P«&taina plačama ▼ gotovini.
mar
Cena 20.— lir
DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 28
Trst - Gorica 14. julija 1950
Spediz. in abb. pest. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasip 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Trideset let
13. julija je minilo trideset let, odkar so si italijanski zaslepljeni zagrizenci postavili s požigom slovenskega Narodnega doma v Trstu, že dve leti pred prihodom fašizma na oblast, neminljiv spomenik svoje žalostne slave. Ob svitu te baklje so izgubile vse lepe besede o rimskem čutu za pravico, obljube manjšinam, širokogrudni proglasi, s katerimi so po prvi svetovni vojni nastopila italijanska oblastva v teh krajih, kakršen koli pomen. Ogenj, ki je uničil dom tržaških Slovencev (dva dni kasneje so mu sledili požigi in pustošenja po Istri), je pomenil, da je zavladalo nad pravom pisanih zakonov pravo surove pesti. V njem so zgorele nade vseh tistih, ki so pričakovali, da bo Italija vendarle spoštovala do Slovencev prevzete obveze, da bo kot demokratična država vodila demokratično manjšinsko politiko. Vse, kar je sledilo, potrjuje te naše besede. Dejstva so preveč znana, da bi jih danes ponavljali.
Ob tej priliki želimo postaviti nekatere druge ugotovitve.
Kadar koli smo po drugi svetovni vojni omenjali preganjanja, katerim so bili v obdobju med obema svetovnima vojnama izpostavljene slovanske narodne manjšine v Italiji, se nam je vedno odgovorilo, češ, to je bila fašistična Italija, sedaj pa bo drugače. Odkar so bile prvič u-radno dane take obljube, je minilo že dobrih pet let in čas je, da napravimo bilanco. Stvarnost naj nam pokaže, ali je v italijanskem mišljenju res zavladal takšen duh, ki nam dokazuje, da se medsebojni odnosi razvijajo na drugačni osnovi, kot v fašistični dobi.
Dovolj nam je, da si ogledamo pisanje italijanskih časopisov, glasnikov italijanskega javnega mnenja, v primerih, ko razpravljajo o slovenskih zahtevah in pravicah. Saj je komaj dobrih štirinajst dni od tega, ko je krajevno glasilo vodilne italijanske demokrščanske stranke, »Giomale di Trieste«, na nesramen način ironiziralo sliko slovenske narodne noše na Tržaškem, češ da v naših krajih sploh ne more biti govora o slovenskih narodnih nošah. To priliko je isto glasilo izkoristilo tudi za nizkoten napad na slovenske šole. Clankar v »Giornale di Trieste« je enostavno ugotovil, da so slovenske šole popolnoma umetna tvorba, slovenske šolske zahteve pa brez vsake podlage. Ker ga bode v oči možnost nastajanja slovenskih izobražencev, je postavil trditev, da bi tudi Turki lahko zahtevali v Trstu svoje šole, in potem, ko bi te šole vzgojile turški naraščaj, bi ti umetno nastali Turki postavljali svoje zahteve po priznanju in enakopravnosti. Niti najmanj ga ni motilo, da se je s to svojo trditvijo nesramno in zavestno zlagal. Slovenci nismo tu umetno nastali. Naši pradedje so pruSli v te kraje že pred tisoč leti! Pač pa je člankar pozabil, da je umetno nastal premnogi italijanski zagrizenec, potem ko je za skorjico kruha ali iz napačne ošabnosti pozabil na svoj materin jezik in slovensko pripadnosti Podobno kakor časopisje, govori o Slovencih tudi večina krajevnih italijanskih politikov, ki prodirajo s tem svojim mišljenjem kot »čuvarji svetih meja Italije« seveda tudi v Rimu.
Kaj potem lahko pričakujemo? Ali so se razmere, napram predvojnim, bistveno izpremenile? Prav niči Volk je ostal isti, samo barvo je menjali Za vsemi prvimi povojnimi obljubami leži zopet skrito izigravanje, ki samo išče prilike, da pride do izraza. Vsi fašistični zakoni so še v veljavi. Od vse materialne škode, ki smo jo Slovenci pod fašizmom pretrpeli, saj je bila samo škoda ob priliki požiga Slovenskega narodnega doma cenjena rta tedanjih 30 milijonov lir (dobro poldrugo milijardo današnjih liri), nismo dobili povrnjenega niti vinarja! Pač pa demokrščani raje trpe, da se po še stoječih, svoječasno zaplenjenih slovenskih narodnih domovih šopirijo komunisti, kakor pa da bi jih vrnili v roke njihovim pravim slovenskim lastnikom.
To niso načini, s katerimi bi Italijani oprali s sebe madež krivic, ki so jih Slovencem prizadejali fašisti. Nasprotno, vso to žalostno dediščino si nekako s ponosom vedno bolj prilaščajo.
S tem dokazujejo, da se v teh tridesetih letih niso prav nič naučili, niti izpremenili. Sicer pa nič čudnega. Saj je bil tudi Narodni dom požgan v času Giolittijeve de• mokratične vlade, v kateri je sodeloval tudi grof Sforza!
To je kaj žalostno izpričevalo za tiste, ki hočejo veljati kot nasledniki Rimljanov, a pri tem pozabljajo, da so ti veliki kolonizatorji po-
Za kaj gre u Koreji?
Trije tedni 'bodo, odkar soi komunistične čete Severne Koreje prekoračile začasno mejo in Iz vojaško silo napadle demokratično oblast Južne Koreje. Dejanje, ki so ga komunisti na ta način zagrešili, ne predstavlja osamljen primer v njihovi praksi, temveč je samo najnovejši člen v verigi podobnih nasil-stev, ki se vlečejo kot rdeča niit skozi zadnja leta svetovne zgodovine. Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Kitajska so samo glavni mejniki tega pohoda, čigar vojskovodje so si postavili za smoter podjarmljenje celega sveta.
Pred nekom, ki nastopa z nasiljem, sama beseda ne pomaga! Videli smo, kako so' šle stvari vse dokler so zahodne sile ugovarjale proti komunističnim nasiljem v vzhodnih in osrednjih evropskih državah samo s protesti. Komunisti na proteste še odgovarjali niso, mirno so izvajali svojo politiko, likvidirali politične nasprotnike, rušili demokratične ustanove kulturnih narodov in na ta način dosegali to, kar so želeli.
Pred vsemi pristaši svobode je nastajalo vprašanje, kaj foo, ako se bo to nadaljevalo v nedogled. Narod za narodom je padal v kremplje ndečim policijskim režimom. Lepe besede in sožalja svobodnega sveta niso takim žrtvam prav nič pomagala. Vedno močnejša in nepo-srednejša je postajala (potreba, da se na nasilje odgovori z edinim sredstvom, ki ga nasilneži spoštujejo, in to je fizična sila. Sicer nasilje ne bi nikdar končalo! To je bilo tudi edino sredstvo, ki je bilo sposobno dati ogroženim narodom, posebno evropskim, novega poguma, ki jim je potreben )za vztrajanje v njihovi borbi za ohranitev svobode. Na komunistično solidarnost in e-notnost delovanja je bilo treba odgovoriti s solidarnostjo, in stvarno enotnostjo svobodnega sveta. Brez te solidarnosti in enotnosti demokratičnih sil, bi tudi v bodoče vodila pot, po vsej nujnositi, samo od kapitulacije do kapitulacije.
Komunisti z Moskvo na čelu niso zahtevali vsega naenkrat. Načrtno so si prilaščali košček za koščkom. In tako je prišla po višjem moskovskem nalogu dne 25. junija na vrsto Južna Koreja. To nikakor ni največji grižljaj, ki ‘si ga je Kremelj privoščil. Kitajska, Poljska, Češkoslovaška itd. so 'bili neprimerno .večji in pomembnejši kosi. Zato je bil Politbiro lahko prepričan, da bo šlo igladko. Saj so voditelji ameriške zunanje politike šele pred par dnevi sklenili, da ne bodo branili Formoze v primeru komunističnega napada. Pot je bila torej navidezno prosta in zato je padlo povelje za akcijo. Pri tem so pa izipregledali, da je bila Koreja prav tista, sicer res majhna, toda odločilna kapljica, ki je še manjkala, da je bila čaša komunističnih n asi Iste v prenapolnjena in se je tekočina preli-da preko roba.
Odkod so lahko napadeni priča kovali pomoč? Edina moč na svetu, pred katero čuti Sovjetska zveza nekakšno spoštovanje, so Združene države. Toda Sovjeti so mislili, da bo že neštetokrat preizkušena politična počasnost demokratičnih u-stanov tudi tokrat omogočila more' bitna dejanja šele takrat, ko bo vsa Južna Koreja že varno v rokah njenega satelita, Severne Koreje. Prepričani so bili, da 'bo svobodni svet, uspavan po svoji miroljubnosti kar naprej dovoljeval, da ga komunisti nemoteno obkoljujejo, rušijo in s tem slaibe obenem odporno
J
K0&J
■išMim
moč glavnega branitelja demokracije, Združenih držav Severne A-mer.ike.
iZato jih je temeljito presenetila odločnost in brzina, s katero so Združene države, ne same, temveč na poziv Varnostnega sveta, torej v imenu vsega svobodnega sveta, nastopile z oboroženimi .silami, da podpro edino demokratično korej-
sko vlado, ki jo Združeni narodi priznavajo, ker je bila izvoljena pod nadzorstvom vol iv ne komisije Združenih narodov, medtem ko Severna Koreja tega nadzorstva ni dovolila.
Ker so se v svojih računih urezali, kriče sedaj na ves glas, da so napadalci prav za prav Združene države in njihovi zavezniki. To si
upajo trditi potem, ko je celo njihov precejšnji prijatelj, tajnik Združenih narodov Trygve Lie, ki je komaj pred nedavnim prinesel iz Moskve svoj mirovni program, brez oklevanja priznal, da so napadalec čete Severne Koreje. Vsakemu opazovalcu, ki spremlja vojne dogodke na tem oddaljenem bojišču, pa je že iz samega napredovanja komunističnih čet, stiske, v kateri se je znašel Mac Arthur, ki je moral nepripravljen takoj intervenirati, jasno, da so komunisti tisti, ki so si napad omislili, se nanj načrtno pripravili in ga v izzivanje celega demokratičnega sveta tudi izvedli.
(Odobravanje, na katerega so v celem svetu naleteli koraki Zdru Ženih držav, katerim se je dosedaj pridružilo že 48 držav članic Združenih narodov, medtem ko soglaša s sovjetskim stališčem samo sedem satelitskih držav, nam nedvomno dokazuje, kje je pravica. Vse komunistično razgrajanje, s katerim skušajo preglasiti glas pravice, pa ni nič drugega nego kričanje nasilneža ki so mu čuvarji varnosti in svobode zastavili pot, da preprečijo novo zločinstvo.
Po Churchillovih besedah, sta od zmage izločinca ali pravice odvisna mir ali vojna. Samo zmaga sil pravice, ki jim po sklepu Združenih narodov načeljuje junaški general Mac Arthur in katerih jedro tvorijo požrtvovalni mladi možje svobodoljubnih Združenih držav, bo rešila svet iz dušeče more negotovosti, v katero se je potapljal vsa ta povojna leta, ko je tolikokrat videl, kako je nasilje ponovno nekaznovano slavilo svoje uspehe. To je glavna stvar, za katero gre danes v Koreji.
H
Marshallov načrt idej“
Te dni je pričel senatni zunanjepolitični pododbor Združenih držav zasliševati razne osebnosti glede mnenja o resoluciji senatorja Ben-tona, ki zagovarja obsežno demokratično ofenzivo na področju človekovega mišljenja. Ob tej priliki je ameriški zunanji minister Acheson izjavil, da je njegovo ministrstvo
stopali vse drugače: spoštovali so osebnost tujih narodov in njihove bogove so postavljali celo v svoje templje! S svojo pritlikavo ozkosrčnostjo, sebičnostjo in praznim strahom, se današnji Italijani zastonj sklicujejo na njihovo veličino.
Slovenci gledamo na stvarnost, ne na besede! In če je tudi ostalemu svetu nekaj do pravice, potem so na osnovi takih tridesetletnih izkušenj obsojena na neuspeh vsa današnja italijanska prizadevanja, s katerimi bi si radi prilastili vsaj glavne dele Svobodnega tržaškega ozemlja in s tem spravili pod svojo oblast nove desettisoče Slovanov, nad katerimi ne znajo, niti ne nameravajo pošteno ter pravično vladati. ■
Baklja, prižgana s požigom Slovenskega narodnega doma v Trstu, nas s svojo rdečo svetlobo še vedno opozarja na neodstranjeno nevarnost. Nepopravljene krivice vpijejo še vedno v nebo.	*	*	*
ImeDoiaije Mac Arturji
Predsednik Truman je imenoval
8.	julija na osnovi sklepa Varnostnega sveta generala Douglasa Mac Arthurja za poveljujočega generala oboroženih sil Združenih narodov v Koreji. Mac Ar.thur je postal s tem imenovanjem prvi vojaški poveljnik skupnih vojaških oddelkov Združenih narodov. Vojaške enote pod njegovim poveljstvom bodo poleg svojih narodnih zastav vile ■tudi zastavo Združenih narodov.
Korejski spopad ne bo zmanjfial vojaške pomoči Evropi
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je brez vsake podlage vest, da so tajno sklenili poslati v Azijo novo ameriško orožje v vrednosti mnogih milijonov dolarjev, ki je bilo določeno za Evropo. Položaj v Koreji ne bo v takem obsegu vplival na načrte v okviru programa vojaške pomoči za Evropo.
Tudi zunanji minister Achesoa je podobno odgovoril na tozadevno vprašanje ha svoji konferenci. Izjavil je, da ne vidi vzroka, zaradi katerega naj bi korejska kriza zmanjšala ameriško vojaško pomoč državam Atlantske pogodbe.
Sovjetska zveza plačala obresti povoiiih posojil
Ameriško zunanje ministrstvo objavlja, da je sovjetska vlada plačala 5,117.427 dolarjev letnih obresti, ki jih dolguje po dogovoru o ureditvi posojil najemov iz dne 15. oktobra 1945.
Po izjavi glasnika ministrstva dosega celokupni znesek za blago in usluge, ki jih obsega ta dogovor, približno 220 milijonov dolarjev. Glavnico bo sovjetska vlada vrnila v 22. obrokih, katere bo začela plačevati 1. julija 1954.	2.3	odstotne
obresti pa so plačljive vsako leto |od 1. julija 1947 dalje.
že pripravilo obsežen načrt za informacije. Cim bo predsednik Truman odobril ta načrt, potem ne bodo zamudili pri njegovem izvajanju prav nobenega časa, niti ne bodo štedili s sredstvi.
Ko je senator Benton meseca marca predložil resolucijo za »Marshallov načrt idej«, je poudaril, da bombe, granate in ogenj ne morejo spremeniti človekovega mišljenja, niti ne morejo pridobiti njegove naklonjenosti. »Krogle in bombe utegnemo potrebovati za obrambo pred napadom, kot smo jih uporabili sedaj na Koreji« — piše »New York Times«. »Toda orožje samo ne more zmagati v tem globokem ideološkem sporu. Mi smo sredi svetovnega političnega boja. Na nas so izlili tolikšno reko laži in zlonamernih obrekovanj, kot je svet še ni videl. Mi sami pa smo se na področju idej komaj začeli boriti«. V pojasnilo je senator Benton povedal, da so Sovjeti uporabljali za Severno Korejo mogočno radijsko postajo, katere moč cenijo na 50.000 wattov, medtem ko so Američani v Južni Koreji uporabljali za krajevno propagando radijsko postajo s komaj
3.000	do 4.000 watti. Medtem ko računajo, da so na stotine Korejcev poslali na študijsko potovanje po
Sovjetski zvezi, pa je le sedemnajst Korejcev dobilo podporo južnoko-rejske vlade, da so odšli na študij v Združene države. Kot protiutež številnim komunističnim kulturnim središčem po Severni Koreji so A-meričani imeli v korejski republiki le devet knjižnic za obveščanje Južne Koreje in le eno izmed teh je vodil Amerikanec.
Zato je prav malo dvoma, kako nevaren in globok vtis je napravila na Koreji lažnjiva sovjetska propaganda, prav tako kot je globoko dojmila zatirane, nevedne in lačne ljudi po drugih predelih Azije in povsod po svetu. Prav tako nespametno je podcenjevati moč te propagande kot !bi bilo nedopustno prezreti jo.
Senator Benton je nastopil ob podpori 12 drugih demokratskih in republikanskih senatorjev s svojo spomenico za širši boj za resnico, ki so ga podprli v načelu predsednik Truman in pozneje tudi generala Marshall in Eisenhower. Upati je, da bo naklonjenost, s katero je bil predlog povsod sprejet, vzpodbudil kongres, da 'bo z ustreznimi ukrepi omogočil praktično izvedbo.
Amerika se torej pripravlja, da prične enakovredno odgovarjati mogočni komunistični propagandi.
Od srede  do srede.
BEG NA ZAHOD
Zahodno berlinsko županstvo je odločno odgovorilo na komunistično propagando, ki trdi, da je življenje v Vzhodni Nemčiji prijetno. Zupan-Sitvo namreč poroča, da je v zadnjih 18. mesecih pribežalo v zahodni Berlin z vzhodnih četrti in z vzhodnega področja Nemčije od 85 tisoč do 90 tisoč ljudi, ki so se takoj vpisali med begunce. To je daljša in mnogo pomembnejša parada, kot je bil tako imenovani »pohod svobodne nemške komunistične mladine«, ki so ga za binkošti priredili Sovjeti v Berlinu. Najpomembnejše je dejstvo, da so celo na sam praznik komunistične mladine tisoči ljudi skušali izrabiti zaposlenost Vzhodne nemške policije in pobegniti na zahodno področje bivše nemške prestolnice. Med pobeglimi je b.ilo tudi 380 članov same »komunistične mladine«, o katerih so mislili, da korakajo za Stalina in 38 vzhodnonemških stražnikov, ki so jih dodelili tej skupini, da bi pazili, da bi šla v pravo smer.
Se večji pomen pa daje temu skrivnemu begu množic naraščajoča brezposelnost v zahodnem Ber-
linu, ki gre na račun stalnega dotoka beguncev z vzhoda. Kot poročajo, je v zahodnem Berlinu ena četrtina delavcev brezposelna, medtem ko se komunisti hvalijo, da v Vzhodni Nemčiji ni brezposelnih. In vendar to njihovo hvaljenje ne more preprečiti stalnega bega na izahod, niti ne navduši delavce na vzhodnem področju, da bi bežali z Zlahoda » tako imenovani »delavski raj«.
»V CASU, V KATEREM 2IWMO, SMO BILI PRIČE SVETOVNO ZASNOVANEGA NAPADA NA IDEAL PRAVICE. FAŠIZEM, N ACIZEM IN SOVJETSKI KOMUNIZEM SO SKUSALI PREPRIČATI LJUDSTVO, DA JE NASE PRIZADEVANJE ZA OSEBNO ČLOVEČANSKO PRAVICO ZGREŠENO IN SLEPARSKO.
SODNE RAZPRAVE V TOTALITARNIH DRŽAVAH SO HLADNO PRERAČUNANA PROPAGANDA, KI SLONI NA MUČENJU IN JE NAMENJENA POSPEŠEVANJU HUDOBIJE.«	TRUMAN
o. JULIJA: Severnokorejska vojska je zavzela Inčon; južnokorejski partizani so nastopili proti ameriškim edinicam; pri Osanu so bile ameriške čele prisiljene do umika.
Socialist Mollet je dobil mandat za sestavo nove francoske vlade.
Na otoku Siciliji so oddelki italijanske policije spravili v zasedo in ubili zloglasnega upornika in razbojnika Giuliana. — V angleški spodnji zbornici se je precejšnje število laburističnih poslancev izreklo proti vsaki tuji intervenciji na Koreji. — Iz jugoslovanskih virov izhaja, da morajo' države Vzhodne Evrope po ukazu iz Moskve preusmerjati svojo gospodarsko politiko od industrializacije k proizvodnji surovin.
6. JULUA: Severnokorejska vojska napreduje v smeri Taejona. —
V Beogradu so slovesno proslavljali obletnico partizanske vstaje v Srbiji. — Pri OZN razpravljajo o povezavi oborožene intervencije na Koreji. — Kitajski komunisti obljubljajo, da bodo kljub politiki ZDA osvobodili Formazo. — Tudi v italijanskem parlamentu so začeli razpravljati o ' stališču, ki naj ga Italija zavzame glede Koreje. — V Hong-Kongu je prišlo do incidentov med Angleži in kitajskimi komunisti. — Truman se optimistično izraža glede položaja na Koreji, vendar računajo ameriški krogi z dolgo in drago vojno. —- Sovjetske čete v Nemčiji imajo poletne vežbe.
7. JULIJA:	Truman	je	odredil
sprejem 300.000 prostovoljcev V a-meriško vojsko in povečanje kreditov za atomsko oboroževanje. —
V Koreji se pripravlja odločilna bitka na obrambni črti reke Kum.
— Korejski partizani so začeli delovati na jugu. — Ker tudi socialist Mollet ni uspel, je dobil mandat za sestavo nove francoske vlade Pli-ven, voditelj Socialistične demokratične unije odpora. — Ameriški poveljnik na Daljnem Vzhodu Mac Arthur je pooblaščen, da se bori pod zastavo OZN. — Glasovanja o ameriško-francoski resoluciji o povezavi oboroženega nastopa na Koreji so se vzdržale tri članic« Varnostnega sveta: Jugoslavija, E-gipt in Indija.
8. JULUA: Severnokorejska voj-ska je zavzela Sonan in si tako odprla pot do obrambne črte na reki Kum. — V Bruslju je prišlo do velikih demonstracij proti vrnitvi belgijskega kralja Leopolda. — Zaradi železničarske stavke je Truman u-kazal rekvirirati železniško progo Chicago - Rock Island and Pacific.
— Truman je imenoval Mac Arthurja za vrhovnega poveljnika zahodnih vojsk v Koreji. — Turški vojaški strokovnjaki opozarjajo na nevarnost, ki grozi Perziji. — Angleški tisk opozarja na pomanjkljivo vojaško pripravljenost Anglije in njenega cesarstva.
9. JULIJA: Sovjetska zveza za-hteva, naj zahodne sile čimprej uredijo tržaško vprašanje z imenovanjem guvernerja. — Pri OZN zopet razpravljajo o bodočnosti Eritreje; večina strokovnjakov je za priključitev Eritreje k Abesiniji. — Na Koreji so v teku hude borbe med komunisti in Američani. — Madžarska, Bolgarija in Romunija imajo vojaške vežbe na jugoslovanski meji. — Indija želi posredovati med ZDA in Kitajsko.
10. JULUA: Severnokorejska voj-ska se bliža reki Kum in je zavzela mesta Tinkhon, Sinan in Sunson.
— V Beogradu so ustanovili svet za zakonodajo in razvoj ljudske oblasti. — Valonski kongres se je izjavil proti belgijskemu kralju Leopoldu. — V zahodni nemški državi Schlestvig-Holstein so pri volitvah zmagali socialisti, na drugem mestu je stranka beguncev iz Vzhodne Nemčije, šele na tretjem pa so krščanski socialci. — V južnoameriških državah Kolumbiji in Venezueli je prišlo do zelo hudega potresa.
11 JULUA: Severnokorejska vojska je prodrla na reko Kum; fronta poteka sedaj 25 milj severno od nove prestolnice Južne Koreje Taejona. — Sovjetska zveza je pri OZN vložila noto, češ da je sklep Varnostnega sveta glede enotnega poveljstva vojaških sil v Koreji nezakonit. — Anglija še vedno posreduje v Moskvi za mirno rešitev korejske krize. — Italijanski zunanji minister Sforza je izjavil, do se vodijo predhodni razgovori z Beogradom glede Slovencev v Italiji in da je A področje STO-ja »izven diskusije«.
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tri. ozemlja
Trst in Koreja
Vsekakor so se motili lahkomiselni prerokovalci, ko so napovedovali, da -bosta nenadni izbruh vojne v Koreji in njen nadaljni potek avtomatično doprinesla k uspavanju pozornosti okoli tržaškega vprašanja, kar naj bi imelo za posledico, da se tržaško vprašanje usmeri v njegovo italijansko rešitev na račun na vojnem polju umirajočih Korejcev in Američanov. Vojna v Koreji se še ni prav začela, ko se ■je pozornost sveta zaradi zadnje note Sovjetske zveze zopet obrnila k tržaškemu vprašanju.
To je tudi povsem naravno. Res je sicer, da je žarišče politične in vojaške dejavnosti svetovnih velesil sedaj na korejskem bojišču, v zvezi z morebitnimi bodočimi bojišči na tleh vzhodne in jugovzhodne Azije; res pa je tudi, da dogodki v Aziji nikakor ne morejo odvrniti pozornosti prizadetih velesil od številnih perečih vprašanj na evropski celini.
Ves svet je danes ena sama velika šahovnica, na kateri mogočni igralci igrajo svojo veliko igro. Nobena figura se na tej šahovnici ne premakne nepremišljeno; vsaka poteza je v zvezi z bodočo potezo na kakem drugem kraju; pot, ki jo bo prehodila šahovska figura Koreje, bo odločevala o bodoči poti drugih šahovskih figur.
Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja predstavlja v tej veliki igri pomembno postavko. Lahko je temu ali onemu kričati, da se mora tržaško vprašanje izločiti iz te velike igre vodečih velesil in rešiti neposredno med prizadetimi nar>di. Razvoj dogodkov nas uči, da je tako kričanje le igra praznih besedi, vrženih -tjavendan, ne da b.i imele kake resne in stvarne podlage za u-speh.
Razlogi so na dlani: .tržaško vprašanje ni vprašanje, ki zanima samo Jugoslavijo in Italijo, temveč je vprašanje svetovnega pomena. Svobodno tržaško ozemlje ni bilo u-stvdrjeno samo zaradi tega, ker sta to hoteli Jugoslavija in Italija — ki nista mogli najti drugačne, za o-be stranki zadovoljive rešitve —, temveč je bilo ustvarjeno predvsem po volji prizadetih velesil, da bi se na tej točki Evrope nevtralizirali enostranski vplivi in da bi se s tem ustvarila tukaj prva podlaga za po-mirjenje še ostale Evrope. Jugoslavija in Italija sta tudi v lastnem interesu pristali na tako rešitev. Odločilno pa je, da je ta rešitev, ki jo je tudi formalno potrdilo 21 držav s svojim podpisom na mirovni pogodbi, zadovoljila tudi večino prizadetega prebivalstva, katero niti sedaj ne vidi možnosti drugačne rešitve.
V	tem je ravno bistvena razlika med korejskim in tržaškim vprašanjem. Kakor sta si obe vprašanji v mnogočem podobni — kakor Kore-
ja, tako je tudi STO razdeljeno na dve področji, upravljani v duhu dveh različnih ideologij; kakor na Korejskem, sili revolucionarni val tudi na Tržaškem preko začrtanih meja; kakor Koreja, tako predstavlja tudi STO važno strateško točko za prizadete velesile; kakor bi Japonska želela priti zopet v posest Koreje, katere se je polastila v svojem pohodu proti Rusiji, tako bi tudi Italija želela priti zopet v posest iSTO-ja — toda med Korejo in STO-jem je kljub temu bistvena razlika! Vprašanje Koreje ni še bilo rešeno z mirovno pogodbo in še vedno visi nerešeno v zraku, dočim je bilo tržaško vprašanje dokončno rešeno z mirovno pogodbo, ki je tudi formalno stopila v veljavo in je še vedno obvezna za države podpisnice!
Ce je torej zadostoval poskus enostranske nasilne rešitve korejskega vprašanja, da se je Varnostni svet Združenih narodov odločil na oboroženo »policijsko« intervencijo, je pač na dlani, da bi poskus enostranske rešitve tržaškega vprašanja v navzkrižju s podpisano in veljavno mirovno pogodibo imel za neizogibno posledico — izbruh vojne!
,Zdi se nam, da je to jasno izraženo v noti, ki jo je te dni poslala Sovjetska zveza zahodnim velesilam v odgovor na njihovo noto o tržaškem vprašanju. Se več: zdi se nam, da je v tej noti .tudi jasno izraženo, da bi odgovornost za izbruh vojne v tem primeru padla na 'tistega, ki bi hotel tržaško vprašanje enostavno reševati v navzkrižju z mirovno pogodbo.
.Ponovno smo že ugotovili, da so zahodne velesile s svojo izjavo od 20. marca 1948. sicer predlagale Sovjetski zvezi, da bi preučila morebitno umestnost popravka mirovne pogodbe v smislu, da bi se STO vrnilo Italiji. Ugotovili smo tudi, da so te velesile priporočile Italiji in Jugoslaviji, naj bi skušale najti v tem vprašanju za obe stranki zadovoljivo rešitev — kar je seveda nemogoče! —, ugotovili pa smo tudi, da zahodne velesile niso doslej zanikale svojega podpisa na tej mirovni pogodbi.
Nov politični razvoj v zvezi z dogodki na Korejskem nas torej samo utrjuje v našem globokem prepričanju, da se bo končno vendarle morala iskati in najti rešitev tržaškega vprašanja le v okviru mirovne pogodbe s tem, da se ta pogodba vendarle enkrat začne lojalno izvrševati. Le taka rešitev more utrditi mir in odstraniti vsako vojno nevarnost na tej točki Evrope. Kdor zagovarja drugačne rešitve, dela zavestno, ali nezavestno — proti o-hranitvi miru in podpihuje na vojno.
Iz tajništva Akcijskega odbora
za obrambo Svob. trž. ozemlja
Tiranije niso večne
V govoru, ki ga je imel na letnem zborovanju ustanove »Opti-mists International« 22. junija, je u-pravnik za gospodarsko sodelovanje in posebni svetovalec predsednika Trumana Paul G. Hoffman dejal, da ljudje, ki so poznali svobodo, nikoli ne pozabijo njenih nalog ter da si jo obupno želijo, če so jo zgubili. Med drugim je poudaril;
»Ti ljudje bi radi izrabili priliko, da si ponovno pridobijo izgubljeno svobodo. Danes imamo narode podjarmljenih držav, ki gledajo čez meje tik za železno zaveso in vidijo, kakšen je razvoj v svobodnem načinu življenja. Lahko ste prepričani, da so ti ljudje željni, obupno željni svobode, ki so jo nekoč poznali.«
V zvezi s povojno razširitvijo Kremi je ve moči je Hoffman dejal: »Podložnike Kremlja drži samo sila, Ko bo osrednja oblast, ki izvaja to silo, začela razpadati, se bodo podložniki .osvobodili Kremljeve nadvlade.
Napovedujem, da bo prišel čas, ko se bo začela moskovska oblast razr krajati. Tedaj se bodo vsi njeni pjodložniki odtrgali, kot je to že naredil Tito in se bodo strnili v vrste proti sovjetski diktaturi.«
Hoffman je nato zatrdil, da še nobeno trinoštvo ni trajalo za večno, in dodal, da je še vsako dokazalo, da je edina civilizacija, ki ne preneha nikoli, svobodna civilizacija.
Hoffman je znova dejal, da končno vedno zmagajo svobodni narodi in da je v borbi .za trajen mir pretežni del svetovnih virov na strani svobodnih ljudi.
1H0 in skrb za begunce
Z ozirom na to, da bo mednarodna begunska organizacija prihodnje leto prenehala s svojim delom, je 30. junija prenesla svojo upravno odgovornost za oskrbovanje 105 tisoč beguncev na evropske vlade.
Ravnatelj organizacije, Kingsley,
je dejal, da so zaključili razgovore, s katerimi bodo odgovornost za na-daljno skrb beguncev v veliki meri prevzele vlade Francije, Belgije, Nizozemske, Danske in Norveške.
V	Nemčiji in Avstriji bodo določena taborišča .za razseljene osebe predali v upravo nemškim in avstrijskim oblastvom pod nadzorstvom posameznih visokih komisij zasedbenih sil. »Nadaljevali bomo s preseljevanjem beguncev iiz teh taborišč, dokler bo naša organizacija delovala«, je dejal Kingsley. »Uspehi, ki jih je IRO dosegla so izredni primer mednarodnega sodelovanja, ki mu ni enakega v vsej zgodovini. Organizacija je izvedla večjo množično preseljevanje kot je bilo katero koli v zgodovini, razen med vojno«.
Združene države prispevajo 40 odst. vsega preračuna te organizacije. Predsednik Truman je pred kratkim podpisal zakon, ki povečuje število beguncev, kateri se smejo naseliti v Združenih državah, od
205.000	na 341.000. Kingsley je še dejal: »Ko bo IRO prihodnje leto prenehala z delovanjem, bo pretežno opravljeno vse delo, za katerega je bila ta organizacija ustanovljena. Sedaj imamo v naših taboriščih okrog 250.000 razseljenih oseb in beguncev. Približno enako število beguncev, ki so upravičeni do naše moralne in politične zaščite ter do naše podpore pri preselitvi ali repatriaciji, pa živi izven taborišč. Na podlagi novega ameriškega (zakona, bodo Združene države lahko sprejele nadaljnih 140 tisoč beguncev poleg 160.000, ki'so že prispeli čez morje. In mi jih bomo lahko poslali.. Nadaljnjih 35.000 jih bo šlo v Avstralijo, 10.000 v Kanado in 35.000 v razne druge države. Skupno je to približno 200.000 beguncev«.
Kingsley je nato poudaril, da vprašanje razseljenih oseb ni istovetno iz vprašanjem beguncev, ki bodo na svetu toliko časa, dokler bo živel komunistični totalitarizem.
Jugoslovanska emigracija soglasna v vprašanju Trsta
Po razočaranju, ki so ga mnogi tržaški Slovenci doživeli, ko je pričel Titov režim posredno ponujati Trst Italiji, je pa na drugi strani vendar vzpodbujajoče, da smo v tem poletju in pomladi dobili važne izjave od strani voditeljev jugoslovanske emigracije. IDosedaj so se v tem vprašanju oglašali, sko.ro izključno samo Slovenci, ki so stalno enoglasno podpirali napore in delo demokratičnih tržaških Slovencev. Let-os spomladi pa so se prvič formalno izjavili o tržaškem vprašanju tudi Hrvatje in Srbi. Spomladi so izpregovorili. v »Hrvatskem glasu«, nekakšnem uradnem glasilu pristašev najmočnejše hrvatske stranke, Radičeve Hrvatske iseljačke stranke, Krnjevič, Maček in drugi, in z odločnimi besedami vztrajali na spoštovanju kompromisne rešitve, ki jo je ustvarila mirovna pogodba. Podobno mišljenje so izrazila tudi razna srbska .glasila. V zadnjem času je o tem pisala »Slobodna Tribuna«, glasilo Srhskega republikanskega pokreta, ki očita Srbom, da so o vprašanju Trsta predolgo »modro .molčali«, ker se niso hoteli nikomur zameriti. Nato pa izjavlja, »da bodo imeli srbski republikanci glede Trsta tako stališče, kot ga bodo imeli slovenski narod in prebivalci Istre. Ti, ki se jih vprašanje najbolj tiče, imajo prvo besedo in njihovo hotenje bo uživalo polno podporo vseh ostalih članov državne izajednice«.
To stališče je bistveno drugačno od gledanja sedanjega Titovega režima, ki je pri ponudbah za pogajanja z Italijo odkrito izjavljal, da bo krajevno prebivalstvo moralo pač marsikje »podpreti«, da mora biti »pripravljeno na žrtve«, s čimer je odkrito povedal, da nas bo v primeru potrebe prodal. Zahvaljujemo .se Srbom za te odločne besede.
Izjave pravih predstavnikov jugoslovanskih narodov, ki se danes nahajajo v pregnanstvu, so nam lahko jamstvo za zadržanje, ki ga bo v našem vprašanju zavzela v bodočnosti demokratična Jugoslavija. -Samo v skupno korist bo, ako prične uradna Italija že danes računati ;s tem stališčem.
Hapetost na jugoslooashili mejah
Pred približno mesecem dni smo objavili vest, da so romunska obla-stva preselila veliko število družin jugoslovanske narodnosti iz obmejnega pasu v notranjost države. Baje :so bile posamezne družine celo prepeljane v .Sovjetsko zvezo. Sedaj sledi temu primeru tudi Madžarska, ki je prve dni tega tedna ukazala slovenskim rodbinam v Prekmurju, da se' morajo preseliti v notranje predele države. Sovjetski sateliti gredo torej tudi glede lega popolnoma po Hitlerjevih stopinjah.
To preseljevanje manjšin je združeno z vedno večjo koncentracijo bolgarskih, romunskih in madžarskih čet na jugoslovanskih mejah. Na bolgarski meji prihaja celo do pogostih nočnih spopadov. Glasilo Titove armade »Narodna vojska« piše, da je v teku prava »parada tankov sovjetskega izvora vzdolž meja Jugoslavije«. Istočasno s tem; vojaškimi nastopi pa se izvaja v vseh armadah sovjetskih satelitov velika čistka v oficirskem kadru, komandne položaje zavzemajo častniki proletarskega izvora, idejno preizkušeni komunisti, sovjetski inštruktorji pa skrbe, da se način vež-banja čet in njihovo orožje prilagodi sovjetskemu. Ker je v,se to združeno -z ostro politično propagando in gonjo proti Titu, ki se ne izogiblje odprtih groženj, je razumljivo, da vzbujajo ti pojavi zaskrbljenost v mednarodnih in še posebej v jugoslovanskih krogih.
Kot zanimivost moramo povedati, da je znani ameriški radijski komentator Pearson napovedal za 24. julija oborožen napad na Jugoslavijo. V par dneh bomo torej videli, ali ima prav ali ne.
Tito gost ameriškega poslanika
V	napetem ozračju mednarodne politike je -v svetovni javnosti precej odjeknila novica, da se je maršal Tito v spremstvu svojega zunanjega ministra Edvarda Kardelja, na povabilo ameriškega poslanika Allena udeležil 4. julija večernega sprejema, ki ga je priredil ameriški .poslanik na Bledu. To je prvič, po letu 1945., da se je maršal Tito udeležil proslave ameriškega dneva neodvisnosti. Titova udeležba na proslavi je toliko bolj zanimiva, ker je sledila potem, ko je Jugoslavija opetovano glasovala v Varnostnem svetu proti ukrepom, ki so jih podvzele Združene države na Koreji.
Ameriški časopisi poudarjajo ob tej priliki, da ne smemo Titovega mišljenja soditi samo po njegovem uradnem zadržanju, ki je podvrženo propagandnim načelom. Kot ko-
Desti s Tržaškega
Seja Glavnega odbora SDZ Ginljivo
Na seji Glavnega odbora Slovenske demokratske zveze za STO v Trstu 9. ,t. m. so bili sprejeti sklepi politično - organizacijskega in prosvetnega .značaja v borbi za, pravice slovenskega naroda na Tržaškem.
Člani odbora so podali nasvete v zvezi z akcijo vpisovanja slovenskih otrok v slovenske šole. Izrekli so tudi zahtevo po odprtju slovenskega otroškega vr.tca na Zgornji Kolonji, kakor tudi zahtevo po. u-vedbi novih slovenskih šol. Usvojen je bil sklep o gmotni pomoči dijakom naših srednjih šol, katerim se bo omogočilo nadaljnje učenje.
Nekateri prisotni odborniki so o-čitali »Demokraciji«, da je v svojem zadržanju do Italijanov premalo udarna. Predsednik in drugi pa so pojasnili koristnost in potrebo stvarnega pisanja našega glasila, ki mora iti za .tem, da nekaj doseže, ne pa samo, da ljudi navdušuje. Odbor je pozval vse člane, ki si žele ognjevitejšega pisanja, naj pošiljajo listu svoje prispevke, ki jih bo list po možnosti objavljal na primernem mestu. Tako bo zadoščeno tudi tej njihovi zahtevi.
'Slovenska demokratska zveza bo* nenehno in prepričevaln) dokazovala Zavezniški vojaški upravi krivice, ki se dogajajo Slovencem na tem ozemlju. Slovenska demokratska zveza bo še nadalje razkrinkavala objestnost komunističnega varanja ljudskih množic, njihovo zapeljevanje in izkoriščanje narodnih čustev za posebne namene komunističnega rušilnega besa. Samim Italijanom, ki pod blestečim demokri-stjanskim plaščem skrivajo raznovrstne šovinistične kričače in sovražnike slovenskega naroda, četudi se ponašajo s svojim privilegiranim katolištvom, povemo, da bo Slovenska demokratska izveza razkrinko-vala njihovo sovraštvo in nasilje do Slovencev in jim odpirala oči, da jih privede do prepričanja, da je le v medsebojnem spoštovanju, priznanju ,in mirnem sožitju mogoč nemoten razvoj javnega življenja na Tržaškem.
Počitniške kolonije za slov. srednješolce na STO-ju
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo priredilo v mesecu avgustu na Tržaškem ozemlju dve ločeni počitniški koloniji za dijake in dijakinje nižjih slovenskih srednjih šol. Koloniji bosta trajali približno tri tedne. Revni dijaki bodo imeli brezplačno oskrbo. Drugi premožnejši bodo plačali Za celotno oskrbo 5 tisoč lir, manj premožni pa 3 tisoč lir. Prijave z vsemi potrebnimi podatki za revne dijake, pa tudi za plačnike celotne in delne oskrbe, je treba vložiti v ponedeljek in torek, 17. in 18. julija od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19. ure, na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v ulici Machiavelli št. 22-11. nad. Po pregledu, prošenj, bo društvo sporočilo odločitev na dom. Vsa nadaljna obvestila glede kolonij bomo sproti objavili v »Demokraciji« in po radiu.
Izlet SPM v Benetke
Dne 9. t. m. je skupina članov SPM iz Trsta šla v Benetke na u-metniški izlet. Po prihodu v Benetke, so si izletniki ogledali baziliko Sv. Marka, doževo palačo in se povzpeli na zvonik, od koder se jim je nudil krasen razgled po mestu in laguni.
Po kosilu je bil na vrsti ogled mednarodne umetniške razstave, ki je bil prav za prav glavni cilj izleta. S posebnim užitkom so si člani SPM ogledali paviljone Jugoslavije, Nemčije, Anglije, Italije in Francije.
Filmski prosvetni večer SPM v Plavjah
V	soboto 15. t. m. ob 21. uri priredi Slovenska prosvetna matica večer izbranih prosvetnih filmov na prostem v Plavjah. Dos-top prost.
munist- se ne more izraziti proti komunistom. Toda vsekakor je značilno, da je beograjska »Republika«, tednik republikanske stranke, navdušeno pohvalila ameriški nastop v Koreji in izjavila, da je ta odločitev Združenih držav »opogumila male narode«.
Čeprav nima pisanje »Republike« tako velikega pomena kakor pisanje uradnega glasila jugoslovanske komunistične partije »Borba«, je vendar dovolj pomembno, da so take vratiče v Jugoslaviji lahko sploh izšle. Se 'bolj .zanimivo pa je, da la pbhvala Združenim državam popolnoma soglaša z raznimi privatnimi izjavami, ki so jih v zvezi s korejskimi dogodki 'izrekli zahodnim diplomatom -razni visoki funkcionarji Titove vlade.
Ko Listamo Babičeva glasila v dneh, ko pišejo tako ginljive besede ob Obletnici požiga Narodnega doma, se nehote vprašujemo za iskrenost njihovih občutkov. Ne moremo s.i predstavljati, da bi pisci potvarjali svoja čustva, saj jih osebno .poznamo. Toda kako je vse to, kar pišejo, v skladu z njihovim predlogom o jugoslovansko - italijanskem sporazumu, po katerem naj hi tržaški Slovenci zopet padli pod ono isto italijansko gospodstvo, ki je nad njimi izvršilo prav to in še toliko drugih nasil-stev?
Res je tovariši, lepo pišete, krepko -se .izražate, krasne slike objavljate, toda kaj pomaga vse to, ko je pa vaša politika taka, da nas znova porivate v nesrečo, ki jo pravkar opisujete...
Ali pa ste morda končno ponovno izpremenili svoje misli in ste pripravljeni izjaviti, da ste proti temu, da bi Trst dobila Italija? Do-sedaj ismo vas namreč zaman pozivali, ida bi nam dali jasen odgovor na to vprašanje.
Brez tega odgovora pa so vsa vaša jadikovanja -samo krokodilje solze. Dokler so vaša dejanja drugačna od besed, ne bbdo vaši klišeji in poceni papir nikogar prepričali!
Za naše šole
■Ponovno opozarjamo pristojna šolska in upravna, krajevna in zavezniška zaupna oblastva na pereče vprašanje prostorov za naše srednje šole, ki so večinoma še vedno razmeščene po neprimernih in nehigienskih stanovanjih v ulici Laz--zaretito Vecchio 9. Možna rešitev je samo ena: GRADNJA NOVE SOL,-SKE STAVBE'
Dokler pa ne dobimo nove šolske stavbe, je treba rešiti prostorno stisko naših srednjih šol z začasnimi ukrepi, to se .pravi z začasno dodelitvijo primernejših prostorov. To ne -bo težko letos, če pomislimo, da bodo dobile italijanske srednje šole v Trstu z derekvizicijo stavbe gimnazije in liceja »Dante Alighie-ri« na Oberdankovem trgu 30 novih prostornih učilnic.
Kaj pa s slovensko osnovno šolo v ulici Sv. Frančiška? Prepričani smo, da se moremo zanesti na obljube šolskega upravnika Rubinija, šefa prosvetnega urada Andrija, zlasti pa na obljubo podrav-natelja za civilne zadeve pri ZVU g. ppolk. Marshalla, da se bo slovenska mestna mladina gotovo vrnila jeseni v svoje stare šolske pr-ostore v ulici Sv. Frančiška.
Nova doktorica
Dne 28. junija je promovirala, na tržaški univerzi za doktorico pravnih ved gospodična Sonja Zavadlav, hčerka postajenačelnika v Nabrežini, (zavednega narodnjaka. — Čestitamo!
Volitve v »Legi Nazionale“
Čeprav so volitve v »Legi Nazio-n-ale« že davno zaključene, volivna komisija še ni objavila podatkov o udeležencih. Vemo edino bo, da se je od 47.000 volivnih upravičencev udeležilo volitev niti 4.000 pristašev... in da je zmagala lista E. Prej so pa trdili, da imajo 135.577 članov in 195.263 pristašev...
»Proces M-onaco« je verjetno marsikomu odprl oči/
Sprejem časnikarjev v Miramaru
V	četrtek 6. t. m. popoldne je major Sasson 'z gospo priredil v imenu tiskovnega urada Zavezniške vojaške uprave sprejem na čast tujim in domačim časnikarjem. O sprejemu na žalost ne moremo poročati, ker nismo bili nanj vabljeni in ker smo o njem izvedeli šele iz poročil italijanskih dnevnikov.
Iz Sv. Križa
Pri nas je že .stara navada, da smo praznik Sv. Petra praznovali .z vsem sijajem. Vas se je odela v zelenje in zastave, in koder je šla procesija, so bila okna ozaljšana in ulice potresene z dišečim žajbljem. Ali par let nazaj ni bilo tako: krivo je bilo to, da pri procesiji ni sodelovala naša domača godba, in sicer zato ne, ker tej godbi .ukazuje nekaj Vidalijevih podrepnikov. Njihov namen je "zatreti v ljudstvu vero in ljubezen do svojega naroda, da bi na tak način dosegli svoj cilj.
Ali temu so se nekateri Križani uprli in najeli godbo iz Barkovelj in s -tem enkrat za vselej prekrižali račune našim kominformistom, ki so si mislili, da brez njih ne gre svet naprej. Za plačilo tej godbi se je izbiralo po vasi; vaščani so se odzvali temu nabiranju bolje kot se je mislilo in s tem obsodili delovanje tistih, ki ukazujejo križki godbi!
■Tudi naš cerkveni zbor, čeprav je majhen za tako veliko vas, je izvršil častno svojo nalogo.
Po blagoslovu je bil koncert na trgu pred župniščem, katerega je poslušalo mnogo tujih in domačih ljudi.
Seveda so tudi naši komunisti i-meli svoj koncert in ples. Koncerta .pa ni imel -kdo poslušati, udeležba pri plesu pa je bila pičla. Tako so jim naši Križani vendar enkrat pokazali figo!..
Seja obč.. sveta v Nabrežini
Preteklo sredo 5. t. m. se je ponovno sestal občinski svet občine Devin-Nabrežina.
Kot prva točka v razpravi je bil predlog občinskega odbora za določitev uporabe 2.5 milijonov lir, ki so ostali kot prebitek lanskega računa. Odbornik Gratton je v imenu odbora podal dva predloga. Prvega, da ise določi en milijon lir za .zgraditev o-blačilnice in kopalnice iza igralce na športnem igrišču, drugi pa za ureditev dveh stanovanj v zapuščenem občinskem poslopju, kjer so sedaj samo zidovi, v kamnolomih »Pri mirencih«. V tem .poslopju je .prostora za štiri lepa stanovanja, a zaenkrat bi z 1.5 milij. lir uredili vsaj dve stanovanji, a drugi dve ibi prišli na vrsto pozneje, ko bi imeli spet sredstva na razpolago. Po daljši razpravi je svet sprejel oba predloga.
Nato je občinski svet razpravljal o razpustu konzorcija za upravo e-lektričnega omrežja ,za vasi, katere niso imele dosedaj še električne luči. Zupan in tajnik sta o tej zadevi podala svoja poročila. Ker je ZVU že pred letom dala na razpolago fond za napravo električnega voda v gori omenjene vasi nabrežinske in .zgoniške občine, a ni hotela nobena od električnih družb prevzeti upravo istega, oz. bi jo prevzela le proti podpori letnih 3 milij. lir, se je takrat ustanovil konzorcij, ki bi to omrežje upravljal. Sedaj pa so se razmere še precej spremenile, ker je električna družba SELVEG, potem ko je videla, da občina misli zares to omrežje upravljati po svojem konzorciju, znižala svojo zahtevo po .letni podpori na 420 tisoč lir za Nabrežino in na enako vsoto ,za občino Zgonik. Zaradi tega predloga nima smisla, da bi ta konzorcij obstojal, ker bi bil za našo kakor tudi za zgoniško občino še precej pasiven. Občinski svet je po daljši razpravi sprejel predlog, da se razpusti konzorcij za upravo e-lektričnega omrežja, in je v načelu sprejel predlog družbe SELVEG za upravo tega omrežja. Občinski odbor je dobil navodila za sestavo in podpis pogodbe z omenjeno družbo:
Nadalje je odbornik Gratton predlagal, naj :se sprejme pravilnik o povišanju plač občinskim nameščen-, cem in to po novem zakonu, ki je v Italiji že v veljavi. Svet je ta predlog sprejel.
Kot zadnja točka dnevnega reda je bila razprava o skupnih zemljiščih ali jusarjih. Po tajnikovi razlagi o tem vprašanju se je vnela živahna debata, pri kateri se je pa videlo, da niso bili vsi svetovalci na to vprašanje pripravljeni, zaradi česar se ni moglo priti do nikakega zaključka. Sprejeli so predlog, da se to vprašanje vrne občinskemu odboru, ki naj ga sam ali po svojih zastopnikih ponovno preuči.
Iz Škofij
Vsak dan se vozim z avtobusom v Trst in nazaj. Po večini se ^pzijo delovni ljudje v mesto, kjer se pehajo za vsakdanjim koščkom kruha, kakor 'tudi naše mlekarice s svojimi številnimi vrči za mleko.
Ko vstopiš v avtobus in poslušaš govorico potnikov, misliš, da si nekje v Italiji; saj slišiš samo italijansko govorico. Naenkrat pa vidiš, da so to sami Slovenci, ker, kakor hitro prične nekdo govoriti slovensko v avtobusu, se po njem razlije samo slovenska govorica.
Potnikom iz miljske občine se samo čudimo, da uporabljajo med-seboj nematerin jezik. Kaj so pozabili, da .je bilo petindvajset let pod Italijo v naših krajih prepovedano govoriti v materinem jeziku? Kaj so naši ljudje že pozabili na vse preslano gorje? Marsikateri od teh potnikov je bil morda ravno zaradi materine besede v zaporih, v internaciji ali posebnih bataljonih. Kaj so že pozabili, da so slovenskim otrokom zaradi izgovorjene materine besede italijanski u-čitelji in učiteljice, pa celo duhovniki pretepali in jim pljuvali v u-sta? Ali ni šlo vse za, tem, da se iztrebi slovenska beseda? Kaj, vse to ste pozabili, dragi rojaki?
»KDOR ZANIČUJE SE SAM — PODLAGA JE TUJČEVI PETI!«
Popravek
V	našem poročilu o prazniku slovenske besede na Repentabru smo pomotoma imenovali predsednika Slovenske prosvete samo s priimkom Lasič, medtem ko bi pravilno moralo glasiti dr. Lasič. S tem svojo napako popravljamo, ker ni bil' naš namen, da bi komur koli kraitlll njegov upravičen akademski naslov.
Važen drobiž iz zgodovine beneških Slovencev
(Nekdanje pravice in današnja „svoboda“)
Zloglasni Arturo Manzano, urednik »Messaggero Ve ne to«, ki je pred nedavnim skušal dokaizati, da v Benečiji nikoli ni bilo in da zato tudi sedaj ni 'Slovencev, je nehotč vzbudil javno pozornost za probleme mirnih, pozabljenih in preganjanih Beneških Slovencev v dolinah Nadiže in Tera.
Da so Slovenci mirno in stalno zasedli ozemlje, na katerem še vedno strnjeno prebivajo, od leta, 600 do 700 po Kr., je neizpodbitna resnica ,tudi za povprečne zgodovinarje. Da se je od izasedbe pred 1400 leti pa do danes etniška meja le neznatno spremenila in premaknila na škodo Slovencev, je seveda očitno vsakemu, ki ni slep in gluh. O tem bi se lahko prepričal tudi gospod Manzano, če bi pobrskal po. listinah, pisanih od laških zgodovinarjev.
Tako svetujemo Manzanu n. pr., naj si preskrbi in prečita »Zgodovino fojske župnije« (dott. G. Picci-ni - »Faedis - Notizie della parroc-chia« - Ar.ti •grafiche Friulane - U-dine 1934). V tej zgodovini najde na str. 11 sledeče:
»Cerkev v Fojdi je prvič imenovana v buli Celestina III. (1192)......
iz te bule je očividno, da je bila takrat v Fojdi že stara krščanska občina, vredna biti sprejeta pod
posebno zaščito sv. očeta papeža«......
»Izkopavanja pod sedanjo cerkvijo so dokazala, da je bila prvotna cerkvica sezidana v dobi od V. do VII. stoletja.«
Na str. 75:
»Ze v najstarejšem času (nei suoi primissimi tempi) so se po bližnjih hribih naselili Slovenci in od takrat župnija Fojda — kakor že Njeme - Nimis - in Tarčent — obstoja iz dveh narodnosti: furlanske in slovenske.«
»Novi prebivalci že iz vsega začetka izgledajo strnjeno naseljeni in ozko povezani z Fojdo, tako da so si v središču te vasi sezidali svojo prvo cerkvico sv. Petra apostola, ki se še danes imenuje slovenska (degli Slavi).«
»S tem je nastala potreba poskrbeti za duhovno pomoč Slovencem, in zato so si poskrbeli pomočnika (cooperatore), ki je znal slovensko.«
Na strani 151 do 153:
»Cerkvica sv. Petra v Fojdi, sezidana od slovenskih vernikov v 13t stoletju, je bila posvečena okoli leta 1300 od škofa Petra Ivana iz Zadra. Okoli cerkve je bilo tudi pokopališče, v katero so nosili Slovenci svoje mrliče do prve svetovne vojne.«
Zanimivo je tudi to, da se je v Fojdi dajalo znamenje za »sosednje« z zvonom cerkve sv. Petra Slovenov.
Iz mnogih dokumentov mešanih župnij Fojde, Njem in Tarčenta je razvidno, da so se slovenski verniki močno zavedali svojih pravic in duhovnih potreb, ker, ako župnik ni bil Slovenec, so tudi sodnijskim potom zahtevali, da si preskrbi za pomočnika slovenskega duhovniku
*Tako n. pr. navaja isti dr. Picci-ni na strani 76 svoje »Zgodovine« pravdo iz leta 1502, s katero zahtevajo tožitelji (Slovenci) od župnika v Fojdi znanje slovenskega jezika, ker »spadajo pod to župnijo vasi: Fojda (Faedis), Ronke (Ron-chis), Podklap (Canal del Gravo) Ravne (Costapiana), Cenebla (Ca-neola), Pedroža (Petrosa), Vile (Co-stalunga), Gradišča (S. M. Madda-
lena) in ker prebivalci Podklapa ter vasi, ki sledijo v seznamu, govorijo slovenski jezikn.
Iz tega sledi, da so govorili furlanski samo v Fojdi in v Ronkah.
Mnogo let pozneje (dne 10. decembra 1780) je ob enaki priliki župnik Gio. Comello podpisal sledečo izjavo:
»Matična cerkev je v vasi Fojda, kjer vsi govorijo (tudi, op. ur.) furlanski; nasprotno pa v vaseh Podklap, Klobučana, Grmovščica (Stremiš:), Ravne, Gradišča, Cenebla, Pedroža in Vile so vsi Slovenci in govorijo svoj jezik. Za duhovne potrebe so preskrbljeni e navadnimi duhovniki in s kaplani - pomočniki, ki jih spovedujejo in predvidevajo s svetimi zakramenti o vsaki potrebi in na srnrtno uro; in tako tudi v lastnih cerkvah jih učijo v njihovem slovenskem jeziku verske resnice, pod nadzorstvom
župnika v Fojdi. Toliko v dokaz«.......
(Podpis).
Kakor v ostalih mešanih župnijah, tako so tudi v fojski župniji slovenski verniki odločno terjali od župnikov, da spoštujejo njihov jezik v cerkvi in v spornih primerih je nadškofija vedno ugodila! želji in potrebam slovenskh vernikov.
Zato bereš v seznamu župnikov v Fojdi od leta 1328 do leta 1920 (Piccini, .stran 131) tudi imena župnikov, rojenih v Miljah pri Trstu, v Kopru, Šibeniku, Dubrovniku, Kobaridu, Krku, Zadru, Ažli itd. Zadnji slovenski župnik je bil preč. Jožef Bernik iiz Sv. Lenarta, ki je
Širite JEMDRRIcnD"
umrl v Fojdi leta 1897. Njegov naslednik je imel za pomočnika preč. Petričiča, in ta je bil zadnji.
Sramata za Italijo
Sedaj v vsej bivši, veliki župniji Fojde ni niti enega duhovnika, ki bi znal v sili spovedovati umirajočega slovenskega starčka. Tako ravnata s Slovenci Italija in videmski škof! Sramota!
Da bo Manzanu več gradiva na razpolago, naj navedemo še en primer iz knjige dr. Piccinija, iz katerega je razvidno, da število Slovencev v okolici Fojde ni bilo neznatno:
Leta 1789 je videmski nadškof Nikola Sagredo prišel v Fojdo bir-movat. O tej priliki je bil »naval slovenskih otrok, s stariši in botri, tako velik, da je nadškof moral prekiniti birmovanje in ga odložiti na četrto uro popoldne. Ob 4. uri popoldne se je vrnil v farno cerkev in potem ko so stražniki napravili nekoliko reda med množico Slovencev, je nadškof birmoval do ene ure ponoči«.
Manzanu se bo gotovo vrtelo v glavi, če bo slučajno čital kritično delo dr. Piccinija, in ga bo gotovo prikazal v »Messaggero Veneto« kot   Jugoslovana ali celo ..... titina.
Vendar zgodovinska resnica ni nikoli spravila v nevarnost .Italije, kakor bi jo lahko spravile Manlza-nove ilaži. Piccini se je izkazal za zgodovinarja, Manzano pa le za po-tvarjalca zgodovine.	K.
_ M Pš W
m
1»»
m JSlSai a
MICHELE R1SOLO, znani »zgodovinar« fašizma v tako imenovani Julijski krajini je bil ponosen, da je mogel okrasiti naslovno stran svoje knjige: » II Fascismo nella Venezia Giulia — dalle origini alla Marcia su Roma « z mojstrovino fašističnih sposobnosti in politične modrosti na naših tleh — s slovenskim Narodnim domom v plamenih . . .
Koloradski hrošč za železno zaveso
Po Vzhodni Evropi se je zelo razširil koloradski hrošč, ki zelo ogra-ža pridelek krompirja. Sovjeti so to takoj izrabili v svoje propagandne namene in trdijo, da so tega za-jedalca razširila ameriška letala. Te obtožbe so smešne. Slovesna sovjetska uradna nota ameriški vladi, ki ise pritožuje, češ da so ameriška letala razširila po Vzhodni ,Nemčiji koloradskega hrošča, kaže, kakšno bujno fantazijo imajo politiki za železno zaveso.
Nobena izmišljotina ne bi mogla biti bolj smešna, ne le zato, ker je ta stvar dejansko neizvedljiva, temveč zaradi tega, ker v primeru, da bi to kdo resno trdil ali, da bi s to stvarjo prišel z resnim namenom, da 'bo pridobil zanjo javno mnenje, kaže popolno nerazumevanje zahodne miselnosti in zahodnih koristi. Ni dvoma, da je koloradski hrošč, ki je dolgo nadlegoval krompir.išča prav blizu sovjetskega področja, to je v Južni Nemčiji in Švici in je zadnje čase prodrl tudi na Češkoslovaško, prišel zdaj tudi v Vzhodno Nemčijo. Tudi ni dvoma, da njegov prihod močno vznemirja kmete tam. Toda več kakor neumno je, če bi kdo poskušal kovati politični kapital iz splošne nesreče s tem, da javka, da je to storil sovražnik.
Dopovedovati, da bi Združene države spričo svojih velikih prizadevanj za evropsko blaginjo premišljeno hotele množiti tamkajšnje težave s tem, da bi koloradskemu hrošču dajale nova oporišča za napad na Zahodno Evropo, je smešno. Morda je preveč pričakovati od Vzhoda kakih pametnih korakov v tej zadevi. Toda tudi sedaj bi za Sovjetsko zvezo in za druge vzhodnoevropske države bilo najbolj pametno, da bi sodelovale pri dejanskih ukrepih za zatiranje .te kuge
»Manchester Guardian« pravi, da je ta spomenica izredno neprepričljiva, da pa prikazuje, kako daleč so pripravljeni iti komunistični propagandisti. Kakor gospod Goe' bells so tudi oni prepričani, da je velika laž edino, kar na tem svetu drži.
Ogromen plug
Ameriška tovarna »Post Brothers« je izdelala plug, ki lahko orje brazde globoke 1,80 m. Plug je velik hidravlični stroj, dolg 10 m, širok 3 in visok 3 m; iza vlečenje je potrebno štiri ali pet težkih traktorjev, od katerih ima vsak 500 HP, Plug je težak nad 6,5 ton in je zlasti koristen, kadar je potrebno spraviti na površino plasti deviške in plodne zemlje, ki je česito pokopana zaradi vetra ali poplave pod več metri peska ali blata. Ista tovarna je tudi že izdelala pluge, ki lahko orjejo 0,60, 0,90 in 1,20 m globoko,
PrsSioceansha ladja s plavutmi
Novo britansko prekoceansko ladjo Chusan, ki ima 24.000 ton tona-| že, so opremili s »plavutmi«, da bi tako povečali njen odpor proti viharjem. Strokovnjaki so mnenja, da bo ta novi sistem skrčil guganje ladje od 14 stopinj na največ 4.
Novo napravo so imenovali »Der-ry Brovvn« po podjetju Brown Bors et Co. iz Edinburgha, ki jo je izdelalo. Do zdaj so jo uporabljali pri kakih 100 ladjah z mnogo manjšo tonažo, kot jo ima Chusan.
»Derry Brown« sta dve vodoravni pravokotni ploskvi, katerih stranice merijo 3,65 m oziroma 2 m. Nameščeni -sta na določeni višini gredlja. Hitrost ladje povzroča, da izvaja voda pritisk v navpični smeri na eno izmed plavuti, v obratni smeri pa na drugo. Ce plavuti niso potrebne, jih lahko odstranijo in spravijo v nalašč iza to pripravljene praznine v trupu ladje.
ŽIVINOREJA:
Domače živali in nalezljive > bolezni
V prvi vrsti moramo deLiti bolezni v nenalezljive ali organske in v nalezljive ali kužne bolezni.
Nenalezljive bolezni povzročajo zunanji vplivi kot: prehlad, vročina, mraz, nepravilno krmljenje, pokvarjena hrana, strupi, udarci itd. Vsi ti vzroki povzročajo navadno obolenje ene same živali, izjemoma pri izastrupljenjiih imamo lahko množično obolenje, če je zastrupljeno hrano uiživalo, ali zastrupljen zrak vdihavalo več živali. Navadno delovanje zunanjega vpliva je omejeno na eno samo žival, odnosno na en ali dva organa živali, zato je tu škoda za organizem manjša kot pri nalezljivih boleznih, in zato jih tudi imenujemo organske boleizni. Take bolezni se ne prenašajo iz ene živali na drugo. Ko pri brini živali odstranimo vpliv in če poškodba organa ni bila prevelika ter ni ipoškodovan za življenje važen organ, žival hitro okreva.
Nalezljive bolezni povzročajo žive kali imenovane: bakcili, plesni,, praživalice ter virusi. To so samo pod drobnogledom vidna živa bitja, ki se v telesu obolele živali ali človeka množijo; širijo se po krvi in sokrvici v posamezne dele telesa. Razen tega nekatere kali izločajo struj>e, imenovane toksine, katere v primerni dobi uničijo življenje obolele živali.
Živali, ki 'zbolijo izara.di nalezljivih bolezni, izločajo te povzročite' lje — žive kali — *s sečem, z blatom, izdihavanjem, z mlekom itd, Ako te izločene kali pridejo v telo zdrave in za to nalezljivo bolezen sprejemljive živali, povzročajo zopet obolenje.
Da pride do nalezljive bolezni so potrebni štirje faktorji: 1) povzročitelj; 2) prenosilci; 3) vdorna me' sta; 4) ne imunost. Ako izločimo samo enega izmed teh faktorjev, do nalezljive bolezni ne more priti.
1) Povzročitelji nalezljivih bolezni so male, le pod drobnogledom vidne žive kali. Znanstveniki razlikujejo, oz. poznajo štiri vrste povzročiteljev, ih sicer bakterije, plesni, praživalice ali protozoe in viruse.
Bakterije spadajo v prvo skupino povzročiteljev. Spadajo v vrsto rastlin. So to žive ka-li, vidne pod drobnogledom in so lahko umetno gojene na posebnih podlagah. Pod drobnogledom so vidne kot paliči-
ce, (kot kroglice, ali pa v obliki spirale. Nekateri od teh bakterij u-stvarjajo tako imenovane trose ali spore, ki se lahko držijo žive tudi desetletja in ki kljubujejo vročini, mrazu, kot tudi večini kemičnih razkužil. V to skupino spada mnogo .povzročiteljev živalskih bolezni. Take bolezni so: vranični prisad, šumeči prisad, smrkavost, tuberkuloza itd. iPlesni spadajo tudi v vt-sto rasitlin. Semkaj spada le malo povzročiteljev živalskih nalezljivih bolezni.
Praživalice ali protozoe spadajo V ’vrsto živali in so po večini krvni zajedalci. Največ jih živi in se jih razvija v rdečih krvnih telescih ali sokrvnici. V tem primeru so največji prenašalci klopi in komarji, ki jih prenašajo iz bolnih na zdrave živali. Pri živalih spadajo v to vrsto piroplaizmoza (krvomočnost goveda), pri čebelah nožematosa, pri ljudeh pa malarija.
Virusi — kužila, so tako male žive kali, da jih je nemogoče opaziti tudi pod drobnogledom. Njihovo gojenje na posebnih podlagah je do danes nemogoče. Te kali se kot druge razmnožujejo v telesu bolne živali. Prisotnost kali se dokaže na način, da vzamemo kri bolnih živali in jo .precedimo skozi porcelanasto cedilo pod visokim pritiskom. Ako tekočino, ki jo dobimo pod cedilom, vbrizgnemo v telo zdrave živali, opažamo pri slednji obolenje i istimi znaki kot pri živali, kateri je bila kri vzeta. Bolezni, povzročene po virusih, imenujemo virusne bolezni. K tem spadajo: slinavke, parkljevka, steklina, svinjska kuga, kokošja kuga itd. Ko ti povzročitelji vderejo v telo zdrave živali, ise prično v njej množiti. Bolezen se ne pojavi takoj, temveč čez nekaj dni, tednov ali mesecev. Cas med okužbo in pojavom bolezni imenujemo inkubacijsko dobo. Inkubacijski čas, kot tudi znaki bolezni so odvisni od vrste bolezni, oziroma od vrste virusa.
S cepljenjem se vbrizgnejo v organizem nekoliko uničeni povzročitelji (ne virulentni), kateri pa vplivajo toliko na organizem, da slednji vpreže vse svoje sile v odpor proti tisti nalezljivi bolezni, katere nevirulentni virusi (nekoliko uničeni) so bili vbrizgani.
(Konec prihodnjič)
Rataiišha cerkes s satelitskih državih
Romunska vlada je obtožila ameriškega škofa, Geralda Patricka 0’Hara, ki je vodil bukareško nun-ciaturo, da se bavi z vohunskimi posli in ga je pozvala, naj skupno s svojima dvema pomočnikoma v treh dneh zapusti državo. Patrick 0’Hara je bil zadnji uradni predstavnik Vatikana v državah za železno zaveso. Vatikansko uradno glasilo »Osservatore Romano« obtožuje ob tej priliki romunsko komunistično vlado, da pripravlja uničenje Katoliške cerkve na Romunskem.
Glasnik madžarske komunistične vlade je izjavil 7. julija, da so pričela pogajanja s predstavniki Katoliške cerkve, z namenom, da se odstranijo nesporazumi, ki trenutno razdvajajo Cerkev in državo. Pogoji madžarske vlade so vsebovani v petih točkah, ki so podobne določilom sporazuma, katerega so pred meseci sklenili s svojim komunističnim režimom poljski škofje. Madžarska vlada je pripravljena priznati vodstvo Vatikana v verskih moralnih zadevah, toda na drugi strani zahte-
va, naj se duhovščina ne vtika v politično življenje.
453 čeških duhovnikov, ki so klonili pred zahtevami komunističnega režima, je dne 7. julija izdalo po tridnevni konferenci v Velehradu na Moravskem obširno resolucijo, v kateri so izjavili svojo hvaležnost režimu, ki jim je od 1. novembra lanskega leta določil državno plačo, odobravajo nove zakone, s katerimi je komunistična vlada na novo uredila cerkvene zadeve, a obenem so obsodili delovanje vatikanskega radia, »ki podpira politiko vojnih hujskačev in surovo napada njihovo domovino in zaveznike«. Tudi ti češki duhovniki so, nedvomno po komunističnem reži-,mu, izjavili, »da so in bodo pokorni svetemu očetu v verskih in moralnih zadevah, toda v političnih zadevah pričakujejo popolno svobodo«.
Kakor vidimo, stopajo v vseh satelitskih državah komunistični voditelji v odnosih do Katoliške cerkve krepko po -poti, ki jo je prva nakazala Poljska s svojim sporazumom s katoliškimi škofi.
Josip Jurčič:
Sosedov sirL
»Ni treba vam toliko trpeti, storili ste že zase zadosti.«
»Res je tako. — Ti si pameten, kaj meniš, katerega zeta čem vzeti? Kateri bi bil najbolj pravi?«
Stefana rdečica zalije o tem vprašanju, gleda predse v kozarec, molči nekaj časa, pije in reče malo boječe: »Vzemite izeta, ki ima Franico rajši od vsega drugega, ki vas ima v čislih kakor očeta in ki bo materi stregel na starost, kakor pošten sin.«
Smrekar, ki je bil že malo vinski in dobre volje, nasmehne se, izpije kozarec vina in vpraša: »Kateri je tak, kateri?«
»Vam treba zeta, ki je pošten, da mu ne more noben človek očitati...«
»Vse res, takega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je spodobno in mora biti. Voda, tudi čista, ne vzame se s čistim vinom, samo voda z vodo, vino z vinom; sicer je pijača le ?a žejo.«
To Stefana malo popari; ali misli
si:	zdaj-le	je	lepa	prilika, morda
je ne bo nikdar več take; torej maj velja, kar hoče.
»Jaz nimam denarja in imovine, pa obojega si upam pridobiti; a ne podam se nikomur in ko bi se dalo menjevati za vse, kar smo in imamo, ne menim se z nobenim...«
»Pamet imaš; jaz sem bil v tvojih letih ,in sem še zdaj tak. Vsak človek je sebe vreden.«
»Pošteno vam govorim, oče sosedov, vzemite mene za zeta, nikdar se ne boste kesali, do smrti...«
»Oh!!« zavpije Smrekar, pa ves obraz se mu spremeni, in usta se raztegnejo v zaničljiv nasmeh.
»Jaz nisem hotel, da bi kdo drug zame pri vas govoril...« začne Stefan dalje. Smrekar mu ne da govoriti.
»Fant, ti si pijan!« reče. »Ali veš, kaj govoriš?«
»Vem. Vaša Franica me ima rada in jaz njo...«
Ko Smrekar to sliši, plane pokon-
ci, oči upre v Stefana, kri mu zalije obraz ter naglas zavpije: »Lažeš, berač! Poberi se mi, da te videl ne bom. Izpred oči! Ako ne...«
Ljudje od drugih miz so obmolknili in gledali razdraženega Smrekarja. Stefan je spoznal, da je prenaglo delal, ni vedel nekaj časa, kaj storiti, hitro pak je čez malo hipov vstal, položil za račun nekoliko desetic na mizo ter naglo odšel.
Smrekar prime Stefanov denar na mizi in ga skozi odprto okno vrže ven v temo. Potem sede, kolne in poln kozarec vina izlije v se.
XIV.
Kmetje in vozniki izdaj Antona obsujejo.
»Kaj sta imela? Kaj ti je naredil Brašnarjev?« vpraša eden.
»Jaz bi skoraj vedel,« reče drugi.
»Jaz tudi,« pristavi tretji.
»Da bi se vsakega potepina sin z menoj šalil!« huduje se Smrekar, kakor sam s seboj.
»Vidite!« reče prvi.
»Ženil se je pri tvoji hčeri, jaz te reči vsedobro vem,« reče drugi.
»Kaj veš?« vpraša Smrekar.
»Mnogo, česar ti ne.«
»Povedi!«
»Tako malo slepe miši sta lovila, Stefan in tvoje dekle; a tebi so bile oči zavezane.«
»Lažeš!« zakriči Anton jezen.
»Ne laže ne, ljudje že dolgo o tem govore,« pove drugi.
»Ne bodi hud, da ti pripovedujem; to je samo, ker te rad imam.«
»Vina na mizo!« zavpije Smrekar in reče takoj nekoliko mirnejši: »Ne znajo še mene. Jaz hudiča izženem iz mladih glav, ako še toliko časa v njih sedi«
»Palice vendar ne, Anton! Te megle se še vse lepše razpode. Svojega dekleta ne smeš pretepati! O-ni ni, da bi jo dolžil; on ji je malo pamet sesvedral, pa se že zopet vse zlerpa zamaši.«
Tako je govoril star kmetič, ali Anton je dejal:
»Vsak posvoje; jaz že vem, kaj imam storiti. Vsem vam jezike zavežem. Zakaj niste poprej ust raztegnili in meni povedali, hudiči! Po zobeh nositi mene dn mojo hišo, to baš zna vsaka baba. Ali ste vi možje? Pa samo da vem! Videli bomo, kdo bo greben nosil, ali mi stari ali mlada semena! — Daj vina!«
Krčmar in kmetje so razumeli Antonovo jezo porabiti. Vedoč, da nocoj vse plača, pili so, kolikor je kateri mogel. Nekateri so se mu izkušali prikupiti s tem, da so mu bolj na drobno razpovedovali, kako se govori o tej stvari; drugi so ga tolažili ter zabičevali mu, da hčere ne sme kaznovati, nego naj jo, kar
najhitreje more, možu dd in tako bo vse pri kraju.
Pozno ponoči je že bilo, ko Anton plača, ukaže napreči, dobi hlapca pri krčmarju, da bi šel na Stefanovem mestu z drugim, zdaj praznim vozom, ter zapodi proti domu.
Kmetje okrog njega so se ga bili vsi nalezli. Samo on se nocoj ni mogel popolnem upijaniti, četudi se je hotel. Grizlo in jelo ga je znotraj in nedolžni konji, ki so morali v največjem diru teči proti domu, čutili so gospodarjevo jezo ter niso mogli uteči njegovemu biču. '
XV.
Ko se je Anton svoji hiši približal, videl je, da imajo še luč spodaj v družinski stanici. Da bi tako pozno še svetili, ni bila navada. Njega sicer niso pričakovali.
»Baš prav!« misli Anton in, z voza skočivši, glasno potrka na vrata. Mali hlapec pride iz hleva in raz-preza konje. Sama mati Smrekarica pride vrata odpirat. Opravljena je popolnem, sveča, ki jo v roki drži, kaže objokan obraz; moža ne pozdravi z nobeno besedo, tiho mu sveti po veži v stanico. Tam dene svečo na mizo, molče postavi tja mrzlo večerjo z vrha peči in sede
v	kot na klop. Kaj in kako je mož nocoj zivedel, to ve že tudi ona. E-den sosedov je bil iz one krčme pri-
šel pred Smrekarjem v vas in ženi to novico prinesel.
Anton vrže jezno kožuh, ki ga je na vozu imel, na posteljo, posta-
vi	bič ob steni, klobuk obesi na klin,
—	pa tudi ne govori ničesar, ne sede k večerji kakor sicer, ne pogleda nekovega denarja, ki na mizi leži, nego jame po hiši gor in dol hoditi in po strani pogleduje ženo, ki čaka v strahu, kaj bo.
.»Biljak je prinesel vrniti denar, ki si mu ga bil posodil. Spravi ga z mize,« reče Smrekarica s tihim, plahim glasom.
Anton poseže po mizi, pograbi papirnati denar in ga vrže po tleh.
»Kje je Franica!«
Zena se zgane; to vprašanje je bilo tako ostro, kakor ga je pričakovala.
»Franica spi,« odgovori mati.
»Ponjo pojdi!«
»Nocoj ne.«
' »Jaz pravim, da hočem še nocoj govoriti z njo, zdaj-le precej. Pojdi!«
Zena pokrije z opasanim belim zastorom obličje in začne jokati.
»Tuditi nečeš več slišati! Kaj, ko bi se ti kaj na starost prigodilo!« reče Anton ter po strani pogleda po biču. Takoj poprime svečo in gre trdo stopaje iz izbe, po veži v stanico, kjer je navadno hči spala.
(Nadaljevanj* tledi)
ttr«Q 4.
BIHOEEACIJ A
Leto IV. - i*ev. 9»
Desti z Goriškega
Ivan Baloh:
■v
Prireditev srednješolcev v Standrežu
Kakor je bilo napovedano, so imeli naši srednješolci v nedeljo zvečer 9. julija svojo prosvetno prireditev v Standrežu. V splošnem je prireditev uspela zaradi mlade sopranistke, zaradi igre Vodopivčevega »Kovačevega študenta«, potem zaradi zbora, ki je zapel Volaričevo »Mladenkam«, in na koncu zaradi mladih sil, ki so nastopile na odru in pokazale, da imajo zelo ■dobre glasove, čeprav ni bila pripravljenost na višku. Kje so zbori, ki nam jih je predstavljal g. Mirko Rener? Njegovo odsotnost smo zares občutili! Ali res ni v enem šolskem letu mogoče pripraviti uspešnejši nastop mladine s takimi glasovi in ki je tako hrepeneče čakala uro nastopa?
Zbor, ki je zapel Volaričevo »Mladenkam«, je, kar se tiče pripravljenosti, bil dober, vendar je bil zbor osmih prešibak za tako pesem!
Mlada sopranistka pa zasluži posebno pohvalo. Ona, otrok, je nastopila zamozavestno, popolnoma pripravljena in z umetniškim glasom. Lahko rečemo, da imamo Slovenci en prav dober ženski sopran več!
»Kovačevega študenta« so odigrali prav dobro. Koga naj bi pohvalili? Kovača, njegovega sina študenta, njegovo ženo Meto, kovačevo družino treh umetnikov, ali tudi pi-
smonošo Zana in ostale tri študente? Recimo, da se je okoli treh kovačevih vrtelo vse v lepem redu in igralski harmoniji. Želimo in priporočamo, da bi spevoigro »Kovačevega študenta« in slične ponovili in priredili tudi na deželi.
Udeležba na prireditvi v Standrežu je bila zadovoljiva, vendar smo opazili, da je bilo le več meščanov i-z Gorice, kot pa domačinov iz Standreža.
»Pri predstavi smo opazili precej novih obrazov, ki jih pri dramskih nastopih naših podeželskih odrov ni videti« —• piše »Primorski dnevnik od 11. t. m. Ta izjava je najbolj jasen in odkritosrčen dokaz, da se naše ljudstvo za komunistično pobarvane prireditve ne zanima in hoče le pravo in čisto slovensko kulturo in omiko. Zato priporočamo in želimo, da bi >za bodoče pri šolskih prireditvah nastopali, niti zadaj za zaveso, kaki frontaški pevovodje ali pomagači, ki nimajo s šolo ničesar opraviti. Tudi mi smo na nedeljski dijaški prireditvi opazili nekatere nove obraze, ki jih pri dijaških prireditvah na Travniku v Gorici svojčas nismo videli. Toliko na znanje gospodom rdečih misli!..
In za zaključek še nekaj: priporočamo, naj pevovodje ne nastopajo na odru v telovniku!
Rupa
Drobne nesli
2e dolgo časa se nismo nič oglasili, kako nam poteka življenje v naši vasici. Letos imamo zgodnjo sušo, tako da krompirja bo prav malo; tudi koruza slabo obeta.
V četrtek, to je 6. t. m., je pribežali v našo vas čez mejo dobro znani tovariš Trebeč Robert, z ženo in tremi otroki, iz Bilj. V letu 1946. so se vsi čudili njegovemu »junaškemu« činu, ker je tako imenovanega tovariša Soštarja (sedanjega majorja OZNE) otel iz bolnice v Gorici pod nosom civilne policije, ki ga je stražila! Dne 6. t. m. je na bolj »junaški« način povlekel za nos titovce, ko se je kopal s sedmimi stražniki v Vipavi in predno so se oni zavedli, je srečno spravil tri otroke in ženo po grmovju na to stran meje. Lepo je povedal, ko je rekel, da kdor hoče komunizem spoznati, mora pod njim tudi živeti! iSeveda našim frontaškim simpatizerjem ne gre v glavo, da taki možje bežijo iz »raja«! Oni bi raje videli, da bi drugi šli noter, oni pa tukaj še naprej propagirali komunizem. Casi se spreminjajo in Trebči bežijo iz »raja«...
Krmiti
Hudo nas je zadelo, ko smo čitali, da je naš davčni izterjevalec predlagal, naj bi se zaprla naša
Seja občinskega sveta
V torek 11. .t. m. zvečer je zasedal goriški občinski svet in začel pregledovati preračun za leto 1950. Seje sta se udeležila tudi naša svetovalca gg. Brumat in Bratuž. Ker seja ni bila zaključena in se bo nadaljevala v petek 14. t. m., bomo o njej poročali podrobneje prihodnjič.
Štrajk tekstilnih delavcev
, ITekstilni delavci in delavke v podgorski tvornici so 5. in 6. t. m. štrajkali, Na ta način so protestirali zaradi prenizkih plač.
Beg iz „raja“
Begi iz Titovega »raja« so zadnje tedne na dnevnem rediu saj lahko trdimo, da pribežijo v Italijo povprečno tri osebe na dan na ozemlju goriške pokrajine. Med drugimi je zadnje dni pribežala tudi 26 letna bolničarka iz Ajdovščine Bev-čar Teodora živ. Franca. Trebeč Robert iz Bilj pa je pripeljal s seboj kar vso družino. V noči na nedeljo 9. t. m. okoli pol enajstih pa so ljudje na meji v Gorici slišali onstran črte približno pri vili »Noriš«, streljanje iz mitro in hitro za tem bolestno človeško stokanje. Stokanje pa je trajalo le malo časa, ker je mitra zopet zaregljala, sedaj pa bliže stokajočemu. Komunistične zverine so napravile konec ranjenemu ubežniku! Zopet mučeni-ška žrtev komunističnega terorja, ki nas približuje h končnemu zlomu krvavega režima.
Vsi begunci izjavljajo, da je v »raju« položaj naravnost obupen, saj manjka vse: hrana, perilo, obleka, obutev in mir. »Oh, da bi vsaj ponoči lahko mirno spali!« vzdihujejo ti naši reveži. Namesto počitka se vsi bojijo nočnega obiska OZNE.
Z nožem zabaden«
V nedeljo okoli 9. ure zvečer je neki južnjak zabodel z nožem 38 letno Manfreda Rihardo roj. Kolenc, bivajočo v Gorici, ulica Farvet-ti 11. Maniredova je vdova In mati sedmih otrok. Izgleda, da bo okrevala v kratkem času. Vzroki zločina niso Se objavljeni. Pravijo, da »ta i»e med seboj sprla Lulgi Tarta glione In Bruno Bosato. Eden od dveh — oba sta sedaj zaprta — jo }e ranil, ko ju je mirila.
V zaščito kmet«
Deželni svet treh Benečlj za kmetijstvo (Furlanija, Benečija in Tridentinska) je zasedal v Benetkah In ugotovil, da je cena žitu na prostem itrgu nižja od cene za uradni nakup istega. In ker je temu kriva zamuda pri uradnem odkupovanju določenih količin pšenice, je svet zahteval, naj vlada priskoči nujno na pomoč in začne z odkupovanjem pšenice. Ravno tako je svet ugotovil, da obstoja nevarnost za katastrofalni padec one živine in mleku ter mlečnim izdelkom. Zato je predlagal, naj bi vlada pomagala pri u-stanovltvi zadružnih sirarn in mlekarn. Tudi za odločnejši in( uspešnejši boj proti mrčesu, ki ogroža zlasti kmeta in njegove pridelke, je
svet v Benetkah sprejel važen sklep.
V ostalem navajamo, da ima Italija še osem milijonov stotov pšenice od lani. Letos računajo s 75 milijoni stotov pridelka. Država, ki potrebuje vsega skupaj kakih 90 milijonov stotov pšenice, bi morala nakupiti v inozemstvu še 7 milijonov stotov. Uradna cena pšenici je določena na L 6.250 za stot.
Štandrež
Domačinka Nanut Gizela je skočila skozi okno in si pri tem prizadela hude telesne poškodbe. Trdijo, 'da je hotela napraviti samomor. U-pati je, da bo ozdravila.
Sovodnje
slovenska šola. Pa saj smo imeli mi Slovenci svojo šolo, ko tega gospoda sploh poznali nismo! ■—■ V splošnem se glede občinstva ne moremo pritoževati, toda je nekaj nestrpnežev, ki so še prepojeni miselnosti minule žalostne dobe. In žal, da so med njimi celo taki. ki bi jim morala biti krščanska ljubezen vodilo! — Lansko leto je nekaj naših otrok bilo sprejetih v počitniško kolonijo v Gradežu, toda zabranje-no jim je bilo dopisovati se s starši v slovenščini, in ker niso znali italijanski, sploh niso mogli pisati... Tudi se je te dni dogodilo, da je neka gospa v trgovini napadla u-službenca, ker je govoril z neko odjemalko slovenski... Žalostno je to zares v »demokratični« državi!..
Žalostna nesreča v Belgiji
Slovensko begunsko skupnost v Belgiji je zadela žalostna nesreča. Globoko pod zemljo pri kopanju premoga je zasulo poleg štirih drugih rojakov tudi nepozabnega Franca Koširja, doma iz Gornje vasi pri Kanalu. Slovenija mu je zibel stesala, Belgija 'pa mu je rakev dala. To je prvi od naših fantov, po vojni došlih v Belgijo, ki je padel pri težkem delu za vedno. Kako si je Franc želel povratka! .Koliko je pošiljal domov materi in očetu! Kako težko ga bodo pogrešali. — Naj bo Bog njegov mir na veke!
Z onstran meje
O ta refoško!
še sedaj hrvatska
V sredo 26. t. m. bo kazenska obravnava pred porotnim sodiščem v Benetkah proti štirim našim domačinom, ki jih obtožuje Italijan Donatella, da so izvršili proti njemu rop meseca septembra 1945. Radovedni smo, ali trditev odgovarja resnici, ali pa gre za gonjo proti 'Slovencem v zvezi s partizansko borbo in partizanskimi edinicami.
Stanovanjske težkoče
Zaradi krize glede stanovanj, ki jih je še vedno premalo na razpolago, je bila vlada primorana izda^ ti razne zaščitne ukrepe, kot na primer uradno podaljšanje najemninskih pogodb (z malimi izjemami) in uradno delno povišanje najemnin v omejeni meri za tako zaščitene pogodbe. Poleg tega pa ima izvršni sodnik, pretor, pravico odložiti izgon Iz stanovanja za devet mesecev, v nekaterih krajih, kot na primer v Gorici, Tržiču, Ronkih, Gradišču in Krminu pa za petnajst mesecev.
Tudi če dosežeš izgon, ga ima potemtakem sodnik pravico odložiti za devet odnosno petnajst mesecev po doseženi sodbi.
Trgovinski odnošaji s Slovenijo
V prvem letu njegovega uveljavljanja je trgovinski dogovor s Slovenijo In Goriško pokrajino dal sledeči uspeh: Slovenija, je uvozila Iz Goriške za fll.195.564 lir blaga, Goriška iz Slovenije pa za 217.115.410 lir blaga. Vsekakor je zaključna bilanca nizka, ker je bilo predvidene izmenjave blaga v znesku 600 milijonov lir. Dogovor ostane še naprej v veljavi, ker ga nobena od dveh strank ni odpovedala, In sicer do 4. junija 1.1. Goriški trgovski krogi vzitrajajo pri nadaljevanju s temi odnosi s Slovenijo in se pripravljajo na Obisk v Ljubljano.
Družinski davek v Gorici
V občinskih prostorih v ulici Grispi 3-1. je razstavljen seznam plačnikov družinskega davka za rok 20. dni. Prizadeti naj si ga ogledajo. V roku 30. dni od dneva vzro-čitve uradnega vpisa v seznam imajo prizadeti pravico pritožiti se na tozadevno občinsko komisijo na kolkovanem papirju za 24 lir. In če so komu bili dohodki uradno u-gotovljeni, mora navesti znesek, ki smatra, da ga je dolžan plačati.
Iz Kožbane
Ze nekaj tednov so pri nas na dnevnem redu mnoge in presenetljive aretacije. Ozna je pozaprla sko-ro vse člane K.L.O. in mnogo drugih tudi zelo vidnih bivših in sedanjih aktivistov. Poleg Gočarjeve-ga Angela in Lojnarjevega Stanko-ta in očeta Filipa nas je najbolj presenetila aretacija treh bratov Kobalarjev. Od teh je eden bil kapetan v jugoslovanski vojski in e-den upravnik nekega državnega posestva na Štajerskem. Raztresle so se zopet vesti glede tega, najprej, da so bili v zvezi s skupino iz Medane, ki je bila sojena in obsojena v Solkanu, potem da so zanesli skrivaj v Brda koloradskega hrošča (najbrž z lune, ker mimo bloka itak ne more niti muha!) in potem, da so tihotapili živino. — Vemo le, da je med nami že skoro javen odpor proti suženjskemu položaju, v katerega nas je pahnila
ta nova Jugoslavija, in ki se izraža v našem splošnem odporu, da bi ee dali 'zasužnjiti v zadrugi, ki nam jo vsiljujejo...
„Koreja“
Ta beseda gre po zasužnjeni Primorski od ust do ust kakor nekaki privid nove zarje, ki vstaja na vzhodnem obzorju in ki naj prinese osvobojenje iz suženjstva.
Srečal sem se te dni z znancem, ko sem pri svoji službeni potrebi imel opravka nekje v gorenjih Brdih. Morali bi ga slišati razni diplomati in zgrozilo bi se jim pred njih vestjo. »Naj nas atomska bomba vse ,požge, vsaj bode enkrat konec tega mučeniškega umiranja!«, te besede polne groze in obupa, izrečene od poštenega, kakor preprostega kmeta, so mi legle kakor težak kamen na srce. In vprašal sem se, ali ni to zločin nad človeštvom v zasužnjeni Jugoslaviji?
URARRA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
Izletniki!
Vam, ki si želite poletnih počitnic in lepih izletov, se priporoča
ŽUPANČIČ ELVIRA
illbergo Helvedere
Samplago
Logo dl Cavazzo
deske smre* kooc, mačet snooe in /r» dih l e sod, trame in pan kete nudi najugodneje
Mizarji I kmetovalci V podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal* Sonnlno, a 4
V Istri leži občina Buje, kjer raste črno, topo grozdje, iz katerega se prideluje izvrstna črnina in še bolj izvrsten refošk. Pred leti smo kupovali tam črno vino po seidem krajcarjev liter, ceneje kot dolenjska cviček, a refošk pa po devetdeset krajcarjev liter. Ni bilo drago, ker je bilo v steklenicah velikokrat draže in slabše kakor refošk, ki se je spravljen in. trdno zaibit v botiljke ravno ■talko penil in pokal kot dragi šampanjec. Spominjam se pri tem, da smo bili enkrat povabljeni z dekanom in župnikom v Krškem na ko-, silo pri znani milijonarki gospe Hočevarjevi, ki nam je ukazala prinesti najprej cviček, ki je bil napravljen iz raznih odbranih jagod, po obedu pa je prišla na mizo buteljka šempanjca, ki je stal takrat sedem goldinarjev, in ker se je penil, je zahteval zato posebne široke kozarce. Ce bi takrat na mizo postavil refošk iz Buj, bi se gotovo vsi odločili za hrvaški refošk in ne ea francoski šampanjec, ker hrvaško vino je bilo naravno pristno, francosko pa umetno narejeno.
Vračatmo se nazaj v Buje. Tam je služboval gospod Ambrož, doma z Dolenjske. Bil je že dolgo let tam v službi, a zaradi ravmatizma v rokah je moral večkrat popolnoma počivati, izato se je odločil, da gre v pokoj in se vrne nazaj na Dolenjsko. Pisal je svoji sestri, naj sezida malo hišico proč od drugih, poleg glavne ceste, v domači fari, kjer bosta skupaj živela ob pokojnini.
Ko so čez leto dni sezidali čedno hišico, se je gospod Ambrož izselil in s svojo sestro Mico mimo živel v svojem rojstnem kraju. Na Buje, kjer je preživel toliko let, pa ni pozabil. Vsako leto jeseni si je iz Buj naročil vino in tudi par litrov re-foška za buteljke za izredne priložnosti. Tiste steklenice je sam napolnil in 'zapečatil. V kleti je napravil gori nad sodčkom navadnega vina polico, na katero je lepo položil po vrsti steklenice, drugo poleg druge. Ni jih bilo veliko, komaj kakih deset vrst skupaj. Buteljke so tam mirno spale in počivale. Neko poletje je bilo na Dolenjskem silno vroče. Bila je suša; ljudje 'zaradi vročine niso mogli spati.
V tisti samotni hišici ob cesti sta počivala gospod Ambrož spodaj, sestra Mica zgoraj v svoji sobici. V 'zvoniku je odbila ura enajst ponoči. Vse mimo in tiho. Kar naenkrat •hiši: pok, pok, pok!
Oba se zbudita, prestrašena. »Mica, ravbarji, tatovi« zavpije spodaj gospod Ambrož.-
Mica vsa prepadena, na pol oblečena, še malo gluha, a je vendar slišala strele, prileti po stopnicah doli.
Zopet: pok, pok, pok!
»Tam gori, odpri okno ,in zakriči:	Ravbarji,	tatovi,	žandarji,	po-
magajte.«
Mica'je tekla gori in kričala skozi okno, kar je mogla. O polnoči ni bilo na cesti žive duše.
Prileti doli.
Strašen pok zopet iz kleti.
»Joj mene, v klet so udrli skozi okno, zdaj bodo okradli in pobili, prinesi kaj za v roko!«
»Kaj, sekiro? Je v drvarnici. Metlo?«
»Polena, polena iz kuhinje, kar udari, če kdo pride, ti počakaj tukaj pri teh vratih, jaz bom pri vežnih, če pridejo gori po stopnicah iz kleti.«
Temna noč. Voz je pridndral po cestii.
»Zandarji so se pripeljali. — So že tu.«
Nič ni bilo, voz je oddrdral naprej.
Strašne, dolge ure do jutra. Okoli štirih zjutraj se je zdanilo. »Hvala Bogu, zbežali so tatovi,
ustrašili so se, ker sva kričala, pa bodo jutri spet prišli. Cuj, ko greš po meso, pojdi k žandarjem in prosi, naj pride eden zvečer, pa se naj skrije v drvarnico in počaka. Pojdiva spat za eno uro.«
Likerje, žganje in sirupe
dobite v najboljši kakovosti in po ugodnih cenah na drobno in na debelo pri tvrdki
JAKOB PERHAUC
Trst, ul. S. T. Xidias 6 - tel. 96332
Posebnost: Jajčji konjak
NECCHI novi model B II
j* vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prliltje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se Izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DZ LOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
NA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI št. 1* Tel. 65-33 — T R Z I C , na Konu
Mica je pozneje pripravljala kosilo za brata, ki je jedel vedno kar v kuhinji. Ko je .odbila ura pol dvanajst, je šla v klet po četrt vina. Odpre vrata od kleti, in dve stopnici, še dva koraka do sodčka. Kar izagleda na tleh okoli sodčka veliko črno lužo. Hitro se obrne> leti nazaj gori po stopnicah.
Kaj se je zgodilo?
Tiste steklenice na polici so bile muhaste, med seboj zmenjene. Prva steklenica se je naveličala čakati in je od vročine sama .eksplodirala. Ta je sunila, brcnila sosedo: še ti, — in tako je šlo naprej do zadnje. Zadnja je bila največja, litrska, zato je za zaključek napravila »fortissimo«: poook!
Mica je s strahom povedala gospodu bratu: »Tatovi so se v kleti napili in so pustili pipo odprto!«
Ves prepaden je šel na lice mesta gospod Ambrož skupaj s sestro v klet. Tudi on vidi okrog sodčka veliko črno lužo, a na tleh tudi zamaške — zapečatene. Pogleda gori na polico, prešteje, vse so bile gori, prav vse, a vse so bile — prazne.
Ne vem, kaj sta si oba govorila in mislila, ko sta šla gori po stopnicah počasi nazaj, a to. vem, da v tisti hišici miru in sreče niso tisti dan prav ničesar zavžili...
Radio Trst II
(343.9 m — 872 Kc-sek)
SLOVENSKI » MISALE « nov ali star kupim. — Naslov na upravi lista.
DEKLE staro 18-24 let, Slovenko, prlpraivljeno »e izseliti v Avstralijo, veščo domačih del išče Slovenec Iz Avstralije v svrho ženitve. Naslov v upravi lista.
ENONADSTROPNO družinsko hišo v Ricmanjih prodam. — Naslov v upravi »Demokracije«.
OB RIVUERI V TRSTU se odda za avgust soba s kuhinjo ali pa se zamenja s sobo na Koroškem ali v Kanalski dolini. — Naslov na upravi lista.
POZOR!
ZARADI ODPOTOVANJA PRODAM razno pohištvo, omare, izakonsko spalnico kompletno z žimnicami in vzmetmi za 45.000 lir in spalnico za eno osebo za 28.000 lir, vse v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. — Ogled vsak dan v garaži Strada di Guardiella št. 103. (Passaggio Rotonda Boschetto).
Nedelja, 16. julija 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti.
112.00 Glasba po željah. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. —
18.00 Filmski trak. — 18.15 Trio Russo. — 19.00 Pogovor z ženo. —
21.00 Z domače knjižne police. —
23.00 Plošče za lahko noč. Ponedeljek, 17. julija: 13.00 Priljubljene češke melodije. — 19.00 Evropski obnovitveni načrt. — 21.00 Vokalni koncert Dušana Pertota. 21.30 Mozart: Simfonija št. 28 v C-Duru. — 23100 Uspavanke.
Torek, 18. julija: 13.00 Glasba po željah. — 18.25 Bach: iiz zbirke št. 3 v E-Duru za violino. — 19.00 Mamica pripoveduje. —	21.00
Vzori mladini - Življenje Vincenta van Gogha. — 21.30 Schu-man:	Koncert za violončelo v
a-molu. — 22.30 Melodije iz Južne Amerike.
Sreda, 19. julija: 13.40 Odlomki lahke dunajske glasbe. —	19.00
Zdravniški vedež. -- 19.15 Pesmi in plesi raznih narodov. — 21.00 Vokalni kvartet »Veseli bratci«. 21.20 Nekaj Chopinovih mazurk.
23.00 Serenade in romance. Četrtek, 20. julija: 13.10 Slovenske
narodne motive izvaja pevski duet. -- 18.15 Glasbeno predavanje. — 19-00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder -S. Camario in N. Oxilia »Zibogom mlada leta«, — nato Pestra glasba. Petek, 21. julija: 13.00 Glasba po željah. —	18.15	Iz	Mozartovih
skladb. — 19.00 Slovanski samospevi. — 21.00 Mojstri besede. —
22.00 Violinski koncert Karla Sancina. — 23.00 Nočne plošče.
Sobota, 22. julija:	13.20	Salonski
kvintet. — 18.30 Oddaja za najmlajše - Sebični princ. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Večerni koncert. — 22.45 Zabavna in plesna glasba.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu