VflZVtl Zimski jcčm*^ ~ pridelek. Sedaj ]• 6as, da presodirao, koliko bomo pajali ene in drnp« ozbnin*. Pr«d vsem \t važno, da s«je mo dosti pSenice in rži, ff»r .ib t»h na^bolj tr«b« %% kruh. Kolikor U-j« i>«. postfcjajo rasmar« ¦« rospo- darsld naS obstanek, za primerMo krmljenj* domače živali, kolikor bolj s« nam omejuje | oraba domačega žita za našo prašičjo in drugo rejo, z eno besedo: kolikor bolj nam zmanjkuje domačih močnih krm.il — toliko važnejši postaja za nas zimski iečmen. Poraba turšice je bila dosedaj prosta, danes ]e tudi že omejena. Te posledice se utognejo pokaaati najprej pri prašičjereji, ki nas bo vsled tega 6imdalje težje znlagala s potrebno mastjo. Pri ječmenu je poraba tudi omejena, ker ga smemo obrniti le eno 6frtrtino za domače potrebe Toda; 6im ve6 ga bomo pridelali, tem večja bo tudi ta 6etrtika. Iz tega stališča kaže sejati ve6 ječmena, ker si na ta način lahko pomagamo do nekoliko ve6|e množine nujno potrebne domače močne krme. Zimski ječmen se pa priporoča tudi še iz drugih vzrokov, Glavna njegova prednost tiči v tem, da bogato rodi in da zori tako zgodaj, da se po njem še razen običajnih strniščnih sadežev (tijda, zelena turščica, repa) da pridelati tudi še strniščno korenje ali pa strniščna pesa. Strniščno korenje je danes še vse bol' važno, kakor je bilo pred vojno, ne samo kakor krmilo, ampak tudi za človežko hrano. In bolj izdatnega pridelka si ne moremo tekom enega leta od njive misliti, kakor če spravimo najprej dobro letino ječmena, t^otem pa še ves pridelek korenja. Res je, da pLetev korenja po strnišču da mnogo truda, toda ta triul se za naše malonosestniške razmere vrlo doOro poplafia. Vse hvale vredna in času primerna je pa tudi saditev strniščne pese po zimskem ječmenu, ker je ob dobrem gnojenju in dobrem delu mogoSe od nje ciobiti skoraj ravno tako bogat pTidelek, kakor od spomladne p«se. V kamniški okolici so se že mnogi gospodarji poprijeli tako strnišene sadiitve in s prav dobrim uspehom. Tudi na kmetijski šoli na Grimi so se poskusi s tako peso prav dobro obnesli. Za potrebne pesne sadike je treba seveda o pravem 6asu postrbeti in stmišče dobro pognojiti. Skrbni gospodarji si pomagajo pri tej saditvi tudi z gnojnico, da je veJl uspeha, S setvijo zimskega Ječmena, v zvezi s pridslo vanjiem strniščnega korenja ali strniščne pese, pa tudi v zvezi s pridelovanjem strni^čne ajde, zelene turščice ali repe, nam bo zelo pomagano v teh ležIdh časiji — bolj kakor prej, in zato je nujno svetovati, da bisejali po možnosti nekaj več zimskega ječmena, ker bomo na ta nafiin najlaže prišli do nekoliko večje množine potrebne domače mofine krme, ki je za našo raznovrstno živinorejo 5im dalje temboli zmanjkuje, Skrbimo ob enem tudi za dobro domače sem&! Rohrmaia.