ŠTEVILKA
LETOXLVIII, 22. JULIJ 2016 CENA 1.70 EUR
Srečka Pisnika so bolečine v križu pripeljale do zlate inovacije
Lučki upokojenci spoznavali zdravila iz »božje« lekarne
Ob 130-letnici društva ljubenski gasilci predali namenu novo avtocisterno
STRAN 8
STRAN 11
STRAN 11
■ i
Usu GASILCI MOZIRJE
I
2 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016
Iz vsebine:
Tema tedna:
Število vlomov v Zgornji Savinjski
dolini narašča........................................................4
Kmetijska zadruga Šaleška dolina:
Poslovno leto 2015 kljub
izzivom zelo uspešno..........................................5
Gornji Grad:
Letos obnova strehe na vrtcu,
prihodnje leto še na osnovni šoli......................7
Matkov kot, Logarska dolina:
Novi mostovi in posodobljena cesta............10
Kotiček za voznike:
Je vaš avtomobil pripravljen
na odhod na dopust?.........................................14
Radmirje:
Orgle pri sv. Frančišku
zadonele v polnem sijaju.................................15
Plesni večer na Ljubnem:
Začetna delavnica swinga
zavrtela željne plesnih korakov.......................17
Letna liga v košarki Lukna 2016:
Ekipa LPT Praznik že šest sezon nepremagljiva ...................................................... 21
Črna kronika:
Veter razkrival strehe in podiral drevesa.....23
Tretja stran
Vlomilci delajo poleti
Vlomilci delajo poleti je naslov počitniške detektivske zgodbe avtorja Ivana Sivca, v kateri družina Erjavec odide na morje, kjer pa je okra-dena. So ji denar ukradli snažilka, vodovodar, sosed Italijan, raznašalec pic, črnogorska mafija, klovn, direktorjev nečak ali policija? Družinski člani sumijo celo drug drugega!
Moj namen tokrat ni napisati obnovo knjige z naslovom, ki sem si ga sposodil za izhodišče svojega tokratnega uvodnika, ampak opozoriti na dejstvo, da vlomilci dejansko delajo poleti. Pravzaprav predvsem poleti. Vlamljajo sicer tudi jeseni in spomladi, seveda tudi pozimi, toda poleti je njihovo delo veliko bolj učinkovito. In včasih zelo preprosto, ker se jim ni potrebno skoraj nič truditi. Ljudje puščajo odprta okna v stanovanjih in hišah, vrata nezaklenjena, avtomobilske ključe v avtomobilih ..., v takih pogojih pa so lahko uspešni tudi amaterski vlomilci.
Število vlomov v Sloveniji narašča. Če je bilo lansko leto v znamenju upadanja števila vlomov, letos število tovrstnih kaznivih dejanj presenetljivo hitro narašča. Od začetka februarja do konca aprila so slovenske policijske uprave naštele 4.414 kaznivih dejanj velike tatvine, kar je 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Policija si še ni ustvarila jasne slike, kaj je razlog za takšno povečanje, dopušča tudi možnost, da so se pri nas aktivirale organizirane skupine iz tujine.
Pred časom je bila v Prekmurju aktivna kriminalna združba z Madžarskega, v preteklosti pa so že identificirali skupine iz Romunije, Slovaške,
Srbije in BiH. Delovanje tujih kriminalnih združb je značilnejše za večja mesta, kjer se lažje skrijejo, združbam z območja nekdanje Jugoslavije pa Slovenija ustreza zato, ker ni velikih jezikovnih ovir, sorodniki in prijatelji pa jim nudijo logistično podporo.
Vlomilci iz slovenskih domov praviloma odnesejo plen, ki je vreden manj kot deset tisočakov, jim je pa uspelo ukrasti tudi že bistveno več denarja in zlatnine. Lani so iz nekega stanovanja odtujili za 175 tisoč evrov gotovine in naložbenega zlata. Policija storilcev ni izsledila.
Vlomilci si neredko prej podrobno ogledajo tarčo vloma in opazujejo navade stanovalcev ter ljudi v njihovi soseščini. Neredko pa premoženjska škoda ni tista, ki najbolj prizadene oškodovance. Nasilni vstop v varnost doma pusti tudi globoke duševne rane. Marsikatera žrtev se potem ne počuti več varno za domačimi štirimi stenami.
O problematiki naraščanja števila vlomov pišemo v tokratni temi tedna, saj beležimo omenjeni negativni trend tudi v Zgornji Savinjski dolini. Če se torej odpravljate na dopust, poskrbite za varnost vašega doma, kakor tudi za varno vožnjo, o čemer lahko več preberete v tokratnem kotičku za voznike.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 29, 22. julij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 29, 22. julij 2016
3
Tema tedna
Zgornji Savinjski dolini narašča, reda in miru letos manj kot lani
POLETJE JE ČAS ZA DOPUSTE IN ... VLOMILCE
Število vlomov v kršitev javnega
Poletje je za marsikoga čas brezskrbnosti, kar pa ne velja za policiste. Število vlomov letos v Sloveniji ponovno narašča. Tudi na Policijski postaji (PP) Mozirje letos beležijo porast števila vlomov, ki so sicer najbolj pogosti prav v poletnih mesecih. Mozirski policisti pri tem opažajo, da so občani slabo pozorni na samozaščitne ukrepe, kar vlomilcem precej olajša delo. So pa iz PP Mozirje sporočili tudi pozitivno novico, beležijo namreč upad na področju kršitev javnega reda in miru. V primerjavi z enakim obdobjem (prvo polletje) lanskega leta so letos obravnavali skoraj 50 odstotkov manj tovrstnih kršitev.
Ker so dobro pripravljeni vlomilci med vlomom navadno zamaskirani, tudi video nadzor ne pomaga veliko.
VLOMILCI LETOS BOLJ »PRIDNI«
KOT LANI V ISTEM OBDOBJU
V Sloveniji se v povprečju vsakih 45 minut zgodi vlom. Po podatkih policije je letos do opaznega naraščanja števila vlomov prišlo v spomladanskih mesecih. Od začetka februarja do konca aprila so policijske uprave zabeležile 14 odstotkov več dejanj velike tatvine kot v enakem obdobju lani.
Na območju PP Mozirje, ki pokriva Zgornjo Savinjsko dolino, v prvi polovici leta beležijo 64 kaznivih dejanj s področja premoženja, kar je podobno kot v lanskem enakem obdobju (68), kot že omenjeno, pa se je povečalo število vlomov. Komandir PP Mozirje Vili Bezjak je povedal, da so mozirski policisti v letošnjem letu obravnavali 36 velikih tatvin oziroma vlomov, v letu 2015 pa 25.
ZA SLABO PREISKANOST
VLOMOV SOODGOVORNI TUDI OŠKODOVANCI
Vlomi so za dobro organizirane kriminalne združbe zločin z minimalnim tveganjem. Nikjer namreč storilcev ne doleti kazen tako redko kot pri velikih tatvinah. Raziskanost teh primerov po statističnih podatkih slovenske policije le redko preseže 15 odstotkov, medtem ko je bila povprečna preiskanost vseh zaznanih kaznivih dejanj lani 52-odstotna. Mo-zirskim policistom je v lanskem prvem polletju od 25 vlomov uspelo raziskati devet primerov, letos pa so jih od 36 do sedaj raziskali sedem.
Izkušnje policistov kažejo, da dobro pripravljeni vlomilci za sabo pustijo zelo malo materialnih
dokazov in ker so med vlomom navadno zamaskirani, tudi video nadzor ne pomaga veliko. Pogosto so za slabšo preiskanost soodgovorni tudi oškodovanci, ki z dotikanjem predmetov nehote uničijo dokaze.
NE KAŽIMO VLOMILCEM, DA SMO NA DOPUSTU
Poletje je čas dopustov in ko se odpravljamo na počitnice, ljudje (pre)pogosto delamo napake, na katere opozarja tudi komandir Vili Bezjak: »Občani zelo nepazljivo ravnajo, ko so dalj časa odsotni z doma, saj so, na primer, poln nabiralnik raznih reklam, zaprta okna in spuščene rolete očiten znak, da smo dalj časa odsotni in to kar vabi storilce. V takšnih primerih se je pametno dogovoriti s sosedi, da popazijo na naše imetje.«
Bezjak dodaja, da je dobro, da so sosedje pozorni predvsem na pojav vozil, ki se večkrat pripeljejo v bližino, saj ugotavljajo, da si storilci, preden vlomijo v hišo, dobro ogledajo lokacijo.
DOSTOJEN ODNOS ZGORNJESAVINJČANOV DO POLICISTOV
Policisti, ki se trudijo za varnost občanov, so pogosto tudi sami ogroženi. V letošnjem letu se je zgodilo že 67 napadov na policiste, v zadnjih treh letih pa so zabeležili tudi tri umore policistov. Na srečo takšna slaba statistika ne velja
za našo dolino. Kot je povedal komandir Bezjak, v letošnjem letu na našem območju niso zabeležili kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali napada na policista: »V enakem obdobju lani smo beležili eno tovrstno kaznivo dejanje. Navedena kazniva dejanja obrav-
nava sektor kriminalistične policije Policijske uprave Celje, saj gre za hujša kazniva dejanja. Prav tako v letošnjem obdobju nismo beležili prekrška nedostojnega vedenja do uradne osebe, v lanskem letu v enakem obdobju smo beležili tri tovrstne prekrške. Zabeležili pa smo en prekršek neupoštevanja odredbe oziroma ukaza policista, medtem ko je bilo v letu 2015 v enakem obdobju takšnih prekrškov devet.«
TUDI SOSEDOM NE KALIMO NOČNEGA MIRU
Mozirski policisti beležijo tudi velik upad na področju kršitev javnega reda in miru, saj so lani v prvih šestih mesecih obravnavali sto tovrstnih kršitev, letos pa le 59. Kar se tiče kaznivih dejanj na splošno, so na PP Mozirje do 30. junija letos prejeli prijavo za 101 kaznivo dejanje, lani v istem obdobju so jih obravnavali 152. Kot je pojasnil Bezjak, so na PP Mozirje v lanskem letu večje število kaznivih dejanj zabeležili predvsem zaradi obravnave obsežnejše zadeve, in si-
Vili Bezjak, komandir Policijske postaje Mozirje:
»Policisti opažamo, da so občani zelo slabo pozorni na samozaščitne ukrepe. Pri obravnavanju kaznivih dejanj ugotavljamo, da doma posedujejo večje količine denarja, prav tako imajo običajno vrednejše predmete »skrite« v spalnicah. V večini primerov vlomov v stanovanja oziroma hiše storilci pregledajo samo spalnice in od tam odtujijo samo denar in zlatnino, kar je potem izredno težko izslediti. Večinoma občani tudi vrednejših predmetov ne shranjujejo v sefe, ampak jih imajo med oblačili in v predalih nočnih omaric, kar storilci zelo dobro vedo.«
_J
cer zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, pri katerem so državljani tretjih držav, predvsem Rusije in Ukrajine, v Sloveniji ustanavljali podjetja in na podlagi teh podjetij pridobili dovoljenje za bivanje v EU.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Gospodarstvo, Iz občin
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Poslovno leto 2015 kljub izzivom zelo uspešno
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lansko poslovno leto končala s 65 tisoč evri dobička. To je eden od podatkov, s katerimi je direktor zadruge Ivan Drev na občnem zboru seznanil zadružne člane in goste. Zadružniki so bili s predstavljenim poslovanjem zadovoljni in niso skoparili s pohvalami. Ker je bil občni zbor volilni, so člani izvolili nov upravni odbor, na čelu katerega je sedaj Ivan Anže-lak iz Zavodenj.
ZA PETNAJST MILIJONOV PRODAJE
»Spodbudni so podatki o prihodkih iz prodaje, ki so bili kljub zaostrenim razmeram višji od predhodnega leta. Znašali so skoraj petnajst milijonov evrov,« je povedal direktor Drev in pri tem spomnil na težak položaj kmetijske panoge: »Pred nami je še težje leto.«
V	strukturi prodaje predstavlja odkup kmetijskih proizvodov več kot dve petini. Še višji je delež, ki ga prinaša trgovska dejavnost, saj znaša več kot polovico celotne prodaje. Ostala realizacija je lastna proizvodnja in druge dejavnosti zadruge.
INVESTICIJSKA VLAGANJA PRINAŠAJO POZITIVNE REZULTATE
Trgovinsko poslovanje je bilo v mejah pričakovanj, v primerjavi s prejšnjim letom ni bilo velikega porasta, dobro pa se obrestujejo investicijska vlaganja, saj prinašajo večje tržne deleže na novih področjih in v novih blagovnih skupinah. Tukaj je Ivan Drev izpostavil TPC Saša v Nazarjah: »Ta trgovina sledi trendu povpraševanja in si je že izborila mesto največjega oskrbovalca s kmetijskim in vrtič-karskim programom v Zgornji Savinjski dolini. Stranke kažejo zelo pozitiven odnos in to je garancija za še boljše poslovanje in umeščanje dodatnih blagovnih skupin.«
ODKUP MLEKA IN MESA
V	Zgornji Savinjski dolini je zadruga znatno povečala tudi odkup mleka. Glede na odkup v naši dolini v prejšnjih letih se je le-ta lansko leto povečal skoraj za tretjino, sicer pa je celoten odkup mleka v lanskem letu pri cenah kazal negativen trend. Pomembna je stabilnost odkupa s strani mlekarne Celeia, ki je v večinski lasti zadružnega sistema, je poudaril Drev: »Verjamem v pošteno tržno ceno, ki je bodo deležni naši proizvajalci.«
Letni načrt ni bil dosežen na področju odkupa goveje živine, kjer v zadrugi vidijo še veliko rezerv. Odkup je ostal na nivoju iz leta 2014. Pri tem ostajajo največji ponudnik ekološkega mesa v Sloveniji z letno rastjo prodaje 22 odstotkov. Blagovna znamka Ekodar je postala sinonim za ekološke mesne proizvo-
de. KZ Šaleška dolina je bila s strani časnika Finance uvrščena med tri najboljša »agrobiz-nis« podjetja v Sloveniji.
PRI NALOŽBAH BOLJ ZLAGOMA
Za letos so z večjimi investicijami končali. Precej so vložili v nakup in delno prenovo Železnine v Lučah. Investicija je bila vredna okoli 230 tisoč evrov. V Zgornji Savinjski dolini načrtujejo še povečati prisotnost na različnih področjih poslovanja. Precejšen poudarek namenjajo strokovnosti in izobraževanju zaposlenih. Za izboljšanje poslovanja na ne-
V četrtek, 14. julija, je na sedežu Mestne občine Velenje potekala javna seznanitev s spremenjenimi rešitvami državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug. Udeleženci so v razpravi predlog DPN podprli.
Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, natančneje Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, so skupaj s pobudnikom priprave DPN - Ministrstvom za infrastrukturo, Direktoratom za kopenski promet - predstavili spremenjene rešitve umestitve hitre ceste v prostor. Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob tem povedal, da so bile vse podane pripom-
katerih segmentih so najeli strokovnega svetovalca. Za revizijski pregled poslovanja leta 2015 so angažirali revizijsko hišo Valuta iz Maribora. Predstavniki omenjene družbe so na občnem zboru javno pohvalili urejenost bilanc zadruge.
Ob izteku štiriletnega mandata organom upravljanja in nadzora se je direktor Drev vsem zahvalil za sodelovanje. Pri tem ni pozabil niti na zaposlene, ki doprinesejo k uspešnosti zadruge. Število zaposlenih so v minulem mandatu povečali za 20.
Marija Lebar
be na osnutek DPN državne ceste in spremljajočih priključkov ter objektov smiselno upoštevane, zavrnjene predloge pa so pristojni ustrezno argumentirali.
Mestna občina Velenje novih pripomb glede funkcionalnih rešitev predstavljenega osnutka DPN nima in tudi v prihodnje pričakuje aktivno sodelovanje lokalne skupnosti pri nadaljnjih postopkih izgradnje omenjene ceste, ki jo še posebej nujno potrebuje gospodarstvo, tako v Šaleški kot v Zgornji Savinjski dolini. Za zgornjesavinjska podjetja je trasa s priključkom v Šentrupertu edina, ki bi jim prinesla boljšo prometno povezavo in s tem bolj konkurenčne pogoje poslovanja.
KF
Udeleženci občnega zbora niso skoparili s pohvalami na račun uspešnega poslovanja Kmetijske zadruge Šaleška dolina. (Foto: Marija Lebar)
JAVNA OBRAVNAVA KORIGIRANE TRASE 3. RAZVOJNE OSI
V Velenju za predlog hitre ceste s priključkom v Šentrupertu
Savinjske novice št. 27, B. julij 2016 5
Aktualno, Iz občin
Sprejet postopek vpisa pravice do dostopa
do pitne vode
Poslanci so s 65 glasovi za in 20 vzdržanimi glasovali za začetek omenjenega postopka. V razpravi se poslanci sicer niso strinjali glede terminologije »varne pitne vode«, sicer pa je bilo stališče ustavne komisije v celoti sprejeto. V predlog ustavnega zakona je bilo dodano tudi besedilo, da je potrebno posebno skrb nameniti oblikovanju jasne zakonske ureditve, ki naj bi v prihodnje preprečevala podeljevanje koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
Ugotavljanje katastrskega
dohodka po novem
Poslanci so sprejeli nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka. Sprejem novega zakona je zelo pomemben za nemoteno delovanje več javnih funkcij pa tudi za same kmete. Glavna novost novega zakona je, da se bo za določanje katastrskega dohodka namesto nejasnega sistema kalkulacij uporabljalo ekonomski račun za kmetijsko gospodarstvo. Podatke za določanje bo zagotavljal statistični urad.
Vlada poskuša omejiti možnosti za nasilje v družini
Večje omejitve bo vlada poskušala doseči z zakonodajnimi ukrepi na ravni pristojnih organov. V poletnem času naj bi vlada v obravnavo v državni zbor posredovala tudi novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, s katero bodo med drugim razširili opredelitev družinskih članov in s tem zagotovili varstvo več osebam. Novela razširja tudi samo opredelitev nasilja v družini.
Nacionalno preverjanje znanja že v 3. razredu
osnovne šole
Obetajo se tudi spremembe nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namreč obljublja uvedbo omenjenega preverjanja v 3. razred osnovne šole v šolskem letu 2017/2018. Poleg tega je predvideno, da bodo dosežki pri treh obveznih predmetih v 9. razredu šteli kot ena izmed ocen za končno oceno.
TG
OBČINA NAZARJE
Posodobitve cest in parkirnih površin
V	različnih krajih nazarske občine je letošnje poletje čas živahne investicijske dejavnosti. Občina je obnovila več odsekov lokalnih cest, država pa je začela z gradnjo krožišča v Nazarjah.
Na Prihovi je gradbeno podjetje Brlec z asfaltno prevleko posodobilo 370 metrov ceste proti domačiji Olup. Investicija bo občino stala okoli 22 tisoč evrov. Druga cesta, ki so jo prenovili, je cesta Šmartno ob Dreti-vodohran. Na dolžini 430 metrov je izvajalec Samo Ribežl s. p. položil asfalt, na nekaterih delih je bilo potrebno sanirati podlago. Investicija je vredna okoli 19 tisoč evrov.
V	kratkem bo končana druga faza ureditve parkirišča v Šmartnem ob Dreti. Izvajalec je celj-
sko podjetje VOC, ki ureja tudi parkirišče in park med Bohačem in lekarno v Nazarjah. Narejen je že izkop, utrditev z gramozom in vkopani potrebni vodi za komunalno infrastrukturo. Prestavili so tudi javno razsvetljavo. Na delu parkirišča bodo položili travne plošče, delno pa bo asfaltirano. Za parkirišče v Šmartnem ob Dreti bo šlo iz proračuna 15 tisoč evrov, investicija v Nazarjah bo stala 105 tisoč evrov.
Podjetje VOC je bilo na razpisu s strani države izbrano tudi za izvajalca gradnje krožišča na regionalni cesti v centru Nazarij. Ker za omenjeno investicijo še ni izdelan prometni elaborat, so najprej pričeli z urejanjem parkirišča pri trgovini Mercator.
Marija Lebar
Na Prihovi je gradbeno podjetje Brlec z asfaltno prevleko posodobilo 370 metrov ceste proti Olupovi
domačiji. (Foto: Marija Šukalo)
OBČINSKI SVET LJUBNO
Letos kar tri zlata občinska priznanja
Člani občinskega sveta občine Ljubno so na zadnji seji potrdili predlog letošnjih prejemnikov občinskih priznanj, ki ga je pred tem že obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Zlato priznanje letos prejmejo družba KLS Ljubno d. o. o., družina Jurjevec in Alojz Murko. Srebrno priznanje gre Ivanu Sovinšku, bronasto priznanje pa prejme Tomaž Vrečar. Denarno nagrado so namenili Tanji Podkrižnik, priznanja župana pa prejmejo Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline, Društvo Sožitje Mozirje, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljub-
no in Zgornjesavinjski starodobniki. Priznanja župana bodo prejeli še devetošolci, ki so imeli vseh devet let odličen uspeh, ter letošnji zlati maturanti.
Potem ko so na prejšnji seji svetniki sprejeli predlog odloka o spremembah kategorizacije občinskih cest v prvem branju, so tokrat omenjeni odlok potrdili v drugem branju. Spremembe so bile potrebne zaradi zagotovitve dostopa do komunalne čistilne naprave in eko otoka, ki bi bil sicer zaradi gradnje dodatnih poslovnih objektov KLS Ljubno v IPC Loke onemogočen.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Iz občin
POLJANE NAD REČICO OB SAVINJI
B	I ••	■• •	V|	|	I« W	•	Vt
Zadnji nalivi poškodovali ze sanirane površine
Občina Rečica ob Savinji je pred dobrim mesecem dni pristopila k sanaciji dela cestišča in travniških površin med Grušovljami in Poljanami. Povezovalna lokalna cesta je bila na tem območju nekaj časa povsem zaprta, obvoz pa je bil po lokalni cesti v smeri Rečice in po gozdni cesti do Šentjanža. Zaključka del so se zato razveselili predvsem domačini v Poljanah, pa tudi drugi občani, ki uporabljajo to cesto.
Po podatkih občinske uprave Občine Rečica ob Savinji je bil skupni predračunski znesek sanacijskih del 184 tisoč evrov, od tega je večino v obliki nepovratnih sredstev zagotovila Republika Slovenija, občina pa je iz lastnih sredstev financirala preostali del v znesku 36.400 evrov.
Gradbena dela je izvajala družba Anteh d. o. o. iz Podčetrtka, obsegala pa so sanacijo plazu nad objektom Poljane 41 in pod lokalno cesto ter ureditev odvodnjavanja z izvedbo globokih drenaž in drenažnih reber največje globine celo do deset metrov. V sklopu sanacije plazu se je izvedla preplastitev vozišča v dolžini 220 metrov in sanacija dveh manjših plazov z izdelavo kanalet.
Travnata zemljišča so bila urejena v prvotno
Obnovljeno cestišče in travnate površine v Poljanah (foto: Jože Miklavc)
stanje, s posevkom trave in obrobnim odvodnja- lo urejene površine in zabilo del odvodnjavanja.
vanjem. V občinski upravi so bili z izvedbo del	Zato so v teh dneh spet na delu gradbinci, ki od-
zadovoljni, od domačinov pa smo izvedeli, da je	pravljajo nastalo škodo. zadnje neurje z nalivi in točo precej poškodova- Jože Miklavc
GORNJI GRAD
Letos obnova strehe na vrtcu, prihodnje leto še
• w
na osnovni šoli
Eden večjih projektov, katerega so se v občini Gornji Grad lotili v poletnem času, je zamenjava kritine na objektu vrtca, prenavljanje vhoda vanj in beljenje šolskih prostorov. Vrtec je na zamenjavo strešne kritine čakal že dolgo. Vrednost investicije je 90 tisoč evrov.
Vrtec je imel še azbestno kritino, ki so jo sedaj odstranili, poskrbeli so za novo izolacijo in položili novo kritino na približno 500 kvadratnih metrih strehe. Poleg tega bodo uredili še nov vhod v prostore vrtca. V času počitnic je tudi priložnost postoriti nujna vzdrževalna dela na šoli. Na hodnikih in v garderobi bodo odstranjene lesene obloge, nato bodo stene pleskarsko urejene. Na novo se preureja tudi knjižnica.
Zamenjave je potrebna tudi kritina na starem delu šole, a ta bo prišla na vrsto v naslednjem letu. Finančni zalogaj, da bi se tudi te lotili v letošnjem letu, je namreč za občino prevelik. V planu je še menjava talnih oblog in oken v telovadnici ter ureditev podstrešja na starem delu šole.
Občina je na matični šoli v preteklih letih zamenjala kritino na telovadnici in razredni stopnji. Poleg tega so uredili ogrevanje v knjižnici in prenovili nekatere učilnice. Precejšnji finančni zalogaj je bila tudi zamenjava odslužene oziro-
ma nakup nujno potrebne opreme za šolsko kuhinjo. Poleg tega so na podstrešju podružnične šole v Bočni uredili dve učilnici in zamenjali kriti-
no. Tudi na podružnični šoli v Novi Štifti so prenovili streho, ostaja pa jim še ureditev ogrevanja.
ŠMS
500 kvadratnih metrov strehe na gornjegrajskem vrtcu je dobilo novo kritino.
(Fotodokumentacija Občine Gornji Grad)
7 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Intervju
(foto: ŠMS)
Srečko Pisnik s Krope je inovator, golfist, folklorni plesalec. Je eden najboljših strokovnjakov na področju težkega transporta, bil je idejni vodja »projekta« teniške igralke Tine Pisnik, delal je z reševalnimi psi, v odbojki in nogometu. Poleg tega je tudi zbiratelj značk in starih fotoaparatov, predvsem pa je človek, ki mu nikoli ne zmanjka idej, katerega misli se le redko ustavijo, obupajo pa nikoli.
Vaša inovacija pas EASEBelt je lani osvojila zlato medaljo na sejmu inovacij IENA v Nurnbergu. Nato je sledilo še nekaj medalj, za kakšno inovacijo pravzaprav gre?
Veliko sem na poti, v avtu in vedno, ko pridem domov, me čaka še delo na računalniku. Vedno težje sem sedel, bolel me je križ in razmišljal sem, kaj lahko storim. Ker sem zelo proti zdravilom in menim, da smo del narave in da moramo kar največ reševati naravno, se mi je porodila ideja o pasu, ki bi me držal pokonci, ko sedim.
Najprej sem uporabil navaden pas proti bolečinam v križu, ker pa sem statik, sem razmišljal naprej, kajti vsaka stvar se da izboljšati. Poskusil sem, kako bi bilo, če bi se s pasom privezal na stol. Ker se telo konča s kožo, ki je elastična, sem si zamislil povezavo z elastičnim elementom in s tem »zlitje« telesa s sedežem v enoto. Ko sem vstal s stola, sem bil spočit. Tako sem se začel privezovati na stol.
Kje ste dobili prvo potrditev, da je izdelek odličen?
Srečal sem se z ergonomistom in mu predstavil pas za razbremenjevanje hrbtenice. Bil je presenečen, na kako lahek način sem rešil težavo, saj se je tudi sam ukvarjal s
INOVATOR SREČKO PISNIK S KROPE
Bolečine v križu do zlate
tem, ker je želel pomagati traktoristom. Enostavna rešitev ga je presenetila. Skupaj sva kasneje obiskala Stanka Štuhca na Fakulteti za šport, katerega prvi odziv je bil medel, a ko je sam preizkusil pas, je postal tako rekoč odvisen od njega. Medtem sem se včlanil v društvo inovatorjev ASI (Aktivni inovatorji Slovenije) in društvo me je prijavilo na sejem v Nürnberg, kjer pa se je začela zgodba odvijati na polno.
V Nürnbergu ste za vašo inovacijo prejeli zlato medaljo. Ste pričakovali kaj takega?
Daleč od tega. Zame je to bil prvi »nastop« na mednarodnem sejmu v tujini. Komisije so izdelek opazovale, testirale in pokazale zanimanje zanj. V pogovorih z drugimi razstavljavci sem slišal mnenja, da bi lahko prejel »celo« bronasto priznanje. Ko sva s predstavnico društva inovatorjev šla na podelitev je bilo prav zanimivo. Podelili so bronasta priznanja. Ni me bilo zraven, pa sem pomislil, ah, nič ne bo s priznanjem, izdelek sem pa le pokazal.
Po srebrnih sem že razmišljal, da bi odšel s podelitve, pa mi je bilo malo nerodno zapustit dvorano. Nato so prvo zlato medaljo podelili ekipi iz Moskve, nato pa zaslišim, da gre druga zlata medalja meni za najboljši izdelek v letu 2015. Prav gotovo je v tistem trenutku dan postal najlepši v mojem življenju.
Nato so zlati medalji v Nemčiji sledile še druge ...
Ja, društvo inovatorjev me je prijavilo še na sejem v Romuniji in Južni Koreji, na obeh sem prejel srebrno medaljo, na Češkem pa zlato. Na teh sejmih je svetovni nivo inovacij najvišji in te štiri nagrade so velik dokaz o pomembnosti izdelka.
Po uspehu na sejmih ste verjetno začeli razmišljati, kako izdelek poslati v svet?
Moja hčerka Jasmina je ekonomistka in je bila takoj za to, da se vključi v družinski posel, prav tako sestra Blanka. Sedaj smo se lotili severnoameriškega trga preko povezave v Kanadi. Naš partner je med poletom uporabil pas in ko me je po prihodu poklical, je dejal: »Srečko, ti nimaš dobrega izdelka, ti imaš fantastičen izdelek.« Hčerka se je sedaj preselila v Kanado in dela na našem družinskem projektu.
Doslej ste celoten projekt financirali sami. Ponudili ste, da bi pas šivali v Muri, a zgodba ni bila ravno uspešna ...
so ga pripeljale inovacije
Sploh jih ni zanimalo delo, tako da se včasih res vprašaš, kaj je v Sloveniji narobe. Včasih človek dobi občutek, da v naši deželi ni interesa, da se kaj reši. Druga slovenska zgodba v zvezi s tem izdelkom je, da sem se dogovarjal s podjetjem glede prodajne mreže. Ideja in pas sta jim bila všeč. Celo pustil sem jim vzorce, da se lažje odločijo. Sledilo je omahovanje z njihove strani in nehote sem dobil občutek, da imajo v podjetju namen izkoristiti izdelek, mene pa pustiti z dolgim nosom. No, vse medalje s sejmov in patent dokazujejo, da je izdelek moje delo.
Zadovoljnih strank je že veliko, na kakšen trg pa ciljate?
Veliko ljudi pri delu sedi in vsi ti so potencialni kupci. Pas je namenjen vsem, ki se imajo radi, rad rečem. Zelo zadovoljni so z njim tisti, ki veliko potujejo, med njimi sem tudi sam, šoferji, traktoristi, športniki, glasbeniki ... Aktivno se dogovarjam z Alpskim kvintetom in Otom Pestnerjem -z njim smo tudi že posneli pesem o EASEBeltu v slovenski in angleški verziji. Posebnost pasa je tudi, da se prilega vsakemu stolu z naslonom, zato ni več potreben nakup dragih ergonomskih stolov. Žal je medel odziv pri organizacijah, ki se ukvarjajo z ljudmi na invalidskih vozičkih, kjer bi pričakoval več interesa.
Nekje ste dejali, da se za tem izdelkom skrivajo olimpijske medalje?
Slovenskemu olimpijskemu komiteju bom dal prednost, če se bodo odločili športnikom olajšati potovanja. Če jih ne bo zanimalo, bom ponudbo dal drugam. Tako pač je. O izdelku se bom zagotovo pogovarjal tudi z najboljšim te-nisačem na svetu Novakom Bokovičem in verjamem, da bo v prihodnosti tudi on uporabljal izdelek.
Svojo inovacijo tudi stalno izboljšujete ...
Vsaka stvar se lahko še izboljša in tako je bil ta pas že velikokrat izboljšan. Naša blagovna znamka pa poleg pasa zajema še druge izdelke.
Dejali ste, da ste vodenje podjetja predali sestri in hčerki, sami pa uživate v inovacijah, golfu in folklori. Pa preidiva na golf.
Igram v menedžerski ligi in tako potujem po svetu tudi zaradi golfa. Na turnirjih se kar dobro odrežem, saj igram zase in ne proti drugim oziroma za rezultat. Je pa to odlična sprostitev. V zadnjem obdobju sem bil na turnirju v Monte Carlu, Avstriji, Franciji, jeseni pa grem v Kanado.
Zelo ste povezani še z enim športom, in sicer tenisom. Vašo nečakinjo Tino Pisnik ste pripe-
8 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Intervju, Organizacije
ljali do 29. mesta na svetovni lestvici. Kako ste se podali v ta šport?
Ena od mojih številnih zgodb je tudi Tina in nasploh ženski tenis v Sloveniji. Ko sem pričel delati na tem področju, sem igralkam dal vedeti, da se jim ni treba ničesar bati, da so lahko prav tako uspešne kot Američanke ali kdorkoli drug. Miselnost je namreč tista, ki nas nemalokrat ustavi. Pozitivno rivalstvo je pomembno in v Tininem obdobju so bile dobre tudi Katarina Srebotnik, Maja Matevžič, Petra Rampre ..., ki so se kosale na igriščih a hkrati kot mladinske reprezentantke zastopale barve Slovenije in bile svetovne prvakinje več let zapored.
Ko so v Ameriki videli igrati Tino, so dejali, da je lahko najboljša. Potem pa je vse odvisno od trdega dela, miselnosti „.Tini sem pomagal finančno, kot menedžer, počel sem vse, da uspe. Delati z njo mi je bilo v veliko veselje. Bila je svetovna mladinska prvakinja, 29. tekmovalka na svetu, lahko pa bi bila še veliko boljša.
Šport je sodobno gladiatorstvo. Pri nas imamo številne talente, a v svetu nismo cenjeni. Za mnogimi stoji veliko kapitala, kajti danes je marsikaj odvisno od denarja. Za vsako uspešno zgodbo stoji tudi veliko zgodb iz ozadja, za katere se ne ve, če nisi v tem.
Kako ste zajadrali k folklori? Plešete namreč v folklorni skupini Oštarija, ki deluje v okviru Društva upokojencev Bočna.
Enkrat sem se pošalil, da bom pričel hodit k folklori, pa je mama rekla, da me tam pač ne bodo videli. No, potem sem bil pa še bolj navdušen, saj mi mama pri mojih letih pač ne bo krojila življenja. Pa sem šel in ostal. Prednost ima seveda moje delo in golf, ko pa sem doma, rad grem na vaje in nastope. Številni kolegi niso verjeli, da plešem, saj sem bil vseskozi roker po duši.
Na Kropo ste se preselili pred dvema letoma. Prej ste živeli v Mariboru. Kaj vas je pripeljalo na deželo?
V tistem letu sem izgubil očeta in sestro. Za mamo, ki je izgubila moža in hčerko, je bil to zelo hud udarec. Izrazila je željo, da se preseli na svojo »domačijo«. Z željo, da ji pomagam v najtežjih trenutkih, sem se odločil, da se z njo preselim na Kropo, na katero imam tudi sam lepe spomine, saj sem v otroštvu pogosto preživljal počitnice pri stari mami.
Rodil sem se v Vuzenici in v času osnovne šole smo se z bratom in dvema sestrama ter starši preselili v Maribor. Izšolal sem se za strojnega tehnika in se zaposlil v Hidromontaži. Le-ta je bila takrat eno močnejših podjetij v Jugoslaviji in tam sem zaradi svoje radovednosti in želje osvojil veliko znanja. Je pa res, da mi je bilo logično razmišljanje dano in sem vedno znal vse tako lepo povezati.
Na svojem službenem področju, zapisali ste se težkemu transportu in zahtevnim montažam, ste velik strokovnjak. Katere projekte ste si najbolj zapomnili?
Prav gotovo prevoze tovora za nuklearno elektrarno v Krškem. Na tem projektu smo delali dolgo časa in od takrat sem vajen spati le dve do štiri ure na noč. Največji izziv je bil v enem kosu naložiti 1.500 ton na ladjo v Kopru, a tudi to je šlo brez težav.
Srečko Pisnik s pasom EASEBelt, ki je namenjen vsem, ki imajo radi svoje zdravje (foto: ŠMS)
V službi so, kadar je prišlo do težav, vedno govorili, pokličimo Srečka, če bo kdo vedel, kako to rešiti, bo on in ponosen sem, da je bilo pogosto tako. Prejemal sem ponudbe za delo z različnih delov sveta, celo v Nato paktu so se me zaželeli, a sem podjetju ostal zvest skoraj do njegovega konca.
Ko sem videl, da bo šlo vse v nič z razpadom Jugoslavije, sem odprl svoje podjetje. Začeli smo v domači garaži. Na pobudo podjetnika iz Ljubljane sem se povezal z ljubljanskim podjetjem in kaj kmalu smo bili vredni več kot dva-
LJUBNO OB SAVINJI
Flosarski bal, ena izmed najstarejših prireditev v Sloveniji, bo letos na Ljubnem potekala kar 17 dni -med petkom, 22. julija, in nedeljo, 7. avgusta.
Če se je nekoč ravno na Ljubnem začela spla-varska pot pod Savinjskimi Alpami, na legendarne splavarje in »flose« danes spominja prireditev Flosarski bal. Letos praznuje že 56 let, organizacijo pa je v sodelovanju z drugimi društvi in posamezniki tudi tokrat prevzelo Turistično društvo Naš kraj.
Obiskovalci prireditve bodo lahko v 17 dneh aktivno sodelovali na športnih in kulturnih dogodkih ter uživali ob koncertih in plesnih večerih - skupno na več kot 40 različnih dogodkih.
najst milijonov evrov. Ker sam nisem želel v Ljubljano, kar je bil pogoj, da bi prevzel vodenje in večinski del lastništva podjetja, so se naše poti razšle. Lahko bi bil tudi eden prvih tajkunov, saj so mi ponudili Hidromontažo Hoče, pa nisem hotel, saj bi moral, če bi želel uspešno poslovati, odpustiti polovico ljudi. Tega pa nisem hotel.
Tudi politika je bila ena od stvari, ki vas ni pritegnila ...
Politika je moja trimesečna »učna ura«. Na pobudo prijateljev golfistov sem se pustil prepričati, da vstopim v stranko. Ker se je pri vstopu nekaj zapletalo, sem se pridružil drugi listi. Takrat so v prvotni stranki takoj opazili, kje sem aktiven, in me prepričali, naj pridem k njim. Vse skupaj je bila prava politika in kaj kmalu sem ugotovil, da je mojega časa za kaj takega škoda in da politika ni zame.
Niste še upokojenec in pravite, da vas upokojitev ne zanima.
Upokojitev za mene ni aktualna. Oditi v pokoj je zame zadnje življenjsko obdobje in do tega je še daleč. Imam še veliko idej, veliko stvari se dogaja v mojem življenju, zato o pokoju sploh ne razmišljam.
Uživam v kombinaciji dela, golfa in folklore. Doma se spočijem, tu uživam. Denar ni vse, važno je življenje. Zadovoljen moraš biti sam s sabo in te filozofije pri nas manjka. Ne pogovarjam se rad o ljudeh, rad se pogovarjam o idejah.
Za sabo imate bogato življenjsko pot, kaj bi svetovali mladim?
Vase je treba verjeti in slediti svojim sanjam. Ne pustite se odvračati od svojih ciljev in vztrajajte na svoji poti. Sreča je povsod, le vzeti jo je treba, pa sebe imejte radi in bodite zadovoljni z malimi stvarmi.
Pogovarjala se je Štefka Sem

Vrhunec letošnjega bala bo tudi letos prvi vikend avgusta na prireditvenem prostoru Vrbje.
Že v soboto bodo obiskovalce ob večernih urah razgreli člani skupine Mambo Kings, nedelja pa bo tudi tokrat rezervirana za tradicijo. Od 15. ure dalje si bo mogoče ogledati prikaz spravila lesa po riži, tekmovanje v kiparstvu, udiranje in spust flosa po reki Savinji, flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji, letošnji bal pa bodo organizatorji sklenili s koncertom okteta Žetev in flosarskim večerom z ansamblom Modrijani. Turistično društvo Naš kraj vabi na Ljubno!
NG
Tudi letos obujanje tradicije s Flosarskim balom
9 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Iz občin, Kultura
I
MATKOV KOT, LOGARSKA DOLINA
Novi mostovi in posodobljena cesta
Z rezanjem traku so v Matkovem kotu slovesno zaključili dveletno investicijo prenove mostov in ceste.
(Foto: Marija Lebar)
Drugi petek v juliju je Občina Solčava skupaj z domačini pripravila slovesno odprtje več novih mostov in kilometer in pol asfaltne prevleke na cesti, ki vodi skozi Matkov kot mimo tamkajšnjih domačij in proti Pavličevemu sedlu. Nov je tudi most v Logarski dolini pri počitniškem domu Cinkarne, kjer je potekal drugi del slovesnosti.
Kot je v nagovoru dejala županja Katarina Pre-lesnik, so si za pridobitev, ki bi bila marsikje samoumevna, v Solčavi zelo prizadevali. Načrti za prenovo dela ceste v Matkovem kotu segajo že v leto 2013, saj so jesenske poplave leta 2012 cesto močno poškodovale.
TRIJE MOSTOVI PREKO JEZERE IN CESTA PROTI PAVLIČEVEMU SEDLU
Redno vzdrževanje in proračunska sredstva niso več zadoščali. Lani jim je uspelo od ministrstva za okolje in prostor pridobiti sredstva za sanacijo mostu pri Kočnarjevi žagi. Občina je dodala svoj del financ in prenovili so tri mostove preko Jeze-re. Skupna vrednost gradbenih del je znašala okoli 170 tisoč evrov.
Županja je povedala: »Ta obnova mostov nas je vzpodbudila, da smo se odločili in že v lanskem letu nadaljevali s pripravo ceste na letošnje asfaltiranje. Dobrih 20 tisoč evrov smo črpali iz sredstev
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
R. J.Palacio: Čudo
Tankočutna pripoved govori o Augustu Pullma-nu, desetletniku, ki ima zaradi redke mešanice genskih okvar popolnoma iznakažen obraz. Do petega razreda ga v varnem zavetju doma poučuje mama, a zdaj je prišel čas, da gre v šolo. Novo okolje in novi sovrstniki so za Avgusta, ki si želi biti povsem navaden fant, velika obremenitev. Njegovo zgodbo bralec najprej opazuje skozi njegove oči, nato skozi oči sestre, prijateljev, sošolcev. Knjiga, ki je namenjena tako otrokom kot odraslim, pravzaprav pripoveduje o prijaznosti, sočut-nosti in (ne) sprejemanju drugačnosti.
23. člena zakona o financiranju občin, približno toliko smo vložili še lastnega denarja.«
Za dokončno pripravo in asfaltiranje ceste so letos porabili nekaj manj kot 70 tisoč evrov iz 23. člena zakona o financiranju občin. V fazi izvedbe se je pokazala potreba po podaljšanju odseka ceste, ki so ga prenavljali. Tako so vložili še 15 tisoč evrov proračunskih sredstev in načrtovano obnovo ceste v dolžini 1.380 metrov podaljšali za 200 metrov.
OBČINSKI SVET NAZARJE
Župan Matej Pečovnik je članom nazarskega občinskega sveta na zadnji predpočitniški seji v četrtek, 7. julija, predstavil predlog tretjega popravka proračuna za leto 2016. Po podrobnejši predstavitvi in na predlog odborov za gospodarstvo in negospodarstvo so se svetniki z rebalansom strinjali in ga brez posebne razprave s sklepom tudi potrdili.
UREDITEV OB CESTI SE BO PODALJŠALA Kot je povedal župan, je glavni razlog za spremembo proračuna višja postavka za občinski prispevek pri državni investiciji krožišča v centru Nazarij, ki ga v šestdesetih odstotkih sicer financira država. Ureditev ob cesti, ki je bila sprva predvidena le od bivše vratarnice industrijske cone Glin, se bo sedaj podaljšala proti mostu čez Savinjo, občina pa mora kriti tudi del stroškov (okoli 40 odstotkov) investicijskega nadzora.
SPREMEMBE TUDI PRI DRUGIH PRORAČUNSKIH POSTAVKAH
Ob tej spremembi je občinska uprava preg-
PREPREČILI ZAPRTJE CESTE V LOGARSKI
Na otvoritvi mostu v Logarski dolini je Katarina Prelesnik povedala: »Most je še ena nova pridobitev, ki jo danes s ponosom otvarjamo. Obnova je bila nujno potrebna, saj je stanje dejansko klicalo k zaprtju tega dela ceste. Tudi tu smo črpali finančna sredstva iz 23. člena zakona o financiranju občin, in sicer malo manj kot 17 tisoč evrov.«
Marija Lebar
ledala tudi druge proračunske postavke in odstopanja v predlogu uskladila. Več, kot je bilo sprva predvideno, bo potrebno odšteti za tekoče vzdrževanje poslovnih prostorov, javna dela, vzdrževanje občinskih cest, monitoring zaprtega odlagališča v Podhomu in pripravo občinskega prostorskega načrta. Zvišati je bilo potrebno odhodke na postavki za varstvo invalidov in domsko oskrbo občanov in še več manjših popravkov.
NASTALI PRIMANJKLJAJ BO POKRIT IZ LANSKEGA PLUSA Prihodki ostajajo na enaki ravni, kot so bili določeni v rebalansu številka dve, odhodki pa so sedaj višji za nekaj manj kot 103 tisoč evrov. Zadolževanje in odplačevanje dolga se ne spreminjata. Prihodki znašajo 2.619 tisoč evrov, odhodki pa 3.299 tisoč evrov. Nastali primanjkljaj nekaj čez 680 tisoč evrov se bo pokrival iz stanja na računu konec lanskega leta, ki je bilo 915 tisoč evrov.
Marija Lebar
Potrdili tretjo uskladitev letošnjega proračuna
10 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Nova avtocisterna kot češnja na praznični torti
V času, ko so misli številnih Ljubencev že usmerjene v bližnje dogodke v okviru 56. Flosarskega bala, so za pravi praznik na Ljubnem ob Savinji poskrbeli člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. V soboto, 17. julija, so pripravili slovesnost ob častitljivi 130-letnici gasilstva na Ljubnem, ki so jo sicer »obhajali« 26. junija.
KRITIKA MAČEHOVSKEGA ODNOSA DRŽAVE DO GASILCEV
Dogodka v Vrbju so se udeležili predstavniki zgornjesavinjskih gasilskih društev in številni gostje od drugod. Kratek pregled skozi delovanje društva v več kot 130 letih je predstavil predsednik ljubenskih gasilcev Slavko Fludernik. Poudaril je humano poslanstvo, ki ga opravljajo
AC 25/70 je opremljeno z najsodobnejšo opremo, ki jo gasilci potrebujejo pri intervencijah ob različnih nesrečah, poleg tega pa lahko »nosi« s seboj tudi 7.500 litrov vode.
Z VZTRAJNOSTJO IN DOBRIM DELOM DOSEGLJIV VSAK CILJ
Za uresničitev takšnega finančnega zalogaja sta največ pripomogla ljubenska občina in podjetje KLS Ljubno. Direktor KLS-a Bogomir Stra-šek je ob tej priložnosti poudaril, da se gasilci ob prvih korakih na videz težko uresničljivega projekta nakupa takšnega vozila niso spraševali, ali bi ali ne bi šli v izvedbo, ampak kako bi to izpeljali. Z vztrajnostjo in dobrim delom je vsak cilj dosegljiv. In le z medsebojnim spoštovanjem se lahko dosegajo dobri rezultati, tako na področju
Slovesnosti ob 130-letnici PGD Ljubno ob Savinji so se poleg članov udeležili tudi številni gostje.
Alojz Tostovršnik (desno) je prejel ključe novega avtomobila iz rok poveljnika Oskarja Slatinška.
gasilstva kot v lokalni skupnosti, kot tudi na poslovnem področju.
Rezultat prav takšnega sodelovanja je torej vozilo, katerega ključe je na slovesnosti prevzel Alojz Tostovršnik, še prej pa je vozilo blagoslovil ljubenski župnik in dekan Martin Pušenjak. Številni donatorji in botri, ki so pripomogli k realizaciji tega finančno zelo zahtevnega projekta, so prejeli zahvale in plakete, ki sta jih podelila predsednik PGD Ljubno Slavko Fludernik in poveljnik Oskar Slatinšek.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE
Dobra misel je vedno dobrodošla
gasilci pri svojem delu, pa tudi grenak priokus večkrat mačehovskega odnosa države do gasilcev, s katerimi se ob njihovih humanih dejanjih hvali, v mirnem času pa so velikokrat na stranskem tiru. Država namreč marsikdaj z vedno novimi zahtevami in predpisi otežuje izvajanje poslanstva gasilcev, je bil v svojem govoru kritičen Fludernik.
ŠTEVILNE ČESTITKE OB JUBILEJU
Na govorniškem odru so se zvrstili še številni drugi, med njimi ljubenski župan Franjo Naraloč-nik, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janko Žuntar ter številni gostje, ki so tudi čestitali ljubenskim gasilcem ob njihovem visokem jubileju.
ČETRT MILIJONA EVROV VREDNA POSODOBITEV
Kot češnja na praznični torti je bila ob tej priložnosti predaja izdatne posodobitve gasilske opreme v obliki dobrega četrt milijona evrov vredne avtocisterne. Vozilo z uradnim nazivom
V	lučkem društvu upokojencev je v lanskem letu zaživel projekt Starejši za starejše. Skupina prostovoljcev, katerih delo koordinira Mimica Krivec, si je začrtala jasne cilje in načrte, kako olajšati življenje občanom, starejšim od 69 let, ki so lahko vključeni v omenjeni projekt. Evidentirali so preko dvesto oseb, ki so jim pripravljeni pomagati.
Poglavitni cilj projekta je pomagati ljudem v različnih življenjskih preizkušnjah, ki jih prinaša življenje v poznih letih človekovega bivanja. Krivčeva s svojo skupino torej išče starostnike, ki potrebujejo in so pripravljeni sprejeti kakršnokoli pomoč. Najprej poskušajo pomagati v lastni režiji, kar ni v njihovi moči, pa preko ustreznih institucij, ki so na voljo.
V	okviru projekta so letos v plan svojega dela vključili »srečanja ob čaju«, ki jih organizirajo vsak drugi torek v mesecu. Vedno izberejo določeno temo, času in okoliščinam primerno. Ta-
ko so v marcu razmišljali o ženskah skozi čas, v aprilu je bila na sporedu tema o knjigi avtorice Štefke Petek z naslovom Beg v Ameriko, v maju so bila v ospredju ročna dela, v juniju so pripravili srečanje z lučkimi čebelarji, v tem mesecu pa je bilo srečanje ob čaju, s spoznavanjem neizmernega bogastva raznovrstnih zdravilnih zelišč.
Pri pripravi tega srečanja so bile »zasačene« pri delu Mimica Krivec, Anica Podlesnik in Ančka Funtek. Slednja je odlična poznavalka zelišč in čajev, ki so bili razstavljeni na ličnem vozu pred vlcersko bajto na Šmici v Lučah. Tudi tokratnega srečanja so se udeležili številni starostniki, ki so bili navdušeni ob spoznavanju zdravil iz »božje« lekarne. Dobre misli v dobri družbi vedno prav pridejo, če pa ob tem spoznaš zdravilna zelišča in popiješ še skodelico čaja iz zdravilne rastline s tem imenom, je zdravilni učinek še toliko večji.
Franjo Atelšek
11 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Ljudje in dogodki
SREDNJEVEŠKA GOSTIJA NA GRADU VRBOVEC NAZARJE
Kresali so se meči, gorele so bakle ...
Vroče nedeljsko popoldne, 10. julija, je bilo kot nalašč za prvo srednjeveško obarvano prireditev v Nazarjah, ki so jo poimenovali Srednjeveška gostija na gradu Vrbovec. Obiskovalce od blizu in daleč je v svojo družbo povabil plemič Konrad I. Vrbovški, bogato gostijo pa so v sodelovanju z občinskim organizacijskim odborom pripravila številna društva. Srednjeveška gostija se je zaključila z ognjeno predstavo plesalcev in vitezov.
Plemič Konrad I. Vrbovški z ožjim spremstvom v častni loži
UGLEDNI GOSTJE NA GOSTIJI
Že sam začetek priredilve je bil na moč slovesen, gostitelja Konrada I. so namreč na gostijo, ki je potekala na prostoru pred gradom Vrbovec, pospremili številni vitezi, grajske gospe in njihovi podaniki iz Kulturnega drušlva igralska skupina (KDIS) viteza Gašperja Lambergarja iz Bleda, Kulturno umetniškega drušlva Ga-liarda Celje in Turističnega drušlva (TD) Celje.
SRDITI VITEŠKI BOJI Kljub močni sončni pripeki so se takoj pričeli viteški boji in treba je reči, da so se vsi dvobojevalci srdi-
Gostitelja Konrada I. so na gostijo pospremili številni vitezi, grajske gospe in njihovi podaniki.
to borili za zmago. Vročo kri mečevalcev so občasno prekinili prikazi avtentičnih srednjeveških plesov, ki so jih tako kot bojevanja izvajali člani KDIS viteza Gašperja Lam-bergarja.
LOKOSTRELSKI TURNIR ZA POGUMNE Pozno popoldne je Konrad I. Vrbovški vse prisotne povabil na lokostrelski turnir. Kar nekaj pogumne-žev je pristopilo in nekaterim je celo uspelo zadeti tarčo, a le redkim blizu sredine.
SREDNJEVEŠKI PLESI TUDI ZA ZGORNJESAVINJČANE
Zabavnemu tekmovanju na senčni slrani gradu je sledila predstava o kraljevem meču, tej pa vnovičen prikaz srednjeveških plesov, a tokrat takšnih, kot so jih plesali na Celjskem. Člani KUD Galiarda Celje so hkrati izvedli plesno delavnico za obiskovalce. Ob-činslvo je soglasno ugotovilo, da smo tudi Zgornjesavinjčani nadarjeni za srednjeveške plese.
som predstavile eksotične plesalke, ki so dodobra ogrele gledalce, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je bilo vsem, ki so na srednjeveški gostiji vztrajali do konca, ob ogledu ognjene predstave res že pošteno vroče.
SREDNJEVEŠKA KULINARIKA PIKA NA I Opisano živahno dogajanje je popestril bogat spremljevalni pro-
Trije simpatični glumači so zabavali najmlajši del občinstva.
Med ognjeno predstavo ni bilo vroče samo nastopajočim ampak tudi gledalcem.
GLUMAŠKA PREDSTAVA NAVDUŠILA OTROKE
Tudi za otroke je bilo ves čas priredilve dobro poskrbljeno. Če niso uživali v ogledu bojev in plesov, so se lahko zabavali pri srednjeveških animacijskih igrah in uslvarjalnih delavnicah, pri katerih je sodelovalo tudi Turistično društvo Nazarje. Še najbolj so bili prevzeti nad glumaško predstavo v izvedbi gledališča Teater Cizamo. Trije simpatični glumači so si otroško pozornost izborili kar za celo uro, kar ni mačji kašelj.
EKSOTIČNE PLESALKE OGRELE GLEDALCE
V večernih urah so se kot uvod v ognjeno predstavo s trebušnim ple-
gram. Gostišče Grad Vrbovec je skupaj s TD Celje poskrbelo za okusno srednjeveško jedačo in pijačo ter degustacijo srednjeveške kuli-narike, na ogled sta bila postavljena srednjeveški tabor s kosi viteške opreme in orožjem ter glumaški tabor, srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, veliko dobrot in zanimivih izdelkov domače obrti je nudila srednjeveška tržnica. Otrokom je bilo na voljo tudi jezdenje konj, že v dopoldanskem času je na prizorišču potekala kolonija likovnih uslvarjalcev.
Tekst in foto: Tatiana Golob Obširnejšo fotoreportažo si lahko ogledate na www.savinjske.com.
12 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I

Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
KRASEN POGLED NA SPLAVE (nadaljevanje)
Značilno je tudi, da v celem gornjegrajskem srezu, ki obsega porečje Gorenje Savinje, prav gotovo ni niti ene župne cerkve ali podružnice, ki bi ne imela kake podobe ali slike sv. Miklavža, če že ne v glavnem oltarju, pa vsaj v enem ali drugem stranskem oltarju. Kakor češčenje sv. Lenarta, onega s cokljo in verižico za zaviranje težkih tovornih vozov, zelo razširjeno ob strmih, za vožnjo nevarnih klancih, tako velja isto za čaščenje sv. Miklavža ob vodah in važnih, pa tudi nevarnih vodnih cestah v taki meri, da je on ponekod izpodrinil celo sv. Nepomuka na mostovih.
MNOGE ZIDANE KAPELE
Nad Gornjim gradom stoji podružnica sv. Nikolaja; mnoga lesena znamenja in mnoge zidane kapelice se ga spominjajo s podobami, slikami in z besedami. Lepa slika v oltarju sv. Miklavža v župni cerkvi v Šmartnem ob Dreti, ki jo je naslikal Matej Bradaška iz Kranja, prikazuje splav, ki plava in pada čez visok jez. Znani, vsem splavarjem posebno dragi, sta cerkev in kapelica sv. Miklavža v Ljubiji pri Mozirju, prva z napisom »Hic est domus orationis ac porta coeli«.
V neposredni bližini Polzele, prve važne postaje savinjskih splavarjev, kjer ima Savinja zadnji veliki jez, se nahaja prijazen hribček Vimberg, ki ga nad lepim kopališčem v Savinji krasi cerkvica sv. Nikolaja ob poti na Dobrič, na goro Oljko. Pa tudi mična cerkvica, ki gleda s hribčka celjskemu gradu nasproti na Savinjske planine, na mesto Celje, na Savinjo in njene splavarje, se s hribčkom vred imenuje po njihovem zaščitniku sv. Miklavžu (Miklavški hrib).
SPREMEMBE TOKA SAVINJE
Pod Polzelo je padec vode vedno manjši; stranskih strug, ki bi odvajale potrebno vodo k žagam in mlinom, skoraj ni več; zato tudi jezov ni več treba in jih tudi ni: Savinja teče počasi mimo bogatih hmeljskih nasadov, katerih središče je trg Žalec, sredi široke ravnine, mimo lepih vasi, ki so vse prikladne za letovišče, med njimi zlasti sv. Pavel pri Preboldu, kjer ima »Pension Zanier« gospodične Nade Cvenk sredi zelenih gozdov moderno kopališče, večje od Ilirijan-skega v Ljubljani z različnimi športnimi prostori.
Skozi slovito celjsko kopališče ob Savinji, mimo najlepšega slovenskega mesta in mimo krasnega mestnega drevoreda prispe splav pred in pod slikovite razvaline gradu nekdanjih celjskih
V porečju bistre Savinje (17)
grofov skozi leseni most, ki bi niti gorski vasi ne delal časti s svojimi zrahljanimi udi in ki očitno čaka, da ga podere in odnese prva povodenj, ko ga poklicani činitelji nočejo. Če ne bodo že kmalu pregradili planinskih hudournikov, če ne bodo določili Savinji stalne struge in te poglobili, se bliža lepo mesto Celje neizbežnemu potopu ...
desnem robu splava, pomoči prst v Savo in se z njeno vodo poškropi kakor z blagoslovljeno vodo iz škropilnika v domači cerkvi ter prosi Boga, da bi se brez nezgode srečno vrnil domov. V Radečah, Krškem ali v Brežicah se ustavijo in prenočijo. Za pristajanje plačajo od prodanih splavov običajno »rento«.
DVA SPLAVA POVEŽEJO
Pri Grenadirju in Krajncu pod celjskim sv. Miklavžem zvežejo z deskami po dva splava v enega dolgega. Dva vesovnika sta odveč, pa tudi dva splavarja, ta prejmeta plačilo in se vrneta »s splavov« domov. Pod Laškim mestom, od železniškega mostu tja do cerkvice Marije na Gradcu (sedaj Marijagradec, op. A. V.) je bila baje Savinja nekdaj zelo nevarna - hladen grob marsikaterega nesrečnega splavarja v davnih časih. Tu sname vsak splavar klobuk z glave, se prekriža in stoječ ob vesovniku »modli« ob pobožnem pogledu na Marijino cerkvico očenaš za svoje nesrečne tovariše; potem pa splava splav skozi »Zibiko« in po mehki in uspavajoči vodim proti Rimskim toplicam.
SAVINJA SILI NA DESNO
V »Zibiki« teče Savinja hitro, sili na desno v pe-čevje ter tvori pravi »rožljavec« vsled velikega padca je tu nevarno mesto, ki je leta 1931 pokopalo mladega vzornega gospodarja A. Slopar-ja iz Nizke vasi, ker se mu je na onem »rožljav-cu« radi hude vožnje zlomil vesovnik, da je izgubil vsako oblast nad vodo. Ponesrečenega splavarja Savinja iz »Zibike« ni vrnila nikoli. Mehkodo-neče ime z žalostnim spominom.
KO SE ZDRUŽI SAVINJA S SAVO
Kjer se Savinja pod Zidanim mostom združi s svojo sestro izpod Triglava, poklekne splavar ob
KAJ PRAVI SPLAVARSKA PESEM
Ta pesem ima seveda v različnih krajih različno besedilo, pa pravi:
V	Celj' je prvi štac'jon; hlapec dobi svoj lon; mi jo odrinemo,
pa gremo naprej.
V	Rače prijadramo, deske prekladamo. Dvajset ljudi,
pa se splav naredi. Tam pri Zoret' smo za ljubo gor vzet'.
Flosar se lahk' pozna; vrv čez ramo 'ma, sveder in kol, to je anteverh njegov.
V	Krškem na Remici smo flosarji izpravici; Nas 'prašata dva : Od kod ste doma?
Na Roglico pridemo: dol' vince pijemo, vsak kolikor ga hoč' ali pa celo noč.
Nadaljevanje prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Mayer-Paynova litografija iz okoli 1840 prikazuje Logarsko dolino. Slika je iz zbirke J. Mavriča
v Gornjem Gradu.
13 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Nasveti
KOTIČEK ZA VOZNIKE
Je vaš avtomobil pripravljen na odhod na dopust?
Začetek julija je med Slovenci že tradicionalno rezerviran za planiranje in pripravo na letni dopust, prvi pa se na počitnice odpravijo že takoj po koncu šolskega leta. Včasih z letalom, včasih kar s kolesom ali vlakom, največkrat pa z lastnim vozilom.
Medtem ko se pripravljate na dopust, ne pozabite nanj pripraviti tudi vašega jeklenega konjička. Pri pripravi avtomobila na daljše potovanje lahko veliko naredite kar sami. Recimo odstranite nepotrebne stvari, ki jemljejo prostor, pregledate delovanje brisalcev, uredite dokumentacijo avtomobila ter zabojček za prvo pomoč in preverite zračni tlak v pnevmatikah ter njihovo ustreznost.
POMEMBNOST ZANESLJIVIH PNEVMATIK
Ne glede na to, kam se odpravljate, boste slej ko prej naleteli na dolge cestne kolone, vročina, razgret asfalt, dolga vožnja in z njo povezana utrujenost pa bodo še dodatno oteževali vaše potovanje. Zelo pomembno je, da se vozite v tehnično brezhibnem vozilu z zanesljivimi gumami, ki vas bodo varno pripeljale do cilja.
Ne samo v zasneženi zimi, tudi v
dobra novica za denarnico.
MISLITE, DA PRIHRANITE Z ZIMSKO-LETNIMI GUMAMI?
Morda spadate med tiste ljudi, ki se vozijo z zimsko-letnimi gumami, saj tako nekoliko prihranite na denarju in na času, v smislu, da vam ni potrebno obiskovati vulkanizerja dvakrat letno? Dobro je, da veste, da ima uporaba letnih pnevmatik določene ključne prednosti, ki so, posebej če se veliko vozite, zelo pomembne.
Letne pnevmatike so bolj okretne od zimsko-letnih, bolje se odzivajo na zaviranje in na obračanje vozila ter se pri tem manj obrabijo, imajo pa tudi neprimerno boljši oprijem, tako suhega kot tudi mokrega cestišča. Vročina je namreč ena največjih sovražnic pnevmatik, posebej zimskih, saj zaradi nje tekalna plast pnevmatike (to je tisti del pnevmatike, ki se oprijema cestišča) postane bolj prožna in se z oprijemanjem cestišča vedno bolj mehča. Po več tednih, mesecih vročega asfalta guma postane bolj »mastna in lepljiva«, saj gre za kemično raztapljanje, mastna pnevmatika pa ima manjši oprijem. Zimska pnevmatika bo zaradi svoje sestave veli-
WINTER TIRES IN SUMMER APPLICATION
Braking distance from 100 km/h
Rolling resistance
LI
LI
l^aa
G Remaining speed at 36 m: approx. 37 km/h +1
Prikaz razlike v delovanju zimskih in letnih pnevmatik na razgretem asfaltu
vročem poletju in na vročem asfaltu mora biti vaše vozilo obuto v kvalitetne pnevmatike, ki bodo omogočale varno vožnjo in pravilno odzivanje avtomobila v nepredvidenih situacijah. Zmes letnih gum je manj elastična v primerjavi z zimskimi pnevmatikami in zato bolj primerna za oprijem cestišča pri višjih temperaturah. Kotalni upor in obraba so nižji, vožnja pa je bolj udobna. Dodatna prednost uporabe letnih pnevmatik je tudi manjša poraba goriva, kar je posebej še če gre za dolgo vožnjo, zelo
liko razliko. Hkrati je pri enaki hitrosti (torej 30 km/h) pri temperaturi 30 stopinj Celzija zavorna pot zimskih pnevmatik dolga 69,3 m, s poletnimi pnevmatikami pa je krajša za več kot tri metre - natančno 66,1 m. Pri 20 stopinjah Celzija boste z zimskimi pnevmatikami pri hitrosti 30 km/h potrebovali 67 m, z letnimi pa 65,3 m.
Glede odločitve o tem, ali upo-
razlogov za (pre)hitro obrabo pnevmatik tudi ta, da ljudje ne preverjajo zračnega tlaka dovolj redno in ga ne dovajajo v pnevmatike. Pnevmatike ob povprečni uporabi izpustijo tudi do 0,01 bara zračnega tlaka na mesec in v kolikor želimo ohranjati življenjsko dobo pnevmatik in hkrati voziti varno, s pravilnim oprijemom, moramo zračni tlak v pnevmatikah redno preverjati in ga po potrebi dovajat,i« pravi Ana
Tlak v pnevmatikah je treba redno kontrolirati.
ko prej postala »mastna« in temu primerno bo potrebovala dlje časa, da opravi enako zavorno pot kot njena poletna različica, pri tem pa bo porabila več goriva.
ZA VARNOST GRE
Zahvaljujoč globljemu profilu zimskih pnevmatik imajo le-te večjo moč in krajšo zavorno pot. Meritve na poledenelem vozišču so pokazale, da je pri hitrosti 30 km/h zavorna pot z letnimi gumami dolga 68 m, z zimskimi pa 57 m, torej gre za zelo ve-
rabljati letne ali morda kombinirane pnevmatike, torej velja dobro premisliti. Odvisno je od vaših potreb, tako načina kot tudi količine vožnje, pa tudi od tega, v kakšnih vremenskih razmerah se nahajate oziroma se boste predvidoma nahajali.
REDNO PREVERJAJTE TLAK V PNEVMATIKAH
Pri nemškem podjetju Delti.com, ki je eden največjih spletnih prodajalcev pnevmatik vseh vrst, opozarjajo še na eno pomembno značilnost pnevmatik, in sicer da so ustrezno napolnjene oziroma da imajo dovolj zračnega tlaka. Ker se boste na dopust verjetno odpravili s polno naloženim avtomobilom, imejte v mislih, da je zaradi dodatne teže potrebno tlak v avtomobilskih gumah nekoliko povečati. Ponavadi za 0,2 do 0,3 bara, vendar je to odvisno od vsakega vozila in gum posebej, zato preverite tovarniško specifikacijo vašega avtomobila oziroma navodila za uporabo. Pri tem ne pozabite tudi na rezervno pnevmatiko, ki jo imate po vsej verjetnosti v zadnjem delu avtomobila.
»Po naših izkušnjah je eden izmed
Maria Pop iz Delti.com.
Tlak v pnevmatikah se sicer preverja pri hladnih gumah, še preden se vozilo začne premikati in se segreje. Ustrezno visok zračni tlak v pnevmatikah omogoča izboljšan odziv na krmiljenje vozila, porabi manj goriva, vožnja pa je nekolika trša in pnevmatike se hitreje obrabijo po sredini. Nižji tlak v pnevmatikah obljublja bolj gladko vožnjo, vendar se na tak način pnevmatike hitreje obrabijo ob straneh, pa tudi poraba goriva je višja, saj pnevmatike potrebujejo več moči za potiskanje vozila.
Vsekakor je pnevmatike, njihov način delovanja in osnovne značilnosti vredno dobro poznati ali vsaj vedeti, kje najti ustrezno informacijo o vaših pnevmatikah, ko jo potrebujete. Označbe pnevmatike se sicer nahajajo na njih samim, na spletni strani www.gume-direkt.com pa si lahko ogledate, kaj posamezna označba sploh pomeni.
Imejte kar se da prijetne počitnice in ne pozabite, da je kvalitetno obuvalo vašega avtomobila tako zelo pomembno kot vaše lastno.
Tamara Potepan Leljak
14 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Kultura
TRADICIONALNI ORGELSKI KONCERT BERNARDE STIGLIC
Orgle pri sv. Frančišku zadonele v polnem sijaju
Tretjo julijsko nedeljo je bil v farni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmirju sedmi tradicionalni orgelski koncert mlade orglavke Bernarde Štiglic. Prvega je odigrala ob zaključku osnovne šole, od takrat pa se predstavlja vsako leto znova.
OD MENTORSKEGA DO SAMOSTOJNEGA IZOBRAŽEVANJA
Bernarda Štiglic je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Na-
zarje z učenjem klavirja pri Antonu Acmanu in jo nato nadaljevala z učenjem orgel pri Aniti Lakner. Z glasbenim izobraževanjem je nadaljevala tudi po vpisu na gimnazijo, na Glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani pri Klemnu Karli-nu. V treh letih je pod mentorstvom omenjenega pedagoga na državnem tekmovanju na orglah osvojila srebrno priznanje. Zadnja tri leta se uči in glasbeno izpopolnjuje sama.
Bernarda Štiglic se je z orgelskim koncertom v radmirski cerkvi predstavila že sedmič zapored.
V drugem delu koncerta je nastopil tudi Moški pevski zbor Zarja, ki ga vodi Bernarda Štiglic in letos praznuje peto obletnico delovanja.
KONCERT V TREH DELIH
Tokratni koncert je bil sestavljen iz treh delov. V prvem je Bernarda sama odigrala devet skladb pretežno tujih avtorjev. V drugem delu koncerta so se ji pridružile pevke in pevci. Moški pevski zbor Zarja je ob Bernardini spremljavi zapel dve cerkveni pesmi. Zbor vodi Bernarda Štiglic in letos praznuje pet let delovanja.
Ženski pevski zbor Zarja vodi Bernardina mama Rosana Štiglic.
Dekleta so ob orgelski spremljavi zapele tudi Bernardino avtorsko delo Doni naj po višavah. Orglavki sta se s petjem pridružili še sestri Ksenija in Kristina. Slednja je zaigrala tudi na violino.
Zapel je hišni Kvartet Štiglic, ki mamo in hčerke združuje v skupni ljubezni do petja. V zadnjem delu je zopet zaigrala Bernarda sama, tokrat dela sodobnejših avtorjev.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
KOLONIJA LIKOVNIH USTVARJALCEV NA SREDNJEVEŠKI GOSTIJI V NAZARJAH
Pogled na srednjeveške čase skozi oči umetnikov
V okviru Srednjeveške gostije na gradu Vrbovec je drugo nedeljo v juliju potekala tudi kolonija likovnih ustvarjalcev, ki so na svoja platna prenašali idilično okolico vrbov-škega gradu. Kolonijo, ki v Nazarjah poteka zadnja štiri leta, organizira mozirska območna izpostava
Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Kulturnim društvom Nazarje in Kulturnim društvom likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal.
Letošnje kolonije se je udeležilo 39 likovnikov iz Zgornje Savinjske,
Šaleške in spodnje Savinjske doline ter Kamnika. S slikanjem na slikarska platna in oblikovanjem iz gline so popestrili srednjeveško obarvan dan, glavni motiv ustvarjalcev pa je seveda bil grad Vrbo-vec. Priljubljen med slikarji je tudi nazarski samostan, nekateri pa
so upodobili pokrajino, v kateri so ustvarjali.
Enodnevna kolonija bo doživela epilog z razstavo nastalih del. Otvoritev je predvidena v septembru, v času praznovanja praznika Občine Nazarje.
Tatiana Golob
S slikanjem in oblikovanjem iz gline so likovniki popestrili srednjeveško obarvan dan (Foto: arhiv JSKD OI Mozirje)
15 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Oglasi
European Timber Rafting City Evropsko splavarsfco mesto
Petek, 22. 7. 2016
10. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ZGORNJA SAVINJSKA 2016
18.00 Otvoritev razstave ob 10. obletnici Mednarodnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil ZGORNJA SAVINJSKA (Osnovna šola Ljubno ob Savinji)
Sobota, 23. 7. 2016
8.30-10.00 Zbiranje starodobnih vozil (prireditveni prostor Vrbje) 10.00-14.00 Ogled občine Ljubno in turističnih znamenitosti za udeležence mednarodnega srečanja starodobnikov (Občina Ljubno)
16.00 Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki, podelitev priznanj udeležencem in žrebanje prijavnic (prireditveni prostor Vrbje)
16.00 Priprava kope za »kuhanje« oglja (Piknik prostor GRIL) 21.00 Jajčn'ca na Frgelovmu v organizaciji fantov iz Primoža (kmetija Frgel)
Nedelja, 24. 7. 2016
14.00 6. Pohod prijateljstva, Savinjsko gozdarsko društvo; smer pohoda: Občina Ljubno - tematska pot ob Ljubnici - ogled Mlakarjevega skorša - Fužir - ogled žveplanega izvira v Rajserjevem grabnu - Gril (postanek za okrepčilo) - Juvanje - Založnik - Gostišče Prodnik
Sreda, 27. 7. 2016
19.00 Okrogla miza z gosti in glasbenimi vložki JAZ IN TI DANES (odnosi med ljudmi v sodobni družbi) v izvedbi Kulturnega društva Ljubno ob Savinji (Kulturni dom Ljubno ob Savinji)
Četrtek, 28. 7. 2016
10.00 Likovna delavnica na vrtu: Slikam s prijatelji (Šerbela Ru-pnik, Foršt 32)
21.00 Predstavitev filma o 55. Flosarskem balu (piknik prostor GRIL)
Petek, 29. 7. 2016
16.00 Turnir v odbojki - OK KLS Ljubno (OŠ Ljubno - telovadnica) 18.00 Popoldansko druženje z ovčerejci društva Raduha (turistična kmetija Loger)
20.00 Flosfest 2016, CRVENA JABUKA, POP DESIGN in MADE in YUGOSLAVIA, (prireditveni prostor Vrbje)
Sobota, 30. 7. 2016 12.00 Zabavne igre (Camp Loka) 18.00 Razdiranje kope za oglje (piknik prostor Gril) 20.00 Flosfest 2016, MAGNIFICO, Mi2 in JACKSON (prireditveni prostor Vrbje)
Nedelja, 31. 7. 2016
14.00 Sv. maša po namenu flosarjev (cerkev v Rastkah) 16.00 Nedeljsko popoldne z ljudskimi godci in pevci, sledi glasbeni večer v organizaciji Društva ljubiteljev lanskega mošta z ansamblom AKORDI (Lovski dom Ljubno)
Ponedeljek, 1. 8. 2016
10.00 Otroška delavnica - filcanje in Coworking v kuhinji - priprava pogostitve za otvoritev razstave (Fašunova hiša)
PROGRAM ZA 56. FLOSARSKI BAL
22. 7. - 7. 8. 2016
19.00 Otvoritev razstave del ge. Ide Voler in filcanih izdelkov s pogostitvijo in kulturnim programom (Fašunova hiša)
Torek, 2. 8. 2016
18.00 Priprava riže in vezanje flosa s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji (prireditveni prostor Vrbje)
Sreda, 3. 8. 2016
10.00 Srečanje društev upokojencev Zgornje Savinjske doline (prireditveni prostor Vrbje)
16.00 Tekmovanje v kegljanju za pokal flosarja (Kegljišče Ermenc) 19.00 S pesmijo in harmoniko po Juvanju, nastopajo ŽPZ Jutro Radmirje, MPZ Zarja Radmirje, MePZ KD Ljubno ob Savinji in harmonikar Robi Weiss
Četrtek, 4. 8. 2016
15.00 FESTIVAL NOGOMETA za vse generacije v organizaciji NK Ljubno (nogometno igrišče na Forštu)
16.00 Pohod po poteh Ljubnega v organizaciji PD Ljubno; prevoz z avtobusom do Četare (Okonina) - zbor na Ljubnem pred šolo ob 16.00; smer pohoda: Četara Okonina - ob Savinji do Prodnika - ob potoku Gračanca proti Založniku - spust do Jamnika - v Juvanje (postanek pri Poličnik Klemnu - ohladitev grl in manjša zakuska) - Ljubno ob Savinji
17.00 Otroška delavnica: športne aktivnosti (športno igrišče Radmirje) 19.30 Večer klasične glasbe; izvajata Miklavž Pintar (trobenta) in Barbara Mirkač (orgle) v cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji
Petek, 5. 8. 2016
19.00 Svečana proslava ob občinskem prazniku (Kulturni dom Ljubno)
20.30 Srečanje z ljudskimi godci v Vrbju v organizaciji PGD Radmirje (pod šotorom v Vrbju)
Sobota, 6. 8. 2016
9.00 Binetov memorial RD Ljubno ob Savinji (Ribiški dom Ljubno ob Savinji)
9.00-20.00 Nogometni turnir za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja (nogometno igrišče Foršt)
9.00 Turnir v odbojki na mivki za ženske in moške in turnir v tenisu za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa (Športni center Jakop) 9.30 Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal flosarja v organizaciji SSK Ljubno BTC (Smučarsko-skakalni center Savina) 20.00 Flosarski večer z MAMBO KINGSI (prireditveni prostor Vrbje)
Nedelja, 7. 8. 2016
15.00 Prikaz spravila lesa po riži (prireditveni prostor Vrbje) 15.15 Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago (prireditveni prostor Vrbje)
16.00 Prikaz spravila lesa po riži (prireditveni prostor Vrbje) 16.30 Udiranje in spust flosa po reki Savinji (prireditveni prostor Vrbje, pri brvi)
17.00 Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji (prireditveni prostor Vrbje)
17.30 Koncert OKTETA ŽETEV (prireditveni prostor Vrbje) 18.30 Flosarski večer z ansamblom MODRIJANI (prireditveni prostor Vrbje)
16 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Organizacije
PLESNI VEČER NA LJUBNEM OB SAVINJI
Začetna delavnica swinga zavrtela željne plesnih
korakov
Spet so, kot v prvih desetletjih prejšnjega stoletja, plesali swing. V organizaciji Kulturnega društva Ljubno ob Savinji in La Familia, plesalcev iz Ljubljane, je prvo soboto v juliju v ljubenskem kulturnem domu potekal večer plesa. Domačinka Nina Oboj-nik je skupaj s soplesalcem Janezom Pogačarjem spodbudila nekaj prvih zgornjesavinjskih plesnih parov. Če plešejo swing na mnogih lokacijah v naši prestolnici, zakaj ga ne bi tudi na Ljubnem?
Začetna delavnica je bila za plesalce brezplačna. V trajanju dvakrat po eno uro so plesalci s pomočjo Obojnikove in Pogačarja usvojili prve korake plesa, ki je bil v razcvetu v prvi polovici prejšnjega stoletja. Jazz swing glasba je ponovno zaživela v zadnjem času, ko se je v mestih ples ponovno razširil med plesalci.
Obojnikova in Pogačar plešeta v plesnem studiu Dansa v Ljubljani. Swing sta predstavila kot spro-
Zadovoljni udeleženci prve plesne delavnice na Ljubnem
Swing je sproščen ples, ki nima strogih pravil in omogoča veliko kreativnosti.
ščen ples, ki ne potrebuje strogih pravil in omogoča veliko kreativnosti. Swing ima mnoge podzvrsti, je povedala Obojnikova, ena najbolj razširjenih je lindy hop.
Na delavnici so na več načinov, od vrtenja glasbe do plesa, pomagali člani La Familie. S svojim znanjem plesnih korakov so pripomogli k hitrejšemu napredku svežih učencev. Po končani delavnici se je nadaljeval plesni večer.
Kdor pleše swing, ne sme pozabiti na plesno opravo v slogu starih časov. Iz omare je potrebno potegniti stare oblekice, segajoče nad ali pod koleno, moški pa ne smejo pozabiti na klobuk, telovnik, stare široke hlače z naramnicami, sta še dodala plesna učitelja. Obutev z gladkimi podplati je obvezna, pri moški polovici lahko tudi v »lakasti« izvedbi.
Tekst in foto: Slavica Tesovnik
POČITNIŠKE DELAVNICE V NAZARJAH
Aktivne počitnice vsako leto bolj popularne
V Turističnem društvu Nazarje so tako kot že vrsto let doslej pripravili počitniško druženje za otroke. Od torka, 5., do petka, 8. julija, se je v Nazarjah in Šmar-tnem ob Dreti družilo skoraj petdeset otrok. Koordinatorka delavnic Vanja Hofbauer je skupaj z animatorkami zanje pripravila različne delavnice.
Tako so otroci plesali, se igrali različne kolektivne igre in preizkušali svoje ročne spretnosti. Vsakoletna stalnica počitniškega programa je pohod. Tokrat so se podali do tabornega prostora na-zarskih tabornikov na Lazah pri
Kokarjah, kjer so spoznavali taborniške veščine.
Po besedah Hofbauerjeve postajajo aktivne počitnice vsako leto bolj popularne, ne samo med nazarskimi in šmarskimi otroci temveč tudi širše. Letos je bilo med udeleženci kar nekaj otrok iz drugih slovenskih krajev, ki so s svojimi bratranci in sestričnami preživljali dopoldneve z Vanjo in ostalimi animatorkami. Seveda brez nazarske občine, ki projekt finančno podpira, počitniških delavnic turistično društvo samo ne bi zmoglo izvesti.
Marija Šukalo
V nazarski športni dvorani so otroci plesali in se igrali različne kolektivne igre. (Foto: Marija Šukalo)
17 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Oglasi

www.fotoknjiga.net
OBranits
rt
spominepa
AA,
počitnice
m	• •	•	•
Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed.
WWW,
net
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
18 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.

Organizacije
ORATORIJ V LEPI NJIVI
Otroci ustvarjali, se igrali in spoznavali zgodbo o
Ostržku
V	prvem tednu julija so leponjivski animatorji in animatorke pripravili že šestnajsti oratorij za predšolske in šolske otroke. Letošnje geslo oratorija, ki se ga je udeležilo 21 otrok, je bilo Zdaj gre zares.
ZAČETNIK ORATORIJEV JANEZ BOSKO
Eden izmed začetnikov oratorijev je bil sv. Janez Bosko, ki je ob koncu devetnajstega stoletja postavil temelje. Na slovenskih tleh so s temi delavnicami za otroke pričeli že leta 1901, a so bile po drugi svetovni vojni vse do leta 1988 ustavljene.
GLAVNI JUNAK LETOS OSTRŽEK
Oratorije vsako leto povezuje glavni junak, ki se v obliki zgodbe predstavi udeležencem. Letošnji ju-nakje bil Ostržek. Tako so se otroci vsako jutro zbrali v leponjivski cerkvi, kjer so skozi igrano predstavo spoznavali različne vrednote, ki so pomembne v življenju, in se naučili številnih novih pesmi.
ZABAVNE IGRE IN DELAVNICE
V	drugem sklopu dneva so v cerkveni hiši potekale delavnice, na katerih so iz različnih materialov izdelovali svečnike, cofe in čebele ter pripravljali sadna nabodala. Po malici so se nato zbrali na igri-
šču, kjer so animatorji otrokom pripravili zabavne igre: obmetavali so se z vodnimi baloni, iskali izhod iz labirinta in igrali različne družabne igre.
Letos so po dolgem času otroci na oratoriju tudi prespali. Tako so se v sredo najprej odpravili na pohod v Mozirje, pred spanjem pa so si ogledali še risanko.
NA ORATORIJU SE SKLEPAJO NOVA PRIJATELJSTVA
Na oratoriju otroci sklepajo nova prijateljslva in ravno to je eden izmed glavnih razlogov, da z nestrpnostjo pričakujejo prihodnje poletje, ko se bodo ponovno udeležili oratorija.
Primož Vajdl
Udeleženci letošnjega oratorija že nestrpno pričakujejo prihodnje poletje, ko se bodo znova družili.
(Foto: Janja Hrastnik)
ROD SOTOČJE, TABORNIŠKO DRUŠTVO NAZARJE-KOKARJE
Življenje brez telefonov in spoznavanje narave
Bivanje v naravi je po besedah taborovodje in načelnice Alenke Verbuč ter starešine Zvonke Zak-rajšek nekaj, kar moraš enostavno doživeti, da lahko razumeš. Ali so ga razumeli tudi otroci, ki so se udeležili taborjenja na Lazah pri Kokarjah v organizaciji Roda Sotočje, taborniškega drušlva Nazarje--Kokarje, tretji teden v juliju, bo pokazal čas.
ŠTEVILNE AKTIVNOSTI NAMESTO MOBILNIKOV IN RAČUNALNIKOV
Vsekakor mladim tabornikom ni bilo dolgčas. Mobilne telefone in računalnike so zamenjali za številne aktivnosti, ki so jih izvajali v vodovih kotičkih. Slednji so bili razporejeni tako po tabornem prostoru kot zunaj njega.
Letošnjega taborjenja na Lazah pri Kokarjah se je udeležilo skoraj štirideset tabornikov.
(Foto: Marija Šukalo)
ZGODNJE VSTAJANJE IN OBVEZNO RAZGIBAVANJE
Zgodnje vstajanje in obvezno razgibavanje je bilo verjetno hitro pozabljeno, ko je v dopoldanskih urah prišlo na vrsto spoznavanje narave na pohodih in z orientacijo. Mnoge je navdušilo streljanje z lokom in zračno puško. Popoldnevi so bili namenjeni osvajanju različnih veščin.
Tako so sadili krešo in obiskali bližnjo kmetijo, da bi spoznali kmetovanje, se učili vozlov in prve pomoči. Za nekatere je bil višek taborniškega tedna spoznavanje zbirke metuljev in obisk kinologov z reševalnimi psi. Vsi udeleženci, bilo jih je skoraj štirideset, so želeli preizkusiti sposobnost psov in njihovih vodnikov pri vaji v iskanju pogrešanih oseb.
NEURJE S TOČO POVZROČILO ŠKODO
Seveda tudi na igro niso pozabili. Z njo so si krajšali čas ob večernem tabornem ognju. Da dobro poznajo naravo, so taborniki dokazali ob neurju, saj so se pravočasno umaknili v zavetje brunarice. Neurje s točo je povzročilo kar nekaj škode, zlasti na starejših šotorih, ki jih je že načel zob časa. Ugasnil jim je tudi ogenj, ki že vrsto let gori od trenutka, ko se letno druženje prične, in ugasne šele, ko se to konča.
Marija Šukalo
19 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Organizacije, Šport
POHOD OB OBČINSKEM PRAZNIKU V GORNJEM GRADU
Najmlajši spoznavali življenje na kmetiji
30. junija, na dan, ko je bil leta 1928 Gornji Grad proglašen za mesto, gornjegrajska občina praznuje svoj praznik. Letos so ga drugič zapored obeležili tudi otroci iz vrtca. Skupaj z županom Stankom Ogradijem, ravnateljico Blanko Nerad, pedagoško vodjo vrtca Marijo Grčar, predstavniki občinske uprave in vzgojiteljicami so jo mahnili na pohod.
V okviru projekta Sodelujmo z naravo je občina pripravila in označila tematske poti. Tokrat so se otroci podali na Pot čez Jakopce, na kmetijo nad Gornjim Gradom z lepim razgledom na sam kraj. Njihova pot jih je preko Šokata popeljala na kmetijo, kjer so z užitkom spoznavali življenje in delo na kmetiji in živali. Med potjo so spoznavali cvetlice in se pogovarjali o njih.
Poznavanje občine in okolice je pomembno tudi za najmlajše. Tako širijo svoja obzorja in krepijo povezanost s krajem. Glede na to, kako so uživali, lahko ob letu osorej pričakujejo novo destinacijo, ki jo bodo obiskali.
ŠMS
1. MEDENI TEK V GORNJEM GRADU
Udeleženci pohoda z županom Stankom Ogradijem (fotodokumentacija Občine Gornji Grad)
Boj tekačev z uro in peklensko vročino
V soboto, 2. julija, so člani Športnega društva Gornji Grad organizirali prvi Medeni tek na deset kilometrov. Sodelovalo je 41 tekmovalcev, najhitreje - v dobrih 36 minutah -pa je traso pretekel Jan Breznik. Drugo mesto je osvojil Armend Berisha (oba Atletski klub Velenje), tretji je bil domačin Miha Ugovšek. V ženski konkurenci je kot prva progo pretekla Tina Česnik, ki je potrebovala 41 minut, druga je bila Nikita Matovič (obe AK Velenje) in tretja Marija Rup.
Po posameznih kategorijah so bili najboljši: do 19 let Tina Česnik in Armend Berisha, do 37 let Meta Krznar in Jan Breznik, v kategoriji nad 37 let
pa sta bila najhitrejša Marija Rup in Viki Uršnik. Medalje in nagrade je najboljšim podelil predsednik Čebelarske družine Gornji Grad Ivan Fale. Čebelarji so namreč športnemu društvu pomagali z nagradami v obliki medenih izdelkov.
Organizatorji so traso teka speljali po obrobju Gornjega Grada, tekmovalci pa so jo pretekli trikrat, saj je bila dolžina kroga dobre tri kilometre. Start in cilj je bil na športnem igrišču. Z udeležbo in izvedbo teka so bili zelo zadovoljni, le visoka vročina je nekaterim tekmovalcem povzročala nekaj težav.
ŠMS
Poletna vročina ni zaveznik tekačev. (Foto: SMS)
TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI NA REČICI OB SAVINJI
Ekipa Vse pred vso konkurenco
Prvo julijsko soboto so člani Športnega društva Mladost iz Rečice ob Savinji pripravili pester športni program. Poleg nogometnega turnirja, ki je štel za Likarjev memorial, je sočasno na odbojkarskem igrišču potekal turnir mešanih ekip.
Vsako ekipo so sestavljali trije igralci, od katerih je morala biti vsaj ena ženska. Za zmago je morala ekipa osvojiti dva niza do 21
Dvoboj na mreži (foto: Primož Vajdl)
točk. Ker se je turnirja udeležilo le šest ekip, je turnir potekal po načelu vsak z vsakim. Najboljši dve ekipi v skupini sta se na koncu pomerili še za prvo mesto.
Ob koncu turnirja so bili najbolj veseli člani ekipe Vse, ki so v finalni tekmi premagali ekipo Ašnpe-her. Tretje mesto je zasedla ekipa Športnega društva Mladost Rečica ob Savinji.
Primož Vajdl
20 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I

Šport
LETNA LIGA V KOŠARKI LUKNA 2016
Ekipa LPT Praznik že šest sezon nepremagljiva
Skupna slika prvih treh ekip po finalni tekmi (foto: Marija Šukalo)
V	Mozirju se je prvo julijsko soboto zaključila letna liga v košarki na igrišču v »lukni«. V letošnji sezoni so košarkarski navdušenci spremljali osem ekip, ki so se v rednem delu tekmovanja pomerile vsaka z vsako. Nato sta sledila polfinalna dvoboja med prvo- in četrto- ter med drugo- in tretjeuvrščeno ekipo, ostale ekipe pa so igrale tekme za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Organizatorju lige, Športnemu društvu Mozirje, vreme ni bilo vedno naklonjeno, zato so se nekatere tekme odigrale v mo-zirski športni dvorani.
Zadnji tekmovalni dan se je začel z borbeno in izenačeno tekmo za 7. mesto med novincem v ligi, ekipo Bar Žako, in domačo ekipo ŠD Mozirje. Domačini so si štiri sekunde pred koncem zagotovili 7. mesto z zadetim prostim metom. Končni rezultat: 44:43 za ŠD Mozirje.
Najmlajši ekipi v ligi Ta hitri je 4. mesto po rednem delu spolzelo iz rok zaradi slabše razlike v koših v medsebojnih tekmah s ŠD Radu-ha in Run Forrest ob enakem številu zmag in porazov. Za 5. mesto so se pomerili z ekipo Nazarje in bili boljši s 67:37.
Ekipa Run Forrest je pokazala velik napredek glede na lansko sezono in se je po rednem delu uvrstila na 4. mesto. V tekmi za 3. mesto se je pomerila s povratnikom v ligi, ekipo ŠD Raduha, in klonila z rezultatom 42:49.
PRVAK ZNOVA LPT PRAZNIK
V	finalu je ekipa LPT Praznik lovila svoj 6. zaporedni naslov prvaka. Po lanskem 3. mestu
se jim je letos zoperstavila ekipa Gornji Grad - Pizzeria 902. Tekma je minila v pravem košarkarskem derbiju z veliko navijanja s tribun prenovljenega igrišča. Igralci ekipe LPT Praznik so si v prvi četrtini priigrali osem točk prednosti, vendar je sledilo črnih osem minut, v katerih so dosegli le štiri točke in zgrešili nekaj prostih metov, kar so nasprotniki izkoristili in se nekaj minut pred polčasom približali na vsega točko zaostanka. Gornji Grad je s consko obrambo dobro zaprl prostor do koša, LPT pa ni zadeval iz razdalje. Na koncu tretje in v začetku četrte četrtine so branilci naslova le povečali prednost, ki se do konca tekme ni spustila pod deset točk. Končni rezultat: 53:41 za LPT Praznik.
PODELITEV PRIZNANJ, MEDALJ IN POKALOV
Po tekmi je sledila podelitev priznanj, medalj in pokalov ekipam in najboljšim posameznikom. Največ točk po rednem delu je dosegel Žiga Plesnik (ŠD Raduha), in sicer 140. Drugi je bil Iztok Zakrajšek (Nazarje) s 137 in tretji Primož Bitenc (LPT Praznik) s 133 točkami.
Pri metu za tri točke sta bila najbolj natančna Iztok Zakrajšek (Nazarje) in Aljaž Pau-lič (LPT Praznik), ki sta dosegla vsak po 16 trojk. Tretji je bil Miha Glavač (ŠD Raduha) s 15 zadetimi trojkami.
Marija Šukalo
Loko
V sklopu prireditev ob občinskem prazniku Občine Rečica ob Savinji so se v varpoljskem športnem parku po otroškem živ žavu, memo-rialnem malonogometnem turnirju in maratonu odbojke na mivki na koncu pomerili še balinarji.
Močna udeležba, tako v ženski kot moški konkurenci, je narekovala napete dvoboje, kjer so odločali detajli in predvsem mirni živci. Najbolje je tokrat s konkurenco opravil Rasto Kos iz Škofje Loke, ki je v velikem finalu tesno premagal svojega prijatelja Franja Pukarta, tretje mesto pa je osvojil Štefan Turk, predstavnik balinarjev veteranov iz Šmarnega ob Dreti. V ženski konkurenci je naslov najboljše za leto 2016 pripadel Klavdiji Koren, drugo mesto je osvojila Jožica Vertel in tretje Maja Kos.
Dobra organizacija in visok nivo igre dajeta prvenstvu in organizatorju vzpodbudo za vnaprej, čeprav žalosti dejstvo, da se turnirja ni udeležila glavnina domačih Sivih panterjev.
Franjo Pukart
ODPRTO PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V BALINANJU
Zmaga odšla v Škof jo
Dobitniki medalj s predstavnico občine in organizatorjem balinarskega tekmovanja
(foto: Cvetka Pukart)
21 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Šport
REČICA OB SAVINJI
S turnirjem počastili teniški jubilej
V času prireditev ob prazniku Občine Rečica ob Savinji so športni zanesenjaki s teniškim turnirjem Rečica 2016 proslavili 30-letnico tenisa v kraju. Na turnirju je loparje prekrižalo 32 posameznikov, vsi tekmovalci pa so, kar se je verjetno zgodilo prvič na podobnih turnirjih, prejeli denarne nagrade.
Seveda tenisači tekmujejo zato, da zmagajo, in letos je na rečiškem turnirju slavil Mitja Po-ličnik. Drugo mesto je osvojil Mitja Božič, tretje in četrto mesto pa sta zasedla Sašo Rosen-
stein oziroma Jernej Retko. V tolažilni skupini je zmagal Simon Šimenc, drugo mesto je zasedel Ivi Slaviček.
TENIS NA REČICI OB SAVINJI, KO JE BIL DRUGOD ŠE V POVOJIH
Današnji pogled na športna igrišča na Rečici je seveda precej drugačen kot pred desetletji. Ob izdatni pomoči tedanje krajevne skupnosti in donatorjev ter veliko prostovoljnega dela sta namreč v letu 1986 ob nogometnem in rokome-
tnem igrišču zrasli še dve igrišči za ljubitelje belega športa. Veliko zaslug je imel tedanji predsednik športnega društva Anton Tiršek, seveda pa je bilo v gradnjo vključenih veliko posameznikov , ki so žrtvovali svoj čas in voljo, da so na Rečici kot na drugem prizorišču v Zgornji Savinjski dolini dobili svoj prostor ljubitelji tenisa, ki je bil v tedanjih časih v naših koncih še bolj v povojih.
»V teh letih se je igranja tenisa naučilo veliko število mladih, ki so prihajali na Rečico iz različnih krajev, tako da je kasneje po Zgornji Savinjski dolini zraslo več teniških igrišč,« je obudil spomine Andrej Weiss, ki danes v Športnem društvu Mladost koordinira dvoboje v moški in ženski ligi.
SKOZI TRI DESETLETJA VZPONI IN PADCI
Teniška igrišča so doživljala svoje vzpone in padce, enkrat so bila bolj, drugič manj obiskana, vseeno pa v ŠD Mladost dokazujejo, da strast do belega športa ne bo zamrla. V društvu so veseli, da je v teh poletnih dneh dobro obiskano igrišče na mivki, živahno je v času trajanje lige v malem nogometu, zaradi igral, ki jih s pridom uporabljajo malčki, pa je rečiški športni center živahen skoraj cele dneve.
V počastitev teniškega jubileja bodo na Rečici ob Savinji septembra, v mesecu otvoritve obeh teniških igrišč pred tremi desetletji, pripravili posebno prireditev, s katero bodo še bolj slovesno počastili jubilej, na katerega so športni zanesenjaki zelo ponosni. Prireditev bodo umestili v letošnje dogajanje na Festivalu športa.
SU
Rečiški župan Vinko Jeraj, koordinator teniškega dogajanja Andrej Weiss in predsednik ŠD Mladost Siniša Todorovic (z leve) z najboljšimi na letošnjem teniškem turnirju.
LIKARJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Velenjski Pitstop najboljši na Rečici ob Savinji
V soboto, 2. julija, je na Rečici ob Savinji tamkajšnje Športno društvo Mladost organiziralo turnir v malem nogometu v spomin na Aljošo Likarja. Udeležilo se ga je deset ekip.
Ekipe so bile sprva razdeljene v tri skupine, iz katerih sta v drugi krog napredovale po dve najboljši iz vsake skupine. V drugem delu tekmovanja se je šest ekip razdelilo v dve skupini. Po napetih tekmah, polnih preobratov, sta v izločilne boje napredovali najboljši dve moštvi iz vsake skupine.
Tako so se v prvem polfinalu pomerili nogometaši ŠD Raduha iz Luč in PS United, kjer so zmagovalca odločili šele kazenski streli. V finale so napredovali slednji. V drugem polfinalnem obračunu so si nasproti stali igralci ŠD Lepa Njiva in Pitstop iz Velenja, kjer so z rezultatom dve proti ena prav tako slavili slednji.
Lučani in Leponjivčani so nato za tretje mesto streljali kazenske strele, kjer so imeli več sreče in znanja člani lučkega društva ter posledično zma-
gali z rezultatom 3:1. V tekmi za prvo mesto je na koncu slavila ekipa Pitstop, ki je bila od nasprotnikov boljša z rezultatom 2:0. Nagradi za najboljše-
ga vratarja in strelca turnirja sta prejela igralca PS Uniteda Tomaž Skaza in Blaž Meh.
Primož Vajdl
Na Likarjevem memorialu so se tekme, polne preobratov, kar vrstile. (Foto: PV)
22 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	MOTORIST PADEL IN SE POŠKODOVAL
Spodnja Rečica: 12. julija ob 14.55 je v Spodnji Rečici padel motorist. Reševalci nujne medicinske pomoči Mozirje so ponesrečenega oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
•	VLOM V OSNOVNO ŠOLO NAZARJE
Nazarje: V noči na 13. julij je neznani storilec vlomil v prostore Osnovne šole Nazarje. Iz notranjosti je ukradel nekaj hrane in gotovine.
•	ZASEG VOZILA VEČKRATNEMU KRŠITELJU
Mozirje: V popoldanskem času 13. julija je policijska patrulja izvajala kontrolo prometa in pri tem ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki pa na znake policije ni ustavil, ampak je s pospešeno hitrostjo odpeljal naprej. Kasneje je bil voznik vendarle ustavljen, vendar se je fizično uprl. Zoper njega so bila zato uporabljena prisilna sredslva. V postopku je bilo ugotovljeno, da je voznik vozil neregistriran osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Bil je tudi pod vplivom alkohola in je večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov. Zaradi hujših prekrškov mu je bilo vozilo zaseženo, zoper njega pa je bil podan tudi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
•	VETER RAZKRIL STREHI
Prihova: 13. julija ob 16.53 je v naselju Prihova močan veter razkril streho gospodarskega poslopja. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so s kritino prekrili približno pet kvadratnih metrov strehe.
Spodnja Rečica: 13. julija ob 17.18 je v Spodnji Rečici močan veter razkril streho gospodarskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so s kritino prekrili približno deset kvadratnih metrov strehe.
•	TRAKTORIST SE JE PREVRNIL V POTOK
Prihova: 13. julija ob 16.59 je prišlo do prometne nesreče na Priho-vi. Voznik traktorja je zapeljal z vozišča po brežini in se prevrnil v potok. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so preprečili nadaljnje iztekanje motornih tekočin v potok, odklopili akumulator, traktor postavili na kolesa in ga izvlekli na vozišče. V nesreči sta bili dve osebi telesno poškodovani.
•	POSLEDICE NEURJA TUDI V NAZARJAH
Nazarje: 13. julija ob 17.45 je na Lesarski ulici v Nazarjah močan veter podrl drevo na cesto. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so drevo razžagali in odstranili. Nato so nazarski gasilci posredovali še na Zadreč-ki cesti, kjer so s parkirišča zdravstvenega doma odstranili odpadno vejevje in podrto drevo. Na Prihovi so potem očistili še prepust na cestišču.
•	OČISTILI PRETOČNE JAŠKE
Poljane: 15. julija ob 17.08 so v zaselku Poljane nad Rečico ob Savinji gasilci PGD Grušovlje čistili pretočne jaške.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Veter razkrival strehe in podiral drevesa, toča uničevala poljščine
Prejšnjo sredo so se nad Zgornjo Savinjsko dolino razbesnela neurja z močnimi nalivi, točo in silovitim vetrom. Veter je odkrival strehe, podiral drevesa, prometne table in označbe, toča pa je povzročila škodo na poljščinah in vrtninah ter prevoznih sredstvih. Prebivalci nekaterih krajev so bili nekaj časa brez elektrike. Podobno se je dogajalo po večjem delu Slovenije.
Igor Solar
Pri nazarskem kulturnem domu je podrlo drevo, ki je padlo na spomenik NOB in ga zlomilo. (Foto: IS)
Življenje niso dnevi, ki smo jih preživeli, življenje s teboj so bili dnevi, ki sijih bomo zapomnili. Hvala ti za vse!
ZAHVALA
9. 7. 2016 je prenehalo biti dobro srce očeta, starega ata in pradedka
Ivana HRIBERNIKA
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, se s pesmijo in lepimi besedami poslovili od njega.
Vsi, ki smo ga imeli radi
23 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Za razvedrilo
Cvetke
ŽIVILO, SLADILO IN LEPOTILO
Izvirnega povabila na Medeni tek prihodnje leto so bile s strani predsednika Čebelarske družine Gornji Grad Ivana Faleta, ki je podeljeval medalje in nagrade, deležne ženske.
»Drage dame, pridite v prihodnjem letu v čim večjem številu in se potrudite za medeno nagrado. Med namreč ni le živilo in sladilo, je tudi lepotilo,« je skrivnost medene sladkosti izdal čebelji poznavalec.
O GASILSTVU NA STIRIOGLAT NAČIN
Ondan na Ljubnem, ko so gasilci slavili 130-letnico, je generalni direktor nacionalne uprave za zaščito in reševanje Darko But (levo) prisluhnil predsedniku PGD Grušovlje Janku Prislanu. Videti je bilo, da Prislan Butu dopoveduje, da v gasilstvu ne manjka okroglih zgodb, ki pa se v Ljubljani lahko razumejo na povsem drugačen, šti-rioglat način. Buta je rešil klic moderatorja Darka Ermenca, naj prevzame visoko odlikovanje PGD Ljubno za odlično sodelovanje, Ivan Rakun - Čremešnik (za Butom) pa si je oddahnil, kajti dobro ve, da zna biti Prislan v pojasnjevanju zelo temeljit.
C^s *. ;	t v p*	z * ¿m.
		m* h m M
V "V ^	i¿a	■ w!V
M^PTmE M		Iv
* i *	i	i 1
(Foto: JM)	»	•
S SREDINCEM JE POMIGAL
Prevzem novega gasilskega vozila ljubenskih gasilcev je potekal po ustaljenem protokolu (kot v pripovedki o puljenju repe). Direktor KLS je predal ključe predsedniku, le-ta poveljniku in le-ta vozniku novega vozila Alojzu Tostovršniku. Preden se je šofer povzpel v kabino novega čudesa gasilske tehnike, je našemu fotoreporterju pomignil z obvezanim prstom rekoč: »Pri gasilcih nikoli ne veš, kje jo stakneš, vemo pa dobro, kam ključe nove cisterne vtakneš!« In že je zabrundal agregat, pomežiknile so plave luči in zaslišal se je zvok sirene.
24 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Križanka, Informacije

■
* .
pregnete-nje testa
inč. palec
sestavil' PETER UDIR
sodni postopek
kdor je vpisan
nekd škof sl. evangeličanske CERKVE (geza)
pol krožni obok nad četveroko-tno talno ploskvijo
elektronska poŠta
hiter prijem z zobmi ali s kljunom
am. igralka (uz)
kosmatena volnena tkanina
kemijski simbol za renu
sestavni del st slovanskih kneževin
močen, rezek glas ob streli
pomanjkanje teka
planšar
plod bukve
zmaga pri ŠAHU
ameriški glasbenik (bobi
kdor kaj utemelji
mesto v sreo. italiji, ob jadranskem morju
prednik, oporočn1k
več pro-tov, proti
sl jezikoslovec (stan koi
človek. ki lika
dodelitev izdražene stvarinajboljšemu ponudniku
rod tropskih dreves iz amerike
spoj roke s trupom
ameriški igralec (gable)
verdijeva opera
hudič
svobodna zemljiška posest
odhod, odhajanje drugam
SL. IGRALEC (BAN)
sl. pesnik (aškerc)
pri rim. 13. au 15. dan v mesecu
departnia v vzhodni franciji
neko. britanski
atlet (sebastian)
zabavna umetnost
švicarski literarni teoretik (emil)
eden od 2 knjiž jf7 ■ kov norve-šclne
tovarna posode v celju
robé, ivo
3,14159...
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi
prebivalka indije
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
BEČVA - polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; KROMBI - kosmatena volnena tkanina; STAIGER - švicarski literarni teoretik (Emil);
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
BASKOVKA, AVTODROM, RAEC, ELA, ŽARN, VZOR, BIK, ADENIN, FILE, ELAS, ELIDA, ELEKTRA, KOREN, FEDAIN, RAMAJANA, EGO, PATETIKA, EH, RAST, RIBEZ, DAMA, OLEANDER, JERNEJ, NAKOVALO, EROICA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	STEKLARSTVO TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje
Napovednik dogodkov	
Petek, 22. julij	ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Razstava ročnih del
	ob 18.00. Osnovna šola Ljubno ob Savinji Otvoritev velike razstave starodobnih vozil in predstavitev zbornika ob 10-letnici Zgornjesavinjskih starodobnikov
	ob 19.00. Gornji Grad Trot žur (Šank Rock, Up 'n' Downs, Kobra Rock Show, Night Flight)
	ob 21.00. Plaža na Velenjskem jezeru Koncert skupine Kingston
Sobota, 23. julij	ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Čebelar na tržnici in nastop Ljudskih pevk Lipa
	ob 10.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje 10. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil
	ob 10.30. Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Manjkajoči košček
	ob 16.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki
	ob 16.00. Ljubno ob Savinji, piknik prostor Gril Priprava kope za »kuhanje« oglja
	ob 18.00. Gornji Grad 29. Čebelarski praznik - povorka
	ob 20.30. Gornji Grad Čebelarski praznik - veselica z ansamblom Stil
	ob 21.00. Kmetija Frgel, Primož nad Ljubnim ob Savinji Jajčn'ca na Frgelovmu
Nedelja, 24. julij	ob 14.00. Tematska pot ob Ljubnici na Ljubnem ob Savinji 6. Pohod prijateljstva
Sreda, 27. julij	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Okrogla miza z glasbenimi vložki Jaz in ti danes
Četrtek, 28. julij	ob 10.00. Foršt Likovna delavnica Slikam s prijatelji (Šerbela Rupnik)
	ob 21.00. Ljubno ob Savinji, piknik prostor Gril Predstavitev filma o 55. Flosarskem balu
	ob 21.00. Pred Domom kulture Velenje Koncert Bilbi in Direktorji
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče 100-130 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam telico rj. pasme, 8 mesecev brejo, pašno; gsm 041/900120 ali tel. št. 583-52-97. Prodam kravo simentalko, staro 4 leta, tretjič brejo v 4. mesecu, pašna; gsm 041/216-481. Prodam različne vrste rac, za meso, za jajca, za uničevanje polžev; gsm 041/216-481. Ugodno prodam 7,5 meseca brejo pašno telico sivko (Šmihel); gsm 031/387-183. Prodam prašiče domače reje za zakol ali nadaljno rejo od 45 do 55 kg; gsm 041/824-668.
26 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016	I
Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 041/533-658. Prodam 8 mesecev breji teli-ci, sivorjave pasme, pašni; gsm 040/800-629.
Prodam 8 mesecev brejo te-lico, cena po dogovoru; gsm 031/886-035.
Prodam kozličke za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/884-056. Prodam bikca simentalca, starega 3 mesece; gsm 041/766535.
Prodam telico simentalko, težko 150 kg; gsm 070/870-321. Prodam krško-poljske prašičke od 20 kg naprej, vzrejene doma; gsm 031/714-196.
Prodam kravo simentalko, brejo 5 mesecev; gsm 040/868-720. Kravo sr pred telitvijo 2. tele in telico brejo - pašni prodam; gsm 041/239-017.
Prodam breje telice 8-8,5 mes., pašne, zelo lepe sim. in sr. Možna menjava; gsm 041/324-377. Prodam prašiče 25-200 kg, možna dostava; gsm 031/223484.
Prodam 16 mescev staro telico ciko; gsm 051/325-087. Prodam telico težko 120-130 kg. Cena po dogovoru; gsm 031/699-460.
Prodam bikce in telice (ls), teže 180-200 kg. Možna dostava; gsm 031/233-599.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-pitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam vrtno kosilnico tecum-seh 3,5 hp s stranskim izmetom; gsm 041/524-413. Prodamo mlad krompir; gsm 031/815-238.
Prodam obračalnik spider 350; gsm 051/628-677. Prodam ali menjam 13 silažnih in 6 suhih bal. Možna menjava po dogovoru; gsm 041/465-744. Nosilec za 3 kolesa prodam. Priklopi se na vlečno kljuko; gsm 041/881-746.
Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. Prodam hidravlični cepilnik za drva, 18 ton; gsm 051/302-934. Prodam tračni obračalnik sip, delovne širine 220 cm, cena po dogovoru; gsm 031/209-098.
DRUGO - PODARIM
Podarim kotno sedežno garnituro, usnjena, črne barve; gsm 070/188-510.
Podarim mlade muce; gsm 041/216-481.
DRUGO - ODDAM
Oddam košnjo v Ljubiji v strmini, primerno za steljo; gsm 041/863-869.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Stanovanje v hiši z vrtom oddam upokojeni ali zaposleni ženski; gsm 070/777-281. Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
OSEBNI STIKI
Želim spoznati družabnega moškega (lahko kmetija); gsm 070/225-238.
Poročiti se želim s punco, do 47 let; gsm 031/860-668.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
I
T3 er O T; 3 CL s
r o a. £ w ^ g
D 1 J 3 3 t
¿ « a SL £
m ? — —
erq 0)
MF*/ ^ %
<
ist"
n< 7~
O O
TT
O <
ÍD 3
<
QJ
CT
fD £U
5"
TT CP
D.
iL
QJ <
Ol
Vi
S" <
«"■4" «W»t IfJfc. SUW-VWN**** I.IJI ^MHf
TJ	Oí	
rt-	o	£
!L ft	S	fi
?	i/i	&
	O "D	
	n	£
	r* rs ««	IE \ 5
S 2
SE tu fr
o 3
s ;
är ■
™ 3tL
w s
^ rt
S =
tu cx 3 u
Nt
n IT m
f =
ft a¡*
a ñ" TL
Cl
0	Ü TJ
=	S O
1	o -O » ri c
U ij
II-
3 i
S s
=r	û
0	i. (K	n
1	a"
L4 3 O 'il
< o'
a*
ü "o O
Sí
£ Ï EU
S
V* 5 O 11 „
s K °
s c. lu
- iT
BI
<
BI
'S
it ^
3 E
5 & 3
S. § m
5	= O.
6	= S
s ¿ =
I » BI
3 a VL
3 I ^ t
P LA
<a s
N. g
£ S
= c
O <
a.
3
3 d
V "
£
!L M
S'a. s u
3 3
Q U
O rt
C 30 fb ■í; C
y
r -
o -i t
r*
tJ <
6) 1/1
P <
ft
5! Er
3
O <

DA naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Lme in priimek_
Poitnina
plačana
po
pogodbi št. 31/3/5
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
AKTUALNO NOVICE INFORMACIJE NASVETI GALERIJE ZA BRALCE ARHIV
O Dnevnik ■ •
Aktualne novice
O Uosetn.k

Fotogalerije, multimedijske vsebine ... Na voljo že dan pred tiskano izdajo
Digitaliziran arhiv
IJJJL^
V/
0WJ!ij| iléap

Zgornjesavinjski časopis
www.savinjske.com
golte
Slovenija
hotel & mountofn reso/ f
Odgovorite na nagradno vprašanje in izpolnjen kupon pošljite ali prinesite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, do torka, 26. julija 2016. Izžrebali bomo srečneža, ki bo dobil kosilo za dve osebi v hotelu na Golteh s prevozom z nihalko.
Nagradno vprašanje: Kaj novega nudijo na Golteh?
a)	mini golf
b)	vaterpolo
c)	rodeo
Moje ime in priimek:
Moj naslov:
Tel. št.:

ŠB&S&j*
SA. i;.