Leto f!I., štev. 197
|]jh»>« ob 4 »lutraf.
Stane mesečno 10-— Din n inozemstvo 20"— ,
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. tSJh Telefon št. 72.
V LJuDlJanf, nedelja one 20. avgusta 1922
Poštnina pav5aHrana.
Danainla štev. stane 1 dinar
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko*
Upravnistvo*
Cfubljana, Prešernov« ul št 64. Telet, it 96.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ali ca
it 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 19. vagusta.
Draginjski val, ld je pljusnil sedaj po naši državi, je mnogo jačji, nego se je prvotno mislih). Iz vseh pokrajin prihajajo pritožbe nele proti vsak dan rastočim cenam neobhodnih potrebščin, marveč tudi obupni klici radi pomanjkanja najpotrebnejši živil. Vsled suše izgledajo cele pokrajine kakor podgane, tako zlasti Ercegbosna, Dalmacija, zlasti pa njeni otoki. Po nekaterih občinah teh pokrajin je dobesedno £sa letina uničena, voda se dovaža z Velikanskim naporom od drugod, v mnogoštevilnih občinah je vpeljana ra-eijonirana oddaja vode iz občinskih eistern. V splošnem tavamo glede količine in kakovosti nove letine v negotovem. Minister poljoprivreds Pucelj Sicer zatrjuje, da bo letošnja produkcija še omogočila izdaten eksport, dragi glasovi so pa dokaj pesimistični. Dobri poznavalci razmer klasificirajo letošnjo letino pšenice v pogledu količin« boljšo kot lansko. Ječmena je lo malo. Za koruzo se še ne zna. Ako ostane suša še naprej permanentna., je pričakovati toliko koruze kot lam, a to znači relativno malo. Vsekako označujejo izvozničarji in špekulanti letino za veliko neugodnejšo, nego je v resnici To pot tudi naša pr«tolica ni ostala od draginiskega vprašanja neprizadeta. Beograjska občina je ustanovila zadnje dneve poseben aproviza-cijski odbor, ki je izdelal dalekosežen aprovizacijski načrt mestne aproviza-eije. Zastopstvo občine je energično pritisnilo na vlado ter zahteva od nje hajmanj 15 milijonov dinarjev obratnega kapitala za nabavo najpotrebnejše množine moke, fižola krompirja, drv in premoga. Delavstvo in uradništvo sklicuje v Beogradu velike javne shode, na katerih se razpravlja samo o vprašanju velike draginje. Tudi beograjsko časopisje se je začelo podrobneje zanimati za to veliko povojno so-cijalno zagonetko. Morda je baš koncentričen pritisk od vseh strani, zlasti pa od strani Beograda, ustvaril povsod, ne samo v vladi, najresnejše in najodločnejše razpoloženje, podvzeti proti draginji najenergičneje korake.
Pred nekoliko tedni sta se finančni minister in minister za socijalno poli-_ tiko še zaman prizadevala zajeziti pretečo nevarnost splošne draginje s povišanjem izvozne carine. Veleagrar-na politika ministrstva poljoprivrede, ki je zagrozila s skrajnimi konsekven-eami v slučaju, da bi se izvozne carine dvignile, je hvala Bogu danes docela podlegla. Gospod minister Pucelj se je zadnja tedne, ko potuje po Sloveniji, lahko na lastne oči prepričal, da vede veleagrarna politika v katastrofo. Mi-zerija°fiksno nastavljenih in med njimi zlasti državnih nameščencev, postaja od dne do dne bolj neznosna. Nezadovoljstvo zato raste, zlasti radi draginje moke, tudi na kmetih. S hribov prihajajo kmetje v dolino in zahtevajo odgovora, zakaj in kako dolgo bo še cena moki tako skakala. Na drugi strani se vrača v naše kmečke hiše vsled visokih cen žita in moke splošno narasle draginje staro predvojno pomanjkanje. Vsota 2 milijona dinarjev, ki jih je namenila vlada za pasivne kraje v Sloveniji, večinoma kot posojilo, je samo kaplja v morje pomanjkanja in draginje — najboljši dokaz o pogrešenosta veleagrarne politike visokih žilnih cern
pri nas.	„ .	,
Vlada kaže, da hoče sedaj z veo od Točnostjo izvesti boj p^oti draginji, zavedajoč se, da je to edina pravilna pot za izboljšanje zlasti uradniškega stanja. Kaj pomaga, žrtvovati milijardi za povišanje draginjskih doklad opraviti s tem iz ravnotežja ravnokar urejeni proračun, čez nekaj *~**ov pa etati zopet pred isto katastrofo. S tem se val le pojačuje in konec ne more v tem slučaju drugje končati, kot tam, kjer je končal na Rufckem, v A^stnji in kjer se končuje sedaj v Nemfiip.
Izgleda, da je draginja, ki se pojavlja sedaj v naši državi, vendarle v prv, vrsti posledica notoričnega dviga cen na svetovnih tržiščih izven naže države Proti temu vplivu ee more nase državljane zavarovati le, če se na ena strani popravi našo valvto, na drugi strani pa zadrži v državi najvažnejša živila, tako, da je domača potrebščina konsuma docela pokrita. Šele v tretji vrsti pridejo v obzir vladine odredbe več aH manj policijskega značaja, katerih namen je, z repre-salijami, zlasti napram nesolidni trgovini, regulirati prehrano naroda, osobito na konst pomanjkanje trpečih krajev v državi.
Minister financ obeta, da se mu bo ie v bližnjih dneh posrečilo s pomočjo ameriškega posojila de&ritfr** nastopiti emer izboljšanja dinarje vrednosti Z dvigom izvozne carine na cere-aliia ter mafit sa hoča zbiti. navzdol
Pospešenfe sestanka
Male antante
Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik se je načrt glede ■sestanka v Marijanskih Lažnih nekoliko izpremeniL Dr. Beneš, dr. Ninčič in romunski zunanji minister Duca se sestane-o s Pašičem in Bratianom dne 24. avgusta v Pragi, ker »e ie 30. avgusta prične zasedanje Zveze narodov v Ženevi Pred sestankom v Pragi, Be bo vTšila v Marijanskih Lažnih konferenca med Pa-gičem in Benešem glede obnove in razširjenja češkoslovaško-jugoslovanske pogodbe, Ministrski predsednik Pašič bo sprejet v svečani avdijenei od predsednika Masaryka, ki ga je osebno povabil goste.
Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Kakor je
Nemčija pričakuj'« odločitve
zvedel Vaš dopisnik, odpotuje zunanji minister dr. Ninčič po sestanku v Pragi in Marijanskih Lažnih dne 4. septembra z dr. Benešem in ministrom Duco v Ženevo na skupščino Zveze narodov, kjer ostane do dne 15. septembra.
TESNEJŠA VEZ MED CESKO IN NASO VALUTO.
Praga, 19. avgusta. (Izv.) »Slovenska politika, prinaša na uvodnem mestu poročilo, da bo dr. Rašin, bodoči finančni minister, skušal doseči skupno pot z jugoslovansko valuto. On je mnenja, da je dinar več vreden kakor notira na borzah ln ga je treba izločiti iz valutne vezave avstrijska krono in nemško mako.
Češko-fugoslovanski
parlamentarni obiski
Praga, 19. avgusta. (Izv.) Tajnik Jugoslovanskega poslaništva dr. Janjid in jugoslovanski poslanik dr. Vošnjak sta se zedinila s predsednikom češkoslovaške narodne skupščine Tomaškom glede spre-
jema jugoslovanske skupščine na narodni praznik, dne 28. oktobra Češki poslanci bodo vrnili obisk na jugoslovanski narodni praznik, dne 1. decembra, £ Beogradu.
Dunaj, 19. avgusta. (Izv.) Dunajski večerni listi objavljajo izjavo iz parlamentarnih krogov o sedanjem položaju. Izjava veli med drugim: »Ako bi zveza narodov sklenila la formalno odločitev glede avstrijskega vprašanja in ne tudi materielne, bi to pomenilo, da antanta iz raznih vzrokov ne more prevzeti v mirovnih pogodbah prevzetih obveznosti. Položaj bi vsled tega postal zelo resen in bi moralo priti do preokreta: Avstrija bi morala stopiti iz svoje rezerve ter v takih okolščinah odreči svojih pravic glede samostojnosti Njena nova orientacija bi se mogla pokazati v tem, da prične z novo ureditvijo trgovsko-po-litičnih in splošnih političnih odnošajev do sosednih držav. S tem bi se ustvarili novi finančni pogoji, ki bi jamčili za mirnejši razvoj države. Do odločitve zveze narodov se seveda ne bo končno-veljavno razpravljalo o tem vprašanju.
Dunaj, 19. avgusta. (Izv.) Iz merodaj-nih krogov se poroča, da je imel včeraj in danes kancelar dr. Seipl sestanke z zastopniki antante, na katerih se je raz pravljalo o položaju, ki je nastal zaradi tega. ker je londonska konferenca odstopila pomožno akcijo za Avstrijo zopet Zvezi narodov in s tem poslabšala notranji položaj Avstrije. Problem Avstrije ni smatrati več za financielen, temveč ozirom na svetovni položaj za političen. Ker bi bile z bistveno spremembo v državnem ustroju prizadete tudi »o-
Avstrifa pred akutno krizo
KANCELAR POTUJE V PRAGO IN BERLIN.
sedne države, je sklenil zvezni kancelar ■stopiti v stik s sosedi v Berlinu, Rimu in Pragi Dr. Seipl bo odpotoval v nedeljo zvečer v Prago, kjer bo v enodnevnem bivanju razpravljal o situaciji z dr Benešem. Od tam se pelje kancelar direktno v Berlin, kjer ga dr. Wirth pričakuje v torek dopoldne.
Praga, 19. avgusta. (Izv.) Vest o prihodu zveznega kancelarja dr. Seipla je prišla nepričakovano, ker niti češki ko-respondenčni urad niti privatniki niso vedeli zanj. Dr. Beneš biva trenutno v Františkovih varih in se povrne tekom jutrišnjega dne v Prago, kjer bo v pondeljek dopoldne sprejel na kolodvoru kancelarja. Razgovor se bo vršil v pondeljek popoldan. 0 programu na tem postanku so na merodajnih mestih mnenja, da ga mora dr. Seipl prinesti * seboj; vsekakor pa je računati z V6emi možnostmi
Istega dne, ko nastopi dr. Seipl svoje potovanje v Prago, se vrne tudi predsednik Masaryk. Lezacijski tajnik Jan Masarvk, &in predsednika, je zagotovil da je "to pripisati le slučaju in da predsednik ne bo šel v Prago, temveč na svoj grad v Lano.
MASARYK DOMA. Praga, 19- avgusta. (Izv.) Predsednika Masaryka bosta sprejela v Chebu ministrski predsednik dr. Beneš In minister Samal Jutri ob 2. popoldne. Pozdrav je ueoficljelen.
London, 18. avgusta (Izv.) Dočim sedi Lloyd Oeorge mirno v Cricciethu ter narekuje svoje memoire, pišejo londonski listi v zelo razburljivem tonu glede Izgleda, da bi se Izpremenila smer francoske politike. Angleški zunanji urad pa se ne da spraviti iz ravnotežja ter smatra, da so vesti iz Pariza proračunjene le v to svrho, da bi omajali, stališče Anglije v reparacijskem vprašanju. Na uradnih mestih se Izjavlja, da bo trajalo precej časa, da se doseže podlaga za sporazum z Nemčijo, ravnotako kot z Rusijo, kar se vidi tudi lz uspehov haaške konference. Medtem pa tudi Anglija ne bo ostala brezbrižna, vendar pa hoče s svojo odločitvijo počakati, da ne razburi duhov.
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) »Temps* ponovno poudarja, da vztraja Poincare trdno na svojem stališču, da se ne sme dovoliti moratorij čez leto 1922. Nato bo morala Nemčija dati na razpolago svoja produktivna sredstva ki Jih je Poincare zahteval v Londonu. 'Francoskim delegatom so še enkrat poklicali v spomin na stališče francoske vlade. «ln-translgeant* meni, da pri berlinskih razgovorih najbrže ne bo šlo za vprašanje plačil, ker sta komisija ta Nemčija že dovolj pojasnila svoja stališča. Govorili bodo o možnosti rešitve sedanjega konflikta, predvsem o plačilnih modalitetah, o lamstvih itd. V interesiranih krogih menijo, da se bo našla srednja pot
Berlin, 19- avgusta. (Izv.) Angleška vlada je nemškemu poslaniku v Londonu dne 18. avgusta izročila nastopno skupno noto kot odgovor na nemSko noto z dne 14. julija: Glede plačil v gotovini ki jih Nemčija dolguje na podlagi členov 3 in 4 gospodarskih določb, nameravajo zavezniške vlade zahtevati plačilo dveh milijonov funtov, ki zapadejo dne 15. avgusta po preteku štirih tednov, računsi od tega dne. Tega dne nameravajo odpovedati dogovor z dne 10. junija 1921. ter skleniti z nemško vlado posamezne dogovore glede ureditve vseh saldov, ki jih dolguje Nem-
čija na podlagi gospodarskih določb. "B dogovori se bodo predložili v odločitev reparacijski komisiji. Wolffov urad pripominja k temu odgovoru: Iz note izhaja da se, kar se tiče inozemskih plačil od nemške vlade do sredi septembra ne bodo zahtevala nadaljnja plačila.
Berlin, 19. avgusta. (Izv.) Na oficielnih mestih se izrecno poudarja, da 69 zaradi obstoječega položaja ni treba -*zbur-JatL Vlada ne kupuje deviz in jih tuli ce prodaja. Poravnalno izplačilo je Mo za 4 tedne preloženo, tudi reparaci iska plačila so trenutno odložena Strah pred morebitnimi francoskimi protiodr«duaniI 'e pretiran. V državni pisarni se je vršil razgovor šefov o smernicah, ki se jih ima nemška vlada držati pri pogajanjih z Bradburrvjem in Mauclerkom. V sploš-neln se t"emu odgovoru ne pripisuje mno-o-o važnosti V prihodnjih dnevih se bodo vršile razen pogajanj z zastopniki re-paracijske komisije še posvetovanja ^lede končne ureditve Bavarske. Poleg te-ra pričakujejo v torek avstrijskega kan-eelarja dr. Seipla, o katerem še m zna, no, na kak način namerava dobiti pn Antanti dovoljenje za svoje korake.
Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Za prihodnji pondeljek je v ministrstvu financ sklicana anketa strokovnjakov ter zastopnikov žitne trgovine ter mlinske industrije, na katero so vabljeni zastopniki iz vseh pokrajin. Naloga tega posvetovanja ie poleg drugega, da ugotovi kako bi
Neljubi soor s. kralievicem Gfonriem
Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Današnja »Politika« poroča, da je vlada v zmislu sklepov kronskega sveta v Ljubljani skušala z legalnimi sredstvi pripraviti krar Ijeviča Gjorgja za mirno rešitev spora z dvorom. V tem zmislu se je tndi namestnik ministrskega predsednika Kosta Timotijevič razgovarjal z njim, a kraljevič je vztrajal pri svojih zahtevah. Vlada se je zaiadi tega vnovič posvetovala in h vršila sklep, ki je bil takoj brzojav-ljen v Marijine Lažne. Ako smo dobro informirani, pravi »Politika*, je vlada v zmlahi točke D člena 20. dvomih statutov predložila izključenj« kraljeviča
Gjorgja z dvora za vedno. Kraljevič bi v tem slučaju postal navaden državljan; ako pa bi še potem ne miroval, potem bo odrejen njegov izgon iz države in izgubi kraljevič v tem slučaju vse pravice kot član dvora in tudi kot navaden dr žavljan.
Zunanji minister dr, Ninčič je danes sprejel kraljeviča Gjorgja in z njim nad eno uro konferiral
PROTI DRAGINJL Beograd, M- avgusta (Izv.) Jutri predpoldne se vrši tukaj velik shod proti draginji Za energične korake za pravočasno preskrbo mest, kakortudl za takojšnjo ureditev uradniškega vprašanja. Shod sklicuje demokratska stranka.
tržne cent tsnau blagu. Istočasno s temi koraki <w hoče zagrabiti po zakonu o pobijanj* diaginje vse obstoječe veliko zaloge zSviL ki ph Je kdonaktm-Čeval ' svrho brezvestne spefenlaclje. Pri celi protidraginjski vladni akciji, o kateri se moramo zavedati, da je zvezana e kolosalnimi ovirami fa težavami. nam vsekako nudi največjo garancijo za uspeh dejstvo, da danes pojav draginje v državi vseobci, ter aa radi njega trpi tudi najbližja bkoDca faktorjev, v ko jih rokah je ehsetamva vladne akcija.
Zanimivo je ponašanje Žunjaltenke vočigled vladnega protRraginJskep . Zagrebško opozieljonalno^ca-zah tfggne, t ima seveda ki se čutijo do
evojm špekulacijah w Tadi zadevo zavlekli. »Slovea«* £a
danes izjavil prav odločno proti omejitvi ali ukinitvi izvoza živil. Kot pravi modrijan vidi edino refitev v pobotanju valute. Zakaj Kumaro« te gospode ne pokliče na dviganj« valute?! »Slovenski Narod* prinaša z Dunaja izvirno poročilo, v katerem Javlja, da se je polastilo tamoSnjih špekulantov in verižmkov velikansko ogorSe-nje, fcer ne bodo mogli, * doftaju zaprtja mej, Izvršiti svojih izvoznfiHrib obvez. »Jugoslavija* «elo napada ministra dr. Žerjava, da Je vprašanje draginje in uradniStva spravil *» jnec kronski svet
Zanašamo glasove da bo s
do koma —
Isto, aH da»»o, —-----. - ,_ »
odloffljlvo zaMera mtsrse pma oo-, gar moka ¥pd&SeU eefel W »
je^hunes*
FRANCOSKO-NEMŠKO ZBLIŽANJE? London, 19. avgusta (Izv.) Iz francoskih listov povzeto mnenje o:nameravanem froncosko-nemškem =bllžanlu« tukaj jako mirno obravnava Zdi se celo, da smatra večina ta pojav za naravne posledico dogodkov. Politični sotrudmk »Timesa* je mnenja, da Je taka zveza le iluzoma. ki ne more prestrašiti nobenega parlamentarca Ne more sicer ugovarjati da so v gotovih krogih temu načrtu naklonjeni. Vendar pa je k več)em misliti na neke vrste gospodarske kombmacne Millcrand je nameraval to izvesti že leta 1919., vendar pa poznele noben drzavnii ni smatral možnosti za resno. Neizogibno pa Je, da bo Francija, ako prode« Anglija s svojim odklonilnim predlogom, skušala pritegniti na svojo stran da na-pravi neke vrste blok proti Angliji.
Moka in žilo za prehrano
se pritegnili eksporterji žita, zlasti pa mlini k vladni akciji za omiljenje draginje Vlada bo namreč zahtevala od eka-požiterjev in mlinov, da bodo izvestno količino nakupljenega blaga odstopili po znižanih cenah javnim aprovizacijam v. posameznih pokrajinah.
Jugoslovansko-ifali-lanski ..sporazum"
Trst, 19. avgusta (Izv.) Vest nekaterih listov, da bo naš upravnik Nešič v Trstu s Tostijem pregledal tekst jugoslo-vansko-italijanske konvencije za italijansko šolstvo v Dalmaclll se ne potrjuje. Nešid Je le potoval v Trst da izroči svoje posle Cincarmarkoviču. Pogajanja z Italijo pa nadaljuje v Rimu naš poslanik Antonijevič, pri čemer se Jasno vidi italijanska tendenca zavlačevanja
Pred zasedanjem
Zveze narodov
Dunai, 19. avgusta. (Izv.) Generalno tajništvo Zveze narodov razglaša provl-zorični dnevni red za plenarno sejo, ki se bo vršila v pondeljek 3. septembra. Na dnevnem redu le med drugim prošnja za sprejem Madžarske v Zvezo narodov in nekaj finančnih vprašani, posebno ono o rešitvi Avstrije.
Nova umataiia afera
d* Annunziieva
Gardone ob Gardskem avgusta. (Izv.) Sedai se še le izve vzrok d' Annunrijevega padca z taftona, pn čemer sa Je bil precej poteodovalt nta-ko zopel enkrat opGSoriltohjansko Javnost nase. Oblas« - zbrale dovoli gradiva, da »-okličejo «« odgovornost gospo Baraeca. ki Je v r^arjenosti vrgla pesnika z balkona na vrt pod balkonom. (Gospa Baracca ie umetnica na kfarrfr-uTta Je že na Reki bila <T Annunzijeva priležnica. Njej na Uubo seje d' Annun-rio ločil r4 svoje druge žene. Znane so njegove številne umazane afere z žen-skamL).
NEPRESTANO ZVIŠANJE PRISTOJBIN V NEMČUL Berlin 19- avgusta. (Izv.) Povišanju letezniškm tarifov za 50 odst od I. septembra b« slsdflo s 1. oktobrom poaovno rvHanle Mi pristoJMa. Prsdvtdeno Je tndi zvBauje pottnJh pristojbin z Isto tenuJaom. Za prooBeraJe zadnjega |e >1)8 sklican SveI uoStnft strokovnlakoa
BOLGARIJA PONAVLJA LEPE BESEDE.
Sofija, 19- avgusta. (Izv.) Listi prina, iajo vesti iz Bukarešte, po katerih je češkoslovaška vlada pripravljena dovoto vstop Bolgarije v Malo antanto. Nek vodilni Ust poudarja v uvodnem flank.^ so vse želje Bolgarije združene a Maio antanto in jo veže krona ^dstva m ne omajeno prijateljstvo nanjo. Poskus vzrto pa Bolgarije v Malo antanto je za enkrat gotovo še preuranjen, ker m mog.-če govoriti o vstopu Bolganje v Malo StSo, dokler se ne reši repara^sko vprašanje in zlasti dokler ne preneha hu. gLska komitska propaganda v Južr* Srbiji).	__
Slov. Vidmar dobil V Londonu tretje darilo
Lhibliana, 19. avgusta Nocoj ie doba tukalšniišahovskl klub lz Londona br-obvestilo, da se ie danes konM Shovski turnir za svetovno m^stvo v Londonu. Pri tem Je dobU Slovenec orof dr Milan Vidmar tretje darilo. Po-temtakem le prvi dosedanji šahovski sve. t ovni molster španski KubanecCapa-bknea drugi Rus Alekin (izg. Allokta), kot tretjl !e ps iz hude borbe s slavnto svetovnim šahovskim mojstrom Rubta-stemom kot zmagalec izšel nai Vidm«, Italijan pa Je na zadnjem mestu.
Borza
Zagreb. Borza je bila v soboto zapr-V prostem prometu so notlraU: Ua-don 400 — 400,75. Newyork 86.75, Budimpešta 5J5 - 535, Dunai 0.11, Pariz 702 — 702.50, Milan 401.25 — 402, Berlin 7 - 7.75, Praga 260.
Beograjska borza ie bila včeraj radi praznika preobraženja zaprta.
Curih, devize: BerUn 038 Newyoxk 53« 50, London 23^9. Pariz 41^7, JS>6 Praga 15^0, Budimpešta 033, Za. ^'l^ Bakarrfta 2.90, Varšava 0^ DtmaJ L avsr. žig. krone 0.075.
Inozemske borze (Dunaj, Praga, Bef-Uslsč«ai nlsa poslovale,
re^ma za prvenstvo JSS
(Višji oddelek.)
V ponedeljek' so bo vršile na zletnem teiovadišču tekme višjega oddelka za prvenstvo J. S. Saveza. Tekmovali sta 2 vrsti in 18 poedincev. Na prvi pogled jo sicer število majhno, a kdor je videl, kake ogromne zahteve bo bile stavljene, se temu ni čudil, saj je bilo treba vztrajnega in dolgotrajnega vežbanja za ta nastop. Predpisane bo bile dolge in težke vaje na orodju, ki so zelo komplicirane ter zahtevajo od telovadca veliko spretnost Občinstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo tekmi, je z velikim zanimanjem opazovalo tekmovalce ter vztrajalo do konca.
Pri tekmi 6i je priborila prvenstvo vrsta Sokola Ljubljana, ki je dosegla 548-25 točk (80-63 %), II. mesto pa so 'si priborili telovadci Sokola L a 542-13 točkami (79-73%).	.
Obema vrstama je bila poklonjena mala diploma z lovorjevim vencem.
Od posameznikov pa so si priborili veliko diplomo sledeči bratje:
1.) Derganc Stanislav (Sokol I.), ki je dosegel 108-5 točk (98-64 %);
• — ii	11	—■—»—■»
Vprašanje emigracije na jugu
Vprašanje politične emigracija je imelo na Balkanu vedno svoj poseben značaj. Tu je imela vsaka vojna za posledico preseljevanje prebivalcev. Kajti vojne niso bile le vojne sovražnih armad, marveč so predstavljale medsebojno borbo celih ljudstev. Najbolj je bilo to dejstvo opazovati pri vojnah krščanskih narodov za osvoboditev izpod turškega jarma. Kakor so Turki v boju s krščanskimi uporniki morili tudi nedolžno prebivalstvo, žene, starčke in otroke ter jim požigali hiše, tako se je tudi srd upornih "obračal zoper vse vladajoče turško ljudstvo. Tako se je zgodilo, da je n. pr. iz osvobojene Srbije izginil turški element popolnoma, dasi je bilo pred osvobojenjem tam razen vojaštva mnogo meščanstva in bogatejših ljudi po kmetih. Ko je Avstrija I. 1878. zasedla Bosno-Hercegovino, bo se iz dežele izseljevali številni muslimani, ki niso hoteli ostati pod gospostvom osovraženega djavra. Istotako so se izseljevali Turki iz novo pridobljenih krajev Srbije, iz Bolgarske, iz Grčije, iz Črne gore. Obratno pa so v krščanske države prihajali izseljenci iz onih pokrajin, ki so ostale ee pod Turčijo.
Novo veliko preseljevanje so prinesle vojne L 1912—13. S turškimi armadami so bežali tudi Turki, ne le uradništvo, marveč tudi ostalo, celo kmeteko prebivalstvo, ki se je balo maščevanja za zlodejstva, izvršena pod zaščito turške oblasti. Prav tako so pozneje bežali Bolgari pred grško vojsko in obratno Grki pred bolgarskimi četami. To preseljevanje se vrši le sedaj; v Grčiji pripadajoče predele se seli grško prebivalstvo iz krajev, ki so ostali pod bolgarsko in turško vlado in tudi obratno.
In tako pridemo tudi do emigra-<4je iz južne Srbije. Mnogo onih, ki so se dotlej z vso vnemo angažirali za bolgarsko propagando v Makedoniji, bo ostali v Bolgariji. Seveda pa so se bili vrnili za časa bolgarsko-nemške okupacije med svetovno vojno; takrat 50 se priradnikom srbske stranke po-Eigale hiše in se jim je skratka uničilo vse, kar se je sploh dalo.
Pojav izseljevanja in preseljevanja je tedaj na balkanskem polotuku splošno običajen. Navadno je bilo či-sto nepotrebno govoriti o povratku Bmigrantov, ker si ni nihče želel na-caj in se tudi ni maral vrniti, ako bi bilo Še tako mogoče, Očividno tudi to pot ne bo drugače. Kdor pa bi se hotel vrniti, bi storil to le z name-
2.)	Sumi Peter (Sokol Ljubljana) 105-25 točk (95-68 %);
3.)	Buh Anton (Sokol Jesenice) 94 točk (85-45 %).
Na četrtem mestu je br. Evgen Lovšin (Sokol L), ki je dosegel 93-5 točk (85 %) in ki mu manjka do diplome le pol točke.
Prosta tekma posameznikov.
Proste tekme 6e je udeležilo 15 tekmovalcev, od teh je dokončalo tekmo 13 članov.
Zmagalec v prosti tekmi je br. Pa-pič D jura (Sokol Vršac, župa Veliki Bečkerek), ki je dosegel 69-75 točk ter si tako priboril lipov venec s srebrnim znakom in veliko diplomo.
2.)	br. Petrovi6 Milan (Sokol Srbo-bran, župa Novi Sad), ki je dosegel 60-5 točk.
3.)	br. Mudrinski Lazar (član Istega Sokola) 53-5 točk.
Rezultati tekme nižjega oddelka še niso ugotovljeni, verifikacija bo trajala še do srede prihodnjega tedna.
nom, da nadaljuje politično propagando.
Taka politična propaganda pa bi bila bistveno olajšana, če bi ee Bolgarom posrečilo doseči, da se všteje makedonsko prebivalstvo med narodne manjšine. Da se to ne zgodi, je seveda ena osnovnih naših potreb._
Ona generacija, ki je izšla iz ljute propagandistične borbe v Makedoniji, se odlikuje po nenavadno srditem fanatizmu, in to pri vseh narodnih skupinah. Na spreobrnjenje te se ne more nikjer računati; ona ostane ne-spravljiva, kakor je, pa naj se vrne ali ne vrne. Treba je počakati, da doraste nov rod; šele na tem 6e bo mogla zgraditi krepkejša stavba. Do takrat pa je vse vprašanje sigurnosti obseženo v tem, da imamo čim boljšo upravo. In pa s tem moramo računati, da bo potreba krepke oborožene sile, ki vzbuja dovolj respekta. Zboljšanje prometnih sredstev, najnujnejše nove železnice, to bo šele v polni meri omogočilo oboje.
Politične beležke
'-f Uničujoča obsodba klerikalno-socijalistične komunalne politike. Ni
še leto dni tega, odkar se je po slovenskih mestih v občinska gospodarstva vgnezdila črno - rdeče - modra koalicija. Tako v Ljubljani, v Mariboru in v Ptuju. Vsaka pametna beseda je bila takrat odveč: NSS je s tem, da se je vdinjala klerikalcem, drvela v svojo lastno nesrečo, ljudske interese pa izročila političnim špekulantom. To potrjujejo sedaj narodni socijalisti sami. V »Jugoslaviji* je izšel namreč zelo poučen članek o komunalnem gospodarstvu v Mariboru, ki ni nič druzega, kot uničujoča obsodba še pred kratkim toliko hvalisanega klerikalno-so-cijalističnega gospodarstva »Jugoslavija! piše med drugim: »Daleč je prijadral Maribor pod sedanjo internacionalno klerikalno upravo! Preje je bil na slovesu najcenejšega mesta v Jugoslaviji. In takrat so ga upravljali — komisarji. Sedaj ga upravlja interna-cijonala s klerikalci . . . Vsakdo dela kar in kakor hoče . . . Plačaj, če hočeš živeti, če ne moreš pa lahko pogineš s svojo družino lakote v mestu, kjer vlada socijalistična internacijonala, ld se cedi samih besed o ljubezni do zatiranih, do delavstva in javnih nameščencev. Sedaj vladajoča večina v občinskem svetu je bila pred volitvami vsa polna obljub, kako hoče pomagati nižjemu in srednjemu človeku. In kaj je dosegla? Prav nič! Niti ene najmanjše stvarce ne more pokazati, kar bi storila v prid nižjim slojem in javnim
nameščencem. Ako se posameznim voditeljem 6tranke godi bolje, kakor se je preje, to je prav vse, kar so dosegli Tisoči in tisoči, po katerih hrbtih so plezali voditelji do bolnih in lažjih mest ti tisoči pa ginejo v bedi in obupu stokrat bolj kakor preja. Prav zadnji čas je, da bi se na mestnem magistratu v Mariboru pri vladajoči gospodi zgodila temeljita reme-dura. Zakaj tako brezbrižno se menda ne upravlja nobeno mesto niti ne v Makedoniji.* Svetujemo tudi ljubljanskim pristašem NSS, da si prečitajo to porazno obsodbo svojih zaveznikov v koaliciji
-j- Jasna beseda o Orlih. € Slovenec*
se zadnje dneve neprestano huduje nad Sokolstvom. Zelena zavist je v njem vzbudila slepo strast Mi smo dosedaj njegove izbruhe na, Sokole ignorirali. Včeraj pa vprašuje »Slovenec*, zakaj ne bi smel biti tudi Orel enakopraven in en ako vel javen Sokolu. Na to vprašanje je odgovor jako lahek. Orlovstvo je bilo v Avstriji štafa-ža nemško - madžarekega protislovan-kega kurza. Orli so vodili organizcijo za nabiranje dobrovoljcev v boju zlasti proti Jugoslovnom, iz njih vrst se je vodila tudi avstrijska_ špdjonaža ter delale ovadbe proti našim narodnim ljudem. Ako bi imelo Orlovstvo v sebi kaj moralne sile, bi moralo najkasneje po prevratu likvidirati. Kolikor je bilo med Orli poštenih in narodno čutečih mož, bi morali poiskati sokolsko vrste. Klerikalci bi so morali zavedati, da je v naši državi 6amo Sokoistvo pozvano, da tvori neupogljivo narodno armado. S tem. da so se Orli tudi v Jugoslaviji postavili na svoje noge, so dokumentirali, da tudi v svoji državi niso na-cijonalni. Izključili so se torej sami iz narodne in državne telovadne organizacije, ki jo predstavlja Sokol Zato naj tudi samim sebi zamerijo, ako nikdar me bodo s Sokoli enakovredni
Predpravice za duhovščino. »Slovenec* poroča, da so se na intervencijo ljubljanskega ter djakovskega škofa začeli od vojaške službe odpuščati bogoslovci in duhovniki. S tem je katoliška duhovščina pokazala, da hoče imeti v državi državljane dveh vrst, ene, ki doprinašajo krvni davek, in druge, ki so tega oproščeni. Predpra-vica, ki jo zahteva duhovščina zase, ne pomenja le kršenja ustave, ki pravi, da imamo pred zakonom vsi iste pravice in dolžnosti, marveč dokazuje tudi, da nima ta kasta ljudi prav nobenih ozirov do druzih državljanov in nobenega smisla za državljansko pravičnost in poštenost Klerikalci so sedaj jasno pokazali, kako oni razumevajo ustavna določila o enakopravnosti državljanov.
-f Resnica prihaja na dan, In sicer ravno po onih, ki so jo hoteli prikriti. »Slovenec* je hotel dokazati, da je Orlovstvo enako Sokolu, t j. eni__in drugi 60 telovadna organizacija. Včeraj pa pravi »Slovenec* doslovno: »Saj orlovski zlet v Brnu ni običajna orlovska, zgolj telovadna prireditev v velikem mednarodnem stilu, ampak je dejansko velikanski mednarodni katoliški shod, na katerem prvači Orlovstvo kot avantgarda katoliškega češkoslovaškega naroda ...» Orli so torej samo člen v verigi mednarodnega klerikaliz-ma, kar smo mi vedno tudi trdili, oni so izraziti strankarji, kar je že zdavnaj vsakemu znano in vendar imajo drzno čelo primerjati se Sokolst.vu, ki je samo nacijonalno in nestrankarsko! Kako morejo klerikalci zahtevati, da bi država uvaževala in vpoštevala izrazito klerikalno strankarsko organizacijo, ki na sebi nič nacijonalnega nima, enako kot izrazito nadstrankar-sko, pa odločno nacijonalno sokolsko organizacijo?	.
-f Novi špektakel gospodarske stranke v Mariboru. Sinoči je pl. Zagorski zopet sklical sestanek svoje »gospodarske stranke* v dvorano gostilne Orovič. Razposlal je okrog 200
vabil, sestalo pa se Je komaj večje omizje somišljenikov. Ker pa je prišlo tudi nekaj pristašev drugih strank, je izjavil Zagorski, da se vrši 6amo seja njegove »stranke* in zahteval, da se drugi odstranijo Ker ga večina ni hotela ubogati, je klical navzočega poli-cijskega komisarja na pomoč. Ta je odklonil vunbacivanje, zato je Zagorski klical na pomoč gostilničarja. Tudi ta ni hotel svojih gostov »ven metati*, ampak je pozval natakarja ob hrupnem odobravanju, da prinese »neljubim* gostom piva. Zagorski je poskusil groziti, pa tudi to ni pomagalo. Nato je Zagorskega somišljenik na njegovi desnici predlagal, naj se voli predsednik. Zagorski ga je pa takoj potlačil, češ, da on sam predseduje, in je potem zopet potrpežljivo čakal, da nepozvanci odidejo. Ko pa je zopet vstal Zagorskega desničar ter je začel naenkrat silno napadati pri isti mizi sedečega odbornika »gospodarskega odbora*, Nemca Kajerja, češ, da je njihova stranka slovenska in da nem-škutarjev ne rabijo na zborovanju, s*> je začelo zibati. Zagorski .je radikalnega govornika najpreje miril, potem se je pa z ostalimi vred krohotal, kako mu govornik psuje odličnega odbornika. Brihtnejši somišljeniki pa so se jezili, se drug za drusrim odmikali ter se izjavljali, da so prišli le iz radovednosti. Opsovani Rajer je pobral svoj časopis in se umaknil skozi vrata. Ko je Zagorski videl, da je situacija že izgubljena, je sam intoniral ob splosnem krohotu: »Zagorski zvonovi . . .» Ker pa 6am ni pevec in ravnotako tudi ne njegovi pristaši, se je razlegalo po dvorani strahovito krnljenje. To se je celo še mesarju Puršiču zdelo preneumno, pa jo je s slugo stanovanjskega urada odkuril skozi vrata. Za tema dvema je odšel Zagorski z ostalim štabom izpadel pri vratih v narečje čakajoči ženiti. V dvorani sta ostala samo še dva »gospodarska* somišljenika, ki pa nista delila nazorov glede narodnosti m sta v vehementni debati treščila v ne-bratskem objemu v šipo na vratih. Ko je šipa zažvenketala, se je dvorana izpraznila in bilo je za danes zopet konec »zagorskih zvonov*. Na cesti je Zagorski javil svoji razbiti armadi, da se "zberejo v torek v »gospodarski restavraciji*.
-f- 26. Na dan sokolskega zleta je »Slovenec* hujskal, da so nam zopet Srbi nekaj odvzeli, to pot slovenske mandate. Računa, da so po statistiki od leta 1910. oni profitirali napram ram toliko in toliko poslancev več. Pri tom pa »Slovenec* ne pove, da tudi nas ni toliko, kakor leta 1910-, in da so tudi nam naše vo.me izgube spregledane, kar da takoj 10% razliko' Pa če bi »Slovenec* bil to povedal, potem se pač njegovi računi ne bi ujemali in njegove trditve bi vec ne bile res . . .
Zvonko Bcrnot apelira na novinarsko udruženje proti umazanim polemikam. Gotovo ga bo vzelo v zaščito, kadar bo njegov Ust nehal obreko-vati in lagati, kakor je storil v svojih protieokolskih neumnih noticah. Enega pa novinarsko udruženje ne bo moglo braniti Bernota, — namreč smesnosti. Tiste s krvjo podplute fraze, tiste neumne tirade, ki jih je »Naprej* v zadnjih dneh prodajal, — to je znal morda samo še gosp. Zorko. Zorko m Zvonko, par nobile fratrum! Bernot je včeraj napisal v svojem lističu uvodnik, v katerem govori o Sokolstvu, kapitalizmu, komunistih, »Zarjanih*, oddelku za socijalno politiko, 0 gosp. Majcenu, o bolniški blaeajm m obenem razklada, kje je bil neke noči. koliko je naročil kuhanih jajc in crmh kav in kaj se mu je med čakanjem sanjalo. Zadnjič .je pa napisal, da »rdeče srajce odvajajo telovadce od narave.* Vsa to misli gosp. Zvonko prav resno!
Prosvefa
Mariborsko gledališče. Jesenska zona se otvori že dne 9. septembra i opero »Prodana nevesta*, prva dramska predstava pa bo Gogoljev »Revizor*.
Njiva. V pondeljek izide 8/9 številka »Njive*. Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič je napisal veiezanimivo in nad vse aktualno razpravo o stanju svetovnega denarstva. Razprava pojasnjuje težke in za vsakogar občutne sodobne probleme na izredno jasen ln tudi lajilu lahko razumljiv način ter navaja 'zrcn ke današnjega derutnega denarnega star nja. zato bo vsakogar zanimala.
Historična razstava slovenskega slikarstva se je zaprla dne 18. avgusta, da se preuredi in se znova odpre za velcse-jem dne 2. septembra. Ob vsesokolskem zletu so predvsem češki gostje v veli' kem številu posetili razstavo in tudi domačinov se ni manjkalo. Ker prihajajo te dni neprestano razstavi nova umetniška dela, bo kazala razstava, ko se zopet otvori, povsem drugačno lice. Pred' vsem bodo dela kronološko bolje razvrščena; izpopolni se število slik posameznih mojstrov, kakor Jelovška, Potočnika, Mencingerja, Berganta L dr. Narodna Galerija izda tudi katalog razstave. Dolžnost vsakega slovenskega inteligenta ]e, da pozna vsaj največje mojstre svojega naroda, ako pozna že grške ali Italijan ske ali nemške; zatorej naj nihče ne zamudi prilike obiskati razstavo, ki se na državni obrtni šoli otvori znova.
Shakespearejevo gledališče v Londonu se bo restavriralo. Neki bogataš je daroval za restavracijo 30.000 funtov pod pogojem, da se vsako leto izvaja v gledališču velik ciklus Rhakespearejevih dram v obliki in inscenaciji kakor leta 1616.
Šah	,
Mednarodni šahovski turnir v Londonu.
V 12. kolu, ki se je igralo v petek' 11. t m., je Capablanca po 32. potezi potolkel Watsona, Reti Snosko - Bo-rovrske^a, Morrison Maroczyja, Bogoljubov Tartakovverja, Aljohin Rubinstei-na, Yates Euvveja. Partiji Marata* TVahltuch in Vidmar - Atkins sta končali remis.	. .
Istega dne je bila odigrana v 9. kolu prekinjena igra Reti - Watson, ta je končala z zmago Watsona, v 10. kolu prekinjena igra Snosko -_Borowsky-Monison pa je končala remis. Dr. Vidmar je izgubil v 9. kolu prekinjeno igro z Rubinsteinom.
Največje zanimanje je vladalo za srditi boj ruskega šampijona Aljohma. s poljskim šampijonem Rubinsteinom. Kazalo je, da bo neodločen m res je Aljohin že ponudil svojemu nasprotniku remis, ki pa ga je ta odklonil m
končno izgubil igro
Stanje po 12. kolu je bilo sledeče Capablanca 10 in pol, Aljohm 9 in pol, dr. Vidmar 9, Rubinstein 8 (1), Tarta-kower 7, Reti 6 in pol, Maroczj 6, Bogoljubov 5 in pol (2), Yates o in pol Morrison 4 in pol (1), Atkins 4 in pol, Snosko - Borowsky in Euwe 4, Wahl-tuch 3 in pol (1), VVatson 3 m pol, Ma-
rotti 1 in pol.	.
Ruski šamnijon Aljohm se je torej prebil na drugo mesto, dočim je postal Rubinstein že nevaren tekmec dr. \ ia-marja za tretje mesto, ker bo nedvomno dobil še svojo visečo partijo z J30-eoljubovom, s čemer bi bil enak dn Vidmarju. Imela bi namreč vsak po devet točk. Zadnje partije, ki so se isrrale prejšnji teden, po naših poročilih položaja ni-o izprememle. Capablanca je brez tekmeca na prvem mestu in tudi Aljohin krepko drzi drngo mesto. Bije se le Se boj med dr. Vidmarjem in Rubinsteinom za tretje, oz. četrto mesto. V petek se je medtem vršilo že zadnje kolo mednarodnega turnirja, včeraj pa so se odigrale se zadnje viseče partije.
NaSa najnovejša turistovska literatura
R. Badiura, Vodič kroz Jugoslovenske Alpe. Lečilišča, letovišča, kupatila, pri-rodne znamenitosti, izleti, alpske ture. /. d&o: Slovenija. 7 zemljevidov, načrt Ljubljane, 74 slik! 514 strani drobnega non-pareille-tlska. Cena 110 Din. Malo naših knjig sem vzel v roko s tako iskrenim zadovoljstvom in zadoščenjem. Vendar enkrat torej!
Znani naš alpinist Rudolf Badjura ]e pričel zbirati snov za to svoje življensko delo že pred dvajsetimi leti. Prepotoval Je sam opetovano vsenavskrlž ta najlepši del naše velike domovine, Slovenijo, ki je danes naša jugoslovanska Švica. Potoval je sicer kot športnik, a obenem, rekel bi, kot znanstvenik. Sedaj nam ie daroval prvega jugoslovanskega Baede-kerja, le s to razliko, da Je Badjura -
boljši.	»j.
i Vodič* Je prvo takšno naše delo
sploh. Kakor znanstven priročnik Je, v njem najdeš skoraj vse, kar utegne zan -mati domačina ia tujca, Izletnika, potnika, zgodovinarja, geografa, ^botanika, učitelja, učenca, vojaka, športnika, hotenja, lovca, - Izkratka vsakega, kl ni zsali zato na svetu, da po Prešernu samo »varje dom In babo*.
Prvi, Informativni del prinaša obče thformacije o prometu tujcev, sezoni rplsuje naše varnostne ta obče ku urne razmere ter obskrbo v naših hoteUh ta gostilnah, našteva letovišča, lečilišča, ofirtav* jdelosasit SPQ s podružnicami,
daje dobre svete za na pot, za opremo, hrano itd_ popisuje tehniko hoje po gorah, Jamah, navdušuje za zimski šport in lov (poglavje o lovu je spisal dr. Lokar). Potem pride bogat obči pregled prirod-nih lepot in znamenitosti v Sloveniji. Tu najdeš našteta naša jezera, šume in slape, soteske, izvire in odtoke, prirodne moslove, podzemeljske jame, okna, ledenice. idile, pasaže, stene, peči, turnce, piramide, doline, konce, razgledne točke, dvorce, razvaline, muzeje, zbirke in nekatere zgodovinske znamenitosti. Na to pride obširen pregled naših gor in alpskih tur, najprej Julijskih potem Karavank, potem Savinjskih alp. Razdeljene so po skupinah (mangartska, razorska, triglavska, z zgodovino prvih dostopov na Triglav, ter bohinjska; Karavanke so razdeljene na zapadni in iztočni deL Sa-vinske se dele na skupino Storžičevo In središnjo, ki Je zopet razdeljena v več pododdelkov; slede Zasavje, Polhovgraj-ski Dolomiti, dolenjsko in notranjsko gorovje, Pohorje. Na to obširen opis vseh planinskih zavetišč, razdeljena zopet po skupinah gor. Dodan Je imenik poštnih voženj po Sloveniji.
II. del le topografičen ter opisuje vsak znatnejši kraj posebej, njegove znamenitosti in posebnosti, položaj, zgodovino, okolico, statistiko, promet, urade, šole, zavode, društva, trgovino, industrijo, promet kopališča, sprehode, Izlete ta ture. Vzemimo n. pr. — kar na slepo — Zidani most »Leži v ozki soteski...» Itd. 0«is lege. Potem izveš, da ima kraj 528 stanovalcev, nošto. hizoiav. telefon.
veliko železniško postajo, elektriko, vodovod, petrazredno osnovno šolo, večja industrijska podjetja (»Zagorko*), kolodvorsko restavracijo, itd. itd. Vse to ie v petih vrstah izraženo s posebnimi preglednimi ln vrlo praktičnimi znaki. Potem izveš, da so prvi most zgradili tu menda na rimskih ostankih že Babenber-govci leta 1222, dvesto let pozneje Je ta most padel kot žrtev vojne med Celjani (Vitovcem) in cesarjem in šeststo let pozneje so zgradili sedanji most, kmalu za njim še železniškega... Ali ti Je bilo vse to že preje znano? Čakaj, sedaj pridejo na vrsto Izleti, ki so posebej opisani, na Stari grad, na Vel. Kozje, Kum, Lisec, Škratovo dolino. Sledijo opisi potov v sosednje kraje. — Ali ti je znano Ju-dovje pri Semiču? Ne? Poglej v Vodiča! Ali veš za cerkvico sv. Petra begunjskega? Vodič ti pove, da je tu stara zanimiva gotska cerkvica, ki ima strop r mrežastim svodom na 2 stebra, 25 zanimivih originalnih starih fresk... Ali hočeš n. pr. vedeti kaj o Gornjem gradu? Evo ti. Kremser-Schmidtove slike, stari benediktinski samostan, Kacijanarjeva nagrobna plošča. Ali te morda bolj zanimajo alpske ture? Poglel opis plezanja na razne Ponce, ali na Kotovo Spico, ali na Jalovec. Ce imaš raje lahke ture, oglej si v Vodiču pohorske ali blejske Izlete, — ta če se raje šetaš i damami, poglej, kaj pove Vodič o Dobrni! Tu Izveš obenem zgodovinske podatke od leta 1147 dalje ln toliko sprehodov, da Jih imaš za cele počitnice dovolj! Sam sem prepotoval večii del Slovenlie. tudi s tu
ristiko in alpinistiko se bavim še sedaj,1 in z nekako naslado sem se šel sprehajat po Vodiču v namenu, da bi naše! nepopolnost, napako. Iskal sem nalašč manjše odročne kraje. Heureka! Kokarij rt v imeniku! Kokarje v Zadretski dolini, prezrte ste! To je edina in še to malo pomembna pogreška v zborniku, ki opisuje okrog 2000 krajev, gor, voda, Itd.! Med njimi najdeš celo Razbor, Svibno, najdeš Vojneš, Vitranec, Osredek in Kotuljo, Gojzdnik, Forhtenek in Crnjevko, — kaj stavimo, da ne veš z-" nobenega teh krajev ti povprečni domovinoznanec? Ali morda veš, kje ali kaj je Ank? In ti turist, opiši mi Spremov pot čez Zdolsko škrbino! Ce ne veš, kakšen Je, poglej v Vodiča, In vanj poglej tudi, če Izbiraš vodnika za plezatao turo n. pr. na Cmir od Aljaževega doma, ali pa na... no, na primer na ... Golico.
Obračam in obračam to delo ta v vedno večje zadoščenje ml je. Naš Badjura mora posuti častni član SPD! 2e itak znan alpinist In športnik Je s tem svojim delom postal živ kažipot po naši domovini. Njegov Voc.d Je pravcata zlata knjiga severozapadnega kota Jugoslavije Slovenlie, za turista - . etnika ter za ves naš tujski promet pravcat magna charta! Poseben okras knjige so loto-grafije, kl prinašajo v lepi točnosti in lasnos« 74 pogledov Iz krasne panorame naše domovine, sedem zemljevidov, — tudi nje Je priredil Badjura sam - pa tvori dobrodošlo dopolnilo k Vodiču. Ta knjiga bi morala biti ne samo v vseh hotelih Jtd. ampak x vseh domačih
knjižnicah in vseh šolah, - boljšega domoznanskega priročnika si misliti ne mo-rem'
Baš ker mora vsak razumnik ln ljubitelj domovine spoznati in priznaj neprecenljivi kulturni pomen te publikacije, bo pa v prihodnji izdaji potrebno, da se pregleda nomenklatura. Tu sem našel nekaj pogrešek, ki se morajo popraviti, vendar pa one ne morejo zmanjšati visoke vrednosti tega Jedinstvenega dela. Badjura rabi Mangrt mesto Mangart Nisem jezikoslovec, toda zdi se mi, da Je Mangart pravilno. Vprašanje treba rešiti strokovno. Ukanca je star nonsens, v Bohinju je »Kan'c., grem »U Kan'c», pridem s »Kan'cč», ne iz Ukance. Izvir Save Dolinke ni Nadiža, marveč Na dize, na diže. Pri Celiu so Petrovče, nikdar Pletrovče; »Osrednje* v shrv. = mittel-massig; prav sredlšnji. Na Komnl so Sedmera jezera, ime »Triglavska Jezera* ni domače, ampak prlnešeno (Trlglavseen*). Jezera od Kanjavčevega Roba pod Lev-po do Komarče niso »Triglavska*. Lev-pa špica ali Zadnja Levpa, ne Lopa (kakor rabi B po Turni; tudi Turna se lahko moti!) Levp je po Primorju vse polno, tudi Levpuščkov za osebno ime. Lopuč-nica Je prav Levpučnlca. (Pomeni kraj, kjer se zbira dotekajoča voda, dočim v Kalu tudi sama Izvira, v grezl pa se le začasno drži). Takšnih lezikovnlh poprav Je še nekaj potrebnih, n. pr. Polhov gradeč, ne Polhogradec. V ostalem: Vodič je pisan sthrv., z ekavštino, in piscu je bila »misao-vodilja, da bude Vodic svima nama. kao što Srbima, Urvatijna I
Priloga „Jutru" št, 197, dne 20. avgusta 1922.
Po vsesokolskem zletu.
Kje je bil poljski Sokol?
četa poljskih skautov je prišla na sokolski zlet v Ljubljano in bila neprijetno razočarana, ko tu nI našla poljskih Sokolov.
Poljski Sokol le bil naznanil, da pošlje delegacijo v Ljubljano, a te delegacije nI bilo. Zakaj ne? Kje Je vzrok?
V slavnostnih dneh smo poročali o značaju in najnovejšem razvoju poljskega Sokolstva ter pri tem priznali, da je to Sokolstvo doslej stalo politično daleč na »desnici Javnega življenja ter bilo najbliže politični stranki »Narodne demokracije*, ki jo vodijo dosti konservativna načela in je sedaj v ostri opoziciji proti prezidentu Pilsudskemu. Res Je, da poljsko Sokolstvo šteje v svojih vrstah tudi katoliške duhovnike, a res Je pa tudi, na so Poljaki v Brnu bili prav neznatno zastopani.
Ker smo doslej prav malo bili poučeni o življenju poljskega Sokola, bo umestno, da podam tukaj nekaj podatkov iz zgodovine Sokola v Gornji Šleziji,* v tej stari nacionalno ogroženi piastovski poljski zemlji, ki Je v posledicah svetovne vojne le deloma pripadla Poljski, deloma pa Nemčiji.
Prvo poljsko sokolsko »gnezdo* se Je ustanovilo v Lvovu leta 1864. Na prusko Poljsko se je misel Iz Galicije zanesla dvajset let pozneje, in sicer 1. 1884.; tega leta Je nastal Sokol v Inovraclavn. Dve leti pozneje je vzletel Sokol v Poznanju, a za poznanjskim zgledom se Je poved-la (pruska) Gornja Šlezija.* Dne 13. oktobra 1895 se je v Bytomn (Beuthen) ustanovil prvi šlezijski poljski Sokol, a že spomladi sledečega leta v Katovicah, nato so se snovali po vrsti Sokoli v drugih krajih, tako da je leta 1914. v Gornji Šleziji bilo 21 Sokolov z 820 člani,
Brž po prevratu leta 1918. se je v sokolskih društvih začelo živahno delo. Začetkom 1920 Je bilo v Gornji šleziji že 82 Sokolov z okoli 6000 člani, a koncem leta že 185 »gnezd* z 12.633 člani (10.791 Sokolov, 1842 Sokolic). Vsa Gornja Šle zija tvori sedaj sokolsko »Delnico šle zljsko*. Ko Je po plebiscitu Šlezija bila razdeljena med Nemčijo in Poljsko, se je v onem delu. ki Je pripadel Nemčiji, ustvarila posebna sokolska edlnica (njen organ je: »Oredzie Sokole*) a polj-skošlezijska edinica ima svoj organ: »Sokol na Šlasku* (Sokol v Šleziji).
Izmed šlezijskih sokolskih organizaci Je imel posebno težko zgodovino Sokol v Katovicah, kjer ie bil sedež velikega po-Ijakožerca, policijskega svetnika Mad-lerja. Nemški gostilničarji niso hoteli dati prostorov za ustanovni zbor, ki se Je zato vršil v privatnem stanovanju, druge skupščine so bile razpuščene, ker se ni nemško govorilo. Sokoli so bili kaznovani, ker so se kdaj pojavili v kroju na kolodvorih ter s tem povzročili »elne Belastigung des Publikums*. Novo moč pa Je dobil ta Sokol, ko mu je starosta postal Vojteh Korfanty (oni, ki je pred dvema letoma Nemcem z uporom iztrgal Gornjo Šlezijo). Prusi so dalje divjali, zapirali Sokole zdaj na teden dni, zdaj na mesec dni, a vse ni nič pomagalo, »gnezda sokolska* so se širila in množila.
Svetovna vojna Je potegnila šlezijsko-poljske Sokole v nemško armado; žrtve vojne so postale tri četrtine nekdanjih članov Sokola. Mnogo jih Je prišlo v francosko ujetništvo. Tu so v jetniških taborih od začetka Poljaki bivše vzhodne Nemčije mnogo trpeli od svojih dotedanjih komandantov, nemških oficirjev, dokler ni — posebno po posredovanju sina velikega Mickiewicza, Vladislava — Francija ločila Poljakov od Nemcev. V svojih samostalnih taborih so nato Po-
ljaki snovali svoje sokolske organizacije; prvi poljski Sokol v Franciji se Je osnoval že avgusta 1915. v jetni&em taboru v Le Puy; vse te sokolske organizacije so sklenile »Savez Sokolov-jetnl-kov v Franciji*. Ko se Je koncem leta 1917. v Franciji osnovala armada poljskih dobrovollcev, so Sokoli seveda vstopili v njo.
V Severni Ameriki so Poljaki že pred letom 1906 imeli mnogo sokolskih organizacij; leta 1914. so te organizacije štele okoli 25.000 članov. Ko Je Amerika vstopila v vojno, so se deloma udeležili vojne v ameriških četah, deloma vstopili med dobrovoljce, ki jih Je nabiral poljski general Haller.
Sokol v Gornji Šleziji Je držal do prevrata na svojih krilih poljsko nacionalno življenje. V njegovih vrstah je bil Vojteh Korfanty, dalje sedanji »vojvoda* vojvodstva šlezijskega (veliki župan oblasti šlezijske) Jos. Rymer. Pozdravljata ga sedaj ob 251etnici Sokola v Katovicah generala Szczeptycki In Haller, pozdravlja ga voditelj najmočnejše politične stranke poljske, Ljadovcev (kmet-ske stranke), bivši ministrski predsednik Witos (njegova stranka je v parlamenta na levici!) In Slgmund Seyda izpoveduje, da Je »zgodovina Sokola šlezijskega zgodovina poljstva v Gornji Šleziji*.
In tega nacionalnega poljskega Sokolstva nismo videli v LJubljani. Kje je vzrok, kje krivda?
Naš kralj se je poslovil od Sokolov v LJubljani z besedami: »Videl sem s posebnim zadovoljstvom vaše tesno skupno delo s češkim In ruskim sokolstvom ter pričakujem, da boste na tem polju slovanske vzajemnosti tudi dalje vršili svoje blagotvomo delo.*
Slovanstvo bi lahko konstatlralo velik napredek, ko bi bil kralj mogel reči: »Vide/ sem s posebnim zadovoljstvom vaše tesno skupno delo s češkim, poljskim in ruskim sokolstvom».
Kar pa ni bilo to pot, mora biti drugič. Poljski Sokol v Katovicah je v Srebrni knjigi svojega Sokola napisal sokolske besede: 'Hoteti, to je: moči! Začeti, to je: Izvršiti*
Hoteli bomo in začeli, zato bomo mogli in dovršili.	Dr. Fr. I.
*	Po knjigi, ki Je ravnokar Izšla: »Sr-brna knjiga Sokola Katovickega* (Ka-tovice, 1922).
•	V Vroclavn (Breslau) v Dolnji Šleziji se Je ustanovil Sokol že 1894.
Gledališče v zletnih dneh.
Za časa vsesokolskega zleta v Ljubljani smo imeli dokaj lepih prireditev v obeh gledališčih in v koncertnih dvoranah. Posebno privlačni in posrečeni so bili operni večeri »Luiza*, »Prodana nevesta* in večer gdčen. Ježek in Sfiligo-jeve. Tudi koncerti so bili dobro obiskani. Dramske predstave niso bile razprodane. Nič ni čudnega, da ni bil povsod vsak večer razprodan. Sokolske popoldanske prideditve so goste utrudile in zvečer si je vsakdo želel oddiha in hladu. Vendar pa, če pomislimo, da smo imeli te dni v mestn okrog 70.000 tujcev, od kate-ih bi moglo vsak večer vsem ljubljanskim prireditvam (ako bi bile razprodane) prisostvovati komaj 5000 gledalcev — potem bi bilo pričakovati, da bodo naše prireditve bolje obiskane.
Nočen o navajati eventuelnih vzrokov ra to trditev, dovoljujemo pa si v splošnem par opazk.
Na v&eeokolski zlet, oziroma na vsako prireditev te vrste, kadar pričakujemo obilnega poseta tujcev, spada na oder predvsem domače reprezentativno delo, in to v drami kakor v operi, in sicer s prvovrstno zasedbo. Gledališče naj pokaže gostom naše najboljše dramatike, skladatelje, režiserje in igTalce. Zato bo v bodoče bolje dati recimo eno samo našo najboljšo opero in dramo, seveda reprezentativno v vsakem oziru, kakor pa po tri predstave v vsakem gledališki, po tri predstave lanjskega repertoarja in še to z ozirom na finance kr. gledališča. Pri reprezentanci naj se ne ozira na finance. (Seveda je naše gledalilče že vedno pri
siljeno, da gtedi.) En »Knez Semberljski* na prostem (kakor pred leti pod Tivolijem), en prvovrstni »Divji lovec* bi gotovo bil bolj na mestu. Istotako je z opero. — Poleg tega pa naj bi dva večera izpolnila mešan program: vesele, narodne pesmi (solisti), ples in nič manj: komični nastopi. Boljši kabaretni večer bi se po izmučenem dnevu zelo prilegal in kar je glavno: bil bi dobrodoSel kontrast popoldanskim resnim in težkim so-kolskim prireditvam. To si najbolj ob-čutU vsak večer, ko so romale p« večerji množice namesto v gledališče in koncert — na veselični prostor. In ravno «a ve-seličnem prostoru si zaman iskal Improviziranega odra i lahkim, veselim ta mešanim programom. Kabaret in ki»o sta tako rekoč potrebna škodlpvca »»nega gledališča. V poletnem času pa »ta na-ravnost neobhodno potrebna, ker je za vroče pasje dneve resna umetnost pretežka. To nam potrjujejo gledališki programi na letoviščih.
še nikdar bolj kot sedaj pa smo občutili, kako revni smo na reprezentativnih delih. Nimamo nobene junaške narodne drame in opere. Za enkrat »i jih moramo izposojati od Srbohrvatov. Vendar bo gotovo tudi v tem oziru v bodo-eč boljše (če nas upi ne varajo), nekaj pa nas je zlet le naučil za bodočnost: manj resnih gledaliških predstav, eno prvovrstno slovensko delo s prima zasedbo ln opremo — in več veselih, mešanih, pestrih prireditev. Razpoloženje, ki vlada med množico (ne v slabšem pomenu besede), nam mora biti ob takih prilikah tudi nekoliko merodajno.
Predlog, ki ga pozdravljamo.
Pod zgornjim naslovom prinaša »Slovenski Narod* z dne 19. avgusta t 1. kratko notico, v kateri se zavzema za predlog beogradske »Politike*, ki se ogreva za razne olajšave, katerih naj bi bil deležen pri vojaški službi vsakdo, kdor je bil štiri leta Sokol, Češ, da bi to bila razbremenitev proračuna vojnega ministrstva ln da bi se sokolska Ideja zelo razširila med kmetskim prebivalstvom.
»Slovenski Narod* bi storil dobro, če bi si ogledal polemiko, katero Je o tem predmetu objavil že »Sokolski Glasnik*. Zaznal bi, da so se baš naši naiidealnejši ta dalekovidni sokolski delavci, na čelu pa starejšinstvo »Jugoslovenskega Sokolskega Saveza* odločno postavili proti enakemu predlogu, katerega Je stavila Sokolska župa Zagreb že meseca marca 1922. Razlogi za to odklonilno stališče so zelo važni. Sokolska organizacija hoče in mora ostati od vseh drugih činiteljev, tako tudi od vojske, povsem neodvisna. Nikakor tudi ne gre, da bi se vrste našega Sokolstva v bodoče izpopolnjevale in množile z ljudmi, H bi iskali v Sokolstvu osebne koristi. Sokolstva je bodočnost zasigurana le v znamenja idealizma njegovega članstva in pri popolni neodvisnosti organizacije od katerekoli druge strani	C.
bora JSS. Ta odbor je moral sestaviti vse proste vaje za zlet, tako proste vaje moške in ženske dece, vaje naraščaja ter članov in članic, jih prikrojiti za godbo in jih tudi praktično naučiti. Pripomniti pa moramo k temu, da so pro6te vaje članov in članic na ljubljanskem zletu brez dvoma dosegle svetovni rekord vseh dosedaj izvajanih vaj v masi, kajti telovadna literatura ne beleži nobenega slučaja, da bi telcrradei in belovadkinje izvajali tako izredne težke vaje v tolikem Številu tako precizno ln brezhibna Dejstvo je sicer., da nastopajo nemški gimnasti s prostimi vajami še v mnogo večjem številu, toda sestava teh vaj je mnogo lažja od onih, ki ^ je izvajal sokolski naraščaj od 6- do 14. leta.
Tehnični odbor je pošiljal svoje zastopnike na vse župne zlete, kjer so ti nadzorovali telovadbo in dajali svoja navodila in pojasnila. Poleg tega pa je moral tehnični odbor sestaviti in razložiti vse vaje za tekmo članov in članic vseh treh oddelkov, izdati nove tekmovalne rede in določila za žensko tekmo. Vse to, kakor tudi navodila in pojasnila je publiciral v »Vestniku tehničnega odbora JSS* in v »Zletnem vestniku* in sicer v slovenskem ter srbohrvatskem jeziku. S tem delom je pričel tehnični odbor že leto dni pred vsesokolskim zletom, določil tudi prostor za javno telovadbo ter brez zanesljive podlage zadel pravo velikost in pravi obseg.
Za vce številne telovadce ln telovad-kinje je tehnični odbor organiziral tudi garderobo na telovadišču, v kateri je imel vsak član in vsaka članica nume-rirani sedež, tako da ni bilo pri tako ogromni masi telovadcev prav nikake zmešnjave. Slavnostni sprevod po mestu se je izvršil natančno po točnih načrtih tehničnega odbora tako glede zbirališča, kakor tudi glede stika vsega Sokolstva na Kongresnem trgu; načrt je bil izveden tako precizno, da se je tekom ene ure lahko zbrala in formirala tisočglava sokolska falanga.
O vseh 6vojih načrtih in ukrepih je tehnični odbor redno informiral tudi C. O. S., s katero je bil v najožjih stikih, načelnik odbora br. dr. Viktor Murnik pa je b0 v stalni zvezi z mednarodno tekmovalno zvezo in organiziral vee potrebno za mednarodno tekmo.
Visoka izvežbanost ljubljanskih Sokolov pa se klasificira v dejstvu, da je tehnični odbor zamogel skoro samo iz Ljubljane zbrati 200 sodnikov in 100 sodnic za tekme za prvenstvo JSS in 98 sodnikov-Sokolov za tekme vojakov, ld so vsi zadovoljili tem težkim zahtevam kompliciranih tekem. Pod vodstvom tehničnega odbora je delovala tudi ženska komisija, ki je vodila članice, ki so prvič popolnoma samo-
stojno Izvedle vodstvo nastopov t&P
skih oddelkov.
Sijajni sokolski zlet je za nami, njegov moralni uspeh je neprecenljiv in v< prvi vrsti zasluga našega tehničnega odbora, ld je pod vodstvom Saveznega načelnika br. dr. Viktor Murnika vi njegovega namestnika Miroslava Am-brožiča izvršil nadčloveško delo, za; kar mu je hvaležno ne le celokupno Sokolstvo, ampak tudi vsi oni, ki so videli te dni v Ljubljani veličastno or+ ganizacijo sokolskega dela. Ostali člani tehničnega odbora, ki 60 z. neumorno vztrajnostjo sodelovali pri priprae vah za zlet in pri vodstvu zleta so bratje: tajnik T. O. Fran Ahčin, inž. Poženel, Vladimir Kuščer, Janez Slap-ničar, Tone Burgstaler in Aleksander. KostnapfeL Vsa čast jim!
Podrobni rezultati mednarodne tekme
na L jugoslovanskem sokolskem zleta v LjubljanL
Danes prinašamo podrobne rezultate VH. mednarodne tekme, ki se je vršila v Ljubljani ob priliki I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta. S tem bomo gotovo ustregli našemu občinstvu, ld je na lastne oči z velikim zanimanjem zasledovalo borbo vseh mednarodnih tekmovalcev. Iz spodaj navedene tabele je razvidno, da je naša tekmovalna vrsta zaostala za Cehi le za 9 točk, priborila pa si jprvenstvo pri prostih vajah, na bradlji, v skoku in pri plavanju. Omeniti pa moramo, da so od posameznikov dosegli največ točk:
1.)	br. Sumi Peter (Sokol Ljubljana\
2.)	br. Pechaček František (Praga).
3.)	br. Der gane Stane (Sokol L). _
V posameznih panogah pa so bili
doseženi sledeči rezultati:
Delo tehničnega odbora JSS
za vsesokolski zlet v LjubljanL
Da je ljnbljansfci vsesokolski zle* izpadel nad vse pričakovanje sijajno, je v glavnim zasluga tehničnega odbora JSS, ki je izvršil bistveno in najtežje d«lo, k čemur mu mora ne 1« nag« Sokolstvo, ampak tudi celokupno občinstvo, ki je v teh slavnostnih dneh imelo priliko »pazovati brezhibno organizacijo, iskreno čestitati. Težko je v kratkih potezah začrtati vse te ogromno delo, zato hočemo v nastopnih vrsticah podati le glavne poteze, da se more aaša široka javnott prepričati, kakšne uspehe je mogoče do-seS z vztrajnim, nesebičnim in požrtvovalnim delom. Vse to, čemur se je naše občinstvo divil« na zletnih dnevih, tako na telovadišču, kakor tudi pri slavmostni povorki, vse te je v prvi vrsti uspeh dolgotrajnega in požrtvovalnega dela, ki ga je vršilo majhno število članov tehničnega od-
TeEBOTaiM panogi
Prosti raje
Bralija
Droz
Konj
Krosi
Slot
Krojia
Tel
Plavanji
J
119.— 27. 31.25 31.-52.50
176.25)176.751164.75 93.—
109.25114.— 114.25110.— 112.50111.25
32, 29.—i 20, 58.50
-a s S C
84.-,
112.50H02.75108.25
21.— 11.75 17.50 40.—
89.75 101.25101.—
89.-
21.— 6.50 24.— 21.50
S s
166.75)150.25 86.25 82.50
98.50 79.50 15.-17.50 16.50 30.75
Skupaj 1773.—764.—636.—1627.75576.75
Vseh dosegljivih točk je bilo pari mednarodni tekmi 910 in sicer pri prostih vajah 180, pri telovadbi na orodju 480 in v panogah proste tekme 240 ter za zadržanje vrste 10.
Ženski vestnik
Feminizem in Slovenke.
Demokratlzem — socijalizetn — feminizem so otroci istih staršev: pravičnosti In enakopravnosti. Feminizem je del vseljudskega boja za pravice in pravičnost ter Je torej prav tako moralen kakor demokratizem in socljallzem.
Splošna nezadovoljnost z obstoječim družabnim redom in splošno gibanje vseh zatiranih v boju za svobodo je pripravljalo tudi ženi tla za njeno delo. Družba se le počasi otresla zastarelih predsodkov, zato so začele nastopati v zadnjih desetletjih tudi one žene, ki jim Je strah prej branil Javno govoriti. Tako raste armada žen, ki gredo za enim ciljem, da se pripozna žena kot človek, ki je sposoben razvoja
Začetek ženskega giban'a vidimo na koncu 18. veka, v letu 1848. se kaže že splošno. Danes je pred nami v vsei mladi in rastoči sili. »Utajiti ga ne moremo, Izruvati se ne da,* pravi nemška prvo-boriteljlca Kathe Schlrmmacherjeva. »Torej ne preostaja nič drugega nego ž njim računati Poznati ga je treba.
priznati njega upravičenost in razrešiti ga kot važno socialno vprašanje.»
Tudi T. G. Masaryk je dejal, da ia »žensko vprašanje ljudsko, vsenarodno.* Feminizem se bori za enakopravnost ženstva predvsem na kulturnem polju, da bi fmele ženske pristop do vseh šol fn vseh poklicev. Dolgotrajna je bila borba žensk, da so smele končno pod istimi pogoji postati dijakinje srednjih in visokih šol, da so si smele pridobiti diplome in da smejo vsaj deloma v praksi izvrševati službe, za katere so si pridobile isto znanje kakor moški. Ta borba v Jugoslaviji ter še v nekaterih državah ni dobojevana, a se dobojuje, ko dobimo dovolj popolnoma kvalificiranih žensk.
Feminizem pa se mora pri nas poprej še pobrigati za vzgojo in probujo žensk iz reakcionarnosti in konservativnosti. Celo ženske, ld se smatrajo za napredne, so pri nas čisto starokopitnih načel naših prababic. Mnogo Je še Slovenk, ki so moderne le po svojih oblekah, klobukih In čevljih, ki pa se drže načela, da je ženska po svojem spolu določena izključno Ie za mater in gospodinjo ter
Nedeljsko pismo
Svetec Elija je res čuden svetnik. Ko so pred enim mesecem otvarjali Sokolski dom v Škofji Loki, so ga ldicale pobožne duše v Železnikih z milimi prošnjami:
»Elija, pridi! Elija, pridi!* Tudi v Železnikih se namreč stavi, oziroma že 6toji Sokolski dom in Sokoli so hiteli k slavnosti v Škofjo Loko. Sveti Elija pa ni prišel in škofjeloška slav-nost se je izvršila pri najlepšem vremenu.
En teden na to je bil nekje v bližini orlovski tabor. Takrat seveda ni nihče klical Elijo na pomoč: Orli ne, ker imajo tudi oni radi lepo vreme pri svojih prireditvah, Sokoli pa tudi ne, ker eo taka »brezverska organizacija*. Saj bi jih sveti Elija tudi ne uslišal. Toda sveti Elija je vkljub temu prišel in j3 poškropil tisto slavnost vkljub njeni verski podlagi, in je vlival prav polteno in premočil uboge udeležence prav do kože, tako da so se vračali zvečer vsi obupani in pobiti. Hudomušni ljudje so se smejali in tu in tam je odmevalo za spomin: »Elija, pridi! Elija, pridi!* Iz tega se vidi, da se svetee Elija ne da iz sebe norčevati in da en sam odločuje, kdaj in kam je treba priti. Ko človek o tem premišljuje, bi res
skoraj zgubil vero v »Pastirske liste* in v »Domoljuba*, kjer od ev. Duha razsvetljeni možje pišejo, da je stra-šen greh, če kdo pristopi k Sokolu. Po našem mnenju j« Bogu vendar vse eno, ali kdo telovadi po svojem aH po katoliškem prepričanju, na vsak način pa si ne da zapovedovati od nikogar, s kom naj drži in proti komu naj bo, ker on je itak vsegaveden in ni. treba, da bi ga ljudje komandirali. Mi sicer n« vemo. ali ima svetec Elija, kar se tiče vremena, popolnoma svobodne roke in zakaj je dal za sokolski zlet tako ugodne dneve: vendar, če se sklicujemo na sv. pismo, da brez božje volje niti VTa-bec s strehe ne pade, in če »e oziramo na naravni zakon, da se brez vzroka nobena stvar ne zgodi, moramo 1« priznati, da je nam storil svetec Elija veliko uslugo. In da ne bomo izgledali tako »brezvereko,* kakor trdijo »Pastirski listi*, »Domoljub* in »Straža*, predlagam, da se sprejme sledeča diploma:
Vesoljno sokolstvo
je imenovalo na svojem občnem zboru po IjoMJm-
skem zletu
SVETCA ELIJO svojim častnim članom
za neprecenljive zasluge, ki si jih j« oridobil s tem da je poskrbel za praro
vreme ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani in s tem omogočil nj«g«v popoln uspeh. Na Zemlji, meseca avgusta 1922. S Mm bomo odvrnili od sebe tudi vsak očitek nehvaležnosti, kajti tudi mi smo hvaležai za »se dobrote, ki jih prejemamo v dokaz, da emo v*i skupaj otroci božji, kar bi morali pred vsem vedeti ljudje, ld so študirali bogoslovje, in hočejo biti božji namestniki na zemlji.
S tem bi bila vremenska zadeva končana. Ker je prav in pravično, da se iavno pohvali vse, ki so si z delom pridobili zaslug za det in bodo nekateri celo odlikovani, mislim, da je na ta način stvar v red«, dokler ne moremo pripeti reda na junaška prsa sv. Elija, kakor si ga j« zaslužiL
Drugo vprašanj« je prehrana. «Če-»k£ Slovo* piše, da s« je Ljubljana sicer sijajno izkazala, da pa se ne zna opraporiti tako kakor Praga in da so se zdel« restavraeije popolnoma nepripravljen«. T tem eriru so bile res velike težav«, ker gostilničarji niso mogli dobiti spretnega pereonala: saj so pošli natakarji iz Cefike in iz Jugoslavije, pa še ni bilo mogoč« vsem portreči, z domačimi ljudmi, ki nimajo prakse, je slabo pomagano. Primorski dopisnik »Jugoslavije* se pritožuje nad tem, da
so natakarji švabarili, kdor pa je videl navale po gostilnah in restavracijah, bo priznal, da je bilo težko vsem ustreči Naši gostilničarji so pripravili kar so mogli, ker pa je dobil vsak *eč gostov, nego je pričakoval 3» bilo nemogoče, vsem z vsem ln pravočasno poji trečL Pri takih prilik*' so tudi dvojni gosti: sokolski b nesokolski. Sokolski so tisti, ki se zavedajo, da je treba potrpeti in je glavna 6tvar, da zlet uspeva, nesokolski pa so tisti, ki mislijo samo nase in zahtevajo vse tako, kakor ob normalnih časih, češ: saj plačamo. En zgled: po prvi javni telovadbi smo prišli na vrt n»ke restavracije; razume se, da smo bili lačni in žejni. Sedemo k miri in čakamo. Vrt se polni bolj bolj. pri vhodu se vali cela reka ljudij, ki preplavljajo ves obširni vrt. Osobje leta sem ter tje in nosi, kar more. V točilnici in kuhinji pa ni mogoče posfcreči vsem naenkrat. Treba je čakati. Seveda čakati ob takih prilikah ni prijetno. Poleg nas sedi družba: en gospod, ena stara in ena mlada gospa. Vpraiajo natakarico, kaj j« za večerjo: telečja pečenka, svinjska pečenka, gola* in š« par stvari. »Ali nimate pobanih piik?* vpraia gospa. »Ni bflo mogoče pripraviti,* pravi natakarica. Gospod se začne jeziti, kako je to mogoče, da ni pohanih piik. »Kaj bi pa sicer lahko dobili?* vpra-
šuje mlada. Mi vpijemo: »pivo, pivo*. Uboga natakarica. Namesto da bi mogla postreči celi vrsti ljudij, ki čakajo na en hladilen požirek, se mora prerekati z izbirčno gospodo. Posvetovanje je trajalo skoraj četrt ure —* in drugi smo morali čakati.
Taki gostje bi morali priti v Ljubljano takrat ko si lahko poljubno izberejo. kar jim dišL (To niso sokolski gostje.) Nazadnje je vstal gospod in je šel v kuhinjo. Gotovo je tam zaropotal, kajti vrnil se je kmalu s porcijo šunke in jo je zmagoslavno nesel na mizo; ko to vidijo drugi, hite vsi v kuhinjo; drugi so pritisnili v točilnico; nastal je nered — zmešali eo se stoli in gosti in, kdor ve, da so morali gostilničarji delati večinoma s tujimi silami, ki jih je mogoč« le pri popolneni redu kontrolirati, ta razume potem, zakaj postrežba ni bila tako prvovrstna. Gostilničarji bi vedeli o tera mareikaj povedati. Tudi oni 60 se pritoževali. Marsikje je bilo osobje do skrajnosti utrujeno in izčrpano. Isto je bilo po kavarnah. Najsrečnejši so bili pač sladoledarjL Ti so delali najboljše kupčije.
Kar se tiče okrasitve, piš« OisltS Slovo, da so bile nekatere hiše popolnoma »gole*. Bile so tudi take hiše, ne mnogo, a bile so. V Pragi ob takih
■se nima Brigat! za lavna tprašanja. Te ženske si niti misliti ne morejo, da bi taogla postati žena, kl ]e istotako usposobljena, enakopravna možu kot državljanka.
Toda mlajši ženski naš zarod vidno napreduje. Cim dalje pogosteje čitamo o Slovenkah, ki so dosegle na univerzah in akademijah polno kvalifikacijo ter se posvečalo poklicem, ki so bili do pred-kratkim pri nas reservirani edinole moškim. Po naših ženskih društvih je začelo naraščati zanimanje za splošno-narodna in splošnočloveška vprašanja. 2ensko obzorje se razširja. Včasih so bile naše ženske le za zabavo in parado, za zbirateljice denarnih prispevkov in za prodajalke po veseličnih paviljonih v moške svrhe. Dandanes skuša najti žen-stvo svojih potov v dosego sredstev v svrhe, ki so predvsem ženske in posredno občenarodne. Naše ženstvo začenja samostojno misliti ta samostojno nastopati. Noče biti več le privesek, nego faktor, ki ga treba upoštevati. Feministični program, kl ga zastopajo že dokaj let naše sosede, Nemke in Čehinje, dobiva tudi pr! nas vedno več somišljenik ln sodelavk. Politična, socialna in kulturna Vprašanja nahajajo odmeva v naših resnih ženah.
Gibanja za žensko volilno pravico s stališča demokratizma ne smemo grajati, nego ga Je treba razumeti in odobravati. Treba priznati, da ženstvo pravilno presoja današnjo situacijo ta da zato stTemi, da se ženstvo tudi za politične pravice popre) usposobi z višjo omiko in večjo svobodo. Ne govorimo: »Cemu je ženi tega treba?!» Cim bolj izobražene bodo žene, tem bolj izobražen bo narod. Nekulturen suženj je vedno reakcionaren, a kulturen svobodnik vedno napreden. Težiti je torej za tein, da ostane slovensko feministično delovanje v smeri, ki se je začela in ki obeta s časom prinesti narodu in dTŽavi le praktičnih koristi ta časti.
Jugostovenke na češkoslovaškem.
Po posredovanju profesorice Jele La-zaričeve iz Beograda ln na povabilo češkoslovaške poslanke, dr. Alice Masary-kove, hčerke predsednikove, se Je odpeljalo dne 6. avgusta t L na Češkoslovaško na šesttedensko študijsko potovanje deset Jugoslovenk: Iz Beograda prof. Jela Lazarevičeva, šolska voditeljica Jela Ivanovičeva ta tajnica Narodnega ženskega saveza SHS., Zorka Jankovičeva; — iz Sarajeva: uradnica socialnega ^skrbstva Jovanka Siljakova In Vida Čubri-lovičeva; — iz Dubrovnika Jela Ohum-čevičeva; — iz Zagreba voditeljica dekliške poboljševalnice Darinka Lederjeva in pisateljica Adela Milčinovideva; — iz Ljubljane šolska ravnateljica Mira En-gelmanova in še neka znana tržaška Slovenka. V Bratislavi Jih Je sprejela ga. Belantova, uradnica »Rdečega križa* iz Prage, ki jim Je prispela nasproti. Ogledovale so si razne socialne naprave ter se potem razcepile na tri oddelke. Nekaj se jih je odpeljalo v Turčanski sv. Martin, nekatere v Brno, ostale v Prago. Pozneje se odpeljeio vse v Brno, kjer se bo vršil zanie socialen kurz; septembra meseca pa se sestanejo vse v Pragi. Jugostovenke si ogledajo predvsem socialne ustanove: zavode za tuberkulozne, slepe, za venerično bolne, otroške zaščitne naprave, otroške poletne kolonije, gospodinjske šole, ženske organizacije, žensko novinarstvo, domačo industrijo, življenje v mestu In na vasi ter nameravajo študirati politični pokret Cehoslovakinj in njih uspehe na tem polju. Jugostovenke imajo povsod docela brezplačno vožnjo ter so dobile za svoje študijsko potovanje od beograjske vlade primerne prispevke. V ostalem pa so gosti dr. Alice Masarykove, ki Je s prof. Jelo Lazare-vičevo aranžirala ta velepomembni študijski Izlet. Uverjeni smo, da bo za Ju-goslovenske velike praktične vrednosti, da dosežejo ozke ta prisrčne stike s Ceho-slovakiniami, ki morajo biti jugosloven-skemu Ženstvu voditeljice ta učiteljice.
trtič. Kajti krtaolina Je par stoletij stara: nosile so Jo naše babice, babic babice ta prababic babice. Nase opozarjati hoče ženska, zato mora vedno na drugačen način demonstrirati ta provodrati moške poglede. Namen ženske mode ni lepota in harmonija, nego le izzivati začudenje ta občudovanje. Moški vedno izpočetka ugovarjajo, se rogajo ta zabavljajo; sča-som pa se privadijo in celo zaljubijo v ženske modne muhe. 2enska noče harmonije, ki se ji zdi pusta ta fUistrska, nego naravnost stremi za disharmonijo, za naglašanjem posameznih telesnih vrlin. Nekaj časa je bito modno biti brez oblik: deska zadaj ln spredaj, zgoraj ta spodaj Je bil modni Ideal Kajti to je bilo »novo* po oni dobi, ki je naglašala okrogline ter nih bujnih prsih, po globusih d' arrlere ta umetno. Po ponarejenih mečih, ponarejenih bujnih prsih, po globusih d' avriere ta
Iz življenja in sveta
krlnollnl, kl Je Izpremenfla Žensko v tekajoč balon, je morala priti moda skeletov. Po preveč razgaljeni ta izpodrecani modi nastopa vselej do ušes zaprta ta do tal sezajoča. Ampak modno koto se vrti neprestano; zato se ponavlja naistarejše ta staro le z novimi varijantamL Dolgo krito nam Je vzeto pogled na dražestne ženske noge. Ker pa ženska svojih nog nima le za hojo, so v Parizu izumili novo krtaolino. Krilo se ne sme dolgočasno vleči za žensko, nego mora pri vsakem korakn nihati, da se zabliskne tu ta tam kos noge. In če Je treba sesti, se mora krtaolina dvigniti! Tako se odpirajo ženskam nove možnosti za koketiranje. Zato se uvaia prastara krtaolina. Ali se uvede splošno? Ali JI Je usojeno dolgo življenje? Kdo ve! Vsekakor prinaša nekaj iz-premembe, novih toalet, novih troškov in zaslužka.	T. T.
Kulturni pregled
Moderna tiskarna.
Ruski pisatelj Saltykov Sčedrin pripoveduje o generalu, ki ie preživel vse življenje v Petrogradu ter je bil prepričan, da žemlje in torte rastejo na drevesih take, kakršne prihajajo na mizo. Ta general ni niti slutil, koliko rok ie moralo delati, predno Je bila Iz pšeničnega zrna končno lepo pečena žemlja.
In vendar je še marsikdo tak general In marsikdo veruje, da rasto na drevju žemlje. Kdor bi videl moderno tiskarno *Vorwartsovo» v Berlinu, kjer letč iz celega števila rotacijskih strojev popolnoma gotove, lepo zložene številke velikega dnevnika, ki izhaja v 200.000 do 240.000 Iztiskih, bi se mu godilo kakor ruskemu generalu. Praško »Ceskč Slovo* popisuje to tiskarno. Poslopja tvorijo celo ulico. Tn so tiskarna, knjigotržnica, založništvo, uredništvo, upravništvo, knjigoveznica ta stanovanja osobja. Z dvigalom dospeš v III. nadstropje, kjer zavzema yse krito le uredništvo »VonvSrtsa*. Urednikov Je 17, sodelavcev seveda več sto. Vsak urednik Ima svojo sobo z majhno knjižnico. K uredništvu spadajo še dve sobi za telefonske pogovore, spre-jemnica za goste ta posvetovalnica, kjer se vrše seje urednikov in raznih komisij. Ja je tudi velika knjižnica.
Rokopisi, po večini tipkani, potujejo v pušicah iz redakcije v tiskarno po ozkih ceveh. Istotako se vračajo s korekturami Telefonira se čim manje, ker agenture najnovejše vesti telegrafirajo, tako da prihajajo z avtomatskega pisalnega stroja že gotove brzojavke, ki se samo na-lepljajo na papir ta po ceveh odpošiljajo v tiskarno. Tako vlada v uredništvu ved-po mir to nI videti nikake nervoznosti.
V tiskarni sedi vsak stavec za lino-iypom tik okna. Sobe so lepe, čiste, zračne ta svetle. Brez vlage ali dima. Delavci delajo mirno, so zdravi in bajž nikdar {Smerni Razmerje med uredništvom ta tiskarno pa je tako, kakršno Je po vseh
tiskarnah. Tudi pri «Vorw5rtsu» konflikti niso izključeni. Zgodilo se je celo, da uredniki niso smeli stopiti v stavnice. V tej tiskarni se tiska in stavi poleg »Vor-wartsa» več strokovnih zbornikov, 400 drugih časnikov, vedno več knjig i. dr.
Ali se vrne krinolina?
Te dni me je opozorila lepa operna pevka: »Ali sem vam všeč v krinolini? Evo, prepričajte se: zopet nosimo obročke!* — Prepričal sem se, da ima pod krilom okoli bokov resnično obročke. Videti je zato, kakor bi bila precej obilna na kolkih, ostalo krilo pa se jI k mečam zožuje, tako da tvori vse krilo obliko spodaj odrezane piramide. In ker je, kakor povedano, pevka mlada, segava, gra-ctozna, je lepa tudi v tej toaleti »najnovejše* mode. Druga dama mi je pripovedovala, da hodita okoli Bohinjskega jezera dve mladi dami, ki nosita tudi tako krinolinsko krilo, toda navzdol pretirano zoženo; vtisk je bajfe bolj komičen, kakor šik. Mogoče pa sta tujki v Bohinju povsem pravilno ta strogo po modi oblečeni dočim si Je naša pevka kompromisno priredila po svojem okusu ta brez ozira na točno pravilnost. Vsekakor je naša pevka modre jša: sledi modi le toliko, kolikor ji je všeč ter se po šivilji ali po modnih listih ne da terorizirati. V tem tiči pač vsa skrivnost, da so nekatere ženske vedno okusne ta nikoli smešne. Da se dolga krila ne morejo dolgo držati, ker se vidijo po prekratkih krilih zaradi naglega prehoda iz ene skrajnosti v drugo zelo filistrska, Je morala vedeti vsaka modna žena. Nosijo Jih pač le zaradi iz-premembe, zakaj le izprememba mika. Ljudje vsaj vidijo, da Je zopet »nova*. Dolga krila se začenjajo torej vsaj okoli bokov razširjati ta zaradi krinoline dobiva toaleta zopet nov značaj. Nova moda Je sicer silno stara ter je izginila že trikrat, da se zdaj začenja pojavljati če
Walter Hasenclever.
Mariborsko gledališč« pripravlja noviteto, s katero namerava nastopiti tudi izven Maribora, Ta noviteta je petdejan-ska drama VValterja Hasencleverja: »Onstran življenja* (Jenseits).* Eskpresijo-nističen komad. Poizkus nove drame, nove režije. Dramatizacija današnje anarhije. Modema umetnost, ki še ni modna. Ali pa le iskanje nemodne umetnosti Poizkus mariborskega gledališča je smeL Ekspresionizem je pri nas ne-simpatičen celo na papirju. Vprašanje je, kako bo sprejet na odru. Toda to ni bistveno. Prelom je storjen. Treba je iti — onstran. Slab eksperiment ne dokazuje, da ni mogoča nova hipoteza. Slabi ekspresijonisti ne izključujejo možnosti novega »Izma* izza dosedanjih »izmov*. V Zagrebu so vprizorili v ekspresijoni-stični režiji Kulundžidevo »Ponod*. Bilo je drugače kakor navadno, a tudi največji skeptiki so odnesli iz gledališča nekaj, česar ni mogel razgrizti jedki predsodek: »ekspresionizem*.
Mati te umetnosti je vojna. Mlad človek iz leta 1914.. vzrasel v dobi skepse, nervozne analitičnosti, dekadentne umetr nosti, Bergsonove filozofije, socialne revolucije — si je razlagal vojno na svoj, nov način. Med grmenjem topov in cur-ljanjem človeške krvi je vztrepetal um in se zdrznil na mejah blaznosti Mladi človek je v vojnem metežu izgubil siste-matičnost in fotografsko natančnost opazovanja, prelomil je z racionalizmom in začel iskati nov življenski izraz. Njegovemu spoznanju, ki ga je doživel v vojni, je zoperna preteklost. Odtod prelom s tradicionelnim. Nova misel, nova živ-ljenska volja, hoče tudi novih besed, novih linij, novih melodij, nove stilizaeije, novega toka misli in čustev. V tem ozračju se pojavljajo raznovrstni poizkusi. Revizijonistični in revolucijonarnl Restavracija in nova stavba. Neoroman-tizem in kubizem. Sredina in skrajnosti Bernhard Diebold pravi v svoji knjigi: »Anarchie in Drama* (Frankfurt 1921.): »Die Jmpresion' galt al3 die passive Emp-fangsnahme des Natureindrucks, die .Espression' ist die Formung der Natur durch das seeliseb — t&tige Ich*. — .Ekspresionizem je postavil dušo za gospodarico duha ta telesa.* — »Ekspresi-jonizem je šele možnost umetnosti, pre-dispozieija bodoče umetnosti, ki dovoljuje neposrednjim človeškim čustvom močnejši izraz kakor so ga mogli dovoliti stari človeški značaji
Na to polje pa je šel Walter Hasenclever, sta mlade, nezadovoljne Nemčije, razpaljene od Strindberga ta Wedekinda, Niegova drama »Der Sohn* je bila prva ekspresionlstična drama, ki so jo vprizorili na odru. To je bilo leto 1916. Avtor je bil v enaindvajsetem letu. Rojen je dne 8. julija 1890. v Aachenn. Študiral je na orfortski univerzi, živel v Lausan-ni, v Leipzigu ta v Italiji Kurt Pinthus ga je uvedel »in die Bezirke der Liebe
• Slovenski prevod je priredil Gustav Šilih v Mariboru.
und Wissenschaft,» kakor pravi v antologiji »Menschendammerung*. V jeseni leta 1914. je dovršil dramo »Der Sohn*. Med vojno je bil tolmač, nakupovalec in kuhar. Izdal je knjigo pesmi »Tod und Anferstehung*. Prepovedali so mu komad »Der Retter*, ki ga je izdal leta 1919. njegov prijatelj Rowohlt.
»Der Sohn* je zasnovan na starem motivu: boj med otroci ta roditelji Oče in sin sta dva nasprotujoča si elementa, ki ju je življenje zaprto v Isti krog. Tu se borita in bijeta do uničenja, Wedekind-ski protest proti ograjam filistrske morale. Bomba v patrijarhalno rodbino. »Sturm und Drang* za domačim zapeč-kom. Slutnja velike borbe med starim in novim svetom, med tradicijami ta revo-lucijonarnimi idejami
Manj pomembni so komadi »Der Jflng-ling*, »Die Pest* in dr. »Die Menschen* so prinesli na oder filmsko stilizacijo. Tu so vse vezi raztrgane, tradicije poteptane. To je odprta pot v anarhijo. Drama ima čez 30 scen, ki so razmetane sem in tja brez vsake zveze. Protest proti onim, ki trde, da je življenje logično. Diebold podaja nekako shemo te drame: »Prostitutke, sifilis, tretji stadij, deliri-um tremens, bele miši, porodišnice, truplo vržejo skozi okno, igrišče, mistična številka 13, »Proč z vojno*, solnce in mesec vzhajata, socializem, znižanje mezd, pogreb, gledališke lože, govoreče glave, verniki, berači, bolniške sestre in pomlad! Vstajenje, koral in pozavne. Končno... »Ljubim ...».
Diebold mu je prerokoval «Weg zum Kino*. In res je izdal komad v filmskem stilu. (Die Pest). »Antigone* je poizkus ekspresionistične interpretacije starogrške drame. Sofoklo in ekspresionizem, kompromisen komad je »Gobseck*. Po-osebljenje zlatega teleta. »Alle Genttsse sind vergSnglich. Nur eins Ist unvergSng-lich: das Gcld.* — »Ich bin reicher als die Ewigkeit.» Stillzacija je realistična, genre naraven, osebe — izvzemši nadčloveka Gobsecka — se gibljejo v sferah vsakdanjega življenja. Dramski revolu cijonarec je pokazal talent.
»Jenseits* je nov ekspresionizem, rar keta, vržena v ozračje Skrivnosti Sub-tilen sijaj te rakete razsvetljuje senčne prostore duše. Obupen zalet navzgor in padec v mistični svetlobi nečesa, kar je onstran življenja. Nastopata dve osebi. Jeane in RauL Jeane, mladoporočena žena, pričakuje moža ta trosi cvetlice. Raul vstopi in postane gospodar njenega življenja Pokažejo se tajinstvena znamenja. Raul oznanja nesrečo. Telefon naznani moževo smrt. Jeane postane Raulo-va lutka Igra se z njenim telesom in njenim duhom. Odkriva ji svet onstran življenja, kjer je njen mož. Kaže ji njegovo sceno, ki se prikazuje v samoti na balkonu, v polmračni obednici ta spalnici Jeane se muči v strašni negotovosti Njena duša se stiska in krči pred neskončnostjo življenja. V subtilnih dialogih in diskretno zasenečnih scenah se razvija tragedija dveh duš, dveh spolov, dveh delov človeštva: tragedija moške »ktivnosti in ženske pasivnosti Ženska
Je premagana, mož jI ubije teto, Srvljenjs njenega otroka v telesu in izroči dušo ognju hrepenenja po večnosti Kaj je onstran življenja, kdo je Raul? Um tega ne ve ln ne spozna, intuicija sluti V] človeku je neki drugi človek, ki prisluškuje zvokom, skritim onstran ilvljecja in jih skuša proniknitl Njegovo bistvo se izgublja v tem neskončnem Niču. Orientalska Nirvana. Obale Fechnerjevih »Valov*. V samotnih urah spoznaš, da skrajnosti duše niso zaprte, kakor si mislil, ampak se odpirajo — onstran življenja. £dor je slab, umre od želje in koprnenja. Taka je Jeana. Ljudje se t tem kopruenju izpremene, preobličijo. Stvari dobijo drugo bojo ta drugačen pomen. Kakor v vročmei govorita Jeane in Raul:
Jea.'e. Ali lahko ljubim dvakrat?
Raul: Ti dvomiš?
Jeane: Ali pa sva oba eno.
Raul. Pokopal sem mrtve.
Jeane: Sedaj te ljubim!?
Raul: Kar je sedaj, je bilo vedno»
Jeane: Kaj je tedaj res?
Raul: Nič.
Jeane: Sedim na ognju. Raul: Zunaj so morja. Jeane: Rešila sem te zas# Raul: Kaj vidiš? Jeane: Greva čez zemljo. Raul: Midva sva strahova.
To so zavestne blodnje, tipanje pod horizontom intuicije. Tak izpretrgan in »Jenseits»-u. Maeterlinck je odkril simbole v empiričnih predmetih, ekspresio-niatični Hasenclever jih skuša najti v navidez nezmiseln je sploh dialog v miselnih asociacijah. V Maeterlinckovi »Vsiljivki* sodelujejo mrtve stvari: vrata, ki 6e odpirajo ta zapirajo, glasovi, ki nastajajo, ko kosci brusijo koso. Vse to je v organični zvezi z gmotnim »vetom in podvrženo njegovim zakonom. Ekspresionist pa se skuša postaviti e* les naturae.
Toda ravno s tem »e je Hasenclever — da ne govorim o še nepristopnejših ta anarhičnejših eksperimentatorjih — oddaljil od sveta in postal solipsist. Na ta način je obsodil svojo umetniško religijo ta se razbil v nevernika. O »Jenseits* je težko reči kaj objektivnega, tudi takrat ne, če prečitaš to dramo v nočni tišini; še težje bo na odru. To velja za nove struje sploh; ko se izkipe, se vrnejo v normalno stanje, bogatejše na nekaterih spojinah, ki so se jim pridružile v procesu vrenja. Ekspresionizem se ne bo mogel vzdržati na svojih praznih višinah; silnejši talenti, ki p prinese bližnja doba, bodo ozdravili psihozo kaosa in očistili umetniško hotenje pod vplivom normalnejših socialnih ta kulturnih razmer.
Naravno je, da Hasencleverjev »Jeiv-seits* zahteva čisto novo režijo. Kakor je dejanje posunjeno v subtilne daljave človeških misli in vizij, tako mora tudi režija obračunati z realnimi pripomočki Njena vloga je povsem nevtralna. Kulise morajo biti visoke, temne, brezizrazne, Svetloba je zmanjšana na clair-obscur, Tudi avditorij dobi posebno boio: diskretna plava luč ga spaja i odrom. Tako so svetlobni efekti glavni del zunanje režije.
V dresdenskem Staatstheatru je dosegla drama »Jenseits* v Berthold Virtlovi režiji velik uspeh. Alfred Gtinther je pi-sal v 2. ta 3. zvezku revije »Die neue Pchaubilhne* (1921.), da je bila vprizo-ritev velik gledališki dogodek. Učinkoval je na odru nečuveno. Sijajna gledališka igra. — Seveda ne manjka tudi ravno nasprotnih glasov.
Slovenska vprizoritev bo Izvedena T režiji ravnatelja mariborskega gledališča g Vale- Brkine. Vlogo Raula igra g. Bratina, vlogo Jeane pa ga. Bukšekova, Božidar Borka
Profesor N. P. Kondakov, znani ruski učenjak to pisatelj neštevilnih urnet-nostnozgodovinskih del o bizantinski umetnosti, je pozvan za dve leti na praško univerzo, kjer bo predaval o zgodovini bizantinske umetnosti srednjega veka Kondakov je živel po ruski revoluciji nekaj let v SofijL
prilikah ni »golih* hiš. Tudi se tam ne obesi le ena zastava, ampak okrase se .vsa okna — sploh Praga se zna slavnostno obleči. Primorski dopisnik »Jugoslavije« pravi, da bi se mi tudi v Trstu lahko naučili, kako je treba mesto okrasiti. Imamo baje še premalo ljubezni do svoje trobojnice, oz. ne anamo jo tako kazati, pred svetom kakor drugi. V tem oziru ima dopisnik prav — čudimo pa se, da je pogrešal fjovenskih zastav, češ da ni prav, da ee odrekamo svoje stare slovenske zastave. Ta očitek od primorske 6trani ee nam zdi tem bolj čuden, ker bo prišlo odrešenje, kadar bo prišlo, v jmenu — jugoslovanstva in pod našo državno zastavo! Ravno ob tej priliki bi morali pokazati pred svetom, da to Sotimo. K sreči imamo vsi trije narodi enake barve, tako da ni take razlike, naj so razvrščene tako ali tako. Ko bi teea ne bilo, bi se prepirali še zaradi wy kakor da ni že drugih prepirov dovolj. To eo malenkosti, ki tvorijo pri nas — principijelne boje. Ako obrnemo hrvatsko trobojmeo, dobimo državno. Pravijo, da se na Hrvatskem zelo pazi na to, ali je rdeče zgoraj a£ spodaj, kajti velika razlika je, ah je kdo Hrvat ali pa Jugoslovan. Celo do pretepa lahko pride vsled tega. In kako izgledamo pred svetom?
Ker smo ravno pri Hrvatih, naj omenimo še hinavsko zdihovanje, ki smo ga čitali v klerikalnih in njim sorodnih listih, češ da jih ne bo na izlet. »Domoljub* je pisal, da zato ne, ker je Sokolstvo brezverska organizacija, »Jugoslavija* pa pravi, da je temu kriva vlada. Izgovor je dober, 5e je iz trte izvit Res je, da Sokolstvo na Hrvatskem ni tako razvito, kakor pri nas, zato tudi ni prišlo v tako velikem številu, bile pa so zastopane vse župe. Ravno »Sokolski Savez* se je trudil z vsemi silami, da K bil poravnal spor in zagrebški razkol, žal, da ni bilo mogoče. Kako naj bi bilo Sokolstvo na-zvalo svoj Savez, če ne »jugoslovenski*. Ali naj ee imenujemo SHS Sokolstvo. »Slovenec* prav z veseljem poroča, da eo v Brnu naše Orle pozdravljali x vsklikom: »At' žijou Ji-hoslovanel* Pa niso nič protestirali. Kdo naj pa ob takih prilikah razločuje, kdo je Slovenec, Srb ali Hrvat! Zato je tisto zdihovanje čisto odveč. Kdor je brat, gre v bratsko kolo, kdor ni, ga ne moremo siliti. Prepričani pa smo, da bo prišlo zopet do sprave, ko bodo politični hujskači dokončali svoje delo. To bo v čast ln korist hrvatskemu in jugoelov. Sokolstvo. •
Za Bolgari seveda nismo žalovali: (Žaloval ie samo »Domoljub*- ki je
poleg »Straže* njihov največji pnja-telj, ker je že iz časa vojne njihov najzvestejši zaveznik. Saj vsak ve, zakaj. To vzdihovanje za Bolgari je sploh značilno za Jugoslovane pove dobe. »Straža* n. pr- citira cel° 'j?1.1' janske časopise, ki nam gotovo žele vse najboljše.
Razven Bolgarov so torej prišli vsi, ki so slovanskega rodu in vsi so bili zadovoljni. Primorec je v »Jugoslaviji* pogrešal v naših listih posebnih pozdravov neodrešenim bratom. Primorec menda ni vsega čital. Jaz sem videl tak pozdrav od dr. Puca v »Jutru*. Pozdravljali smo p vsi in morebiti smo več čutili, nego smo mogli povedati. Bolelo bi nas, ako bi trpeli za to, da so prišli »preko*. Zagledal sem na tribunah priprosteea delavca, ki je bil zastavonoša pri nekem notranjskem Sokolu. Sel sem k njemu, podala sva si roke in skoraj nisva mogla govoriti. Kako bi človek povedal, kar čuti v takih trenutkih. — Italijanov ni bilo. Pravijo, da bi jim bilo vendar le nerodno, če bi v Jugoslaviji podlegli naši tekmovalni vTsti, kar bi ee bilo več ko gotovo zgodilo.
Onih 300 Amerikancer, ki eo bili naznanjeni, amo iskali zaman. Ljudje so govorili, da so jih zadržali t Trstu. Skoda, da jih nismo mogli pozdraviti v Dolnem številu.
Po našem jugu je razširjeno mnenje, da je slovenščina težko razumljiva. Mogoče, da res mi nje lažje razumemo, nego oni nas. Nekateri ljudje so zelo proti oni mešanici, ki nastaja v praktičnem občevanju. Res ni lepa, a za silo je dobra, če ne gre drugače, kajti za sokolski zlet tudi človek ne more preštudirati vseh slovnic. Poslušal sem gospoda in natakarico, ki se nista mosrla razumeti. Gospod je bil menda Srb" Ženska je govorila precej urno m je povedala, da je tudi »frisen pir*. Gospod je rekel:
»Jaz vas ne razumem.* 2enska: »A jaz vas razumem.* On: »Torej me razumete.* Ona: »Vse razumem, kar pravite.* On: »Torej povejte počasi po slovensko.*
No, in potem je 5!o, sicer počasi, a sporazumela sta se. Pri neki mizi sem videl dve gospodični, ki sta govorili v slabi nemščini Ena je bila Slovenka, druga po obrazu Banačanka. Vprašam Slovenko:
»Ali je vaša znanka Svabicar* »Ne, Srbkinja.* »A zakaj govorite nemško?* »Ker ona ne razume.« »Pa vi razumete!* »Jaz razumem hrvatsko a srbsko ne.*
„To ni mogoče- ker ie to isti kwtU-»
»O ne, v Zagrebu sem n. pr. vse razumela, Srbi pa govore drugače.* »Pa govorite tako.* »Pa tudi ona ne razume. N. pr. ne razume, kaj je kolodvor.*
»Pa ji recite stanica. ali kakorkoli Saj ena beseda še ni jezik.*
Vraga, res sem se skoraj razjezil nad tako nerodnostjo.
Tudi v tem oziru imajo zletl svoj pomen: mnogo predsodkov proti jeziku itd. zsriner seveda se moramo ravno v praktičnem življenju v tem orini bližati Tudi pouk v šoli je treba urediti v tem smislu. Mnogo gostov je n. pr. v tem času gotovo prvikrat či-talo slovenske liste. Mislimo, da so se prepričali, da se brez težav razumemo. Treba je le dobre volje. In tudi te je bilo dovolj.
Seveda ministri n. pr. ne smejo zlorabljati sokolskega kroja v svoje namene. Tako piše »Jugoslavija*. Ker sta mims»er Pribičevič in Žerjav nastopila v sokolskih krojih, sta s tem omogočila »najnižje ponižanje državne oblasti pred očmi slovenskega naroda.* Tako piše napreden list Pa saj so v Brnu sklenili, da bo Orel prevzel vseslovansko misel in ker Sokolstvo po mnenju »Slovenca* itak propada, bomo kmalu čuli o ruskih, srbskih Orlih itd. Vse na verski podlagi in stro-ao separatistično. Zdravo!	Sava.
Gospodarska vprašanja
Gospodarski položaj v Rumuniji
ftnmunlja ja v prvi vrsti agrarna država. Gospodarski položaj v Rumuniji se presoja zato predvsem po žitni letini, poleg tega seveda tudi v veliki meri po produkciji petroleja, katerega je Rumu-nija zlasti pred vojno mnogo izvažala. Trgovinska bilanca Rumunije je bila pred vojno mnogo povoljnejša, nego v ostalih državah centralne Evrope. Med vojno ln po vojni pa je izvoz znatno padel.
Pred vojno je imela Rumunija znaten prebitek svoje trgovinske bilance. Njeni glavni Izvozni predmeti so bili: žito, petrolej ln les, a glavno uvozno blago: kovine in kovinski izdelki, tkanine in stroji. Uvažala je Rumunija v glavnem v Belgijo, Ogrsko, Italijo, Francijo in Nemčijo. Med državami, ki so uvažale v Rumuni-jo, je bila na prvem mestu Nemčija s preko polovice celokupnega romunskega uvoza, potem so sledile Avstro-ogrska, Francija, Italija.
Po vojni se je položaj v Rumuniji znatno izpremeniL Rumunija je dobila nove pokrajine s precejšnjo industrijo: Transilvanijo, Banat, Bukovino, ki so bile pred vojno uvoznik in izvoznik predvojne Rumunije. S tem je Rumunija izgubila velika zunanja tržišča in je agrarni značaj države nekoliko izgubil na sebi. Vojna je gospodarstvo v Rumuniji zelo oškodovala in zlasti povzročila prometno mizerijo. Poleg drugega je slednje tudi vplivalo na nazadovanje izvoza, čemur pa je seveda največ kriva vsled vojne zaostala poljska produkcija.
V letu 1919. je morala Rumunija, ki je bila pred vojno ena glavnih žitnic Evrope, celo uvažati žito in moko iz Amerike in Avstralije. V tem letu je znašala vrednost uvoza 3.,622,000.000 lejev, a vrednost izvoza samo 104,000.000 lejev. V letu 1920. se je položaj zboljšal in je znašala vrednost izvoza 3„437,000.000 lejev, a vrednost nvoza 6„858,000.000 lejev. Številke romunske zunanje trgovine za leto 1921. še niso objavljene, vendar je znano toliko, da se je položaj zunanje trgovine zopet zboljšal, kar je znamenje, da prehaja Rumunija polagoma v nor-iaalnejše razmere.
Tekom zadnjih dveh let (v primeri z letom 1913.) so bili glavni izvozni predmeti (v tisočih ton):
1913. 1920. 1921. Žito . . 2.965 927 1473 petrolej . 10.562 247 3362 les . . 283 63 139 < V prvih štirih mesecih leta 1922. je znašal izvoz žit 264 tisoč ton. Kakor pričakujejo, bo znašal letošnji celokupni izvoz žit okoli dva in pol milijona ton. Ce se to pričakovanje uresniči, bo letos izvoz žit še za pol milijona ton manjši nego v letu 1913. Vendar je Rumunija še daleč od vzpostavitve predvojne poljske produkcije, kajti Rumunija se je ogromno povečala, a navzlic temu ne bo zna/-šal izvoz žit niti toliko, kot iz predvojne Rumunije. V predvojni Rumuniji je znašala celokupna produkcija žit okoli 6 in pol milijona ton in v pokrajinah, priključenih Rumuniji (pred vojno) nad 7 milijonov ton. Normalna produkcija žit bi morala znašati sedaj torej okoli 14 milijonov ton z izvozom okoli 4 do 5 milijonov ton.
Iz gornje tabele je razvidno, da se je lani proti 1920. povečal tudi izvoz lesa in petroleja. V zadnjem času je začela Rumunija izvažati zopet mnogo lesa. Izvoz lesa iz Rumunije bi bil gotovo še večji, če ne bi Rumunija trpela na istem zlu, kakor Jugoslavija, to je na pomanjkanju prometnih sredstev. Rumunija, ki ima razen petroleja v glavnem isto izvozno blago, je že in še bo v bodoče naša huda konkurentinja.
končno tudi ne opravičuje takega padca valute. Primanjkljaja razmeroma nista tako ogromna in tudi množenje bankovcev se ne vrši po avstrijskem receptu.
Vendar pa je madžarska valuta toliko bolna, da jo je mogla nemška marka potegniti za seboj in sedaj je vprašanje, kako se bo padanje ustavilo, ker kamena, ki je zdrčal po hribu, ni lahko ustaviti. Ko bi odredba o ukinjenju prostega prometa z devizami in valutami prišla prej, bi mogoče več koristila, kakor bo sedaj. Da pa omejitve oziroma ukinje-nja proste trgovine z devizami in valutami koristijo, smo videli pri nas, kjer se je dinar vendarle močno ustavljal, ko je padala marka.
Tržna poročila
Mariborski svinjski sejem. Na zadnji sejem dne 18. t m. so pripeljali 252 svinj. Cene: mladi prašički 5 — 6 tednov komad 550 — 680 K; 7 — 9 tednov komad 820 — 1000 K; 3 — 4 mesece 1200 — 1500 K; 4 — 6 mesecev komad 1600 — 1900 K; 8 — 10 mesecev komad 2500 — 3000 K; 1 leto in pol stari komad 3500 — 4000 K. Svinje so se tržile po 66 K za kg žive teže.
Zagrebški žitni trg (18. t. m.). Pšenica (ca 74 — 75 kg) 1890 — 1900, koruza rumena 1580 — 1610, rž (70 — 71 kg) 1570 — 1600, ječmen za pivovarne 1700, za krmo 1580 — 1600, oves 14C0 1440, fižol 1250 — 1350, moka št. 0 2750 — 2800, št. 2 2650 — 2700, št. 6 2550 — 2600, za krmo 1900 — 1950, otrobi drobni 900 — 950, debeli 920 — 950. Vse v kronah po 100 kg postavno vagon postaja.
Živinski trg. Iz Zagreba poročajo z dne 19. t. m.: Prejšnji teden so narastle cene svinjam, dočim so cene goveji živini ostale kolikortoliko nespremenjene. Cene slabi živini so celo nekoliko nazadovale, kar je posledica suše in pomanjkanja krme. Cene za kg žive teže v kronah: prvovrstna goveja živina 48 — 55, drugovrstna 34 — 40, tretjevrstna 20 — 25, svinje 83 — 95 po kakovosti
Drobne vesti
= Priprave za ustanovitev borze v
Ljubljani Predvčerajšnjem se je vršilo posvetovanje zastopnikov naših denarnih zavodov o predpripravah za osnovanje borze v Ljubljani in o korakih, da se poleg koncesije za blagovno in efektno borzo doseže tudi koncesija za valute in devize. Dopolnil se je tudi dosedanji odbor. Osnovanje borze v Ljubljani je iz gospodarskih ozirov gotovo pozdravljati —
= Gradnja proge Ljutomer-Ormož. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrtsvo za promet pripravilo vse potrebno za gradnjo železniške proge Ljutomer-Ormož.
«= Prijava Inozemskih terjatev v naših bankah. Iz Beograda poročajo z dne 17. avgusta: V zvezi z rešen jem št. 11.968 od 26. julija 1922 se pozivajo vsi denarni zavodi v naši državi, pri katerih imajo inozemske tvrdke svoje terjatve, da tekom 10 dni od danes predložijo točen izkaz o stanju istih na dan 3L julija 1922 generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva. V nasprotnem slučaju se bo vsak objavljeni posel po omenjenem re-šenju pred predložitvijo stanja smatral kot nedovoljen za oni zavod, ki se temu pozivu ce odzove v odrejenem roku.
= Popravljanje pristanišč. Iz Beograda poročajo, da se te dni pričnejo popravljati naša morska pristanišča po načrtu, ki je bil nedavno izdelan. Naša pomorska oblast v Bakra je izvršila že vse predpriprave. Tudi potrebni krediti so že odobreni
= Letina na Gorenjskem. Kakor poročajo z Gorenjskega, je dež, ki je padel te dni, precej posvežil polja Zlasti je koristil ajdi, ki je vsled suše zelo zaostala. Prav pa je prišel tudi vsem ostalim kulturnim, rastlinam. Žitna letina je bila na Gorenjskem zelo slaba.
« Naraščanje češkoslovaške krone dela češkoslovaški industriji že težke skrbi, ker vsled previsokih cen ne morejo države s slabo valuto nabavljati češkoslovaških industrijskih izdelkov. Po zadnjem novem porastu češkoslovaške krone se zopet slišijo glasovi o storniranih naročilih. Tako je baje tudi več jugoslovanskih uvoznikov storniralo naročila v Češkoslovaški — V Ameriki, vzbuja naraščanje češkoslovaške krone veliko zaupanje v Češkoslovaško. Ameriško čar sopisje piše, da si je s tem priborila Ce škoslovaška zaupanje vsega sveta.
= Kriza na češkoslovaškem lesnem trga. Iz Prage poročajo: Položaj na lesnem trgu se je vsled porasta češkoslovaške krone zopet poslabšaL Cene so prišle visoko nad svetovno pariteto in povpraševanje po češkoslovaškem lesu je popolnoma prenehalo.
= Sprememba avstrijske devizne od redbe. Z Dunaja poročajo, da 6e je avstrijski ministrski svet bavil te dni s spremembo devizne odredbe. Kakor se poroča, se devizna odredba ne bo preklicala, temveč se bodo izvršile samo . nekatere izpremembe, da se zadosti upravičenim zahtevam trgovine in industrije.
= Avstrijska notna banka. Z Dunaja j poročajo: Parižko centralno vodstvo Lan-derbanke je svojemu dunajskemu zavo- j du dovolilo, da sme podpisati svoj delež
pri garancijskem fonda nove notne Danke. Londonski centralni zavod Anglo-banke namerava isto dovoliti svojemu dunajskemu zavodu.
= Neprestano ogromno naraščanje bankovcev v Avstriji Z Dunaja poročajo: Obtok bankovcev se je po izkazu z dne 7. t m. nadalje povečal za 47 milijard na 833 milijard avstrijskih kron.
= Avstrijska zlata pariteta znaša za dobo od 14. do 22. t. m. 10.900 aK.
= Naraščanje cen v Nemčiji se vrši skoroda v istem tempu kakor padanje valute. V zadnjem času so se ponovno povišale cene železu in železnim izdel-
kom. Cene usnju so se v prrt polovicj tega meseca povišale povprečno za 15 odstotkov.
= Obratne omejitve v nemški tekstilni
Industriji Iz Berlina poročajo: Posledica katastrofalnega padanja marke se kaže že v omejitvah industrijskih obratov, Tekstilna industrija v Thuringenu in severni Bavarski mora omejenrati obrate, ker ji vsled visokega kurza dolarja nj mogoče nabavljati sirovin.
= Kubanski sladkor v EvropL Od po-četka 1922 do začetka julija 1922 se j« s Kube v Evropo izvozilo okoli 16.1; milijona centov trsnega sladkorja.

PETA DR. VIDMARJEVA PARTIJA V LONDONU.
Naslednjo partijo, ki jo je dr. Vidmar Pozicija po 2'- potezi črnega: v V. kolu dne 7. t m. dobil proti angleškemu mojstru Yatesu (zmagalcu nad Bogoljubovom), so priobčili vsi londonski dnevniki označujoč jo kot najlepšo dotlej v turnirju igrano.
Beli: dr. Vidmar. — Črni: Tates.
1.	d2 — d4
2.	c2 — c4
3.	Sbl — c3
4.	Lcl — g5
5.	e2 — e3
6.	Sgl — f3
7.	Tal — el
8.	c4 — d5:
9.	Lfl — d3 10. 0 — 00) IL Ddl — e2
12.	Ld3 — bi
13.	Sf3 — e5
14.	f2 — f4
15.	Lbl — e4j 13. Se5 — d7:
17.	Lg5 — e7 :
18.	f4 — f5 (=)
19.	Tfl — f4 £0. Tel — fl
21.	Tf4 — h4
22.	a2 — a3.(3)
23.	Tfl — 14
24.	De2 — g4 ! («)
25.	d4 — d51
26.	Dg4 — h3
27.	Tfl — g4
28.	Sc3 — e4:(6)
29.	Se4 — f6 +!! (*)
d7 — d5 e7 — e6 ?g8 - f6 Lf8 — e7 Sb8 — d7 0 — 0 b7 — b6 «5 — do: Lc8 — bi e7 — c5 e5 — c4 a7 — a6 b6 — b5 Sf6 — e4
Ho — e4: Dd8 — d7: Dd7 — e7: f7 — f6 Ta8 — d8 Tf8 — e8 De7 — f7!
Te8 — e7 Td8 — e8
Lb7 — c0 Lc6 — a8(>) h7 — h6 Kg8 — h7 Df7 — fS! Df8 — f6
Pridobivalte ..Jutris" novih naročnikov S
z večletnimi izpričevali in
toeala
išče za takoj hotel Štrukelj.
O
2768
THE REX Co., Ljubljana
OUvaTPiS
špecijalist za ženske bolezni in porodništvo 2753 ordinira odslej redno od 10. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
30.	Tg4 — g6 Df6 — f8
31.	Dh3 - g4!!(») Df81-f7(»)
32.	Dg4 — g5 1 (10) Kh7 - h8
33.	f5 — f6 Df7 - D5:
34.	Th4 — h6 •+• (u) črni se vda. Bell:' Kgl, Db3, Tg4, Th4, Sc3; Kmetje:
a3, b2, do, e3, f5, g2, b2.
Črni: Kh7, Df7, Te7, Te8, La£; Kmetje: a6, b5, c4, f6, g7, h6.
b cd e f g t> Opombe:
1.)	Damski gambit v starem štilu.
2.)	Pillsburg je začel napad jako slic--no proti dr. Tarrasch-u r Hastingsu 1895.
3.)	Zavaruje za dalj časa damsko krilo.
4.)	Seveda ne v nadaljnje ogrožanje kmeta 24, temveč da ojači dama napad na kralja.
5) Črni ne sme vzeti kmeta: 25. . . .
Ldo : 26. Th7 :, Kh7 : 27, Dh3 + , Kg? 28. Th4, Kf8 29, Th8 -f, Dg8 30, Sd5 u
6.)	Sedaj grozi Tg6, Df8, Sf6~K
7.)	Brez te žrtve bi bil položaj za belega nevaren. Zato je moral dobro premisliti vse konsekvence, predno se je v prejšni potezi odločil za Se4Res je porabil dr. Vidmar za potezo Se4: pol ure.
8.)	To potezo je bilo silno težko predvideti.
9.)	Naboljša obrana je bila Te3:, nakar je dr. Vidmar nameraval 32. h3 H z grožnjo Tg6 — h6-K
10.)	Edino pravilno. Ce gre dama na h5. potem Th4 ne more v pravem tre-nutku udariti na h6.
11 j xg6 — h6-h* ni z daleka tako močno.
Halo! Čitajte! Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških ^zičkov, novih modelov in pnevmatike po ceni	«>
TRIBUNA", tovarna dvokoles ' ln otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4.
Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo be popravila za v polno popravo.
Težave madžarske valute
Vrednost madžarske krone pada stalno, kar za enkrat nI ravno posledica slabega gospodarskega stanja v Madžarski, temveč le madžarsko krono potegnil za sabo katastrofalni padec nemške marke, podobno kot avstrijsko krono, lej in dinar-	, , _ ,
Vsled slabega stanja valute je začela v Madžarski draginja hudo naraščati Da draginjo omili, Je začela vlada protidra-ginjski boj, obenem pa je finančni minister ukinil svobodni promet z devizami in valutami ter osnoval devizno centralo. Mnenja o uspehu slednje odredbe so zelo deljena, vendar v splošnem prevladuje mnenle, da se mora ta odredba izvesti energično, češ da za enkrat ni druge po
moči.	.
Kakor skoro v vseh državah s slabo valuto, tako Je tudi v Madžarski kupna sila denarja doma večja, nego cenijo njeno vrednost v tujini. To je znamenje, da zaupanje domačinov v lastni denar še ni popolnoma omajano. Cim bi se to zgodilo, bi draginja naraščala še hujše in madžarska krona bi morala slediti tragediji avstrijske krone, pred katero Je Avstrijec popolnoma Izgubil spoštovanje in ki se nahaja skoro v zadnjih zdihlja-lih. To zaupanje v lastni denar kakor tudi množina bankovcev v obtoku, ki znaša nad 38 milijard kron, ne opravičujeta tega zadnjega padanja madžarske valute. Pri obtoku bankovcev 38.35 milijarde Je notirala devlza Budimpešta v Curihu 0.25, dočim je n. pr. deviza Dunaj pri obtoku 38.77 milijarde notirala lani v Curihu še 1.35. Primanjkljaj v trgovinski biland, primanjkljaj v državam proračunu in tiskanie bankovcev
Suhe piie, lipouo cvetje, bri-njevo olje In poljske pridelke
plača najbolje tvrdka	20
SIRC-RANT, KRANJ,
telef. int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo Itd
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji V zalo grl. Turlstovfkl čevlji domaČega Izdelka.	13
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1.
d. 20	Oln. S-, v»«h
Kolesarji in cenj. dame!
Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov.	23
.TRIBUNA', tovarna dvokoles
in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta it. 4. Trgovina: Btarl trg it. 23.
Državni uslnžbeneo
se sprejme takoj na stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 2757
2760 Gospodinja
vajena najboljšega kuhanja, lepega reda ter vsega gospo dinjs:va, išče mesta pri boljših gospodih. Pisma je poslati na upravo »Jutra« do dne 1. septembra pod naslovom »Dobra gospodinja štev. 3333».
zija Kobala v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3. Začetnice popolnoma izključene.
primerni nagradi. Ponudbe na upr. «Jutra> pod »Soba«.
Iščem
2744
perfektnega slaščičarskega pomočnika. Nastop takoj. — Naslov: Sidonija Novak, slaščičarna v Murski Soboti
Klad računski uradnik
išče primerno popoldansko službo. Ponudbe na upravo cJutra» pod št. 5000. 2742
po najnižjih cenah:
otrobe, moko za krmo, fižol, kumna in druge deželne pridelke
Ljudevit Sire, Kranj.
2828
priporoča se
Ivan Magdič
krojač
Ljubljana, Gledališka ulica St. 2,
agilen, dobro vpeljan v vsej državi, popolnoma vešč srbohrvatskega in slovenskega jezika, se takoj sprejme.
Prošnje, opremljene z dokazili o sposobnosti, je naslov: Drago Cerlini, tovarna kravat, Celje.__
nasloviti na 2721
Kantinjera
traži parna pilana n Sloveniji. Reflektanti, koji imadu prakse u sličnim poslovima neka pošalju ponude na upravu „Jutra" pod br. 2540._2546
Žensko mod 2765
potrebujem čez dan k otroku ▼ tretjem letu. Želi so nek . j znanja v šivanju in čedne slovenščine v govoru. Naslov povš oprava »Jutra«.
Pozor l 2762
Sprejmem več delavcev za delati klaftre. Za živež je preskrbljeno. Ravnotam se vkupi vsako množino lepega oglja in drv. Lesni trgoree J. Paljevec, Gorenja Sava, »Kranj pri Kopač».
Ved prodajalk
snrejmem. Ponudle na Kocbek, Kranj. 2747
Dojilja, 2748
gre k boljši družini ali vzame tndi event. dojenčka na dom. Naslov v upravi «Jutra».
Uradnik 2739
% odvetniško in trgovsko prakso, samostojen delavec, zmožen koncepta, naobražen in pošten, želi prememti mesto. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Odvetniška praksa*.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn BSeendorfer, Csapka, Bkrbar, H8U1, Sohwelgbofer, Original Stingl Itd. W Tndi „a obrrVe.
JERICA HUBAD. roj. Pn' ^C, ISsS^iSS:
sov
Stenograflnja 2716
in strojepiska, popolnoma iz-nrjena, zmožna slovenske in nemške stenografije, se sprejme takoj v odvetniško pisarno dr. Frana Novaka in dr. Aloi-
55 Salnlh vreč
večjo množino se takoj proda. Naslov pove uprava * Jutra*.
Ved vagonov sena naprodaj 2712
ima Adam Kincl v St. Jurju ob južni železnici Kdor ga rabi, naj se obrne na ta nar slov, pa se mu takoj naznani cena.
2768 Lovski pel
naprodaj čistokrvni (kurz haar. deutscii. Vorstehhun J) z rodovnikom, tri mesece stari, pri Klir.ek, Bled I.
Trgovski lokal 2751
po možnosti z inventarjem, se išče v najem za takoj ali pozneje. Naslov na upravo »Jutra« pod »Lokal 99»,
Pekarija
se išče. Ponudbe na upravo »Jutra«. 2717
Gospodična, 2761
stara 22 let, želi dopisovati z gospodom, ki ima gotovo službo, ženitev ni izključena. Le resne ponudbe pod »Mlar dost» na upravo »Jutra«.
Goitllniiki Štedilnik,
železen, s štirimi odprtinami in dvema pečicama; omara za led (Eiskasten); velik lesen kurnik; dva biljarda, znamke Sejfert; velik orkestiion naprodaj. Kje, povž npravnižtvo «Jutra». 2763
Opremljene t. vb o
išče miren gospod v sredini mesta, odnosno zamenja za enako na periferiji. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Električna luč». 2801
Sobo 2741
s posebnim vhodom, mebli-rano. ,'iče uči'a)iica proti
Zenltna ponudba.
Vdovec brez večjega premoženja, ugleden obrtnik v večjem trga, išče inteligentno gospico ali vdovo primerne starosti s premoženjem, ki bi imela ljubezen do pridnega moža in priznano pridnih otrok. Ponudbe, čeje-iogcče b sliko, se naj pošljejo na upr. »Jutra« pod »5Ii i dom«.
Šolsko leto 1932/23
začnem 3. septembra 1922. Prosvetni tečaji za matematiko, knjigovodstvo, korespondenco, zemljepis, zgodovino, blagoznanstvoj cirilica in stenografijo. Ljubljana, Vodovodna ceBta 28. Davorin Judnii. 2728
Prevzamem 280C
stalne ter vsakovrstne druge vožnje za dva para koni. A. Komar, Krakovska oL 13
plavalne pasove
iz plutovine izdeluje tovarna zamaškov Jelačin & Komp, Ljubljana. 25
i
Slatinska princesa.
Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah.
Slišimo, da se pripravljajo tam velike slovesnosti. Pri nas ni vzroka za veselje. Vsi čutimo posledice strašnega poraza. In hujše od poraza je ponižanje: med nami se goste sorodniki mogočnega tmagovalca in sive glave naših gospodov se morajo klanjati pred osebo Lu-flevika Bonaparta. In cesarski princ mora sprejemati njegovo družbo in govoriti kot enak z enakim, kajti princ je samo nadvojvoda, on pa je bivši nizozemski kralj...
V čudnih časih živimo, dragi moj. V £eb dneh sem mnogo premišljala o tem in sem čutila, da se je svet spremenil V smešno maškerado. Pa mogoče, da je bilo od nekdaj tako in da največ trpijo pni, ki smatrajo vse to resno. Prišli so ljudje z evangelijem, da smo vsi enaki. Morili so one, ki tega evangelija niso Sprejeli takoj. In sedaj? Da, mi smo vsi enako ustvarjeni, a nismo si enaki po darovih: mi vsi imamo svoje pravice in dolžnosti, toda vsak ima svoj poklic; do kraljestva bratstva in sreče vodi le ena pot, pot ljubezni, ki je bila zapisana v evangeliju.
Kam sem zašla s svojimi mislimi! &am me je speljala moja domišljija 1
fiCdo naj razreS vprašanja, ld SQ ty_ezana z usodo človeštva?
XIX.

Dolgo T! nisem pisala. MeB te« s6 J«
rodfl .rimsld kralj.. Pravijo, da ste v Ljubljani slavil! ta dogodek z velikimi svečanostmi Nebeška znamenja so baje prerokovala novo srečo človeštva. Kakor da le v rokah ljudi usoda sveta! Ludovik Bonaparte ie odpotoval s Slatine. Zapustil je za sebol najboljši spomin. To je častno tudi za one, ki so Izgubili pojem o časti. Kajti nečastno je sprejeti kraljevsko čast, ako ni častno podana.
Nadvojvoda ]e še vedno tu. Pravijo, da Je mnogo bolj zadovoljen, odkar ni več v kraljevski družbL Mnogo hodi na lov. Ni mn bilo všeč, da so nekateri občevali z Ludovikom Bonaparto, kot z njegovim sorodnikom. Tudi to mu nI po volji, da se ie rodil rimski kralj; odklanjal je čestitke, kakor da bi mu bile v zasmeh. Pravijo, da se pripravljajo nove stvari.
• • •
Obležala sem v postelj! In ne vem, kdaj bom vstala. Moje sile so izčrpane: težka sila pada na moje prsi. Zdravnik me obiskuje vsak dan: shittm, da prihaja konec, konec življenja ta lepih sanj. Hvala Ti srčna, dragi moj. za te lepe
sanje. Ka) bi bilo moje življenje brez Tebe, kaj bi bilo brez onih lepih dni, kaj bi bilo brez teh lepih sanj? Vse si mi dal, kar sem imela. V poznih večerih šepetam s Teboj: govoriva o najini preteklost! In bodočnosti
V enem letu — si rekel — se vrneš. Takrat prideš na Slatino. Počakam Te tu. Ne mogla bi se več ločiti od teh krajev: tu je bil raj mojega srca. Ako bi bilo še zdravile za mene, bi ga našla v teh zdravilnih vrelcih. Toda zame nI več zdravila. Umiram v pričakovanju, da s« vidim s Teboj. Čutim Te pri sebi, kakor oni prvi večer. Nič se ni izpreme-nilo. 2lvljenje gre svojo pot in mi odhajamo, kakor smo prisil, neznano odkod. neznano kam. Mi potniki!
Samo to vemo, da smo samo enkrat doživeli ta krasni sen In da je življenje dar večne luči ljubezni, zato je srečno samo v njL Eni so prejeli mnogo od tega daru, drugi malo. Blagor njim, ki so mnogo prejeli! A srečnejši so oni, ki so bili bogati in so dajali: kajti ljubezen je bogastvo srca, ki nas srečuje tudi v samoti ln zapuščenostl Zato Je bilo srečno moje življenje.
Hotela sem se posloviti od Tebe, da bi TI rekla to svojo zadnjo besedo. Imela sva zaklad najdragocenejših skrivnosti: nI bflo nama dano Sveti ob njem, ker sva živela v nemirnih časih, polnih sovraštva. Mogoče pridejo za nami dru-
gi, srečnejši: ali nismo ml vsi samo prehod k novi višji sreči?
Ko se poleže sedanje valovanje sveta, bodo ljudje spoznali novo resnico ln bodo bogatejši od nas. Vihar razbija ladie ob skale in potaplja brodove v valove. Toda očisti ozračje in meče bisere na breg. V tem je večnost življenja. Koliko opojnosti Je bilo v tej sladki bolesti hrepenenja in koliko lepih svetov se je rodilo iz nje!
O, da bi TI mogla reči svojo najslajšo skrivnost! V temni noči čutim pred seboj Tvoje žareče oči, ki vpijajo vase moje oslabele misli. Moje trepetajoče roke se stezajo po Tebi in Te prosijo: ostani z menoj, moja sladka sreča! TI pa strmiš vame, kakor da prihajaš iz onih jasnih daljav, kjer se Izgubljajo sanje v večni svet neskončne ljubezni
Opomba.
Ko sem pregledoval slatinskl arhiv, sem našel med starimi papirji iz l 1812. tudi kup preperelih popisanih listov, ki so bili zvezani z rdečozlato nitjo. Listi so bili brez naslova- Okorna roka pisar-Jeva je napisala na prvi list:
»Slatinska princesa je umrla tega leta na Slatini in je bila pokopana pri Sv. Trojici Globoko spoštovana in obžalovana od vseh, ki so jo poznalL R. I p.»
Začel sem prebirati te skrite srčne zapiske, kj Jih je pisala nežna ženska
roka v nemirnih časih pred sto leti I* njih se Je pokazal sentimentalen roman, ki ga je preživljala princesa v slatinskl samoti ln ki je ostal nepoznan svetu, ki jo Je obdajal
Vse njeno življenje Je bilo hrepenenja po njem, ki mu ne vemo niti Imena. Neznano je, ali je njen dragi padel v onih težkih bojih, ki Je v njih Južna francoska armada razbila avstrijsko vojsko, aH |a prišel v ujetništvo, ali je bil tih pristaš revolucije ln je prešel na drugo stran. Ohranila se Je nam samo v drevo vrezana začetna črka njegovega imena. Tudi njenega rodu ne poznamo: vemo samo, da se je imenovala Charlotta in da je Izhajala iz stare kranjske plemiške rodbine.
Slučaj jo je zanesel na Slatino, ki Je bila takrat v prvem začetku svoje slave. Tu je presanjala tri leta svoje mladosti. V vsem njenem čustvovanju se kaže nekaj bolestnega, kar je izhajalo skoraj gotovo iz bolezni, ki Jo Je nosila v sebi.
Tako je uboga princesa umrla v svoji slatinski samoti ln je bila pokopana pri Sv. Trojici, odkoder se vidi na gozde in kraje, ki so bili kraljestvo njenih srčnih sanj. V gozdu pod Janino na malem griču sredi dveh tihih dolin je še dolgo stal star hrast, ki je nosil na sebi vrezano njeno ime.
Sa Slatini, avgusta 1920.
M
Največji de^irtsJ. 89
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nabopnjete, izgubite denar in imate poleg tega ve&rat i« sitnosti. Poi »kaši te enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttner (Imetnik Honrl Kaira) v Ljubljani št. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre are, ipoeijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tndi droje dobre žepne are, zapcstne are, svetilni- in stenske are, verižice, prstene, zapestnice, ahane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vw> drugo zlatnino in srebrnino. Pa t di porabne predmete, kakor n. pr. Sitarja, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, gteklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigačo in denarnice kupite dobro ln ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6.
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga, Southamptona in Gherbourga v New-York.
41
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmetec, zastopnik za Slovenijo,
Ljubljana, Kolodvorska nlloa 20.
HSS ste ie okusili
Kurn
'SES? pleskarska in ičar-
ska delavnica Danajaka cesta 16,
«o priporoča. IzvrJitev točaa, cene zmerne.
Nova.
trgovska hiša
pripravna za veletrgovii* ali tovarno v bližini kolodvora v Ljubljani se vsled pomanjkanja potrebnega kapitala ugodno proda. Cenjene ponudbe na npravništvo BJatras pod „Nova zgradba".	2743
Knjigovodja bilancist
se sprejme v tovarni usnja Aleks Podvineo v Radečah. Stalna služba, prosto stanovanje, takojšnji nastop. Pismene ponudbe z referencami, prepisi izpričeval in zahtevki plače. Istotam se sprejme
perfektna korespondentinja
z znanjem stenografije in strojepisja. Začetnice izključene. 2781
L. Hikuš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovetelj dežnikov
Na drobno!	Na dakalol
Zaloga sprehajalnih palic.
18 Popravila točno in i*lI4ao I
Nai prvi, edini domači Juhini izvleček (zabela), kateri prekosi vsled izdatnosti okusa In cerie vse druge izdelke.
Izdeluje: „LUKUL", družba z o. z.
Ljubljana.
2769
nn Priporočajte „]ufro"I



21
d. d.
Ljubljani —
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
in
trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo, uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:	i®
Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva e. 15/fl.


Cunard Line
glavno zastopništvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka, d. d.
Odprava potsvakev iz Cherbourga ali Hamburga
z najhitrejšimi ladjami sveta
v 5 in pol dneh
Za vsa daljna pojasnila izvolite se obrniti na našo poslovnico:
Glavno zastopništvo za Slovenijo
LJUBLJANA, Kolodvorska nlica 26
Kaslov za brzojavke: CUNARD Ljubljana.

tel Therapija
Sa svim atrakcijama franeuske Riviere jreno dnev
Upute daje Uprava Cercle
des Etrangers, Crkvenica, s<«c«cci«g«<g«(«««c<a
P === Najstarejša Spedidiska tvrdka v Sloveniji =
1 R. RANZINGER
LJubljana SpMka pisarna	Jesenice g
Podjetje » prevažanje blag* jnine železnico. Brzovozni in toTorni nabiralni	g »romet is Avstrije in » Avstrijo. Zacarinjcnje. Podjetje sa prevažanje poluitva. |
Skladišče S posebnimi zaprtimi kabinami sa pohištvo.	gj Bnojavi: Ranzinger. r Intsmrban talafoa 80.
Cinovničkoj Banci A. D. Beograd ul. Kr. Milana 68. potrebno je, da se
izrade rt i prozari za nju palatu n Beograda,
vrednost oko milion dinara.
Pozivaju se privatne firme i fabrička preduzeča da podnesu svoje oferte. Pla-novi, detalji i dr. mogu se videti kod Banke ili kod G. Vjekoslava Bastla, arhitekte Zagreb ul. Berislaviča 2.
2550


u
»SLOGRAD
slovenska gradbena in industrijska d. d.
Brzojooi „51 ograd".	Olj	Telcfon šff0" ,80'
Tekoči račun pri 51ooenski eskomptni banki o Cjubljani.
Tehnična pisarna o tonami Keršič, Spodnja Šiška, frankopanska cesta šteo. 151.
Izvršuje: stanooanjske hiše, trgooska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, ose orste oodnih naprao na podlagi 25 letnih lzkuSenj.
Specijaliteta: železobetonske ceoi za oodne napraDe in oodooode.
Zastopa; Patent dr. inž. čmpergerja za izoršenanje konstrukcij iz armiranega betona z Jitoželeznimi oložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo / rnostooih in podobno).
Izdeluje:/ ose orste tehničnih projektoo in statičnih proračunoo.

i
(
Domače vesli
• Steftdfiat: Vanina Vanini. Prihodnji teden, ko konča naš sedanji roman, priobčimo slovito novelo «Vanina Vanini« francoskega pisatelja Marije Henrika Beyla, ld je pisal pod pseudo-nimom Stendhal Bil je častnik Napoleona Bonaparta: leta 1800. se je udeležil vojne po Italiji, bil pobočnik generala Michanda, od leta 1810. francoski državni svetnik in kmalu nadzornik Napoleonovih palač. Leta 1812. je odšel z Napoleonovo vojsko na Rusko. Po padcu cesarjevem se je v Milanu posvetil študiju umetnosti in vede. L. 1821. pa ga je avstrijka vlada izgnala, ker se je družil s svobodoljubnimi kar-bonarji. Potem je živel v Parizu ter bil končno imenovan za francoskega generalnega konzula v Trstu. Toda avstrijska vlada ga kot bivšega karbo-narja ni odobrila v tej službi, in moral je oditi v isti lastnosti v Civitavechip. Napisal je celo vrsto estet kritičnih in umetnostno - zgodovinskih študij, več potopisov ter mnogo novel in romanov trajne literarne vrednosti. »Vanina Vanini« je zajeta iz dobe italijanskih karbonarjev, fanatičnih zarotnikov proti tujim vladarjem v Italiji m boriteljev za svobodo domovine. Stendhal je zajel svojo novelo iz lastnih doživljajev, ki so vseskoz zanimivi m historični — Za slovito Stendhalovo novelo pa pride naš novi veliki roman, M bo povsod zbudil največje in napeto zanimanje.
* Ministrski predsednik Pašič v Kranju. Včeraj ob 11. dopoldne je ministrski predsednik Pašič s svojo soprogo in v spremstvu bivšega notranjega ministra Voja Marinkoviča in rodbine pokrajinskega namestnika Hribarja posedi starodavni Kranj. Mesto je bilo vse v zastavah. Pred občinsko hišo je pričakoval sivolasega zaslužnega državnika župan Ciril Pire z občinskim odborom, okrajni glavar Zmdercic z uradniki, Sokol, Čitalnica, gasaci, dame v narodnih nošah in mnogobrojno občinstvo, ki je takoj po prihodu priredilo Pašiču viharne ovacije. Zupan Pire je v krasnem nagovoru izročil mi nistrekemu predsedniku Pašiču umetniško izdelano diplomo častnega meščanstva Kranja. Pašič je bil močno ginjen in se je z iskrenimi besedami zahvalil vedno napredni slovenski občini za podelitev častnega meščanstva in za lepi sprejem. Spominjal se je tudi neodrešenih bratov in poživljal narod k slogi. Zupan je predstavil ministrskemu predsedniku navzoče funkcionarje raznih korporacij, pevski zbor Narodne Čitalnice pa je zapel nekaj narodnih pesmi. Po sprejemu si je ministrski predsednik s svojim sprem fctvom ogledal mesto, med drugim tudi staro župno cerkev in stavbišce kjer pridno kopljejo in b&tonirajo temelje za veličastno stavbo kranjskega Narodnega doma. Ministrski predsednik je ponovno izrazil svoje občudovanje nad krasoto Kranja in njegove okoli co. Okoli %12. se je končno med navdušenimi ovacijami prebivalstva od peljal s svojim spremstvom proti Cerk-1 jam.
*	Podpora po elementarnih nezgo dah oškodovanim. Finančno ministr stvo je dovolilo dva milijona dinarjv za pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim v naši državi. Od te vsote odpade na Slovenijo 150.000 dinarjev-.
*	Priznanje delu. V petek zvečer je priredil mladinski odsek Sokola I. v gostilni pri Kamenarju prijateljski ve čer sestri Mari Mlakarjevi, vodnici žen. skega naraščaja povodom njene poroke z br Viktorjem Fabjanom, ki prihodnji torek. Br. Bojan Dremk _ izročil pri tej priliki zaslužni vodnici v imenu mladinskega odseka Dergan-čev kip Fugnerja in Tyrša.
*	Tragedija v hotelu «TivoIi» LJubljani. Včeraj ob 9. dopoldne jc prišla mlada dama Rezi Orovic hči veleposestnice in restavraterke v Mariboru v Ljubljano v hotel Tivoli, kjer je naročila belo kavo. Ko se ie nata-
karica odstranila, je mlada 'dama fittro izvlekla iz žepa steklenico z lizolom, ga nalila v kavo in nato vse skupaj izpila. Našli so jo šele ob %11. v nezavesti in prepeljali v bolnico, kjer so ji takoj izpraznili želodec. Njeno stanje je precej nevarno, ker 60 močno poškodovani notranji deli vendar^ pa ni obupno. Orovičeva je pozneje pripovedovala, da ji je lizol prinesla Tončka Kovačič, hči branjevke iz Mestnega trga, ki pa gotovo ni vedela, zakaj ga bo ona porabila. K usodepolnemu koraku se je odločila, ker jo je mati radi nekega ljubavnega razmerja spodila od doma.
* Z imenom na dani »Napreju* sokolski zlet ne da miru. Napada levo in desno, zasramuje in obrekuje pavšalno, med drugim: »Tako n. pr. je bil v so-koiskem kroju milijonar iz Postojne, o katerem se govori, da je dal za italijansko aneksijsko proslavo 10.000 lir.» Ta insult se lahko nanaša na več Po-stojnčanov in ako 'noče veljati »Naprej* za dostojen list, naj moško pove, na kosa se nanašajo njegovi očitki! Z imenom naj pride na dan, drugače bodo morali vsi misliti da obrekuje brez vsake podlage, kar tja v en dan, kakor tudi stekel pes grize na vse strani.
Kje stanujeta kralj in kraljica. »Pra-ger Presse* prinaša nekaj podatkov s hotela Weimar v Marijinih Lažnih. Hotel je odstopil kralju Aleksandru predsednik Masaryk kot bivališče v slovitem zdravilišču. Kralj in kraljica bosta star novala v istih prostorih, ki jih je imel angleški kralj Edvard za bivališče; 'eta 1821 in 1822 je prebival v tem hotelu pesnik W. Goethe, ki je bil takrat minister weimarski Hotel Weimar je krasna zgradba štirih nadstropij z zeleno bakreno kupolo ter stoji na višini nad katoliško cerkvijo. Zgrajen je v baročnem slogu. Kraljevska dvojica stanuje v prvem nadstropju z balkonom, odkoder ja raz gled na hribovje okoii kopališča.
•	Obrtna razstava v Celju. Kakor po ročajo iz Celja, narašča zanimanje za tamkajšnjo obrtno razstavo od dne do dne. Obisk je vsak dan večji. Prirediteljem služi v veliko zadoščenje, da se posetniki brez izjeme izražajo o razstavi z največjo pohvalo. Zavedajoč se vzgojne važnosti prireditve je razstavni cd-bor povabil vse delavstvo in šolsko mladino k obisku ob zelo znižani vstopnini. Delavstvo obišče razstavo danes, šolska mladina in vojaštvo pa v pondeljek. Razstava bo zaključena dne 22. avgusta cb 7. uri zvečer.
•	Odlični gost v Zagrebu. V Zagreb je dospel odlični poljski učenjak iz Varšave znani slavist dr. Jerzy Pogonowsky. Poljski učenjak ostane v naši državi leto dni, da prouči tukajšnje kulturne in socialne prilike.
•	Nov nacionalistični list. V giber.iku je te dni izšla 1. številka »Soče*, glasila
organizacije jugoslovanskih nacionalistov Sibeniku. Na uvodnem mestu prinaša programatičen članek »Naši ciljevi!* List izhaja mesečno enkrat in stane 12
Din na leto.
•	Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani je prejel od prodaje kvasa, katero oskrbuje tvrdka Manja Zigon v Škof ji Loki za mesec julij znesek 350 Din. Za trimesečno dobo maj, junij, julij, odkar vrši tvrdka prodajo kvasa na korist Jusroslovenske Matice je ista dobila že 866 Din. Ker je blago prvovrstno in cena konkurenčna, namen pa blag, priporočamo našim trgovcem in pekom, da naročajo kvas pri tvrdki M. 2.1-gon, Skofja Loka.
•	Jugoslovani v severni Amerild. Kakor poroča naš generalni konzulat v Chicagu, je vlada Zedinjenih držav nedavno' objavila rezultat ljudskega šteta po materinskem jeziku prebivalcev. Po tej statistiki je v Zedinjenih državah: Slovencev, rojenih v Evropi 102.744, rojenih v Ameriki pa 105.808; Hrvatov, rojenih v Evropi 83.033, rojenih v Ame-
Slovenclma sasvime razumljiv., m da je detajliran in praktičen za vse vrste po-setnikov, alpiniste in izletnike ter goste. Jezik ie prav dober in tako lahek, da včasih ne veš, ali čitaš slov. aliI srhrv. To pot le problem jezikovnega zbhzanja ob istočasni korektnosti jezika na izredno praktičen način načet »z one strani*, _ uvaja se tudi vsa slov. alpinistična terminologija v srhrv. in kmalu bodo tudi oni hodili po naših gorah sa cepinom u ruki l derezama na nogama, brez ajs-pikla in štajgajznov, po zimi pa se ne bodo skijali. ampak smučali! —
«Na Triglav* je drugo Izdanje ze znanega delca Badjure. Ta brošurica ima isti namen, kakor Vodič, le da se omejuje na Triglavske dostope. Srhrv. tujski in turistovski promet se koncentrira na našega očaka, in zlasti lani in letos prihaja naš vrh v modo po dolinah ob Tisi, dolini Savi ln Moravl, da ne govorimo o »dolinskih Slovencih, pod Slemenom. (Drag! »Hrvat*, oprosti blasfe-mijo!) »Triglav* je v drugi izdaji, ima pa nekaj netočnosti. V karti ne najdem Bambergove poti po grebenih, manjka stara gosto markirana pot od sedla Vršiča pod Travnikom na Jalovčevo Skr-binco, dalje »ruska pot* od pod Hriberc skozi Globoko dolino na staro pot v Lazu; zapisan ni Vršak, Skednjevcu pravijo domači Škrnjevec (Skednjevec je Hod-nlkova nomenklatura). Kopica ni kota 2310; to je Vel. Tičarca, kota 2273 je Mala I. ta kota 2091 ie Vei Kopica-1898
Čistim
pa Mala Kopica. Planina med vrhom in Ozsbnikom (nad Zadnjico) ie Srednja Levpa. Popraviti v prih. izdaji!
Odločno moram tu protestirati proti bedasti notici v »Slovencu*. Nek zatele-ban avtonomist se je seveda moral zagnati v Badjuro, da je to pot izdal svoje publikacije s srhrv., kakor da bi mi sedaj ne mogli več rabiti njegove brošure, in duhovito pristavlja, da bomo prihodnjič izdali vodnika po albanskih gorah v slovenščini. Tepec naj si gre ogledat naša letovišča in njih goste, naj vpraša naše hotelirje, ali so živeli ta Ista od gostov iz Pančeva, Smedereva, Zagreba in Vukovara, ali od gostov iz Ljubljane. Mislime, da je našim alpam in našemu tujskemu prometu praktično stokrat bolj ustreženo s to izdajo, kakor s slovensko. Naj si »Slovenčev* nergač ogleda ta jezik. 2 njim se bosta Hrvat in Srb prej naučila slovenščine, ko če bi oba spisa bila čisto slovenska. Sicer ie pa g. Badjura gotovo pripravljen oskrbeti Vodiča po albanskih gorah v slovenščini, če mu ga Katoliška založi! Albanskih! Kar vidi se zarobljena, zaplankana avtonomistovska jeza nad tem lepim knjižnim izdanjem. Al-ban-ski...!
Sicer pa, — onih par »Slovenčevcev*, kl so še vendar dovolj pametni, da se bavijo tudi s turistiko, — oni že vedo, kaj pomenita »Vodič, in »Na Triglav*. Tista jeza je iz popirja, naše .veselje pa živo. Zdravo!
fsH 6T.496; Oalmatlncev rojenif V Evropi 2112, rojenih v Ameriki 1007; Srbov rojenih v Evropi 36.471, rojenih v Ameriki 15.737; Črnogorcev rojenih v Evropi 4198, rojenih t Ameriki 337. Skupno število Jugoslovanov * Ameriki znaša torej 407.975.
• Bogoslovcl odpužčenl Iz vojaške služ be. Deputacija jugoslovanskih Škofov je pri vojnem ministrstvu posredovala v zadevi bogoslovcev in duhovnikov, ki so bili pred kratkim vpoklicani v vojaško službo. Minister je, kakor poročajo iz Beograda, že izdal odredbo, naj se vpoklici duhovništva v vojsko odlože, dokler ne bo 6klenjen nov vojaški zakon, in naj se vsi že vpoklicani takoj odpuste domov.
Nemške učiteljice v Mariboru. Poročajo nam: Na mariborskih ljudskih šolah podučuje še vedno 5 nemških učiteljic, ki so po prevratu kljub temu, da še danes ne zmorejo niti enega stavka slovenščine, pred slovensko komisijo na nepojasnjen način napravile izpit iz slovenščine. Letos pa so bila njihova mesta vsled raz pisa oddana slovenskim definitivnim uči teljicam in so tako te Nemke sedaj prav zaprav v z^aku. Iz Maribora pa vendar ne bodo šle, ker si je znala vsaka pridobiti kakega slovenskega protektorja, deloma med vplivnimi rodoljubi, druge zopet pri županu Grčarju in klerikalnem nadzorniku Finku. Javna tajnost v Mariboru je, da hočejo ti gospodje vsak svojo ljubljenko obdržati v Mariboru in so tako prišle te Nemke pri vseh razpisih vsled vpliva župana Grčarja in nadzornika Finka v terno-predloge, med tem ko si tega priznanja zaslužne slovenske učiteljice, ki so leta in leta delovale na deželi, niso mogle pridobiti V mariborski okolici in v marsikaterih krajih, kjer ni nevarnosti ponemčevanja, pa ne morejo nadomestiti učiteljskih moči, ker ni prosilcev za te oddaljene kraje. Zakaj ne pošljejo Nemk tja, ali morajo še sedaj vživati sladkost privilegijev? Na slovenskem Koroškem so povsod izgnali slovensko učiteljstvo, nihče si ne more predstavljati, da bi bila nameščena kaka slovenska učiteljica še kje na deželi ne, kako šele v Celovcu; v Mariboru pa se je vnelo med slov. učiteljicami že neprijetno pruhoborstvo ba, ker se šopirijo na njihovih mestih še Nemke. Ali je vsega tega treba?
* Slovenska gostoljubnost Poroča se nam: Da spoznamo naziranje hrvatskega seljaka in lepoto jugoslovanske zemlje, nas je četvorica s kolesi prepotovala ozemlje preko Ribnice, Broda, Krka, Plitvičkih jezer, Slunja, Gorjancev in dalje. V Kočevju smo si ob sedmih zjutraj zaželeli piva k zajutreku. Ker go-stilničarka toči sicer le vino, nam je nastavila sodček. Bila je Nemka. Na Brdu ob Koipi nam gostilničar ob pol 13. uri ni utegnil postreči z gorkim kosilom. Ob slovesu nas je svaril: »Bojte se Hrvatov!* Bil je Slovenec. V Lokvi pri Delnicah nam'je gostilničar ob pol 6. uri pripravil toplo južino, po razglednice je podal svojo služkinjo. Bil je Kočevar. V Meji pri Bakru so nam ob pol 24. uri spražili in skuhali kavo. Odstopili so nam svoje lastne postelje, da smo se mogli odpočili po vožnji 110 km. Bili so Hrvatje. V Slu-nju nam je počila os od kolesa. Gostilničar je obletal prostovoljno vse mesto, dokler ni pri nekem privatniku našel rezervno os. Ker nam je nagajala cev, je peljal tovariša k nekemu živinozdravni-ku, ki je cev odstopil brezplačno. Bila <ta Srb "in Hrvat. V Novem mestu smo hoteli obstati v najboljši gostilni Ob 8. uri ni bilo mogoče dobiti lavorja za umivanje in popravilo kolesa, To so Slovenci! " Podrobnejše v »Učiteljskem tovarišu. — J. L.
*	Stroge odredbe proti špekulantom. Kakor poročajo iz Beograda, se je v Ze-munu predvčerajšnjem vršila konferenca trgovcev, obrtnikov in gospodarskih organizacij, ki je z zadovoljstvom vzela na znanj« sklep ministra notranjih zadev. da namerava odločno nastopiti glede pobijanja draginje, ter da bo vse potrebno ukrenila v svrho oskrbe premvsl-stra z živili. Proti špekulantom se bedo izdale stroge odredb«.
♦	Iz Št. Vida nad Ljubljano nam poročajo: Tukajšnjemu šolskemu vodji Slom-skarju Bsjču so klerikalci svoječasno naročili, da naj vse svoje moči posveti sadjarstvu in vrtnarstvu in to iz politič-nih ozirov. In res je ustraril ta vsestransko visoko naobraženi in delavni mož krasne plantažo v obširnem šolskem vrtu. Vse obiskovalce St. Vida, vse znamenite sadjarje in zelenjadarje. zlasti pa ministrstvo za kmetijstvo opozarjamo na te bajne nasade in prepričani smo, da ne bo oddelek za kmetijstvo v Ljubljani pozabil obiskati ta znameniti košček zemlje, ko bo meseca septembra razkazoval srbskim kmetom krasoto naše domovine. Zirovnika bi obiela zelena zavist, če bi videl kakšne fenomenalne uspehe '.ma niegov naslednik Bajec. Višji šolski svet ve ceniti Bajčevo zaslugo v sadjarstvu in vrtnarstvu in je zato proglasil šolski vrt v Št. Vidu kot vzor za vse dnige šolske vrtove. Čujemo, da misli ministrstvo za kmetijstvo na predlog šenviškib samostojnih kmetov predlagati g. Bajca v odlikovanje za eminentne zasluge sadjarstvu in vrtnarstvu. Popreje naj se pa vrši oeled na licu mesta. — Ironius.
• Žalostno! Vrt pokrajinske obrtne razstave v Dijaškem domu v Mariboru so prireditelji obili s plotom, ki je razdeljen na 50 okvirjev, na katerih bi se lahko našo narodno sra-
razmeroma nizko Vsoto za reEiamo in zato je morala biti reklama prepuščena Nemcem in nemškutarjem, ki so se takoj odzvali, ker znajo ceniti pomen reklame. Tudi eno znamenje naše gospodarske in narodne nezrelosti!
•	Mariborski uradniki so imeli v petek zvečer sestanek, na katerem so sprejeli 7 resolucij glede takojšnjega zboljšanja svojega materialnega položaja. Med drugim zahtevajo lOOodstotno zvišanje oseb nih in rodbinskih draginjskih doklad in uvrstitev Maribora in okoliških občin v prvi draginjski razred.
•	Velika draginja v Beogradu. Po informacijah iz poljedelskega ministrstva je velika draginja, ki je nenadoma nastala v Beogradu, popolnoma neutemeljena, ker je letošnja žetev mnogo boljša od lanske. Le v nekaterih krajih^ je jako slaba. V Evrho zajezitve draginj-skega vala je posebni ministrski komite odredii da se mora železniški promet čimbolj postaviti v prehranjevalno službo in bodo izdana vrhutega zelo stroga navodila za pobijanje draginje.
•	Narodni ženski Savez vabi vsa slovenska ženska društva, da pošljejo zanesljivo svoje zastopnice na važno sejo dne 21. avgusta ob pol 5. uri popoldne v
Splošnem žen. društvu*.
•	Smrtna kosa. V Ivanjkovcih je umrl tamkajšnji posestnik gospod Anton Tr-stenjak, mnogoletni župan in okrajni načelnik.
•	Promenadnl koncert priredi muzika Dravske divizije v »Zvezdi* pri ugodnem vremenu danes dne 20. avgusta ob 11. uri Spored: 1.) Jenko: »Kosovo*, uvertura. 2.) Wagner: Fantazija iz »Parsifala. 3.) Rendla: »Veseli trenutki*. 4.) Jaki: »Čehoslovak in Jugoslovan*.
•	Celjske novice. Višji okrajni zdravnik dr. Ivan Verčon odide te dni na trimesečno študijsko potovanje v Nemčijo. Nadomeščal ga bo začasno dr. Wis-singer iz Litije. - V Celju se mudi na oddihu naš rojak dr. Matija Murko, vseučiliški profesor. - V Celju je izbruhnila stavka pekovskih pomočnikov, ki so zahtevali višje mezde, a jim mojstri niso
hoteli ugoditi
•	0"romni gozdni požari. Iz Beograda nam poročajo: V obširnem državnem gozdu Cvetanovac pri Negotinu je izbruhnil požar, ki se naglo širi. Tudi pri Plev-lju gore ogromni gozdni kompleksi. 1,0-čan veter, velika vročina in grozna suša netijo ogenj, ki se je silno razsiriL Vojaki in orožniki gase že pet dm m skušajo lokalizirati požar, a doslej brc. uspeha. Samo močan dež bi mogel pogasiti ogromen požar.
•	Vlak v plamenu. Te dm se je vnel od iskre iz lokomotive železniški vagon, ki ja bil poln slame na progi iz Koprivnice v Zagreb. Ogenj se je šini s takšno brzino, da je zgorelo več vagonov. Škoda znaša 125.000 Din.	_
•	Železniška nesreča. Na ozkotirni progi Bitolj-Prilep je pri postaji Magole v četrtek skočil vlak s tira. Pri katastrofi je bil ubit neld čevljar iz Prdepa. Več vagonov je bilo popolnoma rar.bitih._SKO-
septembra ob 9. nri 'dopoldni na Igu, 8f septembra ob 9. url na Bledu, 11. septembra ob 8. uri v Mokronogu, 12. septembra ob 8. uri v Št. Jerneju in 13. septembra ob 8. uri v Novem mestu. Natančnejša določila za premovanje bodo objavljena v prihodnji številki »Kmetovalca*.
*	Podkovska šola v LJubljani. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani da 15. septembra 1922 prošnjo ter ji priložiti: rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo, ubožni list, nravstveno izpričevala Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine ta me, sa.
•	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihod-na javna odborova seja v sredo dne 23. avgusta, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
Qbi££ite obrtno razstavo v Celju, ki bo otvorjeaa ie do 22. avgusta!
Sporf
S. K. Židetrice : Ilirija 9 : 0 (S : 0).
Jlirijanke so dobre učenke. Pri včerajšnji tekmi so pokazale, da so se od Ce-hoslovakinj mnogo naučile. Videli smo celo že nekatere lepe kombinacije, vendar pa jim pred golom manjka ona sigurnost in odločnost, ki vodi do uspehov. Vratarica gdč. Šepetavčeva je imela zelo močno oporo v branilki gdč. Bambiče-vi, kateri gre velika zasluga za razmeroma dober rezultat. Cehoslovakinje so bile izvrstne. Omeniti moramo poleg napadalnega krila vratarico gdč. Kovand-kova, ki lovi žoge s tako sigurnostjo, da bi se mora! od nje marsikaj naučiti marsikateri naš vratar pri nogometu. Vsekakor se obeta danes, ko igra reprezentanca Ljubljane, ki bo sestavljena Iz najboljših igralk Ilirije in Jadrana, in reprezentanco Brna, v kateri bodo poleg članic S. K. Zidenlce dve igralki S. K. Kyjov, oster — boi. Cehoslovakinje so s svojo dovršeno igro vzbujale med našim občinstvom veliko zanimanje za ta lepi ženski šport. Danes bodo gledalci vsekakor prišli na svoj račun, ker se jim
bo nudil res lep športni užitek. •
Lahkoatletični miting Ilirije, ki se je vršil včeraj pred rokometno tekmo, ie prav lepo uspel. Postavili so se 4 novi slovenski rekordi: Izidi so nastopni:
Tek na 60 m: I. Predtek: 1. Beneš (Ilir.) 7.7 sek., 2. Stepišnik (Ilir.) 8.2 sek. 3. Vončina (Jadran) 8.7 sek. II. Predtek: 1. Perpar (Prim.) 7.1, 2. Kregelj (Jadran), 3. Vidmajer (Ilir.).
100 m tek. I. Predtek: 1. Modic (Ja-
da je velika in je bil promet
ustavljen.	y maribor5kih dran)"n'.o lek.,"^ Beneš (Ilir.) 12 sek.,
•	Cin obupane matere.
barakah stanuje neka delavka, ki ima neka i mesecev starega otroka. V torek se -•e Spria s sostanovalko, nakar je v jezi zgrabila otroka, hitela z njim na dravski most in se hotela vreči v vodo, Kar pa je pravočasno preprečil tamkaj se nahajajoči stražnik.	_
•	Ponarejeni bankovci Poleg zeparjev so v zadnjih dneh tudi ponarejale! bankovcev poskusili V Ljubljani *vojojre-5o Ltublianska policija je zaplenila, ponarejen^bankovec za 1000 lir. Mlad človek, ki' ie skušal spraviti v promet ponare-i«n lCOdinarski bankovec, se je za enkrat
izmuznil roki pravice.
•	Carinik na opolzki cotL Pred nekaj dnevi sta prispela v Maribor dva Dalma-tinca. ki sta hotela v Ameriko. Ker sta imela pri sebi precej zlata, ju je carinik opozoril, da ga morata izmenjat., ker je izvoz zlata prepovedan. Dalmatmca sta res odšla v mesto, za njim pa neki carinski agent, ki se jima je ponudil- da ^ »pravi takoj v -lak. ako mu izročita vsak po 100 Din. Dalmatinca sta b>£tem
dovoljna. a imela sta smolo. Kajti M-zu kolodvora je redar vse tn aretiral m zreči] državnemu pravdmstvu.
. V vhku orooan je bil te dni lesni trgovec Emest Sabatliy iz Brezna nad Mariborom. V Palanki je pM j« množino lesa. Na potu domov £ bil bli .u Broda na stranišču brzovlaka napa. den cd dveh neznanih mož. Eden mu je robcem zamašil usta, da ni mogel kn-ati na pomoč, drugi pa mu je pobral denar Ko je začel vlak počasnejše voziti, sta roparja pred drugo postajo skodla z vlaka in izginila brez sledu.
3. Stepišnik (Ilir.) 12.5 sek II. Predtek:
1.	Perpar (Prim.) 11.9 sek., 2. Lojk (Jadran) 12.4 sek.
Tek 400 m: 1. Vidmajer (Ilir.) 56.6 nov slovenski rekord, 2. Kregelj (Jadran) 59, 3. Vončina (Jadran)
Sko': v višino z zaletom: 1.) Borst-ner (Ilir.) 5.520 m. 2. Lojk (Jadran) 1.518 3 Perše (Ilir.) 1.515. ' Metanje kroglic: 1.) Podobnik (Jadran) U 70 m nov slovenski rekord, 2. Derganc (Tli- ) 11 43 m, 3. fk-petavec (Ilir.) 9.35 m. ' Stok ob palici: 1.) Turk (Ilir.) 2.65 m.
2.)	Ferian (Jadran) 2.50 m, 3.) Pavlic
(Jadran) 2.40 m.	,
Tek m: 1. Perpar (Prim.) 24 sek. Nov slovenski rekord. 2. Modic (Jadran) 25 5 sek Zadnji rekord, ki ga je Perpar dosegel na Bledu s 23 sek. se vsled nepravilne proge ni priznal.
Tek 3 km- 1. Praunseis (Jadran) 10.26 min. nov slovenski rekord. 2. Bončina (Jadran) 10.27 min. 3. Persche (Jadran)
10.29 min.	..
Stoicia 4krat 700 m: 1. Ilirija (Benes, Vidmaier, Hus, Derganc 50.2, 2. Jadran (Modic, Lojk, Vončina, Kregelj 52. Danes ob pol 17. popoldne se lahkoatletični miting nadaljuje. Vstopnina je za rokomet in lahkoati. miting skupna.	.
Plavalne tekme na Bledu. Včeraj zvečer smo dobili splošno klasiukacijo, ki so jo dobili posamezni klubi pri včerajšnjih plavalnih tekmah (I. -dan) in sicer je dobilo Primorje 25 točk, LSK. 13 m Ilirija 8 točk. Jutri se tekme nadaljujejo. Posamezne izide priobčimo prihodnjič.
Obfavc
•	Javen železniiarskl shod. Prejeli sm0:' Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje javen železničarski shod za to--ek, dne 22. avgusta, ob 19.30 ur. v veliki dvorani »Mestnega doma. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: Poročilo predsedstva ZJ2; poročilo tov. Deržica o gmotnih zadevah železničarjev; slučajnosti Železničarji! Vsi na shod! Za člane udeležba obvezna! Dostop imajo samo Železničarji! Osrednji odbor ZJZ.
•	Letošnje premovanje konj. Konjerej-ski odsek »Kmetijske družbe za Slovenijo. priredi letos premovanje konj v sledečem redu: 2. septembra ob 9. uri do-
I ml"? se^To Jo ^nTod^h ^ ^Mengšu, 6. septembrai oh,8. url ISSikov in trgovcev, ki bi žrtvovali) dopoldne v Št Vidu nad Ljubbano, 7,
POSLANO.*
Z ozirom na govorice gospe L. VVeiss 2idovska steza št. 6 in njenega družabnika gospoda Karola Tschischack, da sem imenovana pri našem medsebojnemi trgovskem ' poslovanju ogoljutal, izjavljam s sledečim, da sem zgoraj imenovanara-di goliufije prijavil tukajšnjemu držav-nemu pravdništvu, ker sta me ista na premeten način ogoljufala za 80 do w tisoč kron. O izidu te zadeve bom javnost svoječasno obvestil. Toliko v ved-nost svojim trgovskim prijateljem, kakor tudi vsej javnosti.
A. Mihelin	'
trgovec v Ljubljani, Breg št.
•) Za spise pod tem naslovom medni-. štvo ni odgovorno. _
Odgovorni urednik Fr. Brozovič.-Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Dekliške tiskarne, d. d., v. LjublianL
90
Hči papeža
— Lukrecija Borgia
»Giovanni, po Cezarjevi smrti torej mfcliS planiti iz grada?*
«Še to noč!* odvrne grof Sforza. »Železo treba kovati, dokler je vroče. V ostalem pa mi ne bo treba samemu voditi borbe, ker vojvoda Ferrareki in Astor Manfredi čakata na svojih mestih. Kadar odjeknejo moje _ vojne trombe, se s 6vojimi ljudmi vržeta v boj. Vojvoda Sermonski in oba grofa Imola in Forli sta zasedla s svojimi četami vse ceste. Uničita in ujameta vse begunce. Naš uspeh tcrej mora biti popoln!*
Lukrecija se nasloni na okvir visokega okna, skozi katero se lija na stopnjišče bleda, zelena mesečina V tej svetlobi dobiva njeno lice čudno barvo . . . bledo, kakor obraz mrliča. Tudi ona je v bojni opravi. oklep ščiti njene lepe oble grudi. Pod temno opravo, ki ji pada do kolen, za-evenijo pri vsakem gibu njene zaščitne rokavice, a na jermenu ji visi tenek
»Hvala ti, Giovanni*, reiSe ona in ponudi grofu roko, nataknjeno z jekleno rokavico. »To ei zares vse dobro
uredil.*	,	,
»Mislil sem pri tem,* odvrne mladi grof, in žarko motri lepo mlado ženo od glave do pete, »da so to priprave za najino ponovno svatbo.*
»Ah, ti me spominjaš obljube. _ Giovanni, ne dvomi, da jo obdržim. Ljubiti hočem junaka, ki ubije krvoločnega tigra Cezarja . . . Bodi zdaj tako dober,* doda Lukrecija z mirnim glasom, »ogrni me s plaščem, ki visi kraj
Mestna Občina Kamnik razpisuje za napravo bi striškega jezu pod mostom v Kamniku s
1.)	Dobavo približno 220 m3 velikega lom-
ljenega kamna.
2.)	Tesarska In težaška dela pri Jezu.
3.)	Barvanje železnega mostu čez Bistrico,
približno 500 m2.
Ponudbe je položiti posamezno v občinskem uradu kamniškem dO 28. t. m.j kjer se dobč vsa pojasnila.
Vadij 10 °/o ponudbe. Z deli je pričeti takoj« 2754	Mestno županstvo.
tebe na oknu . » . Tako, Svala ti. Pri žgi malo svetilko, da si potegnem na glavo kuklico, in zapovej svojim ljudem, da odprejo vrata, ker sama ne morem odmakniti težkih železnih zapahov.*
»Lukrecija, ali naj se na posloviva drug od drugega?* ji šepne Giovanni Sforza z mehkim glasom. »Podajam se na nevarno pot in četudi sem svojega uspeha gotov, se izročam Bogu, ki, brani pravico; povsod pa, kjer je treba preliti kri, je negotovo, čigava kri se prelije. Mogoče si stojiva zadnjikrat nasproti . . , Lukrecija, ostani mi zdrava!*
Giovanni objame lepo ženo in jo pritegne na 6voje prsi. Toda borgijska hči mu s spretno kretnjo ponudi svoje čelo v poljub.
»Poljubi me na čelo,* mu reče ona »Na njom je borgijski znak. Kadar bo zbrisan s Cezarjevo krvjo, tedaj, Giovanni, ti za vedno pripadejo moja usta.*
Pobožno pritisne mladi grof svoje ustni na njeno belo čelo, pod črnimi zavoji las. Nato jo spusti iz naročja in
odstopi.
Med tem so 6e vrata odprla, Lukrecija stopi iz gradu in se čez par trenutkov, z malo svetilko v roki, znajde pred visokim gigantskim zidom, ki ob-krožuje grad. Ustavi se na zapadm strani trdnjave ob malih železnih vratih. Prepriča se, ali so vrata samo priprta. Nato se, kakor obnemogla, nasloni na hladen zid-
<Prišel je čas povračila,* zašepece v sebi. c Kako sladka je zame ta beseda Neprestano odmeva v moji duši in moja razburjena kri mi k tej besedi
poje vedno nove melodije. Da, Cezar Borgia, danes midva končno obračunava. Ti si bil satan mojega življenja in ako bo zgodovina kdaj spominjala ime Lukrecije Borgia, ne bo nikdo zaslutil, da &i samo ti bil kriv njenih grehov.
V srce nedolžnega dekleta si nalil strupa divje grešne strasti. Brat je zapeljal svojo 666 tr o ...
Bflo je soparno poletno noč, zunaj v razcvetenem vrtu. Rože niso uvete, težko so duhtele, sijale tudi naslednji dan, ko jih je zopet razsvetlilo solnce v njih nežni cvetni lepoti. Ena roža pa je ovMifda ... to je KI cvet nedolžnosti, ki je dotlej klfl v mojem srcu. Ono noč se je v meni vzbudila žena, katere divjo strast si, Cezar, s sirovo silo osvobodil ozkega zatišja. Lukrecija Borgia si daje sama račun, ker neče varati same sebe.
Mnogo 6em ljubila in moja ljubav je uničila mnoge nadebudne cvetove, zahtevala je mnogo žrtev, ker možje, ki so ob molčečih mesečnih nočeh počivali v mojem naročju, so naslednji dan ležali mrtvi na oddaljenih cestah. Mrtvi ne govore, oni ne morejo praviti o svojih ljubavnih nočeh, ne morejo govoriti o vročih poljubih Lukrecija Borgia.
A tedaj, tedaj je prišla kazen, kazen one nedoumljive moči, ki ji ničesar ne ostane skrito, ki udarja krivce z njihovim lastnim orožjem.
Ljubezen je bila moj zločin, — ljubezen je postala moja kazen. Prišel je dan, ko sem srečala moža, prvega, edinega, ki sem ga vzljubila. Bil je čuden 6lučaj, da mi je oče ravno tega človeka odločil za soproga. V njego-
vem naročju, na njegovem srcu, na njegovih ustih se mi je pojavilo spoznanje, da je vse, kar sem dotlej smatrala za ljubezen in strast, bila le plitka laž. Ljubezen sem mogla občutiti samo pri njem.
S poljubi njegovih uet sem postala zopet čista, v njegovem naročju sem se zopet povrnila k nedolžnosti. On je bil moj svet!
Ta divni moj svet mi je ugrabil Cezar Borgia, ugrabil mi je svet solnca in luči in me zopet vrgel v satansko tmino. Toda dobro mi je došla tema, da sem mogla nabrusiti orožje, s katerim hočem maščevati svojega ljubljenega soproga Alfonsa. Cezar Borgia, ostro je zdaj moje orožje, namerjeno je na tvoje prsi, — sigurno in čvrsto ti prebode tvoje satansko srce!
Podlemu starcu pa, ki je podpisal smrtno obsodbo mojega Alfonza, pošljem v Rim odrobljeno Cezarjevo glavo in moj glasnik naj mu javi: »Tako je končal satan Cezar, seme tvoje prekleto! ...»
Na mah zamrejo besede na Lukrecl-jinih bledih ustnah. Vzravna se, za-čula je tihe korake, ki se bližajo vratom.
S tresočo roko zgrabi zapah, vrata se lahno krenejo v svoji osi; trenutek za tem začuje iz uet mrzkega človeka svoje ime.
»Lukrecija, Lukrecija, sestra moja, ali si ti?*
»Jaz sem, Cezar.., dobrodošel... Pesaro je tvoj!*
»Nadejam se in želim, da postanem blažen v naročju lepe žene, ki mi bo po krvavem poslu zasladila zmago,* odvrne Borgijec. »Hvala ti, sestrica,
zvesto si ml pomogla, tega ti ne po zabim nikoli... izberi si najlepšega in najmočnejšega kneza v Italiji, ki naj te reši tvojega udovstva. Toda go. voriva resno! Ali nas lahko uvedeš v trdnjavo, ali si 6igurna evojega po. četja,*
»Popolnoma sigurna,* odvrne Lukrecija. Njene roke so na frivolne Cezarjeve opazke trdo oprijele držaj me. ča, ki ga je nosila pod plaščem. »Ako se'odločno poprimete dela, niste izpostavljeni nobeni posebni nevarnosti Brat, ali vidiš tam ona velika vrata?* »Prokleto, da, vidim jih. Dovolj so široka da skozi nje preide v Pesaro tisoč ljudi.*
»Vrata niso zaklenjena,* povdarj Lukrecija. »Stražniki niso nevarni. Dala sem jim vina z uspavalnim praškom. Najdete jih speče in 6mrčeče za \rati. Kadar pa dospete v veliko dvo. rano, navalite preko širokih stopnio, iznenadite grofa Sforzo v spanju, zasedi te vrata hodnika, skozi katerega bi lahko posadka pobegnila na obzidje, s stolpiča dajte svojim četam, ki vas zunaj čakajo, znak, da prihite za vami*
»Izboren načrt,* se tiho smehlja Ca z ar, »vse pojde po sreči. Toda še eno vprašanje, sestra: »ali 6i morda dobi!^ vesti iz Rima?*
»Iz Rima?... Ne. Cemu vprašaš?* »Ab nič, nič... kar tako mi je padlo v glavo. Zdaj pa. lepa sestrica, nam bodi vodnica, pelji nas k zmagi in slavi! Naš bojni klio je: Lukrecija Borgia!*
»Sledite mi!* reče Lukrecija In
dvigne nad svojo glavo malo svetilko z utripajočim plamenčkom.
Blago za prevleko dliano? ln druzega pohlšua t veliki Izberi, dalje različna platno ln jnte za tapatnlke, sedlarje L t, d. priporoča tvrdka
A. & E, Skabeme,-
Ljubljana, Mertni trg 10.
Najcenejše
otroške vozičke, dvokolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pnevmatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa;	1878
»TRIBUNA" Ljubljana
Karlovska cesta št. 4. Zvonarska ulica St i. Sprejemajo se tudi popravila.
Razpis«
Jugosiovenski Sokolski Savez proda
potom pismene ponudbene obravnave
tribune in vse objekte na telovadišču
pri artilerijski vojašnici. Interesentje naj podajo svoje ponudbe za celoto ali posamezne dele do
10. decembra t. 1. podpisanemu Savezu. Tozadevne načrte vpošlje Savez na zahtevo proti
povzetju 500 K.
Trgovina s klobuki 2S7S
Fr. Šmalc
LJUBLJANA, Marijin trg št. 1. Na debelo! Na drobno!
Kupuje stalno kože divjačine.
2767
Dunajski mednarodni semenj
od IO. do IS. septembra 1922.
Najugodnejša prilika za trgovce v Jugoslaviji.
Zadnje novosti v tehniki, kakor tudi v oblačilni, luksusni, galanterijski, papirni industriji ter novosti v igračah.
Velesemenj za pisarniške potrebščine.
Mu! oddelek i najmodsrnejšlm! načrti za Industrijo lo itaooianrte stavba.
Vsa pojasnila daje
Wiener Messe A.-G., Wien VII., Messepalast,
kakor tudi častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijsko zastopstvo: Turjaški trg št. 4.
STAMPinp
iJANT.ČERNEm
ljubljana j
Dr. Fran Virant
asistent dermatoL oddelka splošne bolnice, speci)alist za kožne in spolne bolezni ordinira zopet redno od 2. do 3. are pop. — Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/11. (na oglu Sodne ulice).	2&4<t
Menjalnica Stubelj
dovoljuje se opozarjati cenj. občinstvo, da nima z menjalnico Slovenske eskomptne banke v Kolodvorski ulici štev. 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez ter da posluje od 10. t. m.
v lastnih prostorih v Kolodvorski ul. št. 41
na dvorišču levo, poleg carinske agenture Grom.
Javna dražba.
Jugoslovanski Sokolski Savez proda potom javne dražbe
stoječe paviljone, skladišča, odre, ograjo, portale, mize in klopi
na veseličnem prostoru v Tivoli. Nadalje mize, klopi in lope na prostoru Kmet-ske posojilnice na Dunajski cesti, potem v vojašnici Kralja Aleksandra in na vrtu Narodnega doma. Interesentje naj se zberejo dne 21. avgusta ob 15. uri na veseličnem prostoru v Tivoli.
Prodam okrog 100 (sto) vagonov suhih sms
trdih drv
za jesensko sezono. Dvajset vagonov takoj dobavnih. Vpraša se pri upravi Jutra' pod ,Drva 100'.
Drnitvo krovskih mojstrov xa Slovenijo s sedežem v Ljubljani
epozarja vise cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na po-il.pjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to t večji meri dogajale do Bcdij.	2332
Taki ljudje pokvarijo, strehe tako da jih strokovnjaki za njimi popravljati ne morejo. Tndi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvaritel e streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako na mestu ustaviti delo.
V Ljubljani, dne 25. julija 1922. J. Krlfaar, O5U, predsednik. _taJnlk-
FRAN RAVNIKAR
LiubBjana, Linhartova ulica 25.
Stavbeno in nmetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna indnstrija.
Telefon St 415. Poštni čekovni zavod št 11.428._
—i Parna in električna gonilna sila. —
Prevzamem po danih, kakor tudi lastuib načrtih v različnih stavbenih slogih zgradbo mostov, Jezov, biS, vU, gospodarske ln industrijske stavbe, stolpno strehe, kupole, cerkvena o.treija, balkon.,
vrtni utlos, verande ter razna druga vrtna arhitektomcna dela. Btopnio«, dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd. Izdelovanje ln polaganj« ladijskega poda. Za rasne industrijske stavbe, dvorane in razstavne zgradbe oposarjam po mojem sistemu .grajen. mre4a«t« nosilnio.
P J sa večje razpetlno od 12 do 40 m.	35
■NaagBaaBBMaaaaaaaaaMBaaBBBaBsaaBMaaarasaai
I JUGOSLOVANSKA IMON-BAMA ik«"3Z000 S
'	preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Ustanovljena leta 1872
Ustanovljena leta 1872
f Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec ■	Ekspozitura v Škofji Loki.
u