premeru. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 892 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 139. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,95 x 0,60 m. Vkopana je bila 0,38 m globoko. Polnilo je bilo iz sivorjave rahlo sprijete peščene gline.
A
B
A
A
B
B
A
A
B
A
B
A
B
A
B
SE 896 - jarek (M 1:100) Odkrita je bila v sektorju V, kv. 140. Bila je podolgovate oblike, velikosti 5,37 * 0,69 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive sprijete peščene gline z ogljem in z 1 odlomkom ostenja srednjeveške keramične posode.
SE 498 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 169. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,23 * 0,17 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
SE 496 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 169. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,19 m v premeru. Vkopana je bila 0,07 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave sprijete peščene gline.
B
B
A
A
A
B
A
B
SE 494 - stojka
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 170. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,24 m v premeru. Vkopana je bila 0,10 m globoko. Polnilo je bilo iz temno rjave sprijete peščene gline.
SE 1045 - stojka
Odkrita je bila v sektorju II, kv. 51. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,27 m v premeru. Vkopana je bila 0,19 m globoko. Polnilo je bilo iz temno sive rahlo sprijete peščene gline z drobci oglja.
A
B
A
B
SE 492 - jama
Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 171. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,61 * 0,55 m. Vkopana je bila 0,24 m globoko. Polnilo je bilo iz sive rahlo sprijete peščene gline z odlomkom keramike, drobci oglja in ožgane gline.
A
Katalog gradiva
Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog predmetov je uredil Samo Sankovič, katalog kamnitih predmetov pa Boris Kavur. Pri najdbah iz srednjega veka so zajete tudi tiste prazgodinske in rimskodobne najdbe, ki so bile odkrite v srednjeveških strukturah in so označene s P (prazgodovina) in A (antika).
Okiajšave
Kv.	kvadrant	u.	ustje
SE	stratigrafska enota	d.	dno
inv. št.	inventarna številka	dl.	dolžina
P	prazgodovina	pr.	premer
A	antika	v.	višina
odl.	odlomek	š.	širina
ost.	ostenje	vel.	velikost
Najdbe iz bakrene dobe
1 Kv. 123, SE 2, inv. št. 10111
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 29,8 cm.
2 Kv. 153, SE 2, inv. št. 10119/1 in 2
Odlomka ustja z ost. sklede, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. u. 20,8 cm.
3	Kv. 153, SE 2, inv. št. 10119/4
Odl. d. posode, zelo groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. d. 17,5 cm.
4	Kv. 96, 97,126,127, SE 600, inv. št. 10607
Odlomki ustja z ost. vrča z ročajem, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 16,9 cm, pr. u. 12 cm.
5	Kv. 96, 97,126,127, SE 600, inv. št. 10610/2
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 13,16 cm, pr. u. 14 cm.
6 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/4, 10620
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 18,2 cm, pr. u. 14,9 cm.
. S	■
M
e,
7	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/5
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 14 cm.
8	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/6, 22
Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 16,1 cm.
9	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/7
Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 12,1 cm.
10	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/8
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 15,5 cm.
11	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/13
Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 3,2 cm.
13 Kv. 96, 97,126,127, SE 600, inv. št. 10616/1
Odl. u. z ost. lončka, okrašenega z vrezi in vbodi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 8 cm.
1 4 Kv. 96, 97,126,127, SE 600, inv. št. 10608
Skleda, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 13,9 cm, pr. u. 32,6 cm.
15 Kv. 96, 97,126,127, SE 600, inv. št. 10606, PN 49
Odl. u. z ost. sklede z držaji, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,5 cm, pr. u. 25,8 cm.
16 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10609
Skleda z držajema, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,4 cm, pr. u. 19,2 cm.
12 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/27
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rdečkastorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 9,8 cm.
17 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/3
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 21,3 cm.
18 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/9
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 19,5 cm.
22 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/26
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, na notranji strani rdečka-storjave, na zunanji sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 9,7 cm.
19 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/10
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 25,9 cm.
20 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/16
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 24,1 cm.
21 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10610/29-31
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 28 cm.
20
/
SE 600
23 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10611/1
Odl. d. z ost. posode, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. d. 20,6 cm.
24 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10614/1-3
Odl. noge posode, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. noge 24,2 cm.
25 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10612/1
Odl. ost. posode z ročajem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,8 cm, pr. 41 cm.
26 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10612/2
Odl. ost. posode z ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, š. 7,9 cm.
27 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10612/3
Odl. ost. z ročajem, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm, š. 7,2 cm.
28 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10612/5
Odl. u. z ost. posode z ročajem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, š. 5,2 cm.
29 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10612/11
Odl. ročaja, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, š. 3,9 cm.
30 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10612/26
Odl. u. z ost. vrča z ročajem, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. u. 7,8 cm.
34 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10613/13
Odl. u. z ost. sklede z bradavico, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, š. 3,3 cm.
31 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10615/1
Odl. ročaja s čepastim zaključkom, okrašenega z vrezi in vbodi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, š. 5,2 cm.
32 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10613/5
Odl. u. z ost. sklede z držajem, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave in temno sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, š. 7 cm.
33 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10613/4
Odl. u. z ost. sklede, okrašene s ploščato nalepko, fina keramika, na notranji strani rdečkaste, na zunanji oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, š. 8 cm.
35 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10615/2
Odl. ost. posode z odlomljenim ročajem, okrašene na o beh straneh ročaja z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 6,4 cm.
36 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10617/1
Odl. glinene zajemalke z dulcem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 5,6 cm, š. 4,6 cm.
37	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10617/2
Odl. dulca glinene zajemalke, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, dl. 3,6 cm, š. 3 cm.
38	Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10617/3
Odl. glinene zajemalke z dulcem, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, dl. 4,2 cm, š. 5,3 cm.
39 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10617/4
Odl. glinene zajemalke z dulcem, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, dl. 5,7 cm, š. 4,7 cm.
40 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10618
Odl. glinene zajemalke z dulcem, zelo groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, dl. 9,6 cm, š. 8,7 cm.
41 Kv. 96, 97, 126, 127, SE 600, inv. št. 10619
Odl. glinene zajemalke z dulcem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 5.2 cm, š. 5,7 cm.
SE 596 - polzemljanka (G42-50)
42 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10595
Odl. u. in ost. lonca z ročajema, okrašen z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, pr. u. 20 cm.
43 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10594/2
Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 3,4 cm.
50 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10599
Pokrov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. 4,6 cm.
44 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10594/7
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rdečkastorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 3 cm.
45 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10594/1
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 17,5 cm.
46 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10594/4 in 14
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rdečkastorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, pr. u. 22 cm.
47 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10594/11
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. u. 22 cm.
48 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10594/8
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 12 cm.
49 Kv. 97, SE 596, inv. št. 10596/3
Odl. d. z ost. posode, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, pr. d. 3,9 cm.
51 Kv. 97, SE 598, inv. št. 10602/1
Odl. ost. posode, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. 13,7 cm.
52	Kv. 126, SE 796, inv. št. 10716
Odl. dulca glinene zajemalke, fina keramika, na notranji strani črne, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 2,7 cm, š. 3 cm.
53	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 13,9 cm.
54	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/2
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 16,1 cm.
55	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/3
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 16,2 cm.
57	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/5
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. u. 8,7 cm.
58	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/7
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 3,7 cm.
59	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10480/4
Odl. d. posode, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. d. 8,2 cm.
60	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10481
Odl. ročaja vrča, okrašenega z vrezi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, š. 4,5 cm.
56 Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/4
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, pr. u. 15,8 cm.
61 Kv. 157, SE 429, inv. št. 10482/4
Odl. ost. posode z odlomljenim ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 8,4 cm, š. 8,5 cm.
62 Kv. 157, SE 429, inv. št. 10482/5
Odl. ročaja, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,2 cm, š. 4,2 cm.
63	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10482/3
Odl. ročaja, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 1,6 cm.
i
64	Kv. 157, SE 429, inv. št. 10484/1
Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, š. 2,6 cm.
65 Kv. 157, SE 429, inv. št. 10484/2
Odl. ost. posode, okrašenega z vbodi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 2,3 cm.
66 Kv. 157, SE 429, inv. št. 10483
Glinena zajemalka z dulcem, fina keramika, rjavordeče barve, prostoročna izdelava, dl. 9,5 cm, š. 7,4 cm.
67 Kv. 157, SE 429, inv. št. 10479/6
Odl. glinene zajemalke, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 9,7 cm.
68 Kv. 128, SE 816, inv. št. 10722/2
Odl. u. z ost. posode, zelo groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 16 cm.
69 Kv. 128, SE 816, inv. št. 10722/1
Odl. u. z ost. posode, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 3,1 cm.
70 Kv. 128, SE 816, inv. št. 10726
Odl. u. z ost. skledice, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 6,8 cm.
71 Kv. 128, SE 814, inv. št. 10720
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, š. 5,2 cm.
72 Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,3 cm, pr. u. 13,8 cm.
73 Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/2
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. u. 15,8 cm.
74	Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/3
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. u. 19,8 cm.
75	Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/4 in 10502
Odl. u. z ost. sklede z držajem, drob nozrnata keramika, na notranji strani rdečerjave, na zunanji temnosive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 19,7 cm.
76	Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/7
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata
keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. u. 27,6 cm. Si ;
77	Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/8
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 31,8 cm.
78	Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/11
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. u. 31,8 cm.
81 Kv. 158, SE 461, inv. št. 10503/1 in 3
Odlomka ostenja posode, okrašene z vrezi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 3,2 cm in v. 4,6 cm, š. 5,9 cm.
82 Kv. 158, SE 461, inv. št. 10506
Glinena zajemalka z dulcem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, dl. 8,4 cm.
79 Kv. 158, SE 461, inv. št. 10499/12 Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 3,7 cm.
80 Kv. 158, SE 461, inv. št. 10501/1
Odl. ročaja, zelo groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, š. 3,3 cm.
83 Kv. 182, SE 443, inv. št. 10486/a
Odl. u. z ost. vrča s presegajočim ročajem, okrašenega z vrezi, drobnozrnata keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 9,7 cm, pr. u. 12 cm.
84 Kv. 182, SE 443, inv. št. 10486/b
Odl. glinaste uteži, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, š. 5,1 cm.
85 Kv. 182, SE 443, inv. št. 10487
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 12,9 cm.
86 Kv. 158, SE 445, inv. št. 10490
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, š. 5 cm.
87 Kv. 159, SE 463, inv. št. 10507/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 3,6 cm.
88 Kv. 159, 160, SE 470, inv. št. 10529/3
Odl. noge posode, groba keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 3,9 cm.
89 Kv. 159, 160, SE 470, inv. št. 10533
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,3 cm.
90	Kv. 159, 160, SE 470, inv. št. 10529/1 in 2
Odlomka glinene zajemalke, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 5,7 cm.
91	Kv. 159, 160, SE 470, inv. št. 10535
Odl. kamnitih žrmelj, v. 3,9 cm, š. 6,7 cm, dl. 10,6 cm.
93 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10510
Odl. u. z ost. lonca z ročajema, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, pr. u. 17,2 cm, v. 15 cm.
94 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10511
Lonec, okrašen z vrezi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 20,3 cm, pr. u. 12,2 cm, pr. d. 6,5 cm
99 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10512
Skleda, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 16,6 cm, pr. u. 43,3 cm.
95 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10527
Lonček (ročaj odlomljen), drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 2,6 cm, pr. d. 1,6 cm.
100 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/1
Odl. u. z ost. sklede z držajem, drobnozrnata keramika, oranžnosvetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 30 cm.
96	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/11
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. u. 10 cm.
97	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10521/1
Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi, fina keramika, temno sivo-rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, pr. u. 16 cm.
101	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/7
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani oranžnorjave, na zunanji temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 34,3 cm.
102	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/4
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 30,1 cm.
103	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/3
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 30 cm.
98 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10521/2
Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3,6 cm.
104 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/12
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 30 cm.
105	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/16
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 23,2 cm.
106	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/9
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 16,6 cm.
107	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/5 Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, svetlo oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 6,1 cm.
108	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/24
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 5,1 cm.
109	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10516/4
Odl. d. z ost. posode, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, pr. d. 15,7 cm.
111 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10516/3
Odl. d. z ost. posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. d. 8,8 cm.
112	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/2
Odl. noge, zelo groba keramika, temno in svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 20,3 cm.
113	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10515/6
Odl. noge posode, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 20 cm.
110 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10516/2
Odl. d. z ost. posode, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. d. 16 cm.
\
/
\ \
/
/ /
114 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10517/20
Odl. ost. posode z ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani rdečkastorjave, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 15,6 cm, pr. 55,2 cm.
117	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10517/2
Odl. ročaja vrča, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 10,2 cm, š. 5,9 cm.
118	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10517/3
Odl. u. z ost. sklede z ročajem, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, š. 5,6 cm.
119	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10518
Odl. ost. posode z ročajem, okrašene z vrezi, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm,
pr. ost. 9,3 cm.
115 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10517/5
Odl. ost. posode z ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,1 cm, pr. ost. 22 cm.
116 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10517/12
Odl. ost. posode z ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. ost. 17 cm.
120	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10519/1
Odl. ost. posode z držajem, zelo groba keramika, na notranji strani si-vorjave, na zunanji oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. ost. 18,9 cm.
121	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10519/2
Odl. u. sklede z držajem, zelo groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3,9 cm.
122	Kv. 160, SE 465, inv. št. 10520/1
Odl. ost. posode iz starejše železne dobe, okrašene z vrezi in odtisi jamic, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, pr. 25,6 cm.
123 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10520/2 in 9
Odlomka ostenja posode, okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. 14,6 cm.
124 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10520/4
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, š. 2,1 cm.
125 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10520/6
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 1,9 cm.
126 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10520/10
Odl. ost. posode iz starejše železne dobe, okrašene z žlebovi, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 2,7 cm.
127 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10525
Glinena zajemalka z dulcem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 9,3 cm, š. 6,8 cm, v. 3,7 cm.
128 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10526
Glinena zajemalka z dulcem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 8,9 cm, š. 7,5 cm, v. 3,3 cm.
SE 465
129 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10524
Odl. glinene zajemalke z dulcem, drobnozrnata keramika, sivorja-ve barve, prostoročna izdelava, dl. 4 cm, š. 4,9 cm.
130 Kv. 160, SE 465, inv. št. 10270
Kamniti odbitek iz svetlo sivega, rahlo prosojnega roženca. Talon je zdrobljen, vel. 2,5 * 0,8 * 0,6 cm.

i
131 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10867
Odl. u. z ost. lonca z ročajem, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 18,28 cm, pr. u. 18,6 cm.
132 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10868
Odl. u. z ost. lonca z ročajema, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 17,2 cm, pr. u. 10 cm.
134 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10871
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, drobnozrnata keramika, svetlo sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 16,4 cm.
133 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10870
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rdečerjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 29,3 cm.
135 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10873/1
Odl. u. z ost. skodele s poševno nameščenim ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, š. 5,8 cm.
136 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10869
Odlomki ostenja in dna posode z ročajem, okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, a: v. 3,9 cm, š. 5,3 cm; b: v. 3 cm, š. 4,9 cm; c: v. 3 cm, pr. d. 8,6 cm.
137 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10874/1
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, drobnozrnata keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 5,3 cm.
138 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10874/3
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 3,5 cm.
139 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10874/4
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 3,6 cm.
140 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10875/3
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 2,6 cm.
141 Kv. 55, SE 1043, inv. št. 10875/6
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, š. 2,7 cm.
142 Kv. 129, SE 826, inv. št. 10734/2
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 7,9 cm.
143 Kv. 129, SE 826, inv. št. 10734/1 in 10736
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 18 cm.
144 Kv. 158, 159, SE 459, inv. št. 10497
Odl. u. z ost. sklede z bradavico, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 28,5 cm.
145 Kv. 129, SE 459, inv. št. 10733 P
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 11,6 cm.
146 Kv. 158, 159, SE 459, inv. št. 10496
Odl. ost. posode z odlomljenim ročajem, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 7,2 cm, š. 5,8 cm.
Najdbe iz bronaste dobe
147 Kv. 60, SE 2, inv. št. 10129
Odl. ost. in dna pitosa s štirimi drža ji, okrašenega z rebrom, groba kera mika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 34,5 cm, pr. d. 13,3 cm.
148 Kv. 15, SE 2, inv. št. 10071/1
Odl. u. lonca, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 3,1 cm.
149 Kv. 15, SE 2, inv. št. 10073/1
Odl. u. posode z rebrom, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, š. 4,7 cm.
150 Kv. 12, SE 2, inv. št. 10061
Odl. u. z ost. sklede z izvihanim ustjem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 20 cm.
151 Kv. 14, SE 2, inv. št. 10066/2
Odl. d. posode, fina keramika, oran-žnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, pr. d. 10,2 cm.
152 Kv. 14, SE 2, inv. št. 10066/3
Odl. d. posode, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji oranžne do sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, pr. d. 5,5 cm.
153 Kv. 4, SE 2, inv. št. 10047
Odl. ost. posode z bradavico obdane s kaneluro, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 4,2 cm.
154 Kv. 14, SE 2, inv. št. 10068
Odl. ost. posode z bradavico, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 5,2 cm.
155 Kv. 15, SE 2, inv. št. 10074/1
Odl. ost., okrašenega z vrezi, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 3,8 cm.
156 Kv. 29, SE 6, inv. št. 10153
Odl. ost. posode z rebrom, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 2,6 cm.
157 Kv. 4, SE 258, inv. št. 10418/3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 15,8 cm.
158	Kv. 4, SE 258, inv. št. 10418/4, 10421/1, 2
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. d. 12,1 cm.
159	Kv. 4, SE 258, inv. št. 10419
Ročaj posode, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, š. 3,8 cm
162 Kv. 88, SE 520, inv. št. 10553/1
Odl. u. z ost. skodele z odlomljenim ročajem, okrašenega z rebrom, groba keramika, rdečerjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,4 cm, pr. u. 20,4 cm.
167 Kv. 88, SE 520, inv. št. 10556/2
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, drobnozrnata keramika, rumanorja-ve barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 3,7 cm.
168 Kv. 88, SE 520, inv. št. 10557/1
Odl. ost. posode, okrašene z nizko plosko bradavico, groba keramika, rjavo-rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 7,2 cm, š. 6,2 cm.
160 Kv. 88, SE 518, inv. št. 10548
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 3,2 cm.
161 Kv. 88, SE 518, inv. št. 10551
Odl. glajene sekire iz zelenkastosive kamnine, vel. 5,1 * 4,7 * 1,8 cm.
163	Kv. 88, SE 520, inv. št. 10553/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z razčlenjenim rebrom, groba keramika, rdečerjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,6 cm, š. 6,8 cm.
164	Kv. 88, SE 520, inv. št. 10554/1 P
Odl. d. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 3,3 cm.
165	Kv. 88, SE 520, inv. št. 10555/1
Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rdečerjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, š. 5 cm.
166	Kv. 88, SE 520, inv. št. 10556/1
Odl. ost. posode, okrašene z razčlenjenim rebrom, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 2,6 cm.
169 Kv. 88, SE 520, inv. št. 10557/2
Odl. ost. posode, okrašene z nizko plosko bradavico, groba keramika, sive in rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,4 cm.
C )
\ \
/ /
SE 258 158,159 SE 518 160, 161 SE 520
Starejša in mlajša železna doba
170	Kv. 14, SE 2, inv. št. 10066/1
Odl. u. z ost. sklede, ki ima na spodnji strani rahlo odebelitev, fina keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 14,7 cm.
171	Kv. 41, SE 2, inv. št. 10088/2
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. u. 19,9 cm.
172	Kv. 18, SE 2, inv. št. 10080
Držaj posode, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 5,5 cm.
173	Kv. 41, SE 2 in 6, inv. št. 10087 in 10158
Odl. pokrova z dvema luknjama ob robu, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, š. 3,4 cm,
dl. 7,5 cm, pr. 10 cm.
174 Kv. 41, SE 2, inv. št. 10086
Piramidalna glinena utež, fina keramika, rdečerjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,2 cm, š. 5,4 cm.
175 Kv. 51, SE 3, inv. št. 10132
Odl. u. lonca, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,5 cm.
176 Kv. 61, SE 138, inv. št. 10318/2
Odl. u. z ost. lon ca, fina keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 3,7 cm.
177 Kv. 61, SE 138, inv. št. 10318/1
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, svetlo rjave in temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 17,5 cm.
178	Kv. 61, SE 138, inv. št. 10318/3
Odl. u. sklede, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, š. 2,9 cm.
179	Kv. 61, SE 138, inv. št. 10318/4
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4 cm.
180	Kv. 62, SE 156, inv. št. 10341
Odl. u. sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 4,2 cm.
181	Kv. 8, SE 298, inv. št. 10433/2
Odl. močno navzven usločeno ustje pitosa, ki se razširi na notranji strani, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava,
v. 3,7 cm, pr. u. 22,8 cm.
182 Kv. 8, SE 298, inv. št. 10433/1
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, pr. u. 26,3 cm.
i
183 Kv. 8, SE 298, inv. št. 10433/3
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 20 cm.
184 Kv. 8, SE 298, inv. št. 10433/6
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani rdeč-kastorjave, na zunanji temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, š. 3,3 cm.
185 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10823/2
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 21,7 cm.
186 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10823/1
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 27,7 cm.
187 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10823/4
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 21,7 cm.
188 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10823/5
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 29,8 cm.
186
187
189 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10823/7 in 10825
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,1 cm, pr. u. 25,7 cm.
190 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10823/6
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 10 cm.
191 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10824/2
Odl. d. z ost. posode, zelo groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 11,8 cm, pr. d. 19 cm.
192 Kv. 34, SE 981, inv. št. 10825
Odl. ost. posode, v katerega je bila po žganju izvrtana luknja, drobnozrnata keramika, na notranji strani svetlo sive, na zunanji temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, š. 8,9 cm, pr. ost. 31,1 cm.
193 Kv. 10,11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10846
Odl. u. z ost. bikonične posode s stožčastim vratom, lijakastim ustjem, okrašenega s cikcakastimi žlebovi in vtisi, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 18,4 cm, pr. u. 17 cm.
194 Kv. 10,11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10845
Bikonična posoda s kratkim pokončnim vratom, okrašena z vrezi in bradavicami, drobnozrnata keramika, temno sive in rjave barve, prostoročna izdelava, v. 25,4 cm, pr. u. 14,5 cm, pr. d. 10,7 cm.
SE 981
SE 991 193, 194
195 Kv. 10,11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10847
Loneczdržajema, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava,v. 24cm, pr. u. 22,8cm, pr. d. 13 cm.
196 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10840/1
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, oranžne in sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 20,3 cm.
197 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10840/3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, oranžne in sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 5 cm.
198 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10839
Odl. u. skodele z ročajem in z ost. okrašenim s kanelurami in eno ohranjeno bradavico, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 8,3 cm, pr. u. 17,8 cm.
199	Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10848
Skleda, okrašena z navpičnimi žlebovi in na največjem obodu s poševnimi vrezi, fina keramika, rumenor-jave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 15,8 cm, pr. d. 7,3 cm.
200	Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10849
Skleda, fina keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 16,3 cm.
201	Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10850
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 16,1 cm.
202	Kv. 10,11,35, 36, SE 991, inv. št. 10851
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave in sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 14,5 cm.
203	Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10840/2
Odl. u. z ost. krožnika, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 16,9 cm.
204 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/11
Odl. ost. posode, okrašene z cik-cak vrezi, fina keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji črne barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. 28,4 cm.
205 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/8
Odl. ost. posode, okrašene s poševnimi vrezi, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. 18,1 cm.
206 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10842
Odl. bradavice, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3,4 cm.
207 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/2
Odl. ost. posode, okrašene z razčlenjenim rebrom, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 4,2 cm.
208 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/3
Odl. ost. posode, okrašene z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno si-vočrne barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 2,1 cm.
212 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/10
Odl. ost. posode, okrašene z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 6 cm.
209 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/4
Odl. ost. posode, okrašene s cikcak vrezi, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,3 cm.
210 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/5
Odl. ost. posode, okrašene s poševnimi žlebovi, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 3,6 cm.
213 Kv. 98, 128, SE 818, inv. št. 10727
Odl. u. posode, zelo groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 2,6 cm.
214 Kv. 98, 128, SE 818, inv. št. 10728
Odl. ost. posode, okrašene z vbodi in trojnimi kanelurami, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 3,6 cm.
211 Kv. 10, 11, 35, 36, SE 991, inv. št. 10843/6 in 9
Odlomka ostenja posode, okrašene z vrezi in vbodi, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 5 cm, v. 4 cm, š. 6 cm.
215 Kv. 98, 128, SE 818, inv. št. 10729
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vbodi, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,6 cm,.
216 Kv. 128, 129, SE 822, inv. št. 10730
Odl. u. posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 2,5 cm.
217 Kv. 128, 129, SE 822, inv. št. 10731
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 15,9 cm.
218 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 17,9 cm.
224 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10738
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vbodi in dvojnimi kanelurami, fina keramika, sivočrne barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 2,7 cm.
219 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, drobnozrnata keramika, rjavo-sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,4 cm.
220 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 3,5 cm.
221 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/4
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 2,6 cm.
222 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/6
Odl. u. lonca, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 3,2 cm.
223 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/7
Odl. u. posode, ustje je okrašeno s kanelurami, fina keramika, sivočrne barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, š. 2,6 cm.
225 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10737/9
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 2,8 cm.
226 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10740
Odl. d. z ost. posode, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji sive barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, š. 3,8 cm.
227 Kv. 129, 130, SE 828, inv. št. 10739
Odl. ost. posode, okrašene s pod-kvičasto apliko in vrezi, zelo groba keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, š. 6,3 cm.
228 Kv. 100, SE 610, inv. št. 10624
Odlomka ustja z ost. posode z ročajem, fina keramika, rdečkaste barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 4,3 cm (ustje) in v. 6 cm, š. 4,6 cm.
229 Kv. 100, SE 610, inv. št. 10626/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,4 cm.
230 Kv. 100, SE 610, inv. št. 10626/1
Odl. u. z ost. situlastega lonca, drob-nozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, pr. u. 24 cm.
231 Kv. 100, SE 610, inv. št. 10625/a
Odl. u. z ost. posode, okrašene z ja-mičastimi odtisi, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 6,6 cm.
232 Kv. 100, SE 610, inv. št. 10625/b
Odl. ost. posode, okrašene z jamiča-stimi odtisi, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm, š. 6,2 cm. Ostenje verjetno pripada odl. posode št. 231.
* » * «L
233 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10456/1
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, š. 2,2 cm.
234 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10456/2
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm,š. 3,6 cm.
235 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10456/4
Odl. u. skledezodlomljenim ročajem, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 3,1 cm.
236 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10456/3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 4,9 cm.
237 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10458
Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 5 cm.
238 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10460
Glinena piramidalna utež, fina keramika, rdečkaste barve, prostoročna izdelava, v. 10,4 cm, š. 7,5 cm.
239 Kv. 15, 40, SE 321, inv. št. 10461
Odl. kamnitih žrmelj, v. 11,1 cm, dl. 10.6 cm, š. 5 cm.
240	Kv. 41, 71, SE 1017, inv. št. 10860 in 10862
Odl. u. z ost. sklede z odlomljenim ročajem, groba keramika, na notranji strani rdeče in črne, na zunanji rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 8 cm, š. 4 cm.
241	Kv. 41, 71, SE 1017, inv. št. 10861/1
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. d. 9 cm.
242	Kv. 41, 71, SE 1017, inv. št. 10863
Odl. kamnitih žrmelj, v. 4,2 cm, dl. 8,4 cm, š. 3,7 cm.
243	Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/23
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 3,4 cm.
244	Kv. 17,42, SE 316, inv. št. 10444 Odl. u. z ost. sklede, okrašen z odtisi prsta na notranji strani ustja in bradavicama, drobnozrnata keramika, svetlo sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, pr. u. 11,7 cm.
245 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/2
Odl. u. z ost. sklede (deformirane v ognju?), okrašene z bradavicama, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,4 cm, pr. u. 8,1 cm.
246 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/1
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, pr. u. 13,7 cm.
247 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10445
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavicama, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, prostoročna izdela va, v. 4,8 cm, pr. u. 22,4 cm.
SE 321 239 SE 1017 240-242 SE 316
249 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/3
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 19,4 cm.
250 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/4
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. u. 20 cm.
251 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/5
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika (na zunanji strani zažgana obloga?), sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, š. 4,4 cm.
252 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/24
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bar-botinom, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 21,4 cm.
253 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/11
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 19,8 cm.
254 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/6
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, pr. u. 10 cm.
255 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/7
Odl. u. z ost. sklede, zelo groba keramika, na notranji strani temno si-vo-rjave, na zunanji rdečkastorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 12 cm.
256 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/9
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 5,1 cm.
257 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/16
Odl. u. z ost. sklede, ustje je profi-lirano, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,4cm, pr. u. 10 cm.
258 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10446/17
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, š. 2,8 cm.
259 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10447/1
Odl. d. z ost. posode, zelo groba keramika, rjavooranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. d. 14,3 cm.
260 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10447/9
Odl. d. z ost. posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 10,1 cm.
261 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10447/11
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžnerjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 7,8 cm.
262 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10448/1
Odl. ročaja posode, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 2,2 cm.
263 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10448/3
Odl. ost. posode z ročajem in navpičnimi kanelurami na ostenju, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 4,9 cm.
264 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10449/6
Odl. ost. posode z držajem, zelo groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 5,6 cm.
265 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10449/2
Odl. ost. lonca, okrašene z jamičasto bradavico, groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 9,3 cm, pr. 22 cm.
269 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10451/1
Odl. ost. posode, okrašene z žigosanimi odtisi, fina keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. 17,4 cm.
S
266 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10449/4
Odl. ost. posode, okrašene z dvojno bradavico, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 5.1 cm.
267 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10449/8
Odl. ost. posode, okrašene z na sredini vglobljeno bradavico, groba keramika, rdečkastorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, š. 6,6 cm.
268 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10449/9
Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, zelo groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji rdečeo-ranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,6 cm.
270 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10451/3
Odl. ost. posode, okrašene z jamicami, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 3,5 cm.
271 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10451/2, 4
Odlomek ostenja posode z okrasom vrezanih navpičnih pasov in pokončnih trikotnikov, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 5,2 cm.
272 Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10450
Odl. ost. posode z luknjo, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, š. 4,4 cm.
273	Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10452
Glinena piramidalna utež, okrašena z vrezi v motivu svastike, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, š. 4,4 cm.
Jjfc
274	Kv. 17, 42, SE 316, inv. št. 10453
Odl. glinene piramidalne uteži, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 5,1 cm.
275 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10437/1
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 4 cm.
276 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10437/4
Odl. u. z ost. lonca z odlomljenim ročajem, groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, pr. u. 17,8 cm.
277 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10437/2
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 3,6 cm
278 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10437/3
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na notranji strani oranžne, na sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 2,7 cm.
279 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10440/1
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 3,9 cm.
280 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10439/1
Odl. ročaja pekve, okrašen z odtisi prsta, zelo groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, š. 4,8 cm.
281 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10439/2
Odl. ročaja pekve, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,7 cm, š. 2,7 cm.
282 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10440/3
Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7
cm, pr. 17,2 cm.
283 Kv. 17, SE 312, inv. št. 10441
Odl. ost. sklede, okrašene z jamicami, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. ost. 22,7 cm.
284 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10244/1-3
Odlomki globoke sklede, okrašene z jamicami, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 12,1 cm.
285 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10246/1-3
Odlomki u. z ost. globoke sklede, okrašene s kanelurami, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 11,4 cm.
287 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10249/2
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z vrezi, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 25,3 cm.
288 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10249/3
Odl. u. z ost. globoke sklede, okrašene z jamicami, fina keramika, sivo-rumene barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 11,9 cm.
289 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/1
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,5 cm.
290	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/7
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 4,2 cm.
291	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/28
Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. u. 24 cm.
292	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/10
Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 4,1 cm.
293	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10247
Lonček, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. u. 7,4 cm, pr. d. 6,1 cm.
294 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10238
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. u. 22,4 cm.
286 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10249/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašen z odtisi prsta, groba keramika, rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 7,6 cm, pr. u. 14,7 cm.
295 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10239
Skleda, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9 cm, pr. u. 20,8 cm, pr. d. 8,7 cm.
M 1:4 287, 294, 295
296 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10241
Skleda, okrašena s parom poševnih vrezov zaključenih z vbodi, fina keramika, sivočrne barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, pr. u. 16,2 cm, pr. d. 6 cm.
297 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10242
Skleda, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 18,2 cm, pr. d. 6 cm.
298 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10243
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 16,2 cm.
299 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/19
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notrani strani sive, na zunanji oranžne in temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 12,6 cm, pr. u. 25,8 cm.
301	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/27
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 25 cm.
302	Kv. 18,19, SE 104, inv. št. 10250/30
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,5 cm, pr. u. 25 cm.
303	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/41
Odl. u. z ost. lonca, okrašene z bradavicama, fina keramika, na notranji strani temnosive in svetlo rjave, na zunanji svetlo rjave in oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. u. 13,2 cm.
304	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10245/1, 2
Odl. u. z ost. bikonične posode, fina keramika, temno rjavosive barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm,
pr. u. 5,4 cm.
305	Kv. 18,19, SE 104, inv. št. 10250/5
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 2,6 cm.
306	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/8
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z vbodi, fina keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 13 cm.
300 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/11
Odl. u. z ost. sklede s kratkim ustjem, fina keramika, svetlo rjave in sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 20 cm.
M 1:4 296-298
307	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/9
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,9 cm.
308	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/13
Odl. u. z ost. sklede z luknjo v steni, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,2 cm, pr. u. 27,2 cm.
309	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/14
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 3,5 cm.
310	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/15
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, š. 5,5 cm.
311	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/16
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno sive in svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 3,9 cm.
312	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/20
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, š. 4.1 cm.
313	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/21
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temne sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,8 cm.
314	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/23
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 3 cm.
315	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/33
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z vrezom, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. u. 13 cm.
316 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/40
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, š. 4,6 cm.
317	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10250/42
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 5,5 cm.
318	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10240
Odl. pekve s štirimi držaji, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, pr. zgoraj 23,6 cm.
319 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10248
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 11,4 cm, pr. d. 10 cm.
325 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/1-4
Odlomki ostenja posode, okrašene z jamicami in bradavico, groba keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 9,5 cm, pr. ost. 21,1 cm.
320	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10252/9
Odl. d. z ost. posode, drobnozrnata keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,1 cm, pr. d. 13,4 cm.
321	Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10252/8
Odl. d. z ost. posode, rob dna je poudarjen, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 12,4 cm.
326 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/2 in 3
Odlomka ostenja posode, okrašene z dvema kanelurama in jamicami, drobnozrnata keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 8,9 cm, š. 10,2 cm, v. 9,8 cm, š. 7,4 cm.
322 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10252/5
Odl. d. z ost. sklede, dno je vboče-no, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,3 cm, pr. d. 8,4 cm.
323 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10252/7
Odl. d. z ost. posode, dno je vboče-no, fina keramika, temno sivočrne barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. d. 5,5 cm.
324 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10252/1
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. d. 9 cm.
327 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/13
Odl. ost. skledice, okrašene z navpičnimi kanelurami, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, š. 3,3 cm.
328 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/5
Odl. ost. posode s stožčastim vratom, okrašene z jamicami, zelo fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 3,2 cm.
329 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/6, 8 in 12
Odlomki ostenja posode, okrašene z jamicami, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 3,4 cm, v. 2,6 cm, š. 3,2 cm in v. 2,5 cm, š. 2,3 cm.
330 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/14
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi in jamicami, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 2 cm.
331 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10251/15
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi in jamicami, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 4,5 cm.
332 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10253/1
Odl. ročaja pekve, groba keramika, rdečkaste barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 4,5 cm.
333 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10253/2
Odl. ročaja pekve, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, š. 3,1 cm.
334 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10253/3
Odl. ost. z ročajem pekve, zelo groba keramika, rdečkaste barve, prostoročna izdelava, v. 6,3 cm, š. 7,5 cm.
335 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10253/5
Odl. ročaja pekve, groba keramika, rdečkaste barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,6 cm.
336 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10254/1
Odl. ost. z držajem posode, zelo groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, š. 7,4 cm.
337 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10254/3
Odl. ost. z držajem posode, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžne in sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,8 cm.
338 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10254/5
Odl. ost. z držajem posode, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, š. 10,6 cm.
339 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10254/6
Odl. ost. z držajem posode, groba keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. ost. 7 cm.
340 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10254/7
Odlomek ročaja skodele, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 1,8 cm.
a
341 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10256
Glineno vretence, fina keramika, ru-menordeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. 4,8 cm.
342 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10255
Odl. glinene piramidalne uteži, zelo fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,4 cm,
š. 6,1 cm.
343 Kv. 18, 19, SE 104, inv. št. 10259
Odl. glinene piramidalne uteži, zelo fina keramika, rdečkastorjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, š. 8,5 cm.
344 Kv. 73, SE 207, inv. št. 10359/2
Odl. u. z ost. posode, fina keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,9 cm.
345 Kv. 73, SE 207, inv. št. 10359/3
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3 cm.
346 Kv. 73, SE 207, inv. št. 10359/4
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z jamicami, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 2,9 cm.
347 Kv. 73, SE 207, inv. št. 10359/1
Odl. ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 4 cm.
348 Kv. 73, SE 207, inv. št. 10364
Glinena piramidalna utež, na vrhu okrašena z vrezi v motivu križa, fina keramika, sive in rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm,š. 3,6 cm.
349 Kv. 73, SE 207, inv. št. 10363
Odl. glinene piramidalne uteži, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, š. 3,7 cm.
350 Kv. 162, SE 486, inv. št. 10541
Odlomki ustja in ostenja sklede, okrašene z navpičnimi kanelura-mi, fina keramika, temno sivočrne barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 3,9 cm (ustje), v. 2,2 cm, š. 2,1 cm (ost.).
M 1:4 342
351 Kv. 162, SE 486, inv. št. 10543/1,2
Odl. glinene piramidalne uteži, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm,š. 3,5 cm.
352 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10367/1 in 2
Odlomka ustja z ost. lonca, okrašenega z bradavicami, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. u. 15,8 cm.
353 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 15,8 cm.
354 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/5
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika (zelo porozna, ponovno žgana?), sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 4 cm.
355 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/10
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 2,8 cm.
356 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10365
Skleda, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 21,7 cm, pr. d. 7 cm.
357 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/3
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžnosvetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, pr. u. 20,1 cm.
358 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/4
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive in rjave, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, pr. u. 30,1 cm.
359 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/2
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 4,4 cm.
360 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10366/8
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,3 cm.
361 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10369/1
Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, drobnozrnata keramika (zelo porozna, ponovno žgana?), sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 4 cm.
362 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10369/2
Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, groba keramika, sive in oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, š. 8,1 cm.
363 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10369/3
Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, zelo groba keramika, na zunanji strani oranžne, na notranji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm, š. 6,4 cm.
364 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10370/2
Držaj posode, groba keramika, oran-žnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3,7 cm.
365 Kv. 75, SE 213, inv. št. 10371
Odl. glajene prevrtane sekire iz površinsko močno preperele rjavosive kamnine, vel. 8,1 * 5,3 * 3,8 cm.
366 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10375/1, 2 in 4
Odlomki ustja z ost. lonca, drobno-zrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 12 cm.
367 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10375/3
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, pr. u. 13,6 cm.
368 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10374
Skodela z odlomljenim ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,6 cm, pr. u. 9,5 cm, pr. d. 5 cm.
369 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10377/2
Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika (zelo porozna, ponovno žgana?), sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, š. 4,7 cm.
370 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10377/6
Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika (zelo porozna, ponovno žgana?), sive barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, š. 4 cm.
371 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10378/1
Odl. ost. posode okrašene z bradavico, groba keramika, sive in oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 7 cm.
372 Kv. 76, SE 217, inv. št. 10378/2
Odl. ost. posode z držajem, zelo groba keramika, temno sive, sive in oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 7,1 cm.
373	Kv. 76, SE 217, inv. št. 10379
Odl. uteži (?), fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 5,8 cm.
374	Kv. 76, SE 217, inv. št. 10380
Odl. kamnitih žrmelj, v. 5,2 cm, š. 6,4 cm.
375 Kv. 136, 137, SE 884, inv. št. 10755
Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. u. 17,5 cm.
376 Kv. 165, SE 480, inv. št. 10539
Odl. ost. posode, okrašene rebrom, drobnozrnata keramika, rumenorja-ve barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 5,2 cm.
377	Kv. 6, SE 284, inv. št. 10605
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 11,4 cm, pr. u. 25,9 cm.
378	Kv. 6, SE 284, inv. št. 10431
Odl. d. z luknjo na sredini, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, pr. d. 22,4 cm.
379 Kv. 35, SE 985, inv. št. 10833
Lonec, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 19 cm, pr. u. 17,3 cm, pr. d. 13,8 cm.
380 Kv. 35, SE 985, inv. št. 10835
Lonec, groba keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 15,1 cm, pr. u. 16 cm, pr. d. 7,7 cm.
SE 217	373,374 SE 884 375 SE 480 376
SE 284	377, 378
SE 985	379, 380
381 Kv. 35, SE 985, inv. št. 10836
Odl. u. z ost. lonca, okrašen z odtisi prsta, drobnozrnata keramika, si-vorjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,5 cm, pr. u. 22 cm.
382 Kv. 35, SE 985, inv. št. 10826
Skleda, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 12,9 cm, pr. u. 22,9 cm, pr. d. 11,4 cm.
383	Kv. 35, SE 985, inv. št. 10827
Skleda z luknjo v ostenju, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 14,4 cm, pr. d. 5 cm.
384	Kv. 35, SE 985, inv. št. 10837
Skodela z ročajem, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,9 cm, pr. u. 10,6 cm, pr. d. 4,6 cm.
385	Kv. 35, SE 985, inv. št. 10834
Skodela z ročajem, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. u. 5,2 cm, pr. d. 2,9 cm.
386	Kv. 35, SE 985, inv. št. 10829/1
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm, pr. d. 10,1 cm.
387 Kv. 35, SE 985, inv. št. 10831
Železen nož, dl. 11,1 cm, š. rezila 2,1 cm.
388 Kv. 100, SE 606, inv. št. 10622
Odl. u. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 2,8 cm.
Nedoločljivo -prazgodovina
389 Kv. 134, SE 852, inv. št. 10271
Odl. odbitka s prečno retušo iz rdečkastega roženca. Na proksimalnem delu je s strmim retuširanjem izdelana poševna prečna retuša, vel. 1,4 x 1,2 x 0,1 cm.
Antika
390 Kv. 114, SE 3, inv. št. 10137
Odl. pokrova posode, zelo groba keramika, rjave do temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, pr. 5,1 cm.
391 Kv. 99, 129, SE 604, inv. št. 10621
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vrezi in glavničenjem, groba keramika, sive in rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, pr. u. 11,2 cm.
M 1:1 M 1:2 M 1:4
381,382,391
Siednji vek
392 Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi in žlebovi, groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,7 cm, pr. u. 19,5 cm.
393 Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/4
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi in žlebovi, groba keramika, rjave in temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 13,1 cm, pr. u. 21,5 cm.
394 Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/8
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi in žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,8 cm, pr. u. 21,7 cm.
395 Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/5, 6, 9 in 10
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,4 cm, pr. u. 21,5 cm.
393
394
SE 254
396 Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 9,1 cm, pr. u. 16,9 cm.
397	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6 cm, pr. u. 17,8 cm.
398	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/7
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 22,7 cm.
399	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/11
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,8 cm, pr. u. 21,7 cm.
400	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10405/3
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, svetlo sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm, pr. u. 23,3 cm.
401	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10405/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm, pr. u. 19,8 cm.
402	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10405/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžnosvetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 13,7 cm.
403	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10405/6
Odl. u. lonca, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, pr. u 13,9 cm.
397
399
400
401
404	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10404/12
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,2 cm, pr. u. 11,4 cm.
405	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10406/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji rdečkasto rjave, svetlo rjave in sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,4 cm, pr. d. 10,8 cm.
408 Kv. 4, SE 16, inv. št. 10165/1 in 3
Odlomka ustja lonca, drobno zrnata keramika, na notranji strani temno rjavo-sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, pr. u. 19,8 cm.
406	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10406/2
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sivorjave in črne, na zunanji rdečkasto rjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, pr. d. 11,8 cm.
407	Kv. 4, SE 254, inv. št. 10406/12
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani dna je lončarski znak, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji rdečkasto rjave, svetlo rjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, pr. d. 9,1 cm.
409	Kv. 4, SE 16, inv. št. 10165/2
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno rjavosi-ve, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. u. 17,8 cm.
410	Kv. 4, SE 16, inv. št. 10165/4
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, š. 3,2 cm.
411 Kv. 4, SE 16, inv. št. 10165/5
Odl. u. lonca, drobno zrnata keramika, na notranji strani temno rjavosi-vo oranžne, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 4,3 cm.
412	Kv. 4, SE 16, inv. št. 10165/7
Odl. u. lonca, drobno zrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, š. 5 cm.
413	Kv. 4, SE 16, inv. št. 10203
Železen predmet, dl. 6,8 cm, š. 1,4 cm.
414 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10184/16
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,1 cm, pr. u. 35,1 cm.
Z-1-""

415 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10184/17
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,2 cm, pr. u. 35,6 cm.
416 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10184/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom in kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani temno rjavotemno sive, na zunanji oran-žno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,5 cm, pr. u. 20,7 cm.
417 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10184/4
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi in kratkimi vrezi, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,7 cm, pr. u. 17,1 cm.
418 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10184/3
Odl. u. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, pr. u. 26,8 cm.
419 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10184/2
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 20 cm.
M 1:3 414,415
415
416
417
418
419
SE 22
420	Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10186/28
Odl. ost. posode, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 8,8 cm, pr. ost. 17,6 cm.
421	Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10186/8
Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, drobnozrnata keramika, črne barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, pr. ost. 16,2 cm.
422	Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10186/31
Odl. ost. posode, okrašenega s koleščkom, groba keramika, oranžno rjave in temno sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,3 cm, pr. ost. 16,2 cm.
423	Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10186/22
Odl. ost. posode, okrašenega s koleščkom, groba keramika, oranžno rjave in temno sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, pr. ost. 13,6 cm.
424 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10186/36
Odl. ost. posode, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, š. 5 cm.
425 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10186/12
Odl. ost. posode, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,5 cm, š. 7,6 cm.
426	Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10185/1
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani črne in rjave, na zunanji sivo-rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,9 cm, pr. d. 11,9 cm.
427	Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10185/2
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžno-rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 5 cm, pr. d. 11 cm.
428 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10185/4
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani črne in rjave, na zunanji sivo-rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, pr. d. 12,3 cm.
433 Kv. 5, SE 78, inv. št. 10233
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rdečkaste barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, š. 3,5 cm.
429 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10205
Železen srp, dl. 14,6 cm, š. rezila 2,1 cm.
430 Kv. 4, 5, SE 22, inv. št. 10189
Odbitek z izjedo iz rdečkasto svetlo sivega preperelega roženca. Talon je točkovit. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je bila retuširana izjeda, vel. 2,4 x 1,1 x 0,5 cm.
431	Kv. 5, SE 78, inv. št. 10232/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. u. 27,7 cm.
432	Kv. 5, SE 78, inv. št. 10232/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 3,8 cm.
434	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10227
Lonec, okrašen z žlebovi, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 16,3 cm, pr. u. 16,7 cm, pr. d. 9,7 cm.
435	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10228/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjavo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,7 cm, pr. u. 17,8 cm.
436 Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10228/6
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6 cm, pr. u. 13,8 cm.
437	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10228/2, 3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. u. 17,8 cm.
438	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10228/5
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 17,8 cm.
439	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10228/4
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,8 cm, š. 3,7 cm.
440	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10228/7
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rdečkastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, š. 3,5 cm.
441	Kv. 5, 6, SE 74, inv. št. 10231 P
Odl. u. z ost. posode, fina keramika, na notranji strani temno rjavosive, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 5 cm.
442 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10175
Lonec, okrašen z žlebovi, drobnozrnata keramika, sive do rdeče barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 20,1 cm, pr. u. 20,6 cm, pr. d. 12,3 cm.
M 1:2
M 1:3 442,443
438
439	440
442
SE 20 442, 443
444 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno rjavo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 11,4 cm, pr. u. 15,8 cm.
449 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/9
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, na notranji strani sive, na zunanji rja-vo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,8 cm, pr. u. 18 cm.
445 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/10
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rja-vosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,8 cm, pr. u. 19,7 cm.
446 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/6
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. u. 17,7 cm.
447 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/3
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, pr. u. 17,8 cm.
448 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/1
Odl. u. lonca, groba keramika, rja-vosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm, pr. u. 19,8 cm.
445
446
448
/ / | \ 449
450 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/4
Odl. u. Z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sivočrne, na zunanji sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, pr. u. 19,6 cm.
451 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/11
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. u. 19,4 cm.
452 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/15
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, pr. u. 22 cm.
453 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/8
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno rjavo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, pr. u. 17,6 cm.
454 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/20
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6 cm, pr. u. 33,6 cm.
455 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/7
Odl. u. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 22 cm.
456 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/13
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjavo-oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. u. 19,5 cm.
457 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/19
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjavo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 19,9 cm.
451
453
456
/
457
458	Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/21
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 15,8 cm.
459	Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10177/5
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s koleščkom, groba keramika, rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, pr. u. 14,7 cm.
460 Kv. 5, 6, SE 20 in 77,
inv. št. 10177/17, 10180 in 10234
Odl. u. z ost. steklenice, okrašene z žlebljenjem, drobnozrnata keramika, oranžne barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 12 cm, pr. u. 7 cm.
464 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10181/4 in 6
Odl. ost. lonca, okrašenega s kole-škom, groba keramika, na notranji strani temno rjavosive, na zunanji oranžne in sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, pr. 13,9 cm.
461 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10178
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji temno rjavotemno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 12,8 cm, pr. d. 9,7 cm.
462 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10179/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9 cm, pr. d. 13,5 cm.
463 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10179/3
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. d. 11,8 cm.
465 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10181/15
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno rjavosive, na zunanji oranžne in sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,5 cm, pr. 21 cm.
466 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10181/20
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno rjavosive, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,7 cm, pr. 25,1 cm.
467 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10181/28
Odl. ost. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. 22,5 cm.
468 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10181/29
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, pr. 23,1 cm.
469 Kv. 5, 6, SE 20, inv. št. 10204
Odl. železnega ključa, dl. 5,7 cm, š. 1,6 cm.
470 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10782
Lonec, okrašen z žlebovi in vbodi, na dnu ima lončarski znak, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji temno sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,4 cm, pr. u. 19 cm.
471 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10783/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,2 cm, pr. u. 15,8 cm.
472 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10783/4
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 21,2 cm.
473 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10783/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivo-črne, na zunanji temno sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 4 cm, pr. u. 20 cm.
477 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10785/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom in kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm, pr. ost. 23,8 cm .
474 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10783/14
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, pr. u. 14 cm.
478 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10785/6
Odl. ost. lonca, okrašenega z žleboma, zelo groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. 21,8 cm.
475	Kv. 31, SE 914, inv. št. 10783/5
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, š. 3 cm.
476	Kv. 31, SE 914, inv. št. 10784/1
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, na spodnji strani je lončarski znak, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,9 cm, pr. d. 10,7 cm.
479 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10786
Glinen obroček, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 1,2 cm, pr. 2,2 cm.
480 Kv. 31, SE 914, inv. št. 10787/1-3
Odlomki glinenih krogel, fina keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, (a) v. 5,1 cm, š. 6,2 cm, (b) v. 4,9 cm, š. 5,3 cm, (c) v. 4,3 cm, š. 4,8 cm.
481 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10195
Lonec, okrašen z žlebovi, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 13,6 cm, pr. u. 14 cm, pr. d. 9,6 cm.
482 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/24
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,7 cm, pr. u. 13,2 cm.
483 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,4 cm, pr. u. 11,9 cm.
484	Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/23
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sive in svetlo rjave, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,1 cm, pr. u. 33,6 cm.
485	Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/7
Odl. u. zost. lonca, drobnozrna-ta keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,7 cm, pr. u. 19,8 cm.
486	Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/5
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,3 cm, pr. u. 19,8 cm.
487	Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/25
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, svetlo rjave in sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 19,8 cm.
M 1:4 481
483	481
484
485
486
488 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/15
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive in rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, pr. u. 19,7 cm.
489 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/22
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 19,8 cm.
490 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/3 in 4
Odlomka ustja z ost. lonca, groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, pr. u. 19,8 cm.
491 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/17
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 15,9 cm.
492 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/19
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, pr. u. 14 cm.
493 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10190/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno si-vočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 12,1 cm.
495 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10193/3
Odl. ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, zelo groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,3 cm, š. 8,4 cm.
496 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10193/13
Odl. ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, š. 7,7 cm.
497 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10196 P
Odl. u. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 2,6 cm.
498 Kv. 6, SE 241, inv. št. 10390/1
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, pr. u. 17,7 cm.
499 Kv. 6, SE 241, inv. št. 10411
Železen predmet, dl. 9,1 cm, š. 2,3 cm.
494 Kv. 6, SE 24, inv. št. 10193/4
Odl. ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,9 cm, pr. ost. 21,1 cm.
489
490
494
SE 241 498, 499
500 Kv. 6, SE 243, inv. št. 10397/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na zunanji strani temno rjave, na notranji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, pr. d. 10,5 cm.
501 Kv. 6, SE 243, inv. št. 10394 P
Odl. u. z ost. in dna lonca, fina keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 46,5 cm, pr. u. 40,4 cm.
\
502 Kv. 6, SE 243, inv. št. 10395 P
Odl. d. z ost. posode, fina keramika, sivorjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. d. 20,8 cm.
503 Kv. 6, SE 54, inv. št. 10208
Lonec, okrašen z žlebovi, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 23,2 cm, pr. u. 20,5 cm, pr. d. 9,6 cm.
504 Kv. 6, 7, 31, 32, SE 61, inv. št. 10213
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivorjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,3 cm, pr. d. 12 cm.
505 Kv. 6, 7, 31, 32, SE 105, inv. št. 10282/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. u. 15,3 cm.
M 1:4 502,503
SE 61 504
506 Kv. 6, 7, 31, 32, SE 105, inv. št. 10282/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, črne in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,9, pr. u. 13,2 cm.
507 Kv. 6, 7, 31, 32, SE 105, inv. št. 10283/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi koleščka, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 11,2 cm.
508 Kv. 6, 7, 31, 32, SE 105, inv. št. 10283/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi koleščka, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 11,9 cm.
509 Kv. 7, SE 68, inv. št. 10216
Odl. okroglega glinenega obeska, zelo fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, pr. 2,1 cm.
510 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10222/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,3 cm,
pr. u. 36 cm.
511 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10222/8, 9
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 14 cm.
512 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10222/3
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, pr. u. 20 cm.
513 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10222/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, pr. u. 15,7 cm.
514 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10222/4
Odl. u. lonca, groba keramika, oran-žnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, š. 6 cm.
515 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10222/5
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji svetlo rjavo-sive barve,izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, š. 3,8 cm.
516 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10220
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 29,3 cm, pr. d. 16,7 cm.
517 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10221
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, sivordečkaste barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 17,2 cm, pr. d. 14,4 cm.
510
511	513
512	514
516
SE 72
518 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10223/7	522 Kv. 7, SE 18, inv. št. 10172/1
Odl. d. z ost. lonca, zelo groba ke-	Odl. ost. lonca, okrašenega z vrezi,
ramika, rjave barve, izdelan na lon-	zelo groba keramika, rjave do temno
čarskem vretenu, v. 4,2 cm,	rjave barve, izdelan na lončarskem
pr. d. 29,8 cm.	vretenu, v. 8,8 cm, pr. 27,5 cm.
519	Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10223/8
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,3 cm, pr. d. 22 cm.
520	Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10224/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,3 cm, pr. ost. 35,4 cm.
521 Kv. 7, 32, SE 72, inv. št. 10224/16
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani rjavo sive, na zunanji oranžnorjave barve,izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,2 cm, pr. 40,2 cm.
M 1:3 520,521
523 Kv. 7, SE 18, inv. št. 10172/7
Odl. ost. lonca, okrašenega s koleščkom, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, š. 3,2 cm.
524 Kv. 7, SE 18, inv. št. 10171 P
Odl. ost. posode, okrašenega z razčlenjenim rebrom, fina keramika, na notranji strani črne, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. ost. 30 cm.
525 Kv. 7, SE 225, inv. št. 10383/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,5 cm, pr. u. 17,8 cm.
526 Kv. 7, SE 225, inv. št. 10382
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, zelo groba keramika, temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 3,3 cm.
527 Kv. 7, SE 225, inv. št. 10384/1
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, zelo groba keramika, rdeč-kastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,9 cm, pr. d. 11,9 cm.
528 Kv. 7, SE 225, inv. št. 10384/3
Odl. d. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. d. 9,7 cm.
529 Kv. 8, SE 185, inv. št. 10353 A
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 3,1 cm.
530 Kv. 62, SE 148, inv. št. 10320/1
Odl. u. lonca, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 19,8 cm.
531 Kv. 62, SE 148, inv. št. 10320/7
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 18,2 cm.
532 Kv. 62, SE 148, inv. št. 10320/2
Odl. u. lonca, groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 4,2 cm.
533 Kv. 62, SE 148, inv. št. 10320/3
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji rdečkaste barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 3,9 cm.
534 Kv. 62, SE 148, inv. št. 10320/4
Odl. u. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, š. 3,8 cm.
536 Kv. 62, SE 152, inv. št. 10330/10
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive in rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,8 cm, pr. u. 17,6 cm.
538	Kv. 62, SE 152, inv. št. 10330/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, temno rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, pr. u. 17,7 cm.
539	Kv. 62, SE 152, inv. št. 10330/3
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5 cm, pr. u. 17,7 cm.
537 Kv. 62, SE 152, inv. št. 10330/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7 cm, pr. u. 16,8 cm.
540 Kv. 62, SE 152, inv. št. 10330/9
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,8 cm, pr. u. 17,8 cm.
541 Kv. 62, SE 152, inv. št. 10331/8
Odlomek dna z ost. posode, drobnozrnata keramika, temno rjavosive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. d. 9,8 cm.
542 Kv. 62, SE 152, inv. št. 10331/9
Odl. d. z ost. posode, drobnozrnata keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, pr. d. 9 cm.
543 Kv. 62, SE 152, inv. št. 10332/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 21,5 cm, pr. ost. 28,1 cm.
544	Kv. 62, SE 150, inv. št. 10325/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,2 cm, pr. u. 11,6 cm.
545	Kv. 61, SE 135, inv. št. 10313/9
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, črne in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,6 cm, pr. u. 15,8 cm
549 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10314/2
Odl. d. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo sivor-jave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 14,8 cm, pr. d. 14,3 cm.
546 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10313/3
Odl. u. lonca, groba keramika, oran-žnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 24 cm.
547 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10313/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. u. 23,5 cm.
548 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10313/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, š. 4,3 cm.
SE 150 544 SE 135
550 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10314/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, temno sive in temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,9 cm, pr. d. 10,9 cm.
554 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/8
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave in temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 31,8 cm.
551 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10314/4
Odl. d. lonca z lončarski znakom, drobnozrnata keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, dl. 6,5 cm, š. 4,8 cm.
552 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10315/8
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,9 cm, pr. ost. 41,2 cm.
553 Kv. 61, SE 135, inv. št. 10315/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, pr. 19,9 cm.
M 1:3 552
552
555 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/2
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 11,5 cm, pr. u. 21,5 cm
556 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji oranžno in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. u. 19 cm.
560 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/7
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani rdečkaste, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 20,1 cm.
557 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/9
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,9 cm, pr. u. 17 cm.
558 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 21,6 cm.
559 Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/4
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. u. 21,9 cm.
556
557
558
559
561	Kv. 61, SE 674, inv. št. 10412/5
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, pr. u. 1,8 cm.
562	Kv. 61, SE 674, inv. št. 10413/1
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani oranžne in rjave, na zunanji temno sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. d. 9,8 cm.
563	Kv. 61, SE 674, inv. št. 10413/2
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. d. 10 cm.
564	Kv. 61, SE 674, inv. št. 10413/3
Odl. d. z ost. posode, okrašene z žlebom, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjavosive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,3 cm, pr. d. 10 cm.
565	Kv. 61, SE 674, inv. št. 10661
Železen nož s trnastim nastavkom za ročaj, dl. 16,4 cm, š. rezila 2 cm.
566	Kv. 61, SE 134, inv. št. 10308/1
Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, š. 7,4 cm.
567	Kv. 61, SE 134, inv. št. 10308/2
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjavo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 4,1 cm.
568	Kv. 61, SE 134, inv. št. 10308/3
Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, š. 3,7 cm.
569	Kv. 61, SE 134, inv. št. 10308/4
Odl. u. z ost. krožnika, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, š. 3,7 cm.
570	Kv. 61, SE 134, inv. št. 10309/1
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na notranji strani temno sive in svetlo rjave, na zunanji oranžne barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,9, cm, pr. d. 13,6 cm.
571	Kv. 61, SE 134, inv. št. 10309/5
Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivorjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,3 cm, pr. d. 9,7 cm.
572 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10633/7, 10636/2
Odlomka ustja z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 13,2 cm, pr. u. 18 cm.
575 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10633/4 in 6
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rdečkastorjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,5 cm, pr. u. 15,8 cm.
576 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10633/8
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. u. 19,8 cm.
577 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10634/1, 2 in 7
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,8 cm, pr. u. 15,7 cm.
573 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10633/1, 2, 5,10634/16,10636/1,12 in 16
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rdečkastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,3 cm, pr. u. 15 cm.
574 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10633/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,1 cm, pr. u. 14,7 cm.
578	Kv. 61, SE 671, inv. št. 10634/9
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, pr. u. 19,8 cm.
579	Kv. 61, SE 671, inv. št. 10634/10
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, pr. u. 19,9 cm.
580	Kv. 61, SE 671, inv. št. 10634/4
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji rdečkaste barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, š. 3,7 cm.
581	Kv. 61, SE 671, inv. št. 10635/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. d. 8,9 cm.
582	Kv. 61, SE 671, inv. št. 10636/7
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji temno sive in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,8 cm, š. 5,5 cm.
583 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10636/8
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, na notranji temno sivočrne, na zunanji oranžne in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,1 cm, pr. 32,6 cm.
584 Kv. 61, SE 671, inv. št. 10636/21
Odl. ost. steklenice, okrašene z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo sivorjave, na oranžno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, pr. ost. 11,2 cm.
585 Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10299/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, pr. u. 19,6 cm.
586 Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10299/2
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. u. 13,9 cm.
587	Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10299/4 in 5
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rdečkastorjave in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, š. 5,2.
588	Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10299/6
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani svetlo sive, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, š. 3,4 cm.
589	Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10300/2
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z vrezoma, drobnozrnata keramika, sivorjave in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. u. 7,8 cm.
590	Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10299/3 P
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, pr. u. 14,1 cm.
591 Kv. 60, 61, SE 122, inv. št. 10304/1 P
Odl. u. sklede s kanelurami, drobnozrnata keramika, na notranji strani rjave, na zunanji temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, š. 4,7 cm.
592	Kv. 60, SE 120, inv. št. 10291/1
Odlomki ustja z ost. lonca, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,9 cm, pr. u. 35,9 cm.
593	Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, pr. u. 15,5 cm.
594	Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/2
Odl. u. lonca, drobno zrnata keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, pr. u. 19,7 cm.
595	Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/12
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. u. 31,8 cm.
596	Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/5
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, pr. u. 15,8 cm.
M 1:3 592
597 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/6
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 16,6 cm.
598 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/8
Odl. u. z ost. lonca, grobo keramika, okrašenega s kratkimi vrezi, na notranji strani oranžne, na zunanji sive in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. u. 13,8 cm.
599 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10290/3
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,9 cm, š. 6,1 cm.
600 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10291/3
Odl. u. z ost. sklede, okrašene z vrezano valovnico, na zunanji strani svetlo rjave, na notranji svetlorjavo-oranžne barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3.5 cm, pr. u. 13,1 cm.
602 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10293/12
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,2 cm, pr. ost. 28,7 cm.
603 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10293/14
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,7 cm, š. 6,6 cm.
604 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10293/1
Odl. ost. posode, okrašene s kratkimi vrezi, groba keramika, rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, š. 4,6 cm.
605 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10293/5
Odl. ost. posode, okrašene z kratkimi vrezi, groba keramika, rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. ost. 38,8 cm.
601 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10292/12
Odl. d. z ost. posode, zelo groba keramika, rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. d. 16,1 cm.
M 1:2
M 1:3 605
598
601
602
603
/ /
\ \
605
606 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10295 P
Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavooranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 3,7 cm.
607 Kv. 60, SE 120, inv. št. 10297 P
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, drobozrnata keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji rjavooranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 2,8 cm.
610 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10277/4
Odl. u. lonca, groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, pr. u. 17,8 cm.
611 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10277/7
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 17,8 cm.
608 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10277/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,7 cm, pr. u. 21,9 cm.
609 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10277/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 17,7 cm.
612 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10277/8
Odl. u. lonca, groba keramika, temno rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,2 cm, pr. u. 14 cm.
613 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10278/7
Odl. d. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6 cm, pr. d. 15,7 cm.
614 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10278/11
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji svetlo rjave, na zunanji temno sivočrne in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. d. 11,9 cm.
615	Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10278/5
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji temno oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, pr. d. 11,9 cm.
616	Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10278/8
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne in oranžne, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. d. 11 cm.
617	Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10278/1
Odl. d. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,7 cm, pr. d. 7,8 cm.
618	Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10278/4
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji sive in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. d. 7,8 cm.
619	Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10279/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,1 cm, pr. ost. 32 cm.
620 Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10279/2
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom in kratkimi vrezi, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, pr. ost. 22,6 cm.
621	Kv. 59, 60, SE 116, inv. št. 10279/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem kolesu, v. 5 cm, pr. 16,9 cm.
622	Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 36 cm.
623 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/7
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 24,8 cm.
624 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. u. 13,8 cm.
625 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/3
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, pr. u. 13,9 cm.
626 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/4
Odl. u. lonca, groba keramika, rdeč-kastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,2 cm, pr. u. 15,8 cm.
627 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 10 cm.
628 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10639/8
Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, pr. u. 15,9 cm.
629 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10640
Odl. d. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1.1 cm, pr. d. 9 cm.
630 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10642/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. ost. 19,8 cm.
631 Kv. 59, 60, SE 673, inv. št. 10642/3
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, pr. ost. 23,7cm.
632 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10800
Lonec, okrašen z žlebovi, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 19 cm, pr. u. 16,7 cm, pr. d. 10 cm.
633 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10801
Lonec, okrašen z žlebovi, na spodnji strani dna ima lončarski znak, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 16,1 cm, pr. u. 15,6 cm, pr. d. 10,1 cm.
633
SE 918
634 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10794/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 33,6 cm.
635 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10794/3
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,4 cm, pr. u. 29,8 cm.
636 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10794/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, pr. u. 16 cm.
637 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10794/13
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. u. 15,8 cm.
638 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10794/17
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji temno sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 17,8 cm.
639 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10795/10
Odl. d. lonca, na spodnji strani je lončarski znak, zelo groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, dl. 5,7 cm, š. 5,4 cm.
640 Kv. 29, SE 918, inv. št. 10799
Odl. železnega srpa, dl. 14,2 cm, š. rezila 2,8 cm.
641 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10812
Lonec, zelo groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji rjave in sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 22,7 cm, pr. u. 17,6 cm, pr. d. 13 cm.
642 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10813/3
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, pr. u. 19,6 cm.
646 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10816/5
Odl. glinene krogle, fina keramika, oranžnorjave in sive barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, š. 4,4 cm.
643 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10813/1
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 3,5 cm.
647 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10816/15
Odl. glinene krogle, fina keramika, oranžnorjave in sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. 4,5 cm.
644 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10813/4
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, š. 3 cm.
645 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10815/1 in 2
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7 cm, pr. ost. 29 cm.
SE 924 - jama (G649-655)
648 Kv. 29, SE 938, inv. št. 10813/5 A
Odl. pokrova posode, okrašenega z metličenjem, zelo groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, š. 4,6 cm.
649	Kv. 29, SE 924, inv. št. 10804/7
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na zunanji strani svetlo rjave in sive, na notranji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,3 cm, pr. u. 27,8 cm.
650	Kv. 29, SE 924, inv. št. 10804/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na zunanji strani svetlo rjave, na notranji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 13,9 cm
651	Kv. 29, SE 924, inv. št. 10804/4
Odl. u. posode, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, š. 3,3 cm.
652	Kv. 29, SE 924, inv. št. 10805/3
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani je lončarski znak, groba keramika, na zunanji strani rjave, na notranji temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,1 cm, pr. d. 12 cm.
653	Kv. 29, SE 924, inv. št. 10807
Odl. ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, groba keramika, na notranji strani temno sivo-rjave barve, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,1 cm, š. 6,6 cm.
654 Kv. 29, SE 924, inv. št. 10806/16
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovoma, drobnozrnata keramika, oranžno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, š. 3,9 cm.
655 Kv. 29, SE 924, inv. št. 10808
Podolgovat raven železen predmet pravokotnega preseka z odebelitva-mi na obeh koncih, dl. 6,7 cm.
656 Kv. 29, SE 916, inv. št. 10790/2, 10792/1 in 8
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,9 cm, pr. u. 15,7 cm.
657 Kv. 29, SE 916, inv. št. 10790/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. u. 25,3 cm.
658 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/8
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sive in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. u. 31,7 cm.
659 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/12
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. u. 29,8 cm.
660 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10335/1 in 2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi in žlebom, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,5 cm, pr. u. 21,7 cm.
662 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/19
Odl. u. lonca, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, pr. u. 19,6 cm.
663 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/11
Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, pr. u. 19,3 cm.
664 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/18
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sivočrne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 15,6 cm.
661 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/16
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, pr. u. 17,7 cm.
SE 916 657 SE 154
665	Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/2
Odl. u. lonca, groba keramika, sivo-črne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. u. 11,6 cm.
666	Kv. 29, 59, SE 154,
inv. št. 10334/3
Odl. u. lonca, groba keramika, oran-žnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,2 cm, pr. u. 14,6 cm.
667	Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/17
Odl. u. lonca, drobnozrnata keram ka, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji oranžnorjave barve izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. u. 11,8 cm.
668	Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10334/6
Odl. u. lonca, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, š. 4,9 cm
669	Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10337/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, na notranji strani črne in rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, š. 7 cm.
670 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10337/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z vrezi in žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5 cm, š. 6 cm.
671 Kv. 29, 59, SE 154, inv. št. 10337/30
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 2,8 cm.
672	Kv. 29, SE 908, inv. št. 10771
Lonec, okrašen z žlebovi in kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 13,6 cm, pr. u. 12,7 cm, pr. d. 8,8 cm.
673	Kv. 29, SE 908, inv. št. 10773
Odl. ost. steklenice, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani rjavosive, na zunanji oranžno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 15,6 cm, pr. ost. 23,6 cm.
674 Kv. 29, SE 908, inv. št. 10772/2
Odl. u. steklenice, drobnozrnata keramika, oranžne barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, š. 2,6 cm.
675 Kv. 28, SE 902, inv. št. 10759
Lonec, okrašen z žlebovi, na dnu ima lončarski znak, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 14,2 cm, pr. u. 13,4 cm, pr. d. 8,1 cm.
676 Kv. 28, SE 902, inv. št. 10760
Lonec, okrašen z žlebovi in kratkimi vrezi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 14,5 cm, pr. u. 14,8 cm, pr. d. 8,7 cm.
677 Kv. 28, SE 902, inv. št. 10762/2 in 10764/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave in temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,6 cm, pr. u. 13,8 cm.
678 Kv. 28, SE 902, inv. št. 10762/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi in kratkimi vrezi, zelo groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 12,5 cm, pr. u. 21,8 cm.
ESkSL___SL
SE 908 674 SE 902
679	Kv. 28, SE 902, inv. št. 10761/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, š. 2,8 cm.
680	Kv. 28, SE 902, inv. št. 10761/3
Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, š. 3,2 cm.
681	Kv. 28, SE 902, inv. št. 10764/2
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, š. 4,3 cm.
682	Kv. 28, SE 902, inv. št. 10767
Odl. kamnitih žrmelj, v. 4,4 cm, dl. 10,4 cm, š. 7,4 cm.
683 Kv. 58, SE 246, inv. št. 10267/2
Odl. ost. lonca, okrašenega s koleščkom, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, š. 4,3 cm.
685	Kv. 59, SE 111, inv. št. 10262/2
Odl. u. posode, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji bele barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, š. 2,9 cm.
686	Kv. 59, SE 111, inv. št. 10264/2
Odl. ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. ost. 15,6 cm.
687 Kv. 59, SE 111, inv. št. 10264/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, oranžno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. ost. 15 cm.
688 Kv. 59, SE 111, inv. št. 10264/6
Odl. ost. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 3,8 cm.
690 Kv. 59, SE 250, inv. št. 10272
Lonec, okrašen s kratkimi vrezi in žlebovi, na dnu ima lončarski znak, groba keramika, sivorjavo rdeče barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 19,4 cm, pr. u. 17,8 cm, pr. d. 10 cm.
684 Kv. 59, SE 111, inv. št. 10262/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,2 cm, š. 6,5 cm.
689 Kv. 59, SE 249, inv. št. 10401/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,3 cm, pr. u. 13 cm.
691 Kv. 59, SE 250, inv. št. 10273/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne (prilepljeni organski ostanki), na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,4 cm, pr. u. 31,3 cm.
692 Kv. 59, SE 250, inv. št. 10273/2
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 2,9 cm.
693 Kv. 59, SE 250, inv. št. 10273/3
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, š. 4 cm.
694 Kv. 59, SE 250, inv. št. 10274/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji sive in rdečkaste barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, pr. d. 9,7 cm.
695 Kv. 59, SE 250, inv. št. 10274/2
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivočrne (prilepljeni organski ostanki), na zunanji rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,9 cm, pr. d. 11,8 cm.
696 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10559/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetle rdečkastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 33,7 cm.
697 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10559/2 in 6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. u. 17,7 cm.
698 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10559/4
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji rdečkastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, pr. u. 13,7 cm.
699 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10559/7
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, pr. u. 11,7 cm.
700 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10559/10
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive in rdečkaste, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu,
v. 4,2 cm, pr. u. 13,9 cm.
701 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10561/6
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo sive, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. ost. 14,4 cm.
702 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10561/1
Odl. ost. posode, okrašene z rebrom, drobnozrnata keramika, svetlo oranžno-rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, š. 2,4 cm.
703 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10561/2
Odl. ost. posode, okrašene z vrezi, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji temno sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 2,6 cm.
704 Kv. 89, SE 522, inv. št. 10561/8
Odl. ost. lonca, okrašenega z glavni-čenjem, zelo groba keramika, rdeč-kastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 2,9 cm.
705 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10567/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z vbodi, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5 cm, pr. u. 13,9 cm.
706 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10567/2
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 14 cm.
707 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10567/4
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, pr. u. 17,5 cm.
708 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10567/3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, š. 3,7 cm.
709 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10570/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z vbodi in žlebom, groba keramika, temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. ost. 22 cm.
710 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10570/4
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, pr. ost. 18,7 cm.
711 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10570/2
Odl. ost. lonca, okrašenega zžlebo-vi, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. ost. 13,4 cm.
712 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10570/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 4,7 cm.

713 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10570/10
Odl. ost. lonca, okrašenega z vbodi, groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,2 cm, š. 4,8 cm.
714 Kv. 89, SE 532, inv. št. 10569 A
Odl. ročaja vrča, fina keramika, sive in oranžne barve, izdelan prostoročno, v. 5,6 cm, š. 3,4 cm.
717 Kv. 90, SE 534, inv. št. 10575
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sive in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 11,5 cm, pr. u. 16 cm.
715 Kv. 90, SE 534, inv. št. 10573
Lonec, okrašen z žlebovi, drobnozrnata keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 18,2 cm, pr. u. 17 cm, pr. d. 10,2 cm.
716 Kv. 90, SE 534, inv. št. 10574
Lonec, okrašen z žlebovi, drobnozrnata keramika, sive in rdeče barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 19,8 cm, pr. u. 15,4 cm, pr. d. 10,5 cm.
718 Kv. 90, SE 534, inv. št. 10576/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji oranžne in svetlo sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7 cm, pr. u. 21,8 cm.
719 Kv. 90, SE 534, inv. št. 10578
Odl. u. z ost. lonca s prevrtano luknjo, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani sive, na zunanji oranžne in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,6 cm, pr. u. 16,9 cm.
720	Kv. 90, SE 534, inv. št. 10576/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 4,4 cm, pr. u. 17,8 cm.
721	Kv. 90, SE 534, inv. št. 10577/1
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 19,9 cm.
722	Kv. 90, SE 534, inv. št. 10577/2
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, pr. u. 17,7 cm.
723	Kv. 90, SE 534, inv. št. 10577/8
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 15,8 cm.
724	Kv. 90, SE 534, inv. št. 10577/6
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rdečkastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, š. 2,5 cm.
725	Kv. 90, SE 534, inv. št. 10577/7
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,7 cm, š. 2,7 cm.
726 Kv. 121, SE 684, inv. št. 10650
Lonec, okrašen z žlebovi, na spodnji strani dna ima lončarski znak, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 39,2 cm, pr. u. 34,6 cm, pr. d. 15,1 cm.
727	Kv. 121, SE 684, inv. št. 10645/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,8 cm, pr. u. 20,1 cm.
728	Kv. 121, SE 684, inv. št. 10645/3 Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm,
pr. u. 30,3 cm.
729	Kv. 121, SE 684, inv. št. 10645/2
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 18 cm.
730	Kv. 121, SE 684, inv. št. 10645/4
Odl. u. lonca, groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, pr. u. 18,2 cm.
731	Kv. 121, SE 684, inv. št. 10645/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, š. 3,6 cm.
732	Kv. 121, SE 689, inv. št. 10652/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive in rjave, na zunanji rdečkaste in rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,5 cm, pr. u. 15,8 cm.
733	Kv. 121, SE 689, inv. št. 10654/11
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, š. 5,7 cm.
734	Kv. 121, SE 689 in 778, inv. št. 10651 in 10685/4
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani oranžnorjave, na zunanji sive in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,5 cm, pr. u. 41,6 cm.
SE 689 732,733 SE 689, 778 734
735 Kv. 121, SE 689 in 778, inv. št. 10652/2, 10685/1 in 10688/25
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,7 cm, pr. u. 23,8 cm.
736 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10685/2 in 3,10686/4
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,6 cm, pr. u. 17,7 cm.
737 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10686/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 24,1 cm.
738 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10686/1 in 3
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 15,9 cm.
739 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10687/2
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, pr. d. 10,7 cm.
740 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10688/30
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5 cm, pr. ost. 27 cm.
SE 698, 778 735 SE 778
741 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10688/20
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi in kratkimi vrezi, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,4 cm, pr. 16 cm.
743 Kv. 121, SE 692, inv. št. 10656/1 in 10659/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rdečkaste barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,9 cm, pr. u. 15,7 cm.
744 Kv. 121, SE 692, inv. št. 10657/4 in 5
Odlomka ustja z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,4 cm, pr. u. 17,8 cm.
742 Kv. 121, SE 778, inv. št. 10688/29
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, š. 4,7 cm.
748 Kv. 121, SE 692, inv. št. 10656/2
Odl. u. z ost. steklenice, drobnozrnata keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, pr. u. 7,9 cm.
745	Kv. 121, SE 692, inv. št. 10657/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. u. 17,7 cm.
746	Kv. 121, SE 692, inv. št. 10657/2 in 3
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, pr. u. 17,6 cm.
747	Kv. 121, SE 692, inv. št. 10657/1 in 7
Odlomka ustja z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 14,9 cm.
749 Kv. 121, SE 692, inv. št. 10659/14
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, oranžnosvetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,7 cm, pr. 14,8 cm.
750 Kv. 121, SE 692, inv. št. 10659/2
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 4 cm.
751 Kv. 121, SE 692, inv. št. 10659/3
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 3,5 cm.
752	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10662/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,2 cm, pr. u. 23,7 cm.
753	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/19
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžne in svetlo sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, pr. u. 35,7 cm.
754	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/4 Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,6 cm, pr. u. 28 cm.
755	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/7
Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 31,7 cm.
756	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/15
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. u. 27,5 cm.
757	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/8
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave in črne, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, pr. u. 23,8 cm.
758 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10662/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,9 cm, pr. u. 14,8 cm.
759 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/1 in 5
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. u. 13,8 cm.
M 1:3 753
753
754
755
756
757
SE 694
760 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjavo-sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6 cm, pr. u. 13,7 cm.
761 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivo-rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. u. 17,6 cm.
762 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10663/21
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. u. 18,9 cm.
763 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z vrezi, drobnozrnata keramika, temno si-vo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. 21,2 cm.
764 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/8
Odl. ost. lonca, okrašenega z vrezi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. 23,3 cm.
765 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/19
Odl. ost. lonca, okrašenega z vrezi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, pr. 16,1 cm.
766 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/38
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, pr. 24 cm.
767 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/7
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi in kratkimi vrezi, zelo groba keramika, svetlo rjavooranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,1 cm, š. 4,8 cm.
768	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/36
Odl. ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, pr. 26,5 cm.
769	Kv. 121, SE 694, inv. št. 10665/4
Odl. ost. steklenice, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. 9,8 cm.
771 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10669
Železen obroček, pr. 4,4 cm.
772 Kv. 121, SE 694, inv. št. 10667
Železen žebelj, dl. 7,5 cm.
773 Kv. 121, SE 773, inv. št. 10707
Okrogla glinena ploščica z luknjo, fina keramika, svetlo rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, pr. 2,4 cm.
774 Kv. 92, SE 539, inv. št. 10583/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s koleščkom, zelo groba keramika, na notranji strani oranžne in črne, na zunanji temno in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,8 cm, pr. u. 19,8 cm.
775 Kv. 92, SE 539, inv. št. 10583/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno rjavosive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,4 cm, pr. u. 14,2 cm.
776 Kv. 92, SE 539, inv. št. 10583/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, svetlo in temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,4 cm, pr. u. 13,5 cm.
781 Kv. 92, SE 539, inv. št. 10586/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z glavni-čenjem, drobnozrnata keramika, na notranji strani sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,7 cm, š. 5,6 cm.
784 Kv. 152, SE 400, inv. št. 10471/1
Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. d. 8 cm.
777	Kv. 92, SE 539, inv. št. 10586/3
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom, drobnozrnata keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, pr. 20,8 cm.
778	Kv. 92, SE 539, inv. št. 10586/11
Odl. ost. lonca, okrašenega z žleboma, zelo groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5 cm, š. 4,9 cm.
779	Kv. 92, SE 539, inv. št. 10586/13
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom, fina keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 2,7 cm.
780 Kv. 92, SE 539, inv. št. 10586/4
Odl. ost. lonca, okrašenega z glav-ničenjem, zelo groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,5 cm, š. 6,3 cm.
782 Kv. 152, SE 400, inv. št. 10470/2 Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 9,4 cm, pr. u. 21,1 cm.
783 Kv. 152, SE 400, inv. št. 10470/1 in 3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,4 cm, pr. u. 13,7 cm.
785 Kv. 153, SE 418, inv. št. 10269 P
Atipično praskalo na odlomku odbitka. Na proksimalnem delu je izdelano retuširano atipično čelo praskala, vel. 1,6 x 1,1 x 0,5 cm.
«
787 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10673
Lonec, okrašen z žlebovi, na spodnji strani dna ima lončarski znak, groba keramika, svetlo rdeče barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 16,1 cm, pr. u. 17 cm, pr. d. 10,7 cm.
786 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10672
Lonec, okrašen z žlebovi, na spodnji strani dna ima lončarski znak, groba keramika, sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 20,7 cm, pr. u. 22,2 cm, pr. d. 11,8 cm.
788 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/7, 35
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 11,3 cm, pr. u. 17,7 cm.
789 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/3 Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7 cm, pr. u. 26,5 cm.
790 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,4 cm, pr. u. 24 cm.
791 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10679/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 7,5 cm, pr. u. 19,7 cm.
796 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10679/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani črne, na oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, pr. u. 15,7 cm.
792	Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/13
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, pr. u. 22 cm.
793	Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/9
Odl. u. lonca, groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 25,7 cm.
794	Kv. 123, SE 750, inv. št. 10674
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, pr. u. 17,8 cm.
797	Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/12
Odl. u. lonca, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,9 cm, pr. u. 16,9 cm.
798	Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/16
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, pr. u. 18,7 cm.
795 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10675
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, pr. u. 13,9 cm.
792
793
794
795	796
797
799 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/31
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, pr. u. 13,9 cm.
800 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/18
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,8 cm, š. 3,5 cm.
801 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/25
Odl. u. lonca, groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, š. 4,3 cm.
802 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10678/30 P
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, sivorjave barve, izdelana prostoročno, v. 2,5 cm, š. 1,9 cm.
803 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10676/1
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10,9 cm, pr. d. 19,8 cm.
804 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10677
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani dna ima lončarski znak, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. d. 11,9 cm.
805 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10681
Odl. d. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, drobnozrnata keramika, na notranji strani svetlo sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, dl. 6,3 cm, š. 5,7 cm.
806 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10680/5, 45 in 51
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,2 cm, pr. ost. 28,1 cm.
807 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10680/54
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. 18,5 cm.
808 Kv. 123, SE 750, inv. št. 10680/55
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. 13,7 cm.
809 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/25
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, na vratu ima izvrtano luknjo, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 14,1 cm, pr. u. 27,9 cm.
810 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,5 cm, pr. u. 23,7 cm.
811 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/10
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,7 cm, pr. u. 23,7 cm.
■ '
812	Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/4
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,3 cm, pr. u. 17,7 cm.
813	Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/23
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,7 cm, pr. u. 19,3 cm.
814	Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/1 Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani sivorjave, na zunanji rdečkasto-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,3 cm,
pr. u. 17,8 cm.
815 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/5
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi in kratkimi vrezi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,5 cm, pr. u. 15,9 cm.
812
813
814
SE 762
816 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/12
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, pr. u. 15,9 cm.
817 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/13
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. u. 17,8 cm.
818 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,1 cm, pr. u. 13,9 cm.
819 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/11
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. u. 15,8 cm.
820 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/9
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. u. 13,9 cm.
821 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/31 in 48
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji oranžno-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, pr. u. 13,9 cm.
822 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/22
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji svetlo sive in črne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. u. 8 cm.
823 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10702/41
Odl. u. z ost. lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 3,7 cm.
817
818
819
820
821
SE 762
824 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10704/6
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, groba keramika, rdečkastorjave, temno sive in črne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 10 cm, pr. d. 13,1 cm.
825 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10704/1
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, zelo groba keramika, rdečkastorjave, temno sive in črne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, pr. d. 7,9 cm.
826 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10704/2
Odl. d. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, š. 5,2 cm, dl. 5,3 cm.
827 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10704/8
Odl. d. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, drobnozrnata keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, š. 4,5 cm, dl. 4,8 cm.
828 Kv. 123, SE 762, inv. št. 10705/18
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7 cm, pr. ost. 22 cm.
829 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/7
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani svetlo sive, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,9 cm, pr. u. 21,9 cm.
831 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive in rjave, na zunanji rdečkastorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7 cm, pr. u. 17,7 cm.
832 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/6
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. u. 19,6 cm.
830 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,9 cm, pr. u. 19,5 cm.
833 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/29 Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sivojave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. u. 19,5 cm.
834 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/11
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkimi vrezi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, pr. u. 19,8 cm.
835 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/8
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 17,8 cm.
836 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/10
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sive in rdečkastorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, pr. u. 17,4 cm.
837 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/15
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, š. 3,2 cm.
838 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10691/38
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 2,2 cm.
840 Kv. 123, SE 760, inv. št. 10696/8
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, sive in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 13,9 cm, pr. u. 23,6 cm.
841 Kv. 123, SE 760, inv. št. 10696/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo sive in svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, pr. u. 19,6 cm.
842 Kv. 123, SE 760, inv. št. 10696/7
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 19,7 cm.
839 Kv. 123, SE 758, inv. št. 10695
Železen nož, dl. 10,3 cm, š. 2 cm.
843 Kv. 123, SE 760, inv. št. 10696/6
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, pr. u. 19,7 cm.
844 Kv. 123, SE 760, inv. št. 10696/4
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, š. 2,4 cm.
845 Kv. 123, SE 760, inv. št. 10697/1
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani ima lončarski znak, groba keramika, na notranji strani črne in svetlo rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6 cm, pr. d. 11,9 cm.
846 Kv. 180, SE 1049, inv. št. 10877/2
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4.2 cm, pr. u. 35,8 cm.
847 Kv. 180, SE 1049, inv. št. 10877/9 in 10879/9
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivo-rjave, na zunanji oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 21,7 cm.
848 Kv. 180, SE 1049, inv. št. 10877/8
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 25,8 cm.
849 Kv. 180, SE 1049, inv. št. 10877/3
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 19,6 cm.
SE 760 843-845 SE 1049
850 Kv. 180, SE 1049, inv. št. 10877/1 in 5
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 17,7 cm.
851	Kv. 180, SE 1049, inv. št. 10877/7
Odl. u. lonca, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,5 cm, pr. u. 15,3 cm.
852	Kv. 151, 179, SE 330, inv. št. 10464/1 in 2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji svetlo rjave in sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,2 cm, pr. u. 13,9 cm.
855	Kv. 151, 179, SE 330, inv. št. 10464/7
Odl. u. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, š. 4,3 cm.
856	Kv. 151,179, SE 330, inv. št. 10463
Odl. d. z ost. lonca, na spodnji strani dna je lončarski znak, drobnozrnata keramika, oranžnorjave barve, prostoročna izdelava, v. 11,5 cm, pr. d. 12 cm.
853 Kv. 151, 179, SE 330, inv. št. 10464/3
Odl. u. lonca, groba keramika, temno sivočrne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,2 cm, pr. u. 15,9 cm.
854 Kv. 151, 179, SE 330, inv. št. 10464/5
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 15,8 cm.
857 Kv. 179, SE 1053, inv. št. 10886/2
Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, š. 4 cm.
858 Kv. 178, SE 1061, inv. št. 10890/3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega s kratkim vrezom, groba keramika, na notrani strani sive, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 17,7 cm.
859 Kv. 178, SE 1061, inv. št. 10890/4
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani oranžne, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, pr. u. 17,9 cm.
860 Kv. 178, SE 1061, inv. št. 10890/5
Odl. u. lonca, zelo groba keramika, na notrani strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. u. 23,6 cm.
861 Kv. 178, SE 1061, inv. št. 10890/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, pr. u. 18 cm.
862 Kv. 178, SE 1061, inv. št. 13698
Železen žebelj, dl. 8,5 cm.
863 Kv. 178, SE 1061, inv. št. 10893
Odl. ost. lonca, na zunanji strani okrašenega s kratkimi vrezi, na notranji z vrezi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, š. 4 cm.
864 Kv. 177, SE 1071, inv. št. 10896
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, š. 2 cm.
865 Kv. 177, SE 1073, inv. št. 10898
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 18,2 cm, pr. u. 23,9 cm.
M 1:3 865
866 Kv. 177, SE 1073, inv. št. 13697
Železno rezilo noža, dl. 20,4 cm, š. 1,8 cm.
867 Kv. 96, SE 590, inv. št. 10591/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,8 cm, pr. ost. 18,6 cm.
870 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10344
Lonec, okrašen s kratkimi vrezi in žlebovi, drobnozrnata keramika, si-vorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 15,9 cm, pr. u. 13,1 cm, pr. d. 10,4 cm.
872 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/1 in 3
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja in žlebom, groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji temno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,6 cm, pr. u. 12,9 cm.
868 Kv. 96, SE 590, inv. št. 10591/3
Odl. ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm, š. 3,8 cm.
871 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/7
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,3 cm, pr. u. 22,1 cm.
873 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/6
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega kratkimi vrezi in žlebovi, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. u. 17,6 cm.
869 Kv. 96, SE 590, inv. št. 10592/1-5
Glinene kocke, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 3,7 cm.
874 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/8
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. u. 17,4 cm.
875 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/2
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja in žlebovi, groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,9 cm, pr. u. 13,5 cm.
876 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/4
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, zelo groba keramika, oranžnorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, pr. u. 14,8 cm.
877 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10345/5
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja in žlebom, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. u. 13,8 cm.
878 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10346/2
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, pr. u. 17,6 cm.
879 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10346/7
Odl. u. lonca, groba keramika, sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, pr. u. 14,7 cm.
880 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10346/8
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani rjave, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. u. 13,8 cm.
881 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10350/2
Odl. d. zost. lonca, na dnu ima lončarski znak, zelo groba keramika, na notranji strani temno rjave in črne, na zunanji sive in oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. d. 12,5 cm.
882 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10351/35
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebom, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, pr. 19,4 cm.
885 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10351/5
Odl. ost. lonca, okrašenega z odtisi orodja in žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sivočr-ne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, š. 6,8 cm.
883 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10351/25
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,7 cm, š. 5,7 cm.
884 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10351/52
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, pr. ost. 14,4 cm.
886 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10351/19
Odl. ost. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, zelo groba keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 6 cm.
887	Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10347
Odl. glinene kocke, peščena glina s posameznimi večjimi kamenčki, oranžnorjave barve, v. 2,6 cm, š. 3,9 cm.
888	Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10348/1
Odl. glinene kocke, peščena glina s posameznimi večjimi kamenčki, oranžnorjave barve, v. 2,5 cm, š. 4,4 cm.
889	Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10348/2
Odl. glinene kocke, peščena glina s posameznimi večjimi kamenčki, oranžnorjave barve, v. 3,6 cm, š. 4,6 cm.
890 Kv. 65, 66, SE 164, inv. št. 10349
Odl. glinenega obeska, drobnozrna-ta keramika, temno sivočrne barve, prostoročna izdelava, pr. 2,9 cm.
891 Kv. 126, SE 794, inv. št. 10711/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovoma, zelo groba keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,7 cm, pr. u. 14,1 cm.
892 Kv. 126, SE 794, inv. št. 10712/2
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebom, zelo groba keramika, na notranji strani oranžno rjave, na zunanji sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm, pr. d. 11,7 cm.
893 Kv. 126, SE 794, inv. št. 10713/2
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. ost. 20,2 cm.
894	Kv. 126, SE 794, inv. št. 10713/3
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovoma, zelo groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. ost. 16,4 cm.
895	Kv. 126, SE 794, inv. št. 10713/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovoma, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, š. 4,8 cm.
896	Kv. 36, SE 1001, inv. št. 10853
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. u. 10,5 cm.
898	Kv. 36, SE 1001, inv. št. 10854/2
Odl. u. lonca zelo groba keramika, oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,3 cm, pr. u. 13,6 cm.
899	Kv. 36, SE 1001, inv. št. 10856/1 Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4 cm,
pr. d. 11,8 cm.
900 Kv. 36, SE 1001, inv. št. 10855/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, na notranji strani rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 4,7 cm.
901 Kv. 68, SE 201, inv. št. 10355/1
Odl. u. z ost. lonca, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, pr. u. 21,7 cm.
897 Kv. 36, SE 1001, inv. št. 10854/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,5 cm, pr. u. 15,4 cm.
902 Kv. 68, SE 201, inv. št. 10355/3
Odl. u. z ost. sklede, drobnozrnata keramika, temno sivorjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,4 cm, š. 2,7 cm.
901
SE 794 893-895 SE 1001
SE 201 901, 902
903 Kv. 68, SE 201, inv. št. 10356/1
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sivorjave, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 16 cm, pr. ost. 25,2 cm.
904 Kv. 68, SE 201, inv. št. 10356/2
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, zelo groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,8 cm, š. 6 cm.
905 Kv. 68, SE 201, inv. št. 10356/3
Odl. ost. lonca, okrašenega z glavni-čenjem, zelo groba keramika, na notranji strani sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, š. 3,3 cm.
906 Kv. 68, SE 201, inv. št. 10356/4
Odl. ost. lonca, okrašenega z glav-ničenjem, drobnozrnata keramika, črne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, š. 3,9 cm.
907 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10744/1
Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 6,2 cm, pr. u. lk,k cm.
908 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10744/2 Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, pr. u. 13,7 cm.
909 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10745/1
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notranji strani črne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm,
pr. u. 13,8 cm.
...../
SE 201
SE 830 907-909
910 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10745/2
Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,9 cm, š. 4,2.
911 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10745/4
Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 1,5 cm, š. 3,3 cm.
912 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10746/2
Odl. pekača, groba keramika, na notrani strani sive, na zunanji rjave barve, v. 2,4 cm, pr. u. 17,9 cm.
913 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10747/1
Odl. d. z ost. lonca, okrašenega z odtisi koleščka, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji sivo-rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, pr. d. 13,3 cm.
914 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10747/3
Odl. d. lonca, na spodnji strani je lončarski znak, groba keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, dl. 6,6 cm, š. 6,7 cm.
915 Kv. 129, SE 830, inv. št. 10748/6
Odl. ost. lonca, okrašenega z žlebovi, groba keramika, na notranji strani temno sivočrne, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 4,3 cm.
SE 830
Results of radiocarbon dating
The samples were checked and mechanically cleaned under a microscope. An appropriate amount of charcoal was selected for dating. The residual material was then extracted with 1% HCl, 1% NaOH at 60°C and again 1% HCl. The alkali extract of KIA 32879, 32885, 32901, and 32903 (humic acid fraction) was precipitated with HCl, washed and dried.
The combustion to CO2 of all fractions was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900°C. The sample CO2 was reduced with H2 over about 2 mb of Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder.
The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal background material. Conventional 14C ages were calculated according to Stuiver and Polach (1977, 355-363) with a 613C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: this 613C includes the effects of fractionation during graphitisation and in the AMS-system and, therefore, cannot be compared with 613C values obtained per mass spectrometer on CO2). For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation o) both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement are observed. The larger of the two is adopted as the measuring uncertainty. To this is added the uncertainty connected with the subtraction of our "blank". The quoted 1o uncertainty is thus the best estimate for the full measurement, and not just based on counting statistics. "Calibrated" or calendar ages were calculated using "CALIB rev 5.01" (Data set: IntCal04, Reimer et al. 2004, 1029-1058).
All samples gave more than the 1 mb of carbon recommended for a precise measurement and produced a sufficient ion beam. The 613C values lie in a normal range and insofar the results are reliable.
The age difference between the alkali residue and the humic acid fraction is not statistically significant in four cases (sl. 50). These samples are thus not (significantly) contaminated and the ages measured for the alkali residues are also reliable in this respect. The humic acid fractions of KIA 32870 and 32885 are significantly younger than the alkali residue, probably due to the admixture of younger carbon into the more mobile humic acid fraction. The alkali residue age should be reliable because the chemical cleaning, which removes contaminants from the alkali residue and enriches them in the humic acid fraction, is usually effective and the contamination is not heavy.
50 Age differences alkali residue (AR).		
Sample	Difference (14C-years)	Significance a
KIA 32869 AR - HA	24±44	0,5
KIA 32870 AR - HA	104±44	2,4
KIA 32879 AR - HA	-71±39	1,8
KIA 32885 AR - HA	144±48	3,0
KIA 32901 AR - HA	-54±39	1,4
KIA 32903 AR - HA	-62±34	1,8
51 Overview over the calibrated dating results.
Amogphenc data from Reimer et al (3H34),CkCal v3.10 Bonk Ramsey (3335), cub n5 sd 12 prob usp[chron]
K1A39744 SE 320	2425+27EP							
K1A39745 _4||	_ SE 1042 5254+27EP							
KA39746 SE 519	2926+29EP	—						
K1A39747 SE 103	2414+23EP		-frj-					
K1A39748 SE 137	1969+27EP							
K1A39749 SE 212	2395+26EP							
K1A39750 SE 216	2308+31EP				1.			
K1A39751 SE 311	2381+26EP		i					
K1A39752 SE 315	2455+29EP			M				
K1A39753 SE 609	2583+24EP							
K1A39754 SE 827	2423+25EP			lM				
K1A39755 SE 603	1096+23EP					il		
K1A39756 SE 670	942+28EP						š-	
K1A39757 SE 749	741+21EP						J_	
0 CalBC	CalBCClAD
Calibrated date
52 Zemljanka (SE 1043), polnilo (SE 1042).
KIA 39745
SE 1042/1043, SEK II, kv. 55, sv: 162
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 1,00 m
		Fraction	Corrected pMC*	Convention Age 613C(%)**
5600 s; m		Charcoal, alkali residue, 4.2 mg C	52,00 ± 0,17	5255 ± 25 BP -25,13 ± 0,13
S 1, 5400	-	Radiocarbon Age:	BP	5254± 27
4800 -4400
-4200 -4100 -4000 Calendar Age [years BC]
One Sigma Range: cal BC
(Probability 68,3 %)
Two Sigma Range: cal BC
(Probability 95,4 %)
4222-4210 (Probability 6,8 %) 4154-4133 (Probability 13,0 %) 4060-4034 (Probability 20,5 %) 4025-3991 (Probability 28,0 %)
4228-4200 (Probability 10,5 %) 4170-4127 (Probability 19,1 %) 4120-4094 (Probability 5,7 %) 4081-3980 (Probability 60,1 %)
References for calibration: as KIA 32879
-4300
-3900
53 Jama (SE 520), polnilo (SE 519).
3600
-1600 -1500 -1400 -1300 -1200 -1100 -1000 -900 -800
Calendar Age [years BC]
KIA 39746
SE 519/520, SEK IV, kv. 88, sv: 87
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,60 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali	69,47 ± 0,25	2925 ± 30 BP -28,09 ± 0,27
residue, 4.4 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	2926 ± 29
One Sigma Range:	cal BC	1193-1172 (Probability 11,6 %)
(Probability 68,3 %)		1169-1142 (Probability 15,0 %)
		1133-1055 (Probability 41,7 %)
Two Sigma Range:	cal BC	1257-1235 (Probability 4,8 %)
(Probability 95,4 %)		1215-1021 (Probability 90,6 %)
References for calibration: as KIA 32879
54 Krožni jarek (SE 991), polnilo (SE 990).
KIA 32879
3) SE 990/991, SEK I, II, kv. 10, 11, 35, 36, sv: 145 charcoal (carbon), Pri Muri
Fraction
Corrected pMC* Convention Age 613C(%)*
Charcoal, alkali residue, 5.8 mg C	72,15 ± 0,20	2620 ± 25 BP -24,85 ± 0,19
Charcoal, humic acid, 1.6 mg C	71,52 ± 0,27	2695 ± 30 BP -25,75 ± 0,20
Radiocarbon Age:	BP	2622 ± 23
One Sigma Range:	cal BC	808-794 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal BC	823-782 (Probability 95,4 %)
References for calibration:
The calibrated age is according to "CALIB rev 5.01"
Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46:1029-1058.
* "Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected
for fractionation using the 13C measurement.
** Please note that the 13C includes the fractionation occurring in the
sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore
cannot be compared to a mass-spectrometer measurement.
55 Jama (SE 610), polnilo (SE 609).
Calendar Age [years BC]
KIA 39753
SE 609/610, SEK IV, kv. 100, sv. 64
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,80 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%o)**
Charcoal, alkali	72,50 ± 0,22	2585 ± 25 BP -26,02 ± 0,24
residue, 4.3 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	2583 ± 24
One Sigma Range:	cal BC	799-777 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal BC	807-761 (Probability 91,6 %)
(Probability 95,4 %)		682-671 (Probability 3,8 %)
References for calibration: as KIA 32879
56 Zemljanka (SE 316), polnilo (SE315), vzorec oglja št. 1.
3000
2800
o. S
la
ji 2600
-1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200
Calendar Age [years BC]
KIA 32881
5) SE 315/316, SEK I, II, kv. 17, 42, sv: 119 charcoal (carbon), Pri Muri		
Fraction	Corrected pMC*	Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali residue, 6.0 mg C	73,43 ± 0,23	2480 ± 25 BP -24,85 ± 0,17
Radiocarbon Age:	BP	2480 ± 25
One Sigma Range:	cal BC	754-724 (Probability 13,0 %)
(Probability 68,3 %)	694-685 (Probability 4,1 %)
668-609 (Probability 25,3 %) 599-540 (Probability 26,0 %) Two Sigma Range: cal BC	768-508 (Probability 93,5 %)
(Probability 95,4 %)	439-419 (Probability 1,9 %)
References for calibration: as KIA 32879
57 Zemljanka (SE 316), polnilo (SE 315), vzorec oglja št. 2.
« g
u '
2
-700 -600 -500 -400 Calendar Age [years BC]
KIA 39752
SE 315/316, SEK I-II, kv. 17, sv. 119, 128 Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,60 m
Fraction
Corrected pMC* Convention Age 613C(%)*
Charcoal, alkali residue, 3.8 mg C	73,66 ± 0,26	2455 ± 30 BP -25,78 ± 0,15
Radiocarbon Age:	BP	2455 ± 29
One Sigma Range: (Probability 68,3 %)	cal BC	748-688 (Probability 24,6 %) 665-644 (Probability 8,2 %)
		589-580 (Probability 2,7 %)
		556-502 (Probability 19,8 %)
		495-487 (Probability 2,7 %)
		462-450 (Probability 3,4 %) 441-417 (Probability 6,8 %)
Two Sigma Range:	cal BC	753-685 (Probability 25,8 %)
(Probability 95,4 %)		668-610 (Probability 15,3 %)
		598-412 (Probability 54,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
58 Jama (SE 104), polnilo (SE 103), vzorec oglja št. 1.
KIA 32880 4) SE 103/104, SEK I, kv. 18, 19, sv: 16 charcoal (carbon), Pri Muri		
Fraction	Corrected pMC*	Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali residue, 5.3 mg C	73,47 ± 0,23	2475 ± 25 BP -22,06 ± 0,14
Radiocarbon Age:	BP	2477 ± 26
One Sigma Range:	cal BC	753-716 (Probability 15,7 %)
(Probability 68,3 %)
695-685 (Probability 4,1 %) 668-611(Probability 23,2 %) 597-539 (Probability 25,3 %)
Two Sigma Range: cal BC
(Probability 95,4 %)
766-504 (Probability 91,6 %) 462-450 (Probability 1,0 %) 441-417 (Probability 2,9 %)
References for calibration: as KIA 32879
59 Jama (SE 104), polnilo (SE 103), vzorec oglja št. 2.
2800 i-
-800	-700	-600	-500	-400	-300	-200
Calendar Age [years BC]
KIA 39747
SE 103/104, SEK I, kv. 18-19, sv: 16
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,70 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%o)**
Charcoal, alkali 74,04 ± 0,21 2415 ± 25 BP -25,57 ± 0,09 residue, 5.0 mg C
Radiocarbon Age: BP	2414 ± 23
One Sigma Range: cal BC	510-434 (Probability 55,3 %)
(Probability 68,3 %)	428-410 (Probability 13,0 %)
1133-1055 (Probability 41,7 %) Two Sigma Range: cal BC	728-692 (Probability 8,5 %)
(Probability 95,4 %)	658-654 (Probability 0,9 %)
542-403 (Probability 86,0 %)
References for calibration: as KIA 32879
60 Jarek (SE 321), polnilo (SE 320).
-700 -600 -500 -400 Calendar Age [years BC]
KIA 39744
SE 320/321, SEK I, II, kv. 15, 40, sv: 32 Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,60 m
Fraction
Corrected pMC* Convention Age 613C(%)*
Charcoal, alkali	73,95 ± 0,25	2425 ± 25 BP -24,79 ± 0,17
residue, 5.7 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	2425±27
One Sigma Range:	cal BC	537-528 (Probability 4,1 %)
(Probability 68,3 %)
524-410 (Probability 64,2 %)
Two Sigma Range: cal BC
(Probability 95,4 %)
747-688 (Probability 16,2 %) 665-646 (Probability 3,8 %) 588-580 (Probability 1,0 %) 554-403 (Probability 74,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
61 Krožni jarek (SE 828), polnilo (SE 827).
KIA 39754
SE 827/828, SEK V, kv. 129-130, sv. 108, 121 Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,70 m
2800		Charcoal, alkali	73,96 ± 0,23	2425 ± 25 BP	-27,44 ± 0,15
eu m		residue, 4.1 mg C			
2600 o	- \	Radiocarbon Age:	BP	2423 ± 25	
Fraction
Corrected pMC* Convention Age 613C(%o)*
One Sigma Range: cal BC
(Probability 68,3 %)
536-535 (Probability 0,7 %) 522-410 (Probability 67,6 %)
Two Sigma Range: cal BC
(Probability 95,4 %)
742-689 (Probability 14,3 %) 663-648 (Probability 2,9 %) 550-403 (Probability 78,2 %)
-700 -600 -500 -400 Calendar Age [years BC]
References for calibration: as KIA 32879
-1000
-300
-200
62 Jama (SE213), polnilo (SE 212).
2800
-800	-700	-600	-500	-400	-300	-200
Calendar Age [years BC]
KIA 39749
SE 212/213, SEK III, kv. 75, sv. 39, 45
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,70 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali	74,22 ± 0,24	2395 ± 25 BP -25,73 ± 0,11
residue, 5.3 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	2395 ± 26
One Sigma Range:	cal BC	508-438 (Probability 52,6 %)
(Probability 68,3 %)		420-403 (Probability 15,7 %)
Two Sigma Range:	cal BC	717-695 (Probability 3,8 %)
(Probability 95,4 %)		539-398 (Probability 91,6 %)
References for calibration: as KIA 32879
63 Jama (SE 312), polnilo (SE 311).
3000 -
-1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 Calendar Age [years BC]
KIA 39751
SE 311/312, SEK I, kv. 17, sv. 26
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,70 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali	74,34 ± 0,24	2380 ± 25 BP -28,70 ± 0,13
residue, 4.1 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	2381± 26
One Sigma Range:	cal BC	506-460 (Probability 33,5 %)
(Probability 68,3 %)		452-440 (Probability 8,9 %)
		418-398 (Probability 26,0 %)
Two Sigma Range:	cal BC	537-393 (Probability 95,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
64 Jama (SE 217), polnilo (SE 216).
Calendar Age [years BC/AD]
KIA 39750
SE 216/217, SEK III, kv. 76, sv. 17
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,50 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%o)**
Charcoal, alkali	75,02 ± 0,29	2310 ± 30 BP -28,13 ± 0,11
residue, 4.1 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	2308± 31
One Sigma Range:	cal BC	402-372 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal BC	409-356 (Probability 80,1 %)
(Probability 95,4 %)		287-233 (Probability 15,3 %)
References for calibration: as KIA 32879
65 Jama (SE 985), polnilo (SE 984).
KIA 36661
SE 984/985, SEK II, kv. 35, sv: 137 charcoal (carbon), Pri Muri		
Fraction	Corrected pMC*	Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali residue, 4.2 mg C	76,90 ± 0,20	2110 ± 20 BP -25,75 ± 0,19
Radiocarbon Age:	BP	2110 ± 21
One Sigma Range:	cal BC	175-100 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range: (Probability 95,4 %)	cal BC	196-87 (Probability 84,9 %) 79-55 (Probability 10,5 %)
References for calibration: as KIA 32879
66 Jama (SE 138), polnilo (SE 137).
2400 -
2200 -
-200	-100	0	100	200	300	400
Calendar Age [years BC/AD]
KIA 39748
SE 137/138, SEK III, kv. 61
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,70 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali	78,26 ± 0,26	1970 ± 25 BP -24,28 ± 0,15
residue, 4.0 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	1969 ± 27
One Sigma Range:	cal AD	4-64 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal BC	40-cal AD 80 (Probability 95,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
67 Jama (SE 604), polnilo (SE 603).
850 900 950 1000 Calendar Age [years AD]
KIA 39755
SE 603/604, SEK IV, kv. 99, sv. 70, 112 Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,50 m
Fraction
Corrected pMC* Convention Age 613C(%o)*
Charcoal, alkali	87,24 ± 0,25	1095 ± 25 BP -26,05 ± 0,20
residue,3.8 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	1096 ± 23
One Sigma Range:	cal AD	898-919 (Probability 26,0 %)
(Probability 68,3 %)		947-985 (Probability 42,3 %)
Two Sigma Range:	cal AD	891-994 (Probability 95,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
68 Jama (SE 671), polnilo (SE 670).
„ 11
1000 1050 1100 1150 1200 Calendar Age [years AD]
KIA 39756
SE 670/671, SEK III, kv. 61, sv. 69
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,60 m
Fraction
Corrected pMC* Convention Age 613C(%)*
Charcoal, alkali	88,94 ± 0,31	940 ± 30 BP -28,79 ± 0,13
residue, 4.3 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	942 ± 28
One Sigma Range:	cal AD	1033-1051 (Probability 14,3 %)
(Probability 68,3 %)		1081-1127 (Probability 38,9 %)
		1134-1152 (Probability 15,0 %)
Two Sigma Range:	cal AD	1026-1157 (Probability 95,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
69 Jama (SE 924), polnilo (SE 923).
KIA 32877
1) SE 923/924, SEK II, kv. 29, sv: 156 charcoal (carbon), Pri Muri		
Fraction	Corrected pMC*	Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali residue, 5.7 mg C	90,38 ± 0,29	815 ± 25 BP -25,76 ± 0,23
Radiocarbon Age:	BP	813 ± 26
One Sigma Range:	cal AD	1216-1257 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal AD	1178-1268 (Probability 95,4 %)
References for calibration: as KIA 32879
71 Zemljanka (SE 120), polnilo (SE 119).
Calendar Age [years AD]
KIA 36956
SE 119/120, sv: 74 charcoal, Pri Muri (Lendava)
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%o)**
Charcoal, alkali	91,12 ± 0,23	745 ± 20 BP -27,70 ± 0,13
residue, 4.6 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	747 ± 20
One Sigma Range:	cal AD	1263-1278 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal AD	1228-1232 (Probability 1,9 %)
(Probability 95,4 %)		1238-1285 (Probability 93,5 %)
References for calibration: as KIA 32879
71 Jama (SE 750), polnilo (SE 745).
Calendar Age [years AD]
KIA 39757
SE 749/750, SEK V, kv. 123, sv. 106
Charcoal, Lendava, Pri Muri, sample depth: 0,60 m
Fraction	Corrected pMC* Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali	91,19 ± 0,24	740 ± 20 BP -25,91 ± 0,13
residue, 4.0 mg C		
Radiocarbon Age:	BP	741 ± 21
One Sigma Range:	cal AD	1265-1280 (Probability 68,3 %)
Two Sigma Range:	cal AD	1229-1231 (Probability 0,9 %)
(Probability 95,4 %)	1238-1248 (Probability 2,8 %)
1250-1288 (Probability 91,6 %)
References for calibration: as KIA 32879
72 Jama (SE 20), polnilo (SE 19).
KIA 36955
SE 19/20, sv: 1 charcoal, Pri Muri (Lendava)
Fraction	Corrected pMC*	Convention Age 613C(%)**
Charcoal, alkali residue, 4.2 mg C	92,32 ± 0,27	640 ± 25 BP -27,15 ± 0,16
Radiocarbon Age:	BP	642 ± 23
One Sigma Range: (Probability 68,3 %)	cal AD	1293-1311 (Probability 26,6 %) 1359-1387 (Probability 41,7 %)
Two Sigma Range: (Probability 95,4 %)	cal AD	1285-1323 (Probability 40,1 %) 1346-1393 (Probability 55,3 %)
References for calibration: as KIA 32879
Sesalska favna4
Borut Toškan
Arheozoološka analiza favnističnega gradiva je zajela 644 ostankov kosti in zob, ki pa so bili zaradi izrazite fragmentiranosti večinoma taksonomsko nedoločljivi. Vsaj do nivoja rodu (v primeru drobnice pa do nivoja poddružine) je bilo namreč mogoče determinirati zgolj 73 (oz. 11,3 %) najdb, sicer pripisanih najmanj šestim vrstam iz štirih družin. Na najdišču so bile odkrite ostaline iz starejše bakrene, bronaste in starejše železne dobe, iz rimskega časa in srednjega veka (Šavel/Sankovič 2008, 4). Z izjemo antike in morda bronaste dobe iz vsakega od navedenih obdobij izvira tudi del v nadaljevanju predstavljenega favnističnega gradiva (sl. 73).
73 Favnistično gradivo.					
Takson	Bakrena doba	SE 517/518	Železna doba	Srednji vek	Skupaj
B. taurus	0	8	0	29	37
E. caballus	0	0	0	16	16
Sussp.	0	0	0	9	9
C. familiaris	0	8	0	0	8
Caprinae	2	0	0	1	3
Z določeno	2	16	0	55	73
Z nedoločeno	53	379	30	109	571
Skupaj	55	395	30	164	644
Taksonomija
Vzorec ostankov sesalske makrofavne obsega pičlo število taksonomsko determiniranih najdb, kar onemogoča poglobljen vpogled v ekonomijo naših prednamcev oz. v njihove prehrambne navade. Še največ (tj. 55) določljivih ostankov je iz obdobja srednjega veka, tudi ti pa večinoma predstavljajo odlomke le nekaj posameznih zob. Tako gre pri 29 najdbah domačega goveda (Bos taurus) pravzaprav za fragmente najverjetneje zgolj ducata različnih meljakov, osem (od skupno devetih) razpoložljivih prašičjih (Sus sp.) ostankov pa velja z veliko verjetnostjo pripisati le trem meljakom in enemu podočniku. Zobje so daleč najbolje zastopan skeletni element tudi pri konju (Equus caballus), kjer pa so večinoma (še) celi. Ob odlomkih zob sta prašič in konj med gradivom srednjeveške starosti sicer zastopana zgolj še s po eno najdbo fragmentirane spodnje čeljustnice, s čimer edini primerek postkranialnega skeletnega elementa v obravnavanem vzorcu predstavlja odlomek diafize nadlahtnice ovce ali koze (Capri-nae) iz SE 761.
24 Zahvaljujem se muzejski svetnici Ireni Šavel, ki mi je omogočila obdelavo živalskih ostankov z najdišča Pri Muri in mi posredovala vse zaprošene vzporedne arheološke podatke.
Drobnica je z dvema najdbama zastopana tudi v bakrenodob-nem gradivu; v obeh primerih gre, zanimivo, prav tako kot zgoraj za odlomek diafize nadlahtnice. Ostanki prazgodovinske starosti z najdišča Pri Muri sicer obsegajo še osem drobcev (domnevno istega) zoba domačega goveda ter enako število bolj ali manj fra-gmentiranih najdb psa (Canis familiaris).
Paleoekonomija
Na najdišču Pri Muri predstavljajo ostanki domačega goveda dobro polovico vseh taksonomsko determiniranih kosti in zob srednjeveške starosti (sl. 73). Ne glede na navedeno pa razlika v številčnosti najdb v primerjavi s konjem, sicer drugo najbolje zastopano vrsto v vzorcu, ne presega meje statistične značilnosti (x2 test: p > 0,05). Da so bila goveda v okviru srednjeveške vasice z območja najdišča Pri Muri številčnejša od konjev sicer ne gre dvomiti, je pa zato toliko bolj problematična ocena vloge govedoreje v primerjavi z ovčerejo oz. prašičerejo. Res je, da je v obravnavanem obdobju (tj. 12.-14. stoletje; Šavel/Sankovič 2008, 20) za prebivalstvo številnih urbanih središč v Evropi osrednji vir mesa predstavljalo prav govedo. To nenazadnje velja tudi za Otok pri Dobravi (Gutenwerth), sicer edino arheozoološko obdelano sočasno najdišče na Slovenskem (Bartosiewicz 2006, 460 ss). Po drugi strani pa ne gre pozabiti, da so vasi v smislu pre-hrambnih navad tam živečih ljudi zelo verjetno kazale večjo he-terogenost od mest, zato se nekritično posploševanje stanja iz urbanih središč na nivo podeželja ne zdi ustrezno. Kar raziskave favnističnega gradiva z Otoka pri Dobravi in drugih sočasnih mest v širši regiji vendarle povedo o stanju na deželi (s tukaj obravnavano vasico vred), pa je to, da so bila takrat živeča goveda zelo majhne rasti. Njihova višina ob vihru naj namreč praviloma ne bi presegala 110 cm (cf. Bokonyi 1974, 136 ss; Bartosiewicz 2006, 462; Štular 2009, sl. 7.1).
Podobno, kot to velja za razliko v številčnosti najdb goveda in konja (glej zgoraj), je tudi razlika med številom ostankov prašičev in drobnice pod mejo statistične značilnosti (x2 test: p > 0,05). Načeloma bi lahko sicer številčno prevlado prašičjih ostankov v primerjavi z ostanki ovce/koze interpretirali kot odsev njihovih okoljskih preferenc: občasno poplavljena ravnina pod obronki Lendavskih goric namreč kot tip habitata nedvomno bolj ustreza prašiču kot drobnici (Kryštufek 1991). Skladni s tem so tudi podatki o deležih najdb obeh taksonov v okviru zgodnjesrednje-veških naselbin v širši regiji, saj tiste z območja Panonske nižine kažejo prevlado ostankov prašiča (Bartosiewicz 1993, 126 ss; Po-pava pri Lipovcih: lasten neobjavljen podatek), med gradivom z najdišča Pristava pri Bledu (Toškan/Dirjec 2008, Tab. 6.1) pa v tem
smislu prednjači drobnica. Seveda pa pri interpretaciji zgornjih podatkov ne gre pozabiti na to, da je vzorec živalskih ostankov z najdišča Pri Muri pač zelo skromen in zato vsaj do neke mere gotovo nereprezentativen.
Navkljub težavam z reprezentativnostjo obravnavanega gradiva pa je v zvezi z ekonomijo srednjeveške vasice z območja najdišča Pri Muri vendarle mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da je bil pomen lova skromen. Divjad je namreč zastopana zgolj s primerkom drugega zgornjega meljaka divjega prašiča iz SE 695 (največja širina krone: 22,0 mm; cf. Payne/Bull 1988, 45). Znano je, da je v obravnavanem obdobju zemljišče in tudi lovno območje pripadalo zemljiškemu gospodu, zaradi česar na ostanke lovnih vrst pogosteje naletimo v okviru gradov in drugih stavb »višjega statusa« (npr. Štular 2009, sl. 7.1; Lendavski grad: lasten neobjavljen podatek) kot pa v »običajnih« naseljih (npr. Barto-siewicz 2006, Tab. 3; Novo mesto, mestno jedro: lasten neobjavljen podatek). Najdba zoba divjega prašiča bi tako lahko kazala na izoliran primer krivolova, ki ga je nemara motivirala želja po zaščiti poljščin. Po drugi strani pa velja s tem v zvezi vsekakor omeniti tudi obstoj nekaterih indicev o tem, da naj bi na območju najdišča Pri Muri nekdaj med 12. in 14. stoletjem živel mejni stražar. Temu bi namreč zemljiški gospod lahko bil podelil nekatere dodatne pravice, z lovom na divjad vred. Znotraj najdb srednjeveške starosti zaslužijo nekaj dodatnih besed še ostanki konja. S prehodom prvega v drugo tisočletje so se namreč v zmernem pasu srednje in vzhodne Evrope ob še vedno cenjenih mulah ponovno začeli množičneje pojavljati tudi osli (Bokonyi 1974, 304). So torej ekvidni ostanki z najdišča Pri Muri zagotovo konjski? Na osnovi morfologije najdenih zob je mogoče temu z gotovostjo pritrditi tako v primeru ostankov spodnje če-ljustnice iz SE 1000/1001 kot tudi odlomka zgornjega kočnika iz SE 121 (cf. Armitage/Chapman 1979; Davis 1980; Eisenmann 1986; Uer-pmann 2002). V zvezi s slednjim velja tako omeniti dobro razvito kabalinsko gubo (pli caballine), dokaj asimetričen protokon in kompleksno oblikovane fosetne gube, skladen s stanjem pri konju pa je tudi izrazito konkaven (tj. U-) profil zunanje plasti skleni-ne na bukalni strani na predelu med sicer dobro razvitimi stebrički (stylusi). Determinacija spodnje čeljustnice temelji predvsem na obliki lingvalne gube, saj skleninski plasti metastilida in metako-nida na stičišču ne tvorita ostrega kota (sl. 74). Ob tem pa ustrezno pozornost zasluži tudi podatek, da sega na obravnavanih kočnikih
bukalna guba praviloma le v ustje »vratu«, ki ga tvorita ento- in metafleksid. Pri mulah je namreč penetracija gube v »vrat« navadno izrazitejša, pri oslih pa je praviloma sploh ni. Iz višine posameznih konjskih spodnjih kočnikov sicer izhaja, da je bila žival ob poginu stara med devet in dvanajst let (cf. Levine 1982). Izrazitejša obraba žvekalne površine drugega spodnjega predmeljaka na predelu parakonida, zaradi česar je višina krone na mezialnem koncu 2,8 mm nižja od tiste na sredini oz. na dis-talnem koncu zoba (sl. 74), je domnevno nastala zaradi drgnjenja ob žvale in tako kaže na redno ježo živali oz. na njeno uporabljanje kot delovno živino (Brown/Anthony 1998). (sl. 74) Od favnističnih najdb prazgodovinske starosti jih je bilo mogoče taksonomsko determinirati le peščico (sl. 73). Med temi velja nekoliko bolj izpostaviti kanidne ostanke iz SE 517 in SE 518 (sl. 76), ki z veliko verjetnostjo pripadajo psu (Canisfamiliaris). Najdbe so kalcinirane in verjetno prav zaradi tega močno fragmentirane (sl. 75). Za nekatere od njih tako ni mogoče z gotovostjo ovreči možnosti, da gre pravzaprav za ostanke lisice (Vulpes vulpes). Dejstvo je namreč, da bistvenih razlik v morfologiji zapestnih kosti, dlančnic/stoplanic in prstnic med navedenima dvema vrstama ni (Popovič 1973, 137). Z zanesljivostjo je mogoče tako za psa določiti zgolj odlomek spodnječeljustnične glave (caput mandibu-lae) in fragment distalnega dela pete dlančnice, saj sta oba značilno večja od ustreznih skeletnih elementov pri lisici. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da se kosti v procesu kalciniranja celo do neke mere skrčijo (cf. Shipman et al. 1984, 320), se zdi takšna določitev toliko bolj utemeljena. Prav zanesljivost determinacije navedenih dveh najdb za psa pa posredno kaže tudi na to, da gre k isti vrsti najverjetneje pripisati tudi druge tukaj obravnavane kanidne ostanke. Ker so bili namreč najdeni v isti jami (tj. SE 517), so skoraj zagotovo pripadali isti živali. (sl. 75)
75 Delež taksonomske določljivosti živalskih ostankov.
vrsta	S .2 3 .2 E S
■S 3	ra = M
(O	-C	(O
t
m te m
B. taurus	37	0	0	0	0	0
E. caballus	15	1	0	0	0	0
Sus sp.	8	1	0	0	0	0
74 Ostanki spodnje čeljustnice konja.
76 Ostanki kosti psa.
cm 0	1	2	3	4	5	6	7
Edini razpoložljivi metrični podatek za psa z najdišča Pri Muri predstavlja širina distalnega dela pete dlančnice. Izmerjena vrednost (tj. 7,5 mm) se ujema z vrednostjo primerka iz eneolitske plasti v Lukenjski jami (Pohar 1983, Tab. 8). Pasji ostanki z navedenega najdišča sicer po svojih dimenzijah ne odstopajo od t.i.
b
a
d
e
f
8
9
palustris tipa psa, kakršen je znan s številnih bakrenodobnih koliščarskih naselbin pri nas in v soseščini (Bartosiewicz 2002; Maharski prekop, Stare gmajne: lastni neobjavljeni podatki). Kaže torej, da so v obravnavanem obdobju tudi v okviru naselbin na suhih tleh poznali predvsem majhne do srednje velike pse. Njihova forma naj bi kazala na podoben način življenja, ki domnevno še ni vključeval načrtne vzreje s strani človeka (Bartosiewicz 2002, 85 ss).
Tafonomija
Glede na površino izkopnega polja (tj. okroglih 18.000 m2) je bilo med izkopavanji naselbine Pri Muri pridobljeno razmeroma skromno število živalskih ostankov. Nizek je tudi delež ta-ksonomske določljivosti, saj je bilo vsaj do nivoja rodu (v primeru drobnice pa do nivoja poddružine) mogoče determinirati zgolj 11,3 odstotka razpoložljivih najdb. Takšnemu stanju so v veliki meri botrovale neugodne razmere za konservacijo organskega materiala v tamkajšnjem sedimentu (cf. Von Endt/Ortner 1984), pri pretežnem delu kosti prazgodovinske starosti pa tudi njihova kalciniranost (cf. Stiner et al. 1995, 235). (sl. 76) Da so bile tafonomske izgube res velike nedvoumno izkazuje že podatek, da med taksonomsko determiniranimi najdbami močno prevladujejo zobje (sl. 76). Velika večina najdb je zelo fragmentirana (izjemno krušljivi so celo zobje), kar še posebej velja za ostanke bakrenodobne starosti. Ugotovitev je pričakovana posledica dejstva, da so bile le, preden jih je prekril sediment (cf. Stiner et al. 1995, 230; Bennett 1999, 6), za dlje časa izpostavljene razmeroma močnemu ognju. Glede na prevladujočo sivkasto belo obarvanost fragmentov (sl. 77) in glede na še ne-zapolnjene žilne kanale in navidez prašno površino pretežnega dela najdb se zdi, da se je pri tem njihova temperatura dvignila na okrog 600°C (cf. Nicholson 1993, Tab. 1 in 2). Najdbe bakrenodobne starosti izvirajo iz zemljanke z oznako SE 1042 z domnevno leseno strešno konstrukcijo ter iz različnih plitvejših velikih jam, ki so ostanek iz lesa izdelanih bivališč (Šavel/Sankovič 2008, 5). Ker lahko ob vžigu hlodov nastali ogenj doseže temperaturo prek 1400°C, pri čemer ta najmanj 40 minut ne pade pod mejo 800°C (Shipman et al. 1984, 308), bi do kalcinacije kosti z najdi-
77 Kalcinirane kosti.
cm 0123456789 10
šča Pri Muri sicer načeloma lahko prišlo tudi zaradi požara. V luči celotnega nabora najdb z obravnavane bakrenodobne naselbine, med katerimi ni najti večjih ožganih kosov lesa (cf. Velušček 2009, 11-34), pa se zdi kljub temu verjetnejša možnost, da je kosti na ogenj (za)vrgel človek. (sl. 77)
Sklep
Favnistični vzorec z najdišča Pri Muri je odprl več novih vprašanj, kot pa ponudil verodostojnih spoznanj. Zavedati se je namreč treba, da je glede na skromno število razpoložljivih najdb reprezentativnost obdelanega gradiva močno omejena. V okviru gradiva srednjeveške starosti velja tako zgolj omeniti, da to po pričakovanjih obsega ostanke vseh štirih najpomembnejših do-mestikatov: goveda, drobnice, domačega prašiča in konja. Zanimiva je tudi najdba zoba divjega prašiča, ki kaže na vsaj občasno ukvarjanje s (krivo?)lovom.
Še manj izpovedno od srednjeveškega je bilo v taksonomskem smislu gradivo prazgodovinske starosti. Ob dveh fragmentih domnevno iste nadlahtnice ovce oz. koze in nekaj drobcih prav tako le enega govejega zoba je bilo namreč do vrste mogoče z zadovoljivo verjetnostjo determinirati zgolj še nekaj odlomkov kosti psa. Omenjeno gradivo je tako nemara bolj zanimivo zato, ker so vsi ostanki bakrenodobne starosti kalcinirani, od preostalih najdb pa sledi izpostavljenosti ognju kažejo zgolj še posamezni primerki iz srednjeveške jame z oznako SE 105, ki je bila sicer interpretirana kot ognjišče. Prisotnost izključno kalciniranih kostnih drobcev v okviru jame SE 517, katere nedvoumna časovna umestitev na osnovi arheoloških najdb ni bila mogoča, bi namreč lahko predstavljala indic za uvrstitev omenjene strukture v čas bakrene dobe.
Sklep
Irena Šavel, Samo Sankovič
Arheološko najdišče Pri Muri leži na zgodnjepleistocenski murski terasi, pod obronki Lendavskih goric, 2 kilometra severno od reke Mure (sl. 1-6). Med samim raziskovanjem smo ugotovili, da je bil prostor poseljen v času bakrene dobe, bronaste dobe, v obeh železnih dobah, v rimski dobi in v srednjem veku. Strukture opredeljene v čas bakrene dobe so bile odkrite v osrednjem vzhodnem delu najdišča (sl. 17). Na podlagi teh struktur smo poskušali ugotoviti vrsto stavb v prvem naselju (sl. 23). Domnevamo, da je bil en objekt nadzemen, ena je bila zemljanka, štiri so bile polzemljanke, ostalo so bile večje in manjše jame. Grupirali so se v treh sklopih. Prvi sklop je bil okrog polzemljank 1 in 2, drugi okrog polzemljanke 3, tretji pa okrog polzemljanke 4. Nadzemna stavba je bila trapezoidne oblike, velika 5 * 3,5 m, katere tloris predstavljajo odkrite stojke v kv. 127-128. Edina zemljanka, ki je ležala na severnem območju izkopne površine, je bila velika 6 * 3,66 m in je bila 1,12 m globoko vkopana v osnovo. Ostali večji objekti so polzemljanke v velikosti od 6,7 * 6,12 m do 3 * 2,8 m, ki so bile zelo plitvo vkopane v osnovo. Ob njih so bile večje in manjše jame, ki morebiti predstavjajo shrambne ali delovne prostore, nekatere pa tudi odpadne jame. Primerjave z najbližjimi najdišči, ki sodijo v lasinjsko kulturo (Ivankovci, Turnišče, Bukovnica, Sodolek pri Sv. Juriju, Šafarsko, Hardek in Hajndl pri Ormožu), so pokazale, da v tem času kot bivalni objekti prevladujejo polzemljanke, čeprav poznamo tudi najdišča, kjer so bile ugotovljene nadzemne stavbe (na primer v Šafarskem in Hardeku pri Ormožu, Radvanju pri Mariboru). Na bližnjih najdiščih severne Bosne in severozahodne Hrvaške so bili odkriti nadzemni objekti v Visu pri Derventi, v Cerju Novem pri Draguševcu, v ostalih pa prevladujejo zemljanke in polzemljanke (Ždralovo, Belketinac, Dubranac pri Vukomeru, Blizna pri Ja-kopovcu, Gornji Pustakovec pri Čakovcu, Stara ves pri Nedelišču). Podobna je situacija na najdiščih jugozahodnega dela Madžarske, ki so opredeljena v kulturo Balaton-Lasinja I. Na najdiščih Kesztehely-Fenekpuszta, Zalavar-Basasziget in Zalaegerszeg-Andrashida so bile odkrite nadzemne stavbe, na ostalih najdiščih, denimo Esteregnye-Ojto-dul, Rigvac-Also-mezo in Zala-szentbalazs-Pusztateto, pa zemljanke. V teh objektih (zemljanki, polzemljankah, jamah) so bile številne keramične najdbe in kamnito orodje. Keramične najdbe lahko po izdelavi opredelimo v grobo in fino izdelano lončenino. Pri ti-pološki razdelitvi gradiva smo ugotovili 4 tipe loncev, 1 miniaturni lonček, 2 vrča, 5 tipov skled, 1 tip skodel, posode na nogah in zajemalke, pri okrasu pa prevladujejo vrez, vtis in plastične bradavice (sl. 24-25). Dobre primerjave imajo na slovenskih najdiščih bakre-nodobne lasinjske kulture, kot so Ivankovci pri Lendavi, Bukovnica, Turnišče, Zagonce pri Turnišču v Prekmurju, Šafarsko, Sodolek pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Andrenci v Slovenskih goricah, Zbelovo in Brezje pri Slovenskih Konjicah, Hardek, Hajndl, Škoršičev vrt pri Ormožu v Podravju in Ajdovska jama v Posavju. Iz zahodnega dela
Hrvaške so znane številne primerjave z najdišč lasinjske kulture, kot so Blizna pri Jakopovcu, Stara ves pri Nedelišču, Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah, Gornji Pustakovec pri Čakovcu, Beketinec, Cerine 3 pri Koprivnici, iz Slavonije pa z najdbami z najdišč Vinkov-ci-Tržnica/Hotel in Koška. Več primerjav je najti z najdišči kulture Balaton-Lasinja I iz jugozahodne Madžarske, predvsem okrog Blatnega jezera (Andocs-Nagytoldipuszta, Hidegkuta, Keszthe-ly-Fenekpuszta, Savoly Babocsa, Ordascehikecsi-mezo, Kaposvar, Fonyed-fekete-sziget, Balatonmagyarod-Homoki-dulo), v bližini Nagykanizse (Nagykanizsa-Inkey-kapolna, Nagykanizsa-Sanc, Letenye) in iz okolice Zalaegerszega (Esteregnye-Ojto-dulo, Ri-gyac-Also-mezo, Zalaszentbalas-Pusztateto, Gellenhaza-Varo-sret, Tekenye-Ocse, Porszombat-Medes, Tekenye, Zalaegerszeg-Andrahida). Definicija in časovna opredelitev lasinjske kulture se je v teku časa večkrat spreminjala.
Maloštevilne bronastodobne ostaline v treh manjših jamah in stojki so bile v spodnjem južnem delu najdišča (sl. 17). Po vsej verjetnosti predstavljajo ostanek objekta, ki je bil pozneje v veliki meri uničen. Fragmentarno ohranjene bronastodobne keramične posode z najdišča Pri Muri smo razdelili na 5 tipov loncev, 2 tipa skled, 1 tip skodele, 2 tipa dnov posod, od okrasa pa je v večji meri zastopan plastični okras (bradavice, gladka in razčlenjena rebra) in 1 primerek vrezanega okrasa (sl. 28, 29). S primerjavami gradiva smo ugotovili, da večina keramičnih posod našega najdišča sodi v čas pozne bronaste dobe oziroma v starejšo KŽG (Bd D/Ha A1), nekaj elementov kaže na starejšo tradicijo, denimo lonci tip L4 (G149, G163), okraševanje posod z gladkim ali razčlenjenim rebrom (G156, G166) in bradavice s krožno kane-luro (G153), nekaj elementov pa se razen v starejši KŽG pojavlja tudi v mlajšem času, denimo skledi tipa S2 (G591, G606). V pomoč pri dataciji bronastodobnih najdb v pozno bronasto dobo oziroma v starejšo KŽG nam je bila tudi radiokarbonska analiza oglja (sl. 53) iz jame SE 520, ki je pokazala starost med letoma 1215 in 1021 pr. n. št.
Starejšeželeznodobni ostanki so na najdišču skromni. Pomembnejši najdbi sta dva jarka v obliki nesklenjene krožnice, ki smo ju na podlagi analogij iz Nove table pri Murski Soboti označili kot ostanek grobne arhitekture, groba sta bila po našem mnenju uničena. Poleg njiju so bile odkrite tudi večinoma večje jame, ki kažejo na naselbinski značaj nekaterih železnodobnih ostalin, eno smo interpretirali kot zemljanko. Najdbe so bile večinoma keramične, predvsem razne oblike loncev, skled in skodel, ki so bile večinoma izdelane iz finejše gline, v veliko primerih pa tudi okrašene in glajene. Na podlagi radiokarbonskih datumov in primerjalne analize lončenega gradiva smo postavili čas starejšeže-leznodobne poselitve v stopnji Ha B3 in celotno Ha C, kar zajema okvirno konec 9., 8. in 7. stoletje pr. n. št. Najdeno je bilo tudi nekaj ostankov iz mlajše železne dobe. Omembe vredna sta dva ravna jarka (SE 983 in 985), eden je imel
na severozahodnem koncu najbrž ognjišče. Zemljanka SE 298 ni bila v celoti raziskana, saj je segala izven izkopnega polja. Poselitev smo datirali na konec 2. in v začetek 1. stoletja pr. n. št. Le nekaj slabo ohranjenih rimskodobnih najdb (sl. 36) nam dovoljuje predpostavko, da je bil predel najdišča Pri Muri poseljen tudi v rimskem obdobju. Primerjava rimskodobnih najdb z drugimi z bližnjih najdišč je pokazala, da je poselitev tega predela bila med 1. in 2. stoletjem. Odlomek lonca z okrasom vreza in glavničenja (G391) je izdelek staroselske lončarske tradicije, odlomek zgornjega dela sklede (G529) se navezuje na oblike sigilla-tne produkcije, odlomka pokrova (G390, G648) pa prav tako kažeta povezavo s staroselskimi oblikami. Na najdišču so prevladovali visokosrednjeveški ostanki, kot tudi prazgodovinski v obliki raznih jam, jarkov in jam za kole, ki so v veliko primerih dajali jasne tlorise stavb. Že po barvi in konsi-stenci samih polnil jam se je dalo sklepati, katere so srednjeveške, saj je bila prst precej temnejša in bolj mastna. Izstopa kompleks stavb na jugovzhodnem delu najdišča, ki smo ga opredelili kot večjo domačijo, nekdanjim prebivalcem pa smo pripisali tudi pomembnejši družbeni status. Prav tako smo na najdišču določili še nekaj stavb, tudi zemljank, katerih namembnosti ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, gre pa verjetno tako za bivanjske kot gospodarske objekte. Številne odpadne jame predvsem na jugovzhodnem delu izkopnega polja, pričajo o raznih dejavnostih, najdenih je bilo tudi nekaj peči, najbrž za žganje keramike, nekateri indici pa kažejo tudi na kovaško dejavnost. Na južnem delu, v bližini potoka Kopica, je imelo naselje tudi vodnjak. Najdbe so tipične srednjeveške, popolnoma prevladuje lončenina z loncem kot dominantno obliko posode. Odkrili smo del srednjeveškega naselja, ki je še nedavno veljal za izgubljenega in potrdili pravilno lokacijo ledinskega imena teh njiv. Na podlagi analiz keramičnega gradiva, radiokarbonskih analiz oglja iz nekaterih jam in pisnih virov lahko sklepamo, da so srednjeveški Ivankovci živeli med koncem 11. in tretjo četrtino 14. stoletja.
			
Literatura			
ARMITAGE, P. in H. CHAPMAN 1979,	BARTL, T. in J. FURNHOLZER 2007, Pe-	BEKIC, L. in M. GUŠTIN (ur.) 2008, Sre-	BUDJA, M. 1983, Tri desetletja ra-
Roman mules. - The London Ar-	tzelsdorf bei Deutschlandsberg	dnji vek. Arheološke raziska-	zvoja teorij o poznem neolitu in
chaeologist 3, 339-346, 359.	eine Fundstelle der Mittleren	ve med Jadranskim morjem in	eneolitu severozahodne Jugo-
ARTNER, W. 2007, Das Graberfeld von	Bronzezeit im LaBnitztal, WE-	Panonsko nižino - Mittelal-	slavije. - Poročilo o raziskovanju
Bergla bei St. Martin im Sulmtal,	STSTMK. - V: G. Tiefengraber	ter. Archaologische Forschun-	paleolita, neolita in eneolita v
Weststeiermark - Uberlegun-	(ur.), Studien zurMittel- und	gen zwischen derAdria und	Sloveniji 11, Ljubljana, 73-83.
gen zu hallstattzeitlichen Flach-	Spatbronzezeit am Rande der	der Pannonischen Tiefebene.	ČREŠNAR, M. 2009, Radiokarbonsko
grabern in der mittleren Steier-	Sudostalpen, Universitatsfor-	- Ljubljana.	datiranje bronaste in starejše
mark. - V: P. Trebsche, I. Balzer,	schungen zur Prahistorischen	BENNETT, J. L. 1999, Thermal altera-	železne dobe - slovenska per-
Ch. Eggl, J. K. Koch, H. Nortmann	Archaologie, Band 148, Bonn,	tion of buried bone. - Journal of	spektiva. - Arheo 26, Ljublja-
in J. Wiethold (ur.), Die unte-	163-182.	Archaeological Science 26, 1-8.	na, 33-51.
ren Zehntausend - auf derSu-	BARTOSIEWICZ, L. 1993, Early Me-	BERNHARD, A. 2007, Ausgewahlte	DAVIS, S. J. 1980, Late Pleistoce-
che nach den Unterschichten der	dieval Archaeozoology in Ea-	Bronzezeitliche Funde aus Hor-	ne and Holocene equid rema-
Eisenzeit, Beitrage zur Ur- und	stern Europe. - V: H. Friesinger,	bing bei Deutschlandsberg und	ins from Israel. - Zoological Jo-
Fruhgeschichte Mitteleuropas	F. Daim, E. Kanelutti in O. Ci-	Freidorf im Sulmtal, WESTSTMK.	urnal of the Linnean Society 70,
47, 31-47.	chocki (ur.), Bioarchaologie und	- V: G. Tiefengraber (ur.), Stu-	289-312.
BANFFY, E. 1994, A Balaton-Lasi-	Fruhgeschichtsforschung. Ar-	dien zur Mittel- und Spatbron-	DIMITRIJ EVIC, S. 1961, Problem neo-
nja-kultura leletei Balatonma-	chaeologia Austriaca, Mono-	zezeit am Rande der Sudostal-	lita i eneolita u sjeverozapadnoj
gyarod-Homoki-dulorol. - Za-	graphien 2, Wien, 123-132.	pen, Universitatsforschungen	Jugoslaviji. - Opuscula archeo-
lai Muzeum 5, Zalaegerszeg,	-. 2002, Dogs from the Ig pile	zur Prahistorischen Archaologie,	logica 5, Zagreb.
239-249.	dwellings in the National Muse-	Band 148, Bonn, 205-230.	-. 1979, Lasinjska kultura. - V:
-. 1996a, South West Transda-	um of Slovenia. - Arheološki ve-	BIRO, K. 2006, Uber die Grenzen...	Praistorija jugoslavenskih ze-
nubia as a mediating area. On	stnik 53, Ljubljana, 77-89.	Ergebnisse und Probleme der	malja III, Eneolitsko doba, Sara-
the cultural history of the Early	-. 2006, Animal bones from the	Herkunftsbestimmung des Ro-	jevo, 137-181.
and Middle Chalcolithic. - V: B.	medieval settlement Otok (Gu-	hmaterials von lithischen Fun-	DIZDAR, M. 2001, Latenska nase-
M. SzOke (ur.), Archaeology and	tenwerth) near Dobrava pri Ško-	den im sudwestlichen Grenzge-	lja na vinkovačkom području. -
settlement history in the Hahot	cjanu, Slovenia. - Arheološki ve-	biet Ungarns. - V: A. Tomaž (ur.),	Dissertationes et monographiae
Basin, South West Hungary, An-	stnik 57, Ljubljana, 457-478.	Od Sopota do Lengyela. Annales	3, Zagreb.
taeus 22,157-196.	BAUER, I. 1995, Einzel-und Altfunde	Mediterranea, Koper, 75-80.	DJURIC, B. in B. KERMAN 2004, MP 4/2
-. 1996b, UjkOri es rezkori tele-	aus der Gemeinde Ratschendorf.	BONDAR M. 2006, Kulturavaltasok	Beltinci-Pince, Lendava-Pince.
pulesek Hahot es Zalaszent-	- V: W. Artner et al, Ratschen-	a rezkori emberabrazolasok	Poročilo o rezultatih ekstenziv-
balazs hataraban. - Zalai Muze-	dorf: Funde aus dem Gemein-	tukreben (Dunantul). - Za-	nega arheološkega pregleda. -
um 6, Zalaegerszeg, 97-147.	degebiet und Grabungen im	lai Muzeum 15, Zalaegerszeg,	Ljubljana, Murska Sobota (neo-
BALEN, J. 1998, Nalazište Lasinjske	norisch-pannonischen Hugel-	107-133.	bjavljeno poročilo).
kulture u Dubrancu. - Vjesnik	graberfeld »Hugelstaudach«,	BOKONYI, S. 1974, History of dome-	DJURIC, B., B. KERMAN in I. ŠAVEL
Arheološkog muzeja u Zagrebu,	Fundberichte aus Osterreich 33,	stic mammals in central and ea-	2005, Poročilo o rezultatih ar-
3 ser., 30-31, Zagreb, 13-31.	Wien, 35-48.	stern Europe. - Budapest.	heološkega pregleda na poten-
BARNA, P. J. in E. KREITER 2006,	BEKIC, L. 2006, Blizna kod Jakopovca	BROWN, D. in D. ANTHONY 1998, Bit	cialnem najdišču Pri Muri. - Lju-
KozepsO rezkori telepulesek Za-	(Varaždin) - višeslojno naselje.	wear, horseback riding and the	bljana (neobjavljeno poročilo).
laegerszeg-Andrashida, Gebar-	- V: L. BEKIC, Zaštitna arheolo-	Botai site in Kazakstan. - Jour-	DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitli-
ti-to (II) lelOhelyen. - Za-	gija u okolici Varaždina - Arhe-	nal of Archaeological Science 25,	che Graberfeld von Kleinklein
lai Muzeum 15, Zalaegerszeg,	ološka istraživanja na autocesti	331-347.	und seine Keramik. - Schild von
47-78.	Zagreb-Goričan i njezinim prila-	BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami-	Steier, Beiheft 1, Graz.
	znim cestama, Zagreb.	ka u jugoslavenskom delu pro-	DRNIC, I. 2007, Nalazi iz razdoblja la-
		vincije Donje Panonije. - Disser-	tena s lokaliteta Ivanovci Gornji
		tationes et monographiae 24,	- Palanka. - Vjesnik Arheolo-
		Beograd.	škog muzeja u Zagrebu 40, Za-
			greb, 167-185.
Arheologija na avtocestah Slovenije Pii Muii pii Lendavi		375	
DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA-	-. 1985a, Sondiranje rimske ce-	-. 1995, Die Balaton-Lasinja Kul-	-. 2011, Kotare-Baza pri Murski
LA 2002, Bronastodobno na-	ste od Kota do Dolge vasi. - Ar-	tur in der Kupferzeit Sudost-und	Soboti. - AAS 17, Ljubljana.
selje Oloris pri Dolnjem Lakošu.	heološki vestnik 36, Ljubljana,	Mitteleuropas. Neuere Daten zur	KLEMM, S. 1996, Zum Verhaltnis Ho-
- Opera Instituti Archaeologici	163-178.	Siedlungsgeschichte und Chro-	hensiedlung - Graberfeld in Spi-
Sloveniae 5, Ljubljana.	-. 1985b, Raziskovanje v Šafar-	nologie der Kupferzeit des Kar-	egel der hallstattzeitlichen Fun-
DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV	skem od leta 1984 do 1988. -	patenbeckens. - Inventaria	de. - V: E. Jerem in A. Lippert
2009, Sledovi poznolatenske	Poročilo o raziskovanju paleoli-	Praehistorica Hungariae 7, Bu-	(ur.), Die Osthalstattkultur. Ak-
poselitve v Ormožu. - Arheološki	ta, neolita in eneolita v Sloveniji	dapest, 37-49.	ten des Internationalen Sym-
vestnik 62, Ljubljana, 159-193.	13, Ljubljana, 17-27.	-. 2003, Az ujkokorvegi es rezko-	posiums, Sopron, 10. -14. Mai
EISENMANN, V. 1986, Comparative	HORVATH, L. 1987, Kesovaskori haz-	ri megtelepedes maradvanyai	1994, Archaeolingua, Budapest,
osteology of modern and fos-	es telepulestfpusok Del-Zala-	a nagykanizsai Inkey-kapolna	187-208.
sil horses, half-asses and asses.	ban. - Zalai Muzeum 1, Zalae-	mellett. - Zalai Muzeum 12, Za-	KOROŠEC, J. 1962, Nekaj neolitskih in
- V: R. H. Meadow in H. P. Uer-	gerszeg, 59-92.	laegerszeg, 7-47.	eneolitskih problemov v okolici
pmann (ur.), Equids in the Anci-	-. 1994, Adatok Delnyugat-	KAROLY, M. 1992, The Early Copper	Križevcev na Hrvatskem. - Zbor-
ent World, Wiesbaden, 67-116.	Dunantul kesobronzkoranak	Age in County Vas. - Oskorunk 1,	nik Filozofske fakultete 4/1, Lju-
GUŠTIN, M. 2006, Between the Slavs	tortenetehez. - Zalai Muzeum 5,	Szombathely.	bljana, 7-37.
and the Madyars. - Zalai Muze-	Zalaegerszeg, 219-235.	KAVUR, B. 2005, The neolithic be-	KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o razisko-
um 15, Zalaegerszeg, 249-257.	HORVATH, L. A. in K. H. SIMON 2003,	tween the Adriatic and the Pan-	vanju v Ajdovski jami 1967. leta.
GUŠTIN M. in G. TIEFENGRABER 2001,	Das Neolithikum und die Kup-	nonian plain. The stone tools	- Poročilo o raziskovanju paleo-
Prazgodovinske najdbe z avto-	ferzeit in Sudwesttransdanubi-	in the stone age. - V: A. Pessi-	lita, neolita in eneolita v Slove-
cestnega odseka Murska Sobota	en. - Inventaria Praehistorica	na in P. Visentini (ur.), Preistoria	niji 4, Ljubljana, 170-209.
- Nova tabla. - Arheološki ve-	Hungariae 8, Budapest.	dell'Italia settentrionale. Studi	KRYŠTUFEK, B. 1991, Sesalci Sloveni-
stnik 52, Ljubljana, 107-116.	HOZJAN, A. 1997, Oris fevdalno-po-	in ricordo di Bernardino Bagoli-	je. - Ljubljana.
GUŠTIN, M., V. TOMADIN, V. VIDRIH	sestnih razmer na območju Pre-	ni. Pubblicazioni varie del Museo	KOVAČIČ, F. 1926, Gradivo za prek-
PERKO in M. SAKARA 1997, Izko-	kmurja ter do reke Rabe med 12.	Friulano di Storia Naturale 53,	mursko zgodovino. - Časopis za
pavanje na gradu Žamerk (Loka	in 18. stoletjem. - Pokrajinski	Udine, 373-380.	zgodovino in narodopisje 21,
pri Žusmu). - V: Drobci nekega	muzej Murska Sobota - katalog	-. 2006, Prazgodovinsko naselje	Maribor.
vsakdana. Archaeologia histori-	stalne razstave, Murska Sobo-	v Zagoncah. - V: A. Tomaž (ur.),	KVASSAY, J. 2003, Arpad-kori leletek
ca Slovenica 2, Ljubljana, 59-76.	ta, 55-62.	Od Sopota do Lengyela. Annales	Nagykanizsa - Billa lelohelyen
GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2008, Zatak,	ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna	Mediterranea, Koper, 109-112.	(Egy kulonleges targytfpus: az
pustota pri Lendavi. - V: L. Bekič	grobišča I. - Katalogi in mono-	KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIC	agyaggolyok Zala megyei lelo-
in M. Guštin (ur.) 2008, 95-102.	grafije 32, Ljubljana.	2006, Sodolek - naselje bakrene	helyei). - Zalai Muzeum 12, Za-
GUTJAHR, C. in G. TIEFENGRABER	KALICZ, N. 1969, A rezkori balato-	dobe. - V: A. Tomaž (ur.), Od So-	laegerszeg, 143-153.
2003, Die mittelalterliche Motte	ni csoport Veszprem megyeben.	pota do Lengyela. Annales Me-	-. 2005, Arpad-kori telepulesnyo-
Alt-Hollenegg (Eine abgekom-	- Mitteilungen der Museen des	diterranea, Koper, 121- 128.	mok Letenye videken (Az M7 es
mene Burganlage bei Deutsc-	Komitates Veszprem 8, Vesz-	KERMAN, B. 2001, Luftbildarchaolo-	M70 autopalyak nyomvonalak
hlandsberg, Steiermark). - Be-	prem, 83-90.	gie in Prekmurje. - V: A. Lippert	2003-ban vegzett regiszeti ku-
itrage zur Mittelarchaologie in	-. 1973, Uber die chronologische	(ur.), Die Drau-, Mur- undRa-	tatasok eredmenyei). Arpadian
Osterreich, Beiheft4, Wien.	Stellung der Balaton-Gruppe in	ab-Region im 1.vorchristlichen	Age settlement-remains in the
HEYMANS, H. 2007, Die Mittel- und	Ungarn. - V: Symposium uber	Jahrtausend. Akten des inter-	surroundings of Letenye (Result
Spatbronzezeit im Gleinztal. - V:	die Entstehung und Chronologie	nationalen interdisciplinaren	of the archaeological survey of
G. Tiefengraber (ur.), Studien zur	derBadenerKultur, Nitra-Male	Symposiums vom 26. bis 29.	2003 along the motorways M7
Mittel- und Spatbronzezeit am	Vozokany, 131-165.	April 2000 in Bad Radkersburg.	and M70). - Zalai Muzeum 14,
Rande der Sudostalpen, Univer-	-. 1991, Beitrage zur Kenntnis	Universitatsforschungen zur	Zalaegerszeg, 245-261.
sitatsforschungen zur Prahisto-	der Kupferzeit im ungarischen	Prahistorischen Archaologie 78,	KVASSAY, J. 2007, Arpad-kori te-
rischen Archaologie, Band 148,	Transdanubien. - V: J. Lichar-	57-65.	lepulesnyomok Nagykaniz-
Bonn, 143-162.	dus (ur.), Die Kupferzeit als hi-	-. 2002, Neznano Prekmurje - Za-	sa hataraban (Az M7 autopalya
HOLUB, J. K. 1929, Zala megye tor-	storische Epoche. Symposium	pisi preteklosti iz zraka. - Mur-	nyomvonalan 2004-ben vegzett
tenete a kozepkorban. - Pecs.	Saarbrucken und Otzenhausen	ska Sobota.	regeszeti kutatasok eredmen-
HOMEN, Z. 1990, Lokaliteti lasinjske	6.-13.11.1988, Saarbrucker Be-	-. 2003, Keltska hiša. - V: D. Pre-	yei). - Zalai Muzeum 16, Zalae-
kulture na križevačkom podru-	itrage zur Altertumskunde 55/1,	šeren (ur.), Zemlja pod vašimi	gerszeg, 55-70.
čju. - Arheološka istraživanja u	347-387.	nogami, Ljubljana, 60-65.	LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem.
Podravini i kalničko-bilogorskoj		-. 2008a, Srednjeveško obdobje. -	- AAS 1, Ljubljana.
regiji, Izdanja Hrvatskog arhe-		V: I. Šavel, Gornje njive pri Dolgi	LAMUT, B. 1988/89, Kronološka skica
ološkog društva 14, Koprivni-		vasi. AAS 6, Ljubljana, 31-36.	prazgodovinske naselbine v Or-
ca, 51-68.		-. 2008b, Srednjeveška lončenina	možu - Arheološki vestnik 39-
HORVAT ŠAVEL, I. 1978, Antično na-		z najdišča Gornje njive 2 pri Len-	40, Ljubljana, 235-276.
selje v Ivancih. - Arheološki ve-		davi. - V: L. Bekič in M. Guštin	
stnik 29, Ljubljana, 290-319.		(ur.) 2008, 79-88.	
Arheologija na avtocestah Slovenije Pii Muii pii Lendavi		376	
-. 2001, Ormož - The Chronologi-	NATEK, K. 1991, Naravne geografske	RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija	SHIPMAN, P., G. FOSTER in M. SCHOE-
cal Structure of the Late Bron-	značilnosti Prekmurja. - V: I. Ša-	na vojaškem zemljevidu 1763-	NINGER 1984, Burnt bones and
ze and Early Iron Age Settle-	vel, Arheološka topografija Slo-	1787, zv. 7. - Ljubljana.	teeth: an experimental stu-
ment. - V: A. Lippert (ur.), Die	venije, topografsko področje XX	REIMER, P. J., M. G. L. BAILLIE, E.	dy of color, morphology, crystal
Drau-, Mur- und Raab-Region	(Prekmurje), Ljubljana, 9-11.	BARD, A. BAYLISS, J. W. BECK, C. J.	structure and shrinkage. - Jour-
im l.vorchristlichen Jahrtau-	NICHOLSON, R. A. 1993, A morpholo-	H. BERTRAND, P. G. BLACKWELL,	nal of Archaeological Science 11,
send. Akten des internationalen	gical investigation of burnt ani-	C. E. BUCK, G. S. BURR, K. B. CU-	307-325.
interdisciplinaren Symposiums	mal bone and an evaluation of	TLER, P. E. DAMON, R. L. EDWARDS,	SIMON, K. H. 1987, Neolit es rezkori
vom 26. bis 29. April 2000 in	its utility in archaeology. - Jour-	R. G. FAIRBANKS, M. FRIEDRICH, T.	telepulesek Tekenye hataraban.
BadRadkersburg. Universitats-	nal of Archaeological Science 20,	P. GUILDERSON, A. G. HOGG, K. A.	- Zalai Muzeum 1, Zalaeger-
forschungen zur Prahistorischen	411-428.	HUGHEN, B. KROMER, G. MCCOR-	szeg, 7-46.
Archaologie 78, 207-242.	PAHIČ, S. 1956, Neolitska jama v	MAC, S. MANNING, C. B. RAMSEY,	SMOLNIK, R. 1996, Die Lebenden und
LEVINE, M. A. 1982, The use of cro-	Brezju pri Zrečah. - Arheološki	R. W. REIMER, S. REMMELE, J. R.	die Toten - Das Verhaltnis der Si-
wn height measurements and	vestnik 7, Ljubljana, 227-297.	SOUTHON, M. STUIVER, S. TALAMO,	edlung auf dem Burgstallkogel
eruption-wear sequences to age	-. 1960-61, Antične gomile v Pre-	F. W. TAYLOR, J. VAN DER PLICHT in	bei Kleinklein zu den Grabern
horse teeth. - V: B. Wilson, C.	kmurju. - Arheološki vestnik	C. E. WEYHENMEYER 2004, Int-	der Sulmtalnekropole, darge-
Grigson in S. Payne (ur.), Ageing	11-12, Ljubljana, 88-146.	cal04 terrestrial radiocarbon age	stellt anhand der Keramiken-
in sexing animal bones from ar-	-. 1976, Seliščne najdbe v zaho-	calibration, 0-26 cal kyr bp. -	twicklung. - V: E. Jerem, A. Li-
chaeological sites, BAR: British	dnih Slovenskih goricah - An-	Radiocarbon 46/3, 1029-1058.	ppert (ur.), Die Osthalstattkultur.
Series 109, Oxford, 223-250.	drenci, Spodnji Duplek, Spodnji	RUTTKAY, E. 1976, Beitrag zum Pro-	Akten des Internationalen Sym-
MARKOVIC, Z. 1977, Problem eneoli-	Porčič, Vumpah. - Poročilo o	blem des Epi-Lengyel-Horizon-	posiums, Sopron, 10. -14. Mai
ta u našičkoj regiji. - Arheološki	raziskovanju paleolita, neolita	tes in Osterreich. - Archaeolo-	1994, Archaeolingua, Budapest,
vestnik 27, Ljubljana, 42-67.	in eneolita v Sloveniji 5, Ljublja-	giaAustriaca, Beiheft 13-14,	445-454.
-. 1983, Prilog poznavanju razvi-	na, 29-83.	285-319.	SOMOGYI, K. 2000, A Falaton-Lasi-
jene i kasne lasinjske kulture u	-. 1978, Najdbe z rimske ceste Slo-	-. 1995, Spatneolithikum. - V: E.	nja-Kultura leletanyaga Somogy
sjeverozapadoj Hrvatskoj. - Po-	venska Bistrica-Pragersko. - Ar-	Lenneis, C. Neugebauer-Mare-	megyeben. - Comuunicationnes
dravski zbornik 83, Koprivnica,	heološki vestnik 29, Ljubljana,	sch in E. Ruttkay (ur.), Jungste-	archaeologicaeHungariae, Bu-
251-262.	129-289.	inzeit im Osten Osterreichs. Wis-	dapest, 5-48.
-. 1990, Problem geneze i razvo-	PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. - Poročilo	senschaftliche Schriftenreihe	STERING, M. 2007, Funde der Mittle-
ja eneolitičkih i ranobrončano-	o raziskovanju paleolita, neoli-	Niederosterreich 102-105, St.	ren und Spaten Bronzezeit aus
dobnih kultura sjeverozapadne	ta in eneolita v Sloveniji 11, Lju-	Polten-Wien, 110-209.	GroU St. Florian /WESTSTMK. - V:
Hrvatske. - Izdanja Hrvatskog	bljana, 85-142.	-. 1996, Zur Chronolgie der Kan-	G. Tiefengraber (ur.), Studien zur
arheološkog društva 14, Zagreb,	PAYNE, S. in G. Bull 1988, Compo-	zianiberg - Lasinja Gruppe. -	Mittel- und Spatbronzezeit am
39-50.	nents of variation in measure-	Archaologie Osterreichs 7/2,	Rande der Sudostalpen, Univer-
-. 1994, Sjeverna Hrvatska od ne-	ments of pig bones and teeth,	43-48.	sitatsforschungen zur Prahisto-
olita do brončanog doba. Pro-	and the use of measurements to	SANKOVIČ, S. 2008a, Najdišče Pri Muri	rischen Archaologie, Band 148,
blem kontinuiteta stanovništva	distinguish wild from domestic	blizu Lendave - srednjeveški	Bonn, 183- 204.
i kultura sjeverne Hrvatske od	pig remains. - Archaeozoologia	Ivankovci. - V: L. Bekič in M. Gu-	STINER, M. C., S. L. KUHN, S. WEINER in
ranog neolita do početka bron-	2 (1, 2), 27-65.	štin (ur.) 2008, 89-94.	O. BAR-YOSEF 1995, Differential
čanog doba. - Koprivnica.	PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkul-	SCHAMBERGER, E. 2007, Die Bron-	burning, recrystallization, and
MARKOVIC, Z. in Z. HOMEN 1990, Ne-	turin Transdanubien. - Archae-	zezeitlichen Siedlungsreste aus	fragmentation of archaeological
koliko novijih momenata u is-	ologia Hungarica 44, Budapest.	Vorwald bei Wald am Schober-	bone. - Journal of Archaeologi-
traživanju neolita i eneolita	PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ 1998,	pass, STMK. - V: G. Tiefengra-	cal Science 22, 223-237.
sjeverne Hrvatske. - Poročilo o	Slovenija. Pokrajine in ljudje.	ber (ur.), Studien zurMittel- und	STRMČNIKGULIČ, M. 1989, Bronasto-
raziskovanju paleolita, neoli-	- Ljubljana.	Spatbronzezeit am Rande der	dobni naselitveni kompleks v
ta in eneolita v Sloveniji 18, Lju-	PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta-	Sudostalpen, Universitatsfor-	Rabelčji vasi na Ptuju. - Arheo-
bljana, 61-82.	njevica na Starem trgu nad Pod-	schungen zur Prahistorischen	loški vestnik 39-40, Ljubljan a,
MELE, M. 2009, Naselbini Hajndl in	bočjem. - Archaeologia histori-	Archaologie, Band 148, Bonn,	147-170.
Ormož v pozni bronasti in zgo-	ca Slovenica 4, Ljubljana.	235-326.	-. 1999, Konservatorska poroči-
dnji železni dobi. - Ljubljana	POPOVIC, S. 1973, Odlike kosti-	SCHRETTLE, B. in S. TSIRONI 2007, Die	la. Občina Rače-Fram. - Letno
(Doktorska disertacija, Univerza	ju prednjeg ekstremiteta lisice	Mittelbronzezeitliche Siedlung	poročilo 1997, Zavod za varstvo
v Ljubljani, Filozofska fakulteta).	(Vulpes vulpes) i razlike u odnosu	im Bereich der Villa Rustica von	naravne in kulturne dediščine
MIKL CURK, I. 1958/59, Poročilo o	na kosti prednjeg ekstremiteta	Retznei bei Leibnitz. - V: G. Ti-	Maribor, 232-242.
sondiranju v Dolgi vasi pri Len-	psa (Canisfamiliaris). - Acta Ve-	efengraber (ur.), Studien zur	-. 2006, Malečnik - arheološko
davi. - Arheološki vestnik9-10,	terinaria 23, 133-138.	Mittel- und Spatbronzezeit am	najdišče. - V: A. Tomaž (ur.), Od
ljubljana, 173-184.	PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno	Rande der Sudostalpen, Univer-	Sopota do Lengyela. Annales
	grobišče. - Razpr. 1. razr. SAZU	sitatsforschungen zur Prahisto-	Mediterranea, Koper, 195-201.
	13/2, Ljubljana.	rischen Archaologie, Band 148,	
		Bonn, 125-141.	
Arheologija na avtocestah Slovenije Pii Muii pii Lendavi		377	
STRMČNIK, M., V. KOPRIVNIK in M.	ŠKAFAR, I. 1971, Dolnjelendavska	TIEFENGRABER, G. 2001, Vorbe-	UERPMANN, H. P. 2002, Dental
KAJZER CAFNIK 2009, Aktualna	rodbina Haholt (Banfi, Banič) in	richt uber die Ausgrabungen	morphology of horses, donkeys
arheološka odkritja. - Muzejski	rast njene posesti do leta 1381.	1999 und 2000 in Murska Sobo-	and mules. - Prispevek na de-
listi 35, Maribor.	- Časopis za zgodovino in naro-	ta/Nova tabla unter besonde-	lavnici naslovljeni 'Horse, Don-
STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977,	dopisje 7, 40-69.	rer Berucksichtigung der spat-	key and Co.', Basel (Švica), 23.-
Discussion; reporting of 14C data.	ŠTULAR, B. 2005a, Lončenina z Male-	bronze- und eisenzeitlichen	24. januar 2002.
- Radiocarbon 19/3, 355-363.	ga gradu v Kamniku. - Ljublja-	Funde. - V: A. Lippert (ur.), Die	VELUŠČEK, A. 2009, Koliščarska na-
SZARAZ, C. 2006, Keso bronzko-	na, Magistrsko delo, Univerza v	Drau-, Mur- und Raab-Region	selbina Stare gmajne pri Verdu.
ri femleletek Muraszemenye-	Ljubljani, Filozofska fakulteta,	im l.vorchristlichen Jahrtau-	- V: A. Velušček (ur.), Koliščar-
Aligvari-mezo lelohelyrol. - Za-	Oddelek za arheologijo.	send. Akten des internationalen	ska naselbina Stare gmajne in
lai Muzeum 15, Zalaegerszeg,	-. 2005b, Lončenina s kamniške-	interdisciplinaren Symposiums	njen čas. Opera Instituti Archa-
171-187.	ga Malega gradu. Izkopavanja iz	vom 26. bis 29. April 2000 in	eologici Sloveniae 16, 11-34,
ŠAVEL, I. 1980, Rezultati sondiranj	leta 1992. - Arheološki vestnik	BadRadkersburg. Universitats-	Ljubljana.
v Šafarskem. - Poročilo o raz-	56, Ljubljana, 435-452.	forschungen zur Prahistorischen	VERBIČ, T. 2005, Poročilo o geolo-
iskovanju paleolita, neolita in	-. 2007, Lonci v opremi visokosre-	Archaologie 78, 77-101.	škem ogledu arheološkega naj-
eneolita v Sloveniji 8, Ljublja-	dnjeveške kuhinje s kamniškega	TOKAI, Z. M. 2007, A Balaton-Lasinja	dišča Pri Muri pri Lendavi. - Lju-
na, 51-77.	Malega gradu. - Arheološki ve-	kultura lelohelyei Eszteregnye es	bljana (neobjavljeno poročilo).
-. 1984, Poročilo o raziskovanju od	stnik 58, Ljubljana, 375-404.	Rigyac hataraban. - Zalai Muze-	VIRAG, Z. 1990, Vorbericht uber die
leta 1981 do 1983 v Šafarskem.	-. 2009, Mali grad - visokosre-	um 16, Zalaegerszeg, 7-24.	Ergebnise der Freilegung der ku-
- Poročilo o raziskovanju paleo-	dnjeveški grad v Kamniku. -	TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B.	pferzeitlichen Siedlung von Za-
lita, neolita in eneolita v Slove-	Opera Instituti Archaeologici	KAVUR 2006a, Ormož-Škoršičev	lavar-Basasziget. - Zalai Muze-
niji 12, Ljubljana, 39-71.	Sloveniae 15, Ljubljana.	vrt, bakrenodobna jama. - V: A.	um 2, Zalaegerszeg, 71-79.
-. 1991, Arheološka topografija	TAKACS, M. 1993, Falusi lakohazak es	Tomaž (ur.), Od Sopota do Leng-	VON ENDT, D. W. in D. J. ORTNER 1984,
Slovenije, Topografsko področje	egyeb epftmenyek a Kisalfoldon	yela. Annales Mediterranea, Ko-	Experimental effects of bone
XX(Prekmurje). - Ljubljana.	a 10-16. Szazadban (Kutatasi	per, 155-174.	size and temperature on bone
-. 1991/92, Poročilo o arheoloških	eredmenyek es tovabbi felada-	-. 2006b, Neolitske in bakreno-	diagenesis. - Journal of Archae-
izkopavanjih v Bukovnici leta	tok). - A Kisalfold nepi epttesze,	dobne najdbe s Ptujskega gra-	ological Science 11, 247-253.
1991. - Zbornik soboškega mu-	Szentendre - Gyor, 7-56.	du. - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota	WENZEL, G. 1873, Codex diploma-
zeja 2, Murska Sobota, 91-95.	-. 2003, Der Hausbau in Ungarn	do Lengyela. Annales Mediterra-	ticus Arpadianus continua-
-. 1992, Bukovnica - rezultati te-	vom 2. bis zum 13. Jahrhundert	nea, Koper, 175-194.	tus (Arpadkori uj okmanytar) X.
renskih raziskav v letih 1987-	n. Chr. - ein Zeitalter einheitli-	TOMAŽ, A. 2006, Bakrenodobna na-	- Budapest.
1988. - Poročilo o raziskovanju	cher Grubenhauser?. - The Rural	selbina v Turnišču. - V: A. To-	ZELKO, I. 1961, Soboški jobagio-
paleolita, neolita in eneolita v	House from the migration pe-	maž (ur.), Od Sopota do Lengye-	ni. - Kronika IX/3, Ljubljana,
Sloveniji 20, Ljubljana, 57-85.	riod to the oldest still standing	la. Annales Mediterranea, Koper,	160-164.
-. 1994a, Prazgodovinske naselbi-	buildings. Ruralia IV. Pamatky	103-108.	-. 1982, Historična topografija
ne vPomurju. - Murska Sobota.	archaeologicke - Supplemen-	TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2008, Ostan-	Slovenije I - Prekmurje do leta
-. 1994b, Poročilo o arheoloških	tum 15, Praga, 272-290.	ki velikih sesalcev z zgodnje-	1500. - Murska Sobota.
izkopavanjih v Bukovnici leta	TERŽAN, B. 1990, Starejša železna	srednjeveške Pristave. - V: A.	-. 1996, Zgodovina Lendave (ob-
1992. - Zbornik soboškega mu-	doba na Slovenskem Štajer-	Pleterski, Zgodnjesrednjeveška	dobje od 8. do 20. stoletja). - V:
zeja 3, Murska Sobota, 111-114.	skem. - Katalogi in monografije	naselbina na Blejski Pristavi.	V. Novak (ur.), Zgodovina Prek-
-. 2006, Bakrenodobno najdišče	25, Ljubljana.	Najdbe. Opera Instituti Archae-	murja (izbrane razprave in član-
Lendava - Pri Muri. - V: A. To-	-. 1995, Stand und Aufgaben der	ologici Sloveniae 14, Ljubljana,	ki), Murska Sobota, 296-300.
maž (ur.), OdSopota do Lengye-	Forschungen zur Urnenfelderze-	139-151.	ŽIŽEK, I. 2006a, Bakrenodobna na-
la. Annales Mediterranea, Koper,	it in Jugoslawien. - V: Beitrage	TUŠEK, I. 1996, Arheološka zašči-	selbina Hardek. V: A. Tomaž (ur.),
95-97.	zur Urnenfelderzeit nordlich und	tna izkopavanja pri Koštomaju	Od Sopota do Lengyela. Annales
ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gor-	sudlich derAlpen. Monographi-	na Hajdini. - Ptujski zbornik 6,	Mediterranea, Koper, 129-140.
nje njive pri Dolgi vasi. - AAS 6,	en RGZM 35, Mainz, 323-371.	200-227.	-. 2006b, Hajndl pri Ormožu, na-
Ljubljana.		TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankov-	selje bakrene dobe. V: A. Tomaž
ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2008, Pri		ci (Ivankoc) pri Lendavi. - AAS	(ur.), Od Sopota do Lengyela.
Muri; razstava o arheološkem		15, 2011.	Annales Mediterranea, Koper,
najdišču pri Lendavi. - Murska		TUŠEK, I., B. KAVUR, in A. TOMAŽ	141-153.
Sobota.		2006, Najstarejša poselitev	
ŠIMEK, M. 1982, Nekoliko nalaza iz		Ivankovcih. - V: A. Tomaž (ur.),	
halštatske zemunice u Sigecu. -		Od Sopota do Lengyela. Annales	
Muzejski vjesnik 5, 25-33.		Mediterranea, Koper, 113-119.	
Arheologija na avtocestah Slovenije	3ri Muri pri Lendavi	378	
Indeks stratigrafskih enot
SE	stran	SE	stran	SE	stran	SE	stran	SE	stran	SE	stran
SE 1	68	SE 88	134	SE 183	134	SE 280	95	SE 380	120	SE 476	139
SE 2	68, 69, 77, 79	SE 90	134	SE 185	101	SE 282	95	SE 382	118	SE 478	139
SE 3	68, 69, 79, 91	SE 92	134	SE 187	136	SE 284	79	SE 384	118	SE 480	88
SE 4	68	SE 94	134	SE 189	136	SE 286	95	SE 386	117	SE 482	143
SE 4a	68	SE 96	142	SE 191	142	SE 288	97	SE 388	118	SE 484	143
SE 5	68	SE 98	142	SE 193	142	SE 290	97	SE 390	118	SE 486	86
SE 6	68, 78	SE 102	90	SE 195	90	SE 292	93	SE 392	118	SE 488	143
SE 8	92	SE 104	86	SE 197	142	SE 294	93	SE 394	118	SE 490	87
SE 10	92	SE 106	68	SE 199	135	SE 296	100	SE 396	120	SE 492	147
SE 12	92	SE 108	89	SE 201	135	SE 298	80	SE 398	120	SE 494	147
SE 14	92	SE 109	109	SE 203	142	SE 300	98	SE 400	119	SE 496	147
SE 16	92	SE 110	109	SE 205	142	SE 302	100	SE 402	120	SE 498	147
SE 18	99	SE 111	109	SE 207	87	SE 304	101	SE 404	120	SE 500	132
SE 20	94	SE 112	109	SE 209	144	SE 306	101	SE 406	120	SE 501	68
SE 22	92	SE 114	110	SE 211	145	SE 308	101	SE 408	120	SE 503	135
SE 24	96	SE 116	106	SE 213	87	SE 312	85	SE 410	121	SE 507	81
SE 26	100	SE 118	106	SE 215	143	SE 314	85	SE 412	120	SE 509	82
SE 28	100	SE 120	105	SE 217	87	SE 316	84	SE 414	120	SE 511	81
SE 30	100	SE 122	105	SE 219	88	SE 318	90	SE 416	69	SE 513	127
SE 33	100	SE 124	103	SE 223	145	SE 321	84	SE 418	121	SE 516	78
SE 34	100	SE 126	103	SE 225	99	SE 324	128	SE 420	121	SE 518	78
SE 36	100	SE 128	103	SE 227	145	SE 326	128	SE 422	119	SE 520	78
SE 38	99	SE 130	104	SE 229	145	SE 328	128	SE 424	132	SE 521	110
SE 40	99	SE 134	104	SE 231	145	SE 330	127	SE 426	132	SE 522	110
SE 42	99	SE 135	104	SE 233	145	SE 332	119	SE 427	132	SE 524	110
SE 44	100	SE 136	104	SE 235	142	SE 334	116	SE 429	72	SE 526	110
SE 46	100	SE 138	79	SE 237	91	SE 336	116	SE 431	132	SE 528	111
SE 48	100	SE 140	103	SE 239	145	SE 338	116	SE 433	132	SE 530	110
SE 50	101	SE 142	103	SE 241	96	SE 340	116	SE 435	132	SE 532	110
SE 52	101	SE 144	104	SE 242	97	SE 342	116	SE 437	132	SE 534	111
SE 54	97	SE 146	104	SE 244	96	SE 344	116	SE 439	133	SE 537	111
SE 56	98	SE 148	102	SE 248	77	SE 346	117	SE 441	133	SE 539	114
SE 58	98	SE 150	103	SE 249	109	SE 348	117	SE 443	75	SE 541	114
SE 60	98	SE 152	103	SE 250	109	SE 350	117	SE 445	75	SE 543	114
SE 61	97	SE 154	108	SE 252	141	SE 352	117	SE 447	72	SE 545	114
SE 62	97	SE 156	80	SE 254	91	SE 354	117	SE 449	72	SE 547	124
SE 64	98	SE 158	103	SE 256	92	SE 356	117	SE 451	73	SE 549	123
SE 66	99	SE 160	102	SE 258	78	SE 358	119	SE 453	72	SE 551	123
SE 68	98	SE 162	102	SE 260	93	SE 360	117	SE 455	73	SE 553	102
SE 70	101	SE 164	132	SE 262	93	SE 362	117	SE 457	72	SE 555	126
SE 72	98	SE 166	102	SE 264	93	SE 364	118	SE 459	74	SE 557	127
SE 74	93	SE 168	102	SE 266	93	SE 366	118	SE 461	74	SE 559	127
SE 76	100	SE 170	130	SE 268	92	SE 368	118	SE 463	75	SE 561	127
SE 78	93	SE 172	130	SE 270	95	SE 370	118	SE 465	76	SE 563	126
SE 80	134	SE 175	141	SE 272	95	SE 372	117	SE 468	75	SE 565	126
SE 82	133	SE 177	134	SE 274	95	SE 374	118	SE 470	75	SE 567	127
SE 84	133	SE 179	134	SE 276	95	SE 376	117	SE 472	76	SE 569	127
SE 86	133	SE 181	134	SE 278	94	SE 378	118	SE 474	143	SE 571	126
SE	stian	SE	stian	SE	stian
SE 573	126	SE 666	146	SE 756	122
SE 575	126	SE 668	146	SE 758	125
SE 577	126	SE 669	109	SE 760	125
SE 579	130	SE 671	105	SE 762	125
SE 581	131	SE 673	106	SE 764	125
SE 583	131	SE 675	110	SE 766	122
SE 585	131	SE 676	131	SE 768	120
SE 587	131	SE 678	79	SE 770	126
SE 589	131	SE 680	137	SE 772	89
SE 590	131	SE 682	111	SE 773	113
SE 591	131	SE 684	112	SE 775	123
SE 592	131	SE 686	111	SE 777	123
SE 594	70	SE 688	111	SE 778	112
SE 596	70	SE 689	112	SE 780	121
SE 598	70	SE 690	112	SE 782	121
SE 600	69	SE 692	112	SE 784	121
SE 602	135	SE 694	113	SE 786	121
SE 604	91	SE 695	113	SE 788	121
SE 606	89	SE 696	113	SE 790	121
SE 608	141	SE 698	113	SE 792	126
SE 610	83	SE 700	113	SE 794	133
SE 612	136	SE 702	114	SE 796	70
SE 613	69	SE 704	114	SE 798	71
SE 615	136	SE 706	115	SE 800	71
SE 617	136	SE 708	115	SE 802	71
SE 619	137	SE 710	115	SE 804	71
SE 621	137	SE 712	114	SE 806	71
SE 623	138	SE 714	115	SE 808	71
SE 625	138	SE 716	115	SE 810	71
SE 627	138	SE 718	115	SE 812	71
SE 629	138	SE 720	115	SE 814	73
SE 631	138	SE 722	114	SE 816	73
SE 633	137	SE 724	124	SE 818	82
SE 635	138	SE 726	124	SE 820	74
SE 637	138	SE 728	124	SE 822	83
SE 640	142	SE 730	124	SE 826	74
SE 642	138	SE 732	116	SE 828	83
SE 644	138	SE 734	113	SE 830	135
SE 646	139	SE 736	114	SE 832	73
SE 648	142	SE 738	123	SE 834	76
SE 650	86	SE 740	124	SE 836	76
SE 652	142	SE 742	123	SE 838	76
SE 654	140	SE 744	123	SE 840	139
SE 656	146	SE 746	123	SE 842	139
SE 658	146	SE 748	123	SE 844	139
SE 660	140	SE 750	124	SE 846	139
SE 662	140	SE 752	122	SE 848	139
SE 664	146	SE 754	123	SE 850	139
SE	stian	SE	stian	SE	stian
SE 852	90	SE 950	95	SE 1043	77
SE 854	122	SE 952	94	SE 1045	147
SE 856	122	SE 954	94	SE 1047	127
SE 858	122	SE 956	95	SE 1049	128
SE 860	110	SE 958	98	SE 1051	128
SE 862	71	SE 960	140	SE 1053	129
SE 864	143	SE 962	80	SE 1055	129
SE 866	140	SE 964	102	SE 1057	128
SE 868	137	SE 966	102	SE 1059	129
SE 870	137	SE 968	101	SE 1061	129
SE 872	145	SE 970	102	SE 1063	128
SE 874	139	SE 972	102	SE 1065	128
SE 876	140	SE 974	102	SE 1067	128
SE 878	140	SE 976	141	SE 1069	129
SE 880	140	SE 978	80	SE 1071	129
SE 882	143	SE 980	102	SE 1073	130
SE 884	88	SE 981	80	SE 1074	129
SE 886	144	SE 982	80	SE 1075	129
SE 888	144	SE 983	80	SE 1076	129
SE 890	145	SE 985	82	SE 1078	130
SE 892	146	SE 987	141	SE 1080	130
SE 894	145	SE 989	82	SE 1087	112
SE 896	147	SE 991	81	SE 1089	112
SE 898	146	SE 993	82	SE 1091	116
SE 900	140	SE 995	82	SE 1093	115
SE 902	109	SE 997	90	SE 1095	122
SE 904	89	SE 999	89	SE 1097	123, 125
SE 906	79	SE 1001	133	SE 1099	126
SE 910	108	SE 1003	90	SE 1101	122
SE 912	108	SE 1005	135	SE 1103	121
SE 914	94	SE 1007	135	SE 1105	122
SE 916	108	SE 1009	136		
SE 918	107	SE 1011	136		
SE 920	106	SE 1013	136		
SE 922	106	SE 1015	136		
SE 924	108	SE 1017	85		
SE 926	107	SE 1019	127		
SE 928	106	SE 1021	117		
SE 930	106	SE 1023	85		
SE 932	107	SE 1025	85		
SE 934	107	SE 1027	144		
SE 936	107	SE 1029	144		
SE 938	107	SE 1031	144		
SE 940	138	SE 1033	144		
SE 942	137	SE 1035	88		
SE 944	137	SE 1037	144		
SE 946	137	SE 1039	145		
SE 948	98	SE 1041	145