Na novo delo! Prvi uspehi pri nabiranju novih zadružnikov za Učiteljsko tiskarno, ki jih je priobčil »Učiteljski tovariš« v 6. januarski številki, nam kažejo, da je v učiteljskih vrstah dovolj zdrave sile za gospodarski pokret. Na zadnji redni skupščini stavliena parola: Kdor član JUU, ta zadružnik Učiteljske tiskarne, njen odjemalec in propagator, se uresničuje. V treh zadnjih mesecih lanskega leta se je odzvalo skoraj dve sto tovarišic in tovarišev; dve sto novih zadružnikov in odjcmalcev je stopilo med gospodarskc uelavcc. Kako bo v novem letu? Klic, kdor član JUU, — ta zadružnik »Učiteljske tiskarne< — odmeva dalje in ne brez uspeha. Vsak dan se javljajo novi zadružniki — ne zaostajajo zadružnice, kar je še posebno razveseljivo. Letos moramo doseči prvi tisoč, če ru- več. Tisoč zadružnic in zadružnikov. pa bo naša tiskarna trdna in nepremagljiva, nc samo zaradi deležev, veliko bol.i zaradi velikc armade zadružnikov, zavednih gospodarstvc- nikov, ki vedo, da je naša moč v naših kjospodarskih ustanovah, prvenstveno v »Učiteljski tiskarni«. Cast in priznanje onim, ki so se z v-;o vnemo in zaupanjem lotili dela. ki kaže od dne do dne lepše in vidnejše uspehe. Požitvovalno delo, podprto s stanovsko zavestjo, je šc vselej rodilo uspehe, zato bo uspelo tudi scdaj na vsej črti. Rekli smo, da nam je treba v prvi vrsti pobornikov, zadružnikov in seveda odjemalcev. Gospodarsko življenje pa rabi tudi, denarja. Kdor je v dobrem gospodarskem položaju, ne bo podpisal sarao enega, ampak več deležev, ki so sigurno naložen denar, hkrati pa poživljajoča sila, zdrava kri v našem zadružnem telcsu. Posameznik ne more zbrati Bog ve kakšnega premoženja. Mi vsi pa lahko ustvarimo v složnem delu i:n zavesti skupnosti milijonske vrednosti, ki bodo krepka opora naši stanovski organizaciji in po njej vsemu stanu kakor tudi pocdincu. Je sicer žalostno, da ima denar še vedno odločilno moč, pa je tako, in stvari mi ne bomo izpremenili, zato se moramo poslužiti najkrajše poti za dosego naših ciljev. Slovensko učiteljstvo ima dva denarna zavoda: »Hranilnico učiteljskega konvikta« in »Učiteljsko gospodarsko kreditno zadrugo«; tri Učiteljske domove: v Ljubljani, v Mariboru in v Rogaški Slatini. Dva domova: Obmorski dom in dom učiteljic se ustanavljata. Tri socialne ustanove: »Učiteljska samopo moč«, »Samopomoč za otroke« in Društvo upokojenega učiteljstva, skrbijo za posmrtnine svojim zadružnikom, odnosno izplačuje zavarovanim otrokom ob doživetju premije. Navedene gospodarske ustanove kažejo veliko zavednost učiteljstva za zadružno življenje in gospodarsko osamosvojitev. Vse naštcte zadruge se hočejo dvigniti in razmahniti. Delo je v polnem teku, treba pa je med vsemi temi zadrugami, katerim središče in osnova naj b.o »Učiteljska tiskarna«, tesnejše medsebojnc povezanasti. Da dosežemo v letošnjem letu postavljeni cilj, je treba takoj in odločno na delo. — Sreska učiteljska društva naj s poverjeniki »Učiteljske tiskarne« prevzamejo akcijo za pridobivanje novih zadružnikov za »Učiteljsko tiskarno« po nastopnih smernicah: 1. Vsako sresko učiteljsko društvo naj podpiše več deležev. 2. Svoj odvišni denar na.j društva založe za svoje člane zadružnike, ki bodo vračali denar društvu v obrokih. Vplačane «broke na deleže, uporabi za nove zadružnike. 3. Učitelji v ugodnih gospodarskih razmerah naj podpišejo več deležev. Pojdimo iz ozkega okvira! V zadnjem času se kažejo znamenja, da sc je med slovenskim učiteljstvom začel zopct dvigati interes za naša narodnoobrambna vprašanja. Nekateri članki v našem stanovskem glasilu, narodnoobrambno zborovanje dcvetih društev in prva, »obmejna« številka VII. lctnika »Prosvete« so nam za to dovolj /govorne priče. Prav ta številka pa nam jc pokazala nova pota narodnoobrambnega dela. Prišli smo do spoznanja, da s samim kulturnim delom ne bomo paralizirali in zaustavili pritiska nemškega imperializma, ki še vedno smiselno in sistematično sega po našem ozemlju. Proti gospodarskemu pritisku moramo postaviti gospodarski odpor. Tako se nam kaže novo narodnoobrambno delo, ki naj bi skdilo po tem spoznanju, prcdvsem kot borba za gospodarsko osamosvojitev našega obmejnega prebivalstva, kot sistcmatična in trajna akcija za dvig socialnega stanja našega podežclja bodisi na severni meji, bodisi na Kočevskem. To delo pa bo ostalo brez haska in ne bo rodilo velikih uspehov, če bo odnos širo kih slovenskih ljudskih plasti in vsega jugo.slovenskega naroda do naših obmejnih in preko obmejnih »mrtvih straž« ostal takšen kot jc danes. Popolno pomanjkanje čuta narodne skupnosti se očituje ne samo pri nižjih plasteh našega ljudstva, temveč tudi pri razumništvu — šoli in kvasu naroda. Meje, ki potekajo preko slovenskega narodnega ozemlja in so nam bile d i k t i r a n e, ne bi smele, četudi so nas politčno razdelile, razbiti duhovne, kulturne skupnosti Slovencev. Žal pa premnogokrat naletimo na nerazumljivo indiferentnost nad usodo našega naroda onstran me j; indiferentnost, ki se kaže tudi v nezanirrianju /a naša ogrožena obmejna tla. In vendar je bilo nekoč drugače. Kdo izmed starejših se ne spominja one zanostie dobe od leta 1908. do svetovne vojne, ko se je okoli obrambene tlružbe sv. Cirila in Metoda zbiralo vse, kar jc čutilo slovensko. Po osvobojenju pa smo se v lastni državi zazibali v prepričanje, da ni narodnoobrambno delo več potrebno. Odkritja, ki nam jih kažejo članki v »Prosveti«, predavanje tov. Ostanka in brošurica »Hitlcrjevci v Sloveniji« pa nam bijejo dvanajsto uro. Skrajni čas je, da se zganemo, da postanemo zopet čuječi. Kdo pa naj bo tisti, ki naj udari plat zvona, da se zbere k delu in naporu za obrambo meje vse našc ljudstvo? Za delo pa naj poprime vse slovensko učiteljstvo, kajti preresnične so besede tov. Prodornika v članku »Prosveta, Haloze in mi«, ko pravi: »Napačno bi bilo, če bi učiteljstvo, ki ne živi in se ne udejstvuje v strogo obmejncm pasu, živelo v iluziji, da se sodobni ^Drang nach Osten« konča že tam na Teznu iri v STovenskih goricah, da je vse to problem, ki se njih ne tiče neposredno in ne zahteva njihovega študija in sodelovanja.« Da, ves slovenski narod naj vstane v obrambo svojih mej, ker je z našimi mejami ogrožena vsa naša narodna posest. In še več. Tu sc odpira drugo vprašanje, o katerem mi jc spregovoriti. V današnji dobi smo postavili slovenskih problemov — ad infinitum. In tudi naš obmejni problem naj bi bil slovenski problem. V ožjem smislu žc, a nihče, ki ima le količkaj tlobre volje, ne bo tajil, da ni to tudi jugbslovensko vprašanje. In v kolikor še ni, bi moralo postati. V neenaki borbi malega slovenskega naroda proti mogočnemu in oholemu germanstvu si vlivamo v svoja srca pogum z ugoto \itvijo, da je moralno pravo na naši strani in da Pravica vedno končno zmaguje. Zato omalovažujemo številčno moč in logično iz tc izvirajočo obliko v materielnih sredstvih, ki so eni in drugi strani na razpolago. To je velika napaka. Ne pozabimo, da ima Pravica v eni roki tchnico, a v drugi meč, t. j. moč, silo, ki naj zavaruje pravo tehtnice. Ko so pred več leti v Avstriji bilc ostre demonstracije radi zatiranja ncke nemške manjšine, jc zarožljal diktator s sabljo in posmehljivo primerjal svojih 40 milijonov s sedmimi avstrijskimi. Tedaj niso Nemci odgovorili s sklicevanjem na svoje moralno pravo, temveč se je oglasil Berlin in prištel 7 milijonom avstrijskih Nemcev še 60 milijonov rajhovskih. Iz tega sledi: našemu slovenskemu milijonu prištejemo še 14 milijonov ostalih Jugoslovanov. Naša skrb naj bo, da postane naš slovenski problem resnično — jugoslovanski problem. Da to postane, bo treba še mnogo, mnogo vztrajnega dela. Dejstvo je, da imajo Hrvatje in Srbi za narodnoobrambno delo še mnogo manj smisla, kot ga imamo mi. V Za- grebu imajo društvo, ki goji stike z Gradiščanskimi Hrvati; to pa je tudi vse, kar ima rcsno obeležje narodnoobrambnega dela. Vse drugo je le sentimentalna deklamacija o trpečih bratih. Neizpodbitno pa je, da bo le s krepkim ozadjem, ki bo nudilo dovolj sredstev, napredovala naša narodnoobrambna fronta. . Ko prečitaš »narodnoobrambno« številko »Prosvete« in spoznaš naš obmejni problem v vsej njegovi težini, ugotoviš, da je v marsičem rešitev v rokah države. In prav zato jc potrebno, da zgubi tudi to vprašanje ozki regionalni, ali če hočete slovenski okvir in da postane državno, jugoslovansko vprašanje. K temu pokretu doprinese lahko največ baš naš stan. Slovensko učiteljstvo je v jugoslovenskem stanovskem pokretu marsikdaj začrtalo globoke smernice, po katerih je stopalo in stopa organizirano učiteljstvo cele Jugoslavije. Zato scm prepričan, da bi tudi y narodnoobrambnem vprašanju slovensko učitcljstvo našlo med tovariši v ostalih sekcijah dovolj razumevanja. Treba je le, da okrenemo svojo narodnoobrambno propagando tudi v to smer. D. L. *J" Fran Korbar V idiličncm Sv. Petru na Medvedovem selu je preminul 18. februarja 1938. bivši tamkajšnji šolski upravitelj Fran Korbar. Dasi je bil bolehen, ga je lepo zimsko jutro izvabilo na sprehod, med potom se je pogovarjal s šolarji, ki so šli v šolo, stopil v hišo tik ob šoli in se zrušil zadet od možganske kapi. Blagi pokojnik je bil rodom iz Vidma ob Savi, obiskoval je meščansko šolo v Krškem, učiteljišče pa v Mariboru. Po nekoliko let je služboval pri Sv. Kungoti nad Mariborom in pri Sv. Primožu na Pohorju. Ko se je s smrtjo znanega in nepozabnega učiteljskega organizatorja Vekoslava Strmška izpraznilo v Sv. Petru nadučiteljsko mesto, prišel je tjakaj pokojni Korbar. Od tega je te dni baš minilo 30 let. Ljudje so se v 20 letih čisto že navadili na Strmška in so nezaupljivo gledali novega moža. Ni ga motilo nezaupanje. Šel je takoj na delor Dan na dan, leto in zimo se je slišal iz srednjega okna v prvem nadstropju njegov sonorni glas. Pred vojsko, med vojno vihro, v dobi preobrata, konjunkture in krize, vedno neumoren je oblikoval otroškc duše, trdno verujoč v poslanstvo učiteljevega poklica. Navidezno trd in nepopustljiv, je bil v resnici poln ljubezni in usmiljenja. Postal je neizprosen le, ako so mu hoteli brez vzroka ogražati uspeh dela v šoli, osobito ako so mu hoteli z ničevimi vzroki opravičiti zamude otrok. Vedno mu je bila vodilna misel: stori svojo dolžnost in nikogar se ti ni treba bati, ne delaj dolgov in pred nikomur ti ne bo treba povešati oči. Iz male te vasi je v tej dobi izšlo 13 šolnikov. Tem mladim ljudem jc bil očetovski prijatelj in vzor značajnosti. Toliko let naporne^a dela ni izmučilo krcpkega moža. Padli pa so po njem udarci usocle in ga upognili. Pred njim je odšel v večnost sin cdinec, šele nckaj let je bil v učiteljski službi in si ustanovil družinsko srečo. Kmalu po tem ga je zapustila po dolgi bolezni vzorna soproga. Hčerka Pavla je šla učitel.jevat v Kozje, Iva v Prekmurje, pri njem je ostala le najstarejša, Mina, ga skrbno negovala in mu lepšala dneve bolezni. Naposled so mu stekli dnevi, in je odšel. Prišel je v Sv. Peter sam in neopaženo, njegov odhod je bila pot zmagovalca. Ves Sv. Peter in prijatelji od blizu in daleč so ga spremljali na zadnji poti. Pred šolskim poslopjem se je sprevod ustavil in tu sta se oc} njega poslovila predsednik domačega učiteljskega društva Miloš Verk in v imenu domačinov profesor dr. Pavel Strmšek. Pred odprtim grobom ga je v daljšem govoru slikal kot vzornega učitelja in javnega delavca dpmači župaik Pučnik Anton. Ganljivo se je od njega poslovil mlad šolarček. Njegovo delo je končano, sad njegovcga dela se vidi sedaj in se bo videl še v bodočih generacijah, kajti ne samo gmotne in realistične, tudi duševne dobrine se podedujejo iz roda v rod. Šola in poklic sta mu bila življenjska vsebina. Pravo tovarištvo mu je bila realna dobrina, dokler je bil zdrav, ga nismo nikoli pogrešali pri učiteljskih zborovanjih. Naj mu bo lahka zemljica, med narii pa najjepši spomin! V-š. Splošne vGsti PEDAGOŠKI PRIROCNIKI V IZDAJI SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE Na predlog g. prof. Šiliha je sklenil odbor Slov. šol. matice izdati naslednje pedagoške priročnike: 1. Pedagoška biologija, 2. Pedagoška psihologija, 3. Pedagoška sociologija, 4. Osnove obče pedagogike, 5. Filozofska pedagogika, 6. Posebna pedagogika poškodovane dece (slepc, gluhoneme, duševno zaostale, pohabljene itd.), 7. Skrbstvena pedagogika, 8. Pedagogika otroških vrtcev, 9. Šolska organizacija in administracija, 10. Šolska higiena, 11. Zgodovina pedagoške kulture, 12. Domoznanstvo kot osnova učnega dela osnovne šole, 13. Posebna didaktika slovenskega jezikovnega pouka, 14. Posebna didaktika zemljepisnega pouka, 15. Posebna didaktika zgodovinskega pouka, 16. Poscbna didaktika računskega pouka, 17. Poscbna didaktika prirodoslovnega pouka, 18. Posebna didaktika prirodapisnega pouka, 19. Posebna didaktika risalnega pouka, 20. Posebna didaktika rokotvornega pouka, 21. Posebna didaktika pouka na kmetskih nadaljevalnih šolah, 22. Posebna didaktika pouka na trgovsko obrtnih nadaljevalnih šolah, 23. Posebna didaktika telovadnega pouka, 24. Posebna didaktika pevskega pouka. — Za rešitev vprašanja žene uradnice. Predstavnice raznih kulturnoprosvetnih društev iz vse države, med njimi tudi Zora Radovanovič, članica nadzornega odbora JUU, so posetile predsednika vlade in g. finančnega ministra ter ob tej priliki naglasile potrebo, da se potom amandmana reši materialno in pravno vprašanje žene uradnice. — Delegaciji je bilo obljubljeno, da se bodo iznešene zahteve upoštevale v mejah možnosti. — Založba »Slovenska knjiga«. Kakor doznavamo, se je ustanovila v Kamniku noya založba, ki bo izdajala izključno izvirna slovenska dela. V času splošne prevodne poplave zamisel toplo pozdravljamo in priporočamo. Založba »Slovenska knjiga« bo izdajala letno po štiri izvirna dela in mesečno revijo. Naročnina, letno din 192,—, se lahko plačuje tudi v mesečnih obrokih po din 16,—, za kar prejmejo naročniki letno štiri, v elegantno platno vezane knjige in mesečno revijo. — Pišite po prospekt na: »Slovenska knjiga«, Kamnik. — Roditeljski list vračajo nekatera upraviteljstva še zdaj, po polletnem izhajanju. S tem ima uprava lista veliko škodo, ker ne morejo ustreči posameznim naročnikom zaradi manjkajočih 1. številk, dočim iste leže ncrazpečane po šolah. Smatramo, da je dosedanje število naročenih izvodov končnoveljavno. Velika večina šol je že delno ali celotno poravnala naročnino. Kljub temu pa še okoli 200 šol tega ni storilo, zato prosimo, da čimprej ali vsaj do konca meseca maja poravnajo isto. Ker mnogi pošiljajo reklamacije in dopise poštnine prosto, prosimo, da iste frankirajo, ker gre sicer plačevanje porta od strani uprave v stotake. Vse prosimo naklonjenosti še vnaprej in izrekamo zahvalo za dosedanji trud. — Do seda.j ni bilo nikoli povpraševanja po šolskih zvezkih z več nego 8 listov, ker so nepraktični. Učitelj je po navadi vesel, da ima učenec kmalu nov zvezek, ker je stari že nekoliko umazan. — Sole, ki žele zvezke z več listi, naj to sporoče Učiteljski tiskarni. — Dnevniki so v zalogi s poljubnim številom listov. — Tovariši(ce), čuvajte svojo organizacijo in svoje gospodarske ustanove. To so edine institucije, ki učiteljstvu dejansko pomagajo. Učitelji(ce), ki so napram tem ustanovam brezbrižni, škodujejo sebi in vsemu učiteljskemu stanu. — Za razredno čtivo v višjih razrediK ljudskih šol uporabljajte mladinske izdaje naših klasikov. S tem čtivom utrjujete pouk iz slovstva. Zaradi izredno nizkih cen si lahko naroči prvi razred n. pr. Levstika, drugi Slomška, tretji Stritarja, četrti n. pr. Trdino ali Kersnika itd., pa si potem med seboj zamenjujejo. Poskusite, mladina bo imela s tem veseljc, dosegli boste dobre uspehe. MEDALJA NAŠEGA PESNIKA DR. FR. PREŠERNA Ta medalja je izdelana v redukciji in je razstavljena v izložbah ljubljanskih knjigarn. Opozarjamo javnost na to lepo medaljo, ki je okusno opremljena in vsakemu dosegljiva v subskripciji za ceno 30 din. Naročila sprejema avtor, medaljer Anton Sever, Ljubljana, Layerjeva ul. 4. ' Poštnina v tej ceni ni vračunana. Spol in usoda (Spisala Angela Vode.) Sodobna, zavedna žcna se buri proti predsodkom družbe, katera jo smatra kot manj vredno bitje ter je ustvarila za njo tudi drugačne zakone kot za moške. Zaveda se krivičnosti svojega podrejenega položaja ter išče vzrokov, ki jo ovirajo v svobodnem razmahu njene osebnosti. Ali se bodo uresničile njene težnje po popolni enakopravnosti spolov, ali pa jo bodo nekateri zakoni še nadalje uvrščali med maloletnike in slaboumne? Čim zavednejšc bodo žene, tem bliže bodo pravični rešitvi onih vprašanj, ki povzročajo danes razliko med usodo obeh spolov v škodo žensk. V predgovoru svoje knjige »Spol in usoda« pravi pisateljica, da ima knjiga namen, pokazati usodo obeh spolov od rojstva dalje ter opozoriti na različnost te usode, v kolikor jo povzroča narava, predvsem pa v kolikor jo odrejajo zunanji, v prvi vrsti družabni činitelji, kakor socialne razmere v širšem smislu, družinske razmere in vz,go.ja. Ko razglablja o različnosti nalog, ki jih je narava odredila obema spoloma, prihaja do zaključka, da se ženina prirodna naloga za ohranitev človeškega rodu ne more smatrati kot »biolcška tragedija«, ker ženska ne jemlje svojega prirodnega poslanstva tragično. Ženska usoda postane tragična šele pod zunanjimi vplivi, ki jih ustvarjajo družbene ali socialne razmere, ki so negativno vplivalc tudi na njeno duševnost. »Pomanjkanje borbenosti, odločnosti, smisla za skupnost, tovariškega čuta ... j.c žalostna dediščina njenega položaja v preteklosti. Ta dediščina še vcdno škoduje današnji ženski pri oblikovanju njenega živIjenja, njene usode. Prav tako, včasih pa še bolj, ovira ta »izvirni greh« napredek cele skupine, stanu ali spola kot skupnosti.« Da je mogla pisateljica čim jasneje pokazati na vplive, ki oblikujejo usodo žene, nam opisuje življenje otroka od ro.jstva do poti v življenje. Iz njenih stvarnih, življenjskih opisov spoznamo, da je težji usodi žcne, poleg drugih činitcljev, ki neugodno vplivajo na razvoj obch spolov, v veliki meri kriva napačna miselnost, ki prevladuje še dandaneš. Ta miselnost zahteva za dekleta drugačne vzgoje kot za dečke, zadržati hoče ženo še nadalje v vlogi molčečega robota, ki je zato na svetu, da služi drugim, skrbi za ugodje in ostane ponižna in skromna, ker je »manj vredna«. Svojo »manjvrcdnost« mora občutiti že kot otrok od strani lastnih staršcv, kadar jo primerjajo z bratci. Vsa nadaljnja vzgoja je navadno v znamenju poudarjanja razlik med obema spoloma, dekle mora živeti v zavesti svoje manjvrednosti. Z velikim razumevanjem opisuje pisateljica dobo zorenja, ko se deček in deklica začneta odtujevati staršem in zapreta vase, preživljajoč težko dobo svojcga življenja. Navadno najdeta pri svojih najbližjih le malo razumevanja za svoje težave, čemur se ne moremo niti čuditi, če pomislimo, da celo poklicni vzgojitelji presojajo učenčeve postopke v tej dobi samo po zunanjem izražanju. — Istotako zanimiva so poglavja o pomenu spolne vzgoje ter o vprašanju skupne vzgoje, kateri daje pisateljica prednost, ker zahteva današnje življcnje enako pripravo za moškega kakor za žensko, iz česar sledi, da morajo veIjati za oba enaka vzgojna načela. Zdrava posledica skupne vzgoje je spoznavanje in spoštovanje drugega spola ter neprisiljena odkritosrčnost. Mladostnica se po taki vzgoji ne bo razvila v izrazito spolno bitje, ki ji jc najvišji cilj boj za moža, ampak bo stopila v življenje kot nova žena, ki bo radi svoje samostojnosti sposobna, da bo tudi sama sodelovala pri graditvi svoje usode. Nepravilna vzgoja moških vpliva škodljivo v poznejšem življenju na njihov odnos do žensk sploh, kakor tudi v zakonu na odnos moža do žcnc. Škodo od medsebojnega nerazumevanja imata oba, ženi se godi navadno večja krivica. V takem ozračju in pod takimi vplivi rastejo njihovi otroci, ki bodo pozneje sami težko stresli s sebe breme privzgojenih predsodkov, in pesem o večjih pravicah vladajočega spola se ponavlja naprej in naprej. Tako odnaša zmago tudi zakon o dvojni morali, ki se kaže posebno jasno v primerih nezakonskega materinstva in očetovstva. Vsa teža greha proti pravilom družbe pade na mater, dočim je oče — prost. Mati in otrok se morata največkrat boriti z bedo, četudi živi oče v izobilju. Zakon ju ne ščiti dovolj, nezakonski otrok je pred zakonom manj vreden od zakonskega ter mora čutiti to razliko kot krivično poniževanje včasih vse življenje. Najžalostnejšo usodo je pač doživelo deklc, ki so jo pognale socialne razmere v prostitucijo. Mogoče je to delavka, ki ne zasluži toliko, da bi imela sredstva za preživljanje sebe in velikokrat še svojcev, ali je služkinja, ki jo je zapustil njen zapeljivec, ali je to otrok, ki ga je vzgajala cesta, ali je odraščal v tcsnem stanovanju, v katerem sta mu beda in alkohol pripravila pot v pogubo. Za odpravljanje tega zla odrejajo oblasti policijsko - zdravstvene mere samo za ženske, čeprav bi se lahko pričakovalo uspeha le tedaj, če bi se postopalo z obema spoloma enako. Knjiga »Spol in uosoda«, ki ji bo sledil še drugi del, nas mora zanimati ne samo zato, ker smo žene, ampak ker smo tudi vzgojiteljice. Tudi nas so vzgajali večinoma v duhu starih gesel, ki jihdružba še želi obdržati, čeprav niso z ničemer utemeljena, ker povzročajo disharmonijo v življenju poedinccv in skupnosti. Če bomo navajalc mladino, da bo gledala v svojem drugu cnakovrednega sočloveka, ji bomo pripomogle k srečnejšemu sožitju, ki mu bo podlaga pravičnost in medsebojno spoštovanje. K. L. Kaf vse pišejo o učltelfstvu, šoll, prosveii ln JVU —1 O učiteljstvu in šolskih razmerah v Sloveniji so govorili v parlamentu dr. Jančič, Dobršek in Pleskovič. Obširneje poroča o tem »Jutro«, manj »Slovenec« od 1. III. —1 Deset let je že minilo od ustanovitve dekliške meščanske šole v Kranju, tudi potrebna učiteljska mesta so sistemizirana, toda šola obstoja samo na papirju — ker nima šolskega poslopja. Z zidavo nove ljudske šole v Kranju pa bo menda to vprašanje rešeno. (»Gorenjec«, 26. II.) —1 »Dajte svobodo mišljenja«! Pri šolski predstavi v nekem gledališču v Grazu, kjer so dajali Schillerjevega »Don Carlosa«, je prišlo ob besedah markije Pose: »Sire! Dajte svobodo mišljenja!« do tako ognjevitega plo- skanja in mladinskega navdušenja, da je morala uprava igro prekiniti. Nasiednjega dne pa je višji šolski svet igro prepovedal kot mladini neprimerno! (»Edinost«, 19. II.) —1 Proti knjižnemu monopolu. V prosvetnem ministrstvu je bila konferenca, na katero je prosvetni minister Magaraševič pozval zastopnike grafičnega delavstva, knjigarnarjev in zastopnike kulturno-prosvetnih delavcev. O tem poroča »Slovenec« od 27. februarja in pravi med drugim tudi: Šolski kulturni prosvetni delavci so zatem razčlenjeVali točko za točko načrta o monopolizaciji šolskih knjig in dokazovali, da niti ena navedenih točk ne govori v prilog monopolizacije šolskih knjig, temveč za svobodno izdajo. Naša gospodarsKa organiscacifa —g Učiteljskemu domu v Mariboru je poklonil tov. Šimon Vodenik, šol. upr. v pok., Kranj, 50 din v počaščenje spomina gospe Jere Gnusove ter 50 din v počaščenje spomina vzornega tovariša Josipa Mešička. — Iskrena hvala! Kožuh, blagajnik. Učiteljska tiskarna —t »Preporodovci« je zelo redka knjiga. Kdor si jo želi nabaviti, naj jo takoj naroči v Učiteljski tiskarni. Jih je le še malo. Vezana knjiga 30 din, broš. 20 din. Mladina, poglcj v delo, borbc in žrtve onih, ki so pripravljali Jugoslavijo — Endlicher, Jenko, Fabjančič in drugi. —t Vse prijavljene zadružnike prosimo, naj pospešeno plačujejo obroke na deleže, da bodo prej deležni ugodnosti zadružnikov. —t Od zadnjega izkaza je pristopilo zopet lepo število novih zadružnikov. Ne odlašajte! Predložite pristopne izjave. —t Ob sklepu obrtnih nadaljevalnih šol dajejo povsod vajencem in vajenkam darila za spomin na šolo. Ponudimo po izredno znižani ceni vezane knjige za deklice: Knjigovodstvo za žensko obrt. 6 din. Računstvo za žensko obrt. 10 din. Za vajence: Pomočniška izkušnja, 3 din. Matematične tabeic, 10 din (za les, kovine itd.). Bajželj: Vesele ure. II. del. Zglasilo se je tako malo naročnikov, da se je tisk odložil. Za telovadbo I. odd. imamo Vesele ure I. del, za II. odd. ni primerne knjige in bi vse šole to nujno rabile, zato bo poslano na vse šole vprašanje za prednaročilo. —t Otroci, ki prestopijo jeseni v gimnazijo ali meščansko šolo, nujno rabijo knjižico: Dr. Kozina: Snov za sprejemni izpit v srednjo šolo. Cena 10 din. Skupna naročila so cenejša zaradi poštnine! —t Novak: Risanje, 100 din, mora imeti vsaka šola. Naročite še pred izidom novega cenika, četudi na tcrmin. Mladinska RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD Mladinska matica razpisuje za isvoje redne publikacije dve književni nagradi v višini 2500 in 2000 din, in sicer eno nagrado za spis ali slikanico za otroke od 6. do 9. leta, eno pa za knjigo realne vsebine. Snov pri knjigi za najmlajše je lahko poljubna, realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, v verzih ali v prozi. Obseg: ca. 64 strani malega formata naših rednih publikacij. Obseg realne publikacije, ki naj ima čimbolj aktualno vsebino, pa je preračunjen na 80 do 90 strani. Višino nagrade bo odločila kvaliteta dela, ne glede na to, ali je pisano za najmlajše ali za realno knjižico. Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Šele pb izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časo-pisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi avtorjev, ki ne bodo čuvali anonimnosti, se bodo izločili iz tekmovanja. Rok za vlaganje rokopisov pri tajništvu Mladinske maticc, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, bo zaključen 1. novembra tega leta. Za odbor Mladinske matice Andrej Skulj, preds. Albert Širok, tajnik* Učitelfslci pevsM sbor JVV JEmil Jtdamič —pcv. Prihodnji pevski tečaj bo od 17. do 20. marca t. 1. Začetek tečaja 17. marca ob 10. uri v dvorani društva »Grafike« (Masarykova cesta 14, četrto nadstropje) in ne kakor smo javili zadnjič, v dvorani Filharmonije. Tečaj je obvezen za vse one, ki se bodo udeležiti turneje. Tajništvo. Solslci radio —r XXIII. Torek, 8. marca: Pisava not po Kristusovem rojstvu; g. dr. Josip Čerin. Predavatelj nam bo razložil v tem nadaIjevanju svojega prejšnjega predavanja razvoj pevske in irstrumentalne umetnosti pri Grkih in prvih Kristjanih. Govoril bo o glasbi rimske liturgije, o cerkvenih pevcih in o Gregorijanski šoli; končno še o neumah in o pisavi not splošno. II.—III. Petek, 11. marca: Pri piramidah; gdč. Julija Šušteršič. Razpored: 1. Od Ljubljane do Kaire. 2. Bol. Prus: Odlomek iz dela »Faraon«. (Kmet in minister.) 3. Pri piramidah. 4 Bol. Prus: Odlomek »Stopničasta piramida«. 5. Na povratku. — Iz orient. glasbe — posnetek na plošči. II.—III. Stanovska organissacifa JJJJJ Iz društev Vablla = JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 12. marca 1938. ob 10. uri dop. v Zužemberku. Dnevni red: 1. šolske in stanovske zadeve. 2. Vzgojni pomen tradicije, predava tov. Leder Mirko. 3. Rastlinski pouk v zvezi s kmetijstvom na podeželskih šolah, predava tov. Mervar France. 4. Slučajnosti. — Priditc vsi; poravnajte članarino! Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOV. BISTRICI bo zborovalo v soboto dne 12. marca t. 1., ob 10. uri dopoldne v Slov. Bistriei. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi referat sreskega šolskega nadzornika g. Leona Cepudra. — Bodimo točni 'n polnoštevilni. — Šole, katere še niso vrnile vprašalnih pol, naj to čimprej store. — Zaostankarji, poravnajtc Vaše obveze. Odbor. = UČITELJSTVU ŠKOFJELOŠKEGA OKRAJA! Upraviteljstva šol so prejela knjižico Osebnost Emila Adamiča! Prosimo, ako nakažejo naročnino čimprej! — Zadružniki UT, ne pozabite na svojo obveznost in nakazujte zadružni delež, kakor smo se dogovorili! Točnost, zanesljivost nad vse! — Isto velja z,a društveno članarino! Brez rednega, mesečnega nakazovanja ne moremo napre.j! — Zadnji številki »Tovariša« je bil priložen prospekt Slovenske Matice. Zaradi odhoda tov. Jakdba Rojica jc prevzel poverjeništvo tov. Vojteh Debeljak, ki daje vse zaželenc informacije, sprejema naročnino, zbira naročnike itd. Prijavite se njemu in točno boste postreženi. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v soboto, 5. marca 1938., ob 9. uri dopoldne na državni osnovni šoli v Lescah s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Referat: Novi slovenski. pravopis. Predava' gospod profesor Ivan Kolar iz Ljubljane. 3. Referat: Gospodarski ,dan. 4. Poročila društvenih funk- cionarjev. 5. Dopisi. 6. Slučajnosti in predlogi. — Društvo prosi članstvo, da poseti to zborovanje v čim večjem številu. Pred zborovanjem bo odborova seja. — Udeležba je obvezna! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRA- NJU zboruje v soboto, dne 12. marca, ob pol 9. uri v prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo poda tovariš iprcdsednik. 2. Tajniško poročilo. 3. Referat o stanovskih gospodarskih ustanovah. (Ref. tov. Rapc.) 4. Referat o gmotnem položaju učiteljstva. (Ref. tov. Kus.) 5. Metodika pevskega pouka. (Ref. tov. Potočnik.) 6. Blagajmiško poročilo zavzema zadnjo točko dnevnega reda iz, vzroka, da bodo tovariši in tovarišice med odmorom poravnali zaostanke v članarinl. — Pri vseh točkah sc vrši dcbata. Odbor. Poroflla + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo 12. februarja t. 1. v Gornji Radgoni. — Navzočih 55. — Po pozdravu prisotnim in novodošlim članom jc tov. Mavrič podal situacijsko poročilo. Orisal je najvažnejše dogodke in pojave zadnjcga časa. Govoril je o finančnem zakonu, ki je v delu in od katerega tudi mi marsičesa pričakujemo; o učiteljskem pokretu, ki bi se ga naj tov. oprijeli, ter o aktivizaciji članstva. Sodelujmo pri delu vsi, ne okoriščajmo 'sc samo s sadovi tujega dela! — Članstvo je z odobravanjem sprejelo spomenico o finančni zaščiti pasestev v obmejnem pasu. Čuvajmo \iašo zemljo, da ,si je ne bodo lastili tujci in rodni grudi odtujevaii naših ljudi! — Sledil je »Gospodarski dan«. Glavne obrise pomcna in ciljev naših gospodarskih ustanov je v krepkih besedah opisal tov. Ivanjšič. Po drobneje je govoril o samopomoči odraslih in otrok tov. Zajec, tov. Korošak pa o Učiteljski tiskarni. Besede vseh so izzvenele v poziv, naj se članstvo oklene naših gospodarskih ustanov, kajti le tistemu, ki je gospodarsko močan, ni treba hlapčevati dnevnim razmeram. — Tov. Prelogova je nato na podlagi seznama mesečnih izdatkov prikazala naš obmejni življenjski standard. Fiksirala je življenjski minimum za samca ca. 1770 din, za družino brez otrok ca. 3200 din, izdatki za otroka pa rasto s starostjo in šolanjem od ca. 150 do 1200 din mesečno. Sprejela se je končno resolucija za izboljšanje prejemkcv državnih uradnikov, za zagotovitev stalnosti, avtomatsko napredovanje, doklade za ženo in enakopravnost v plačilu žene uradnice. K. Mavrič, preds. Mara Burjeva, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 12. februarja v Rogaški Slatini. — Udeležba 54%. — Predsednik se je v toplih besedah spominiai dveh dobrih tovarišev, Sekirnika in Pogačnika, ki sta se vse premlada morala ločiti iz naših vrst. Društveni tajnik je s svojim poročilom uvedel razpravo o naših gospodarskih podjetjih ter se je predsedniku naročilo, da pri posameznih podjetjih tolmači želje našega članstva. — Predsednik tov. Verk je podal referat: Naša vas in učiteljevo delo v šoli. Svoj referat je razčlenil v sledeča poglavja: Psihološki pojavi na vasi ob koncu konjunkture, sedanji gospodarski položaj v podeželski občini, donos povprečnega kmetskega posestva v sedanji dobi, vpliv slabih socialnih prilik na splošni nivo šole in naposled konkretni primeri učiteljevega dela za gospodarski napredek kmetskih slojev. Predavanje je bilo podkre.pljeno z mnogimi tabelami in statistikami. — Pred koncem so zborovalci soglasno odobrili sklep seje upravnega odbora, da ise z zamudniki ne postopa več z dosedanjo obzirnostjo in je tov. blagajničarka sprejela tozadevno striktno naročilo. Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik. Novosti na lcnfižnom trgu —k Milan Vidmar: Med Evropo in Ameriko. Založila Naša založba v Ljubljani. Cena v platno vezani 360 strani obsegajoči knjigi 120 din, v polusnje 140 din. Dr. Milana Vidmarja ne pozna naša javnost samo kot šahovskcga velemojstra, marveč ga je v zadnjih letih spoznala tudi kot znanstvenika pisatclja. Znani sta njegovi knjigi »Moj pogled na svet« in pa »Oslovskimost«. Obe ti dve knjigi sta vzbudili veliko pozornosti in zanimanja. S knjigo »Med Evropo in Ameriko« pa stopa avtor pred javnost predvsem kot dober opazovalec razvoja gospodarskih razmer v Evropi in Ameriki. Ako nas jc avtor peljal v svoji prvi knjigi v vsemirjc, tedaj nas v svoji tretji postavlja na človeški svet, ki je tu opisan. V razumljivi obliki opisuje vsakdanje življenje in človekov večni boj za obstanek. — V uvodu pravi pisec sam: »Po petnajstih letih, polnih študija, razmišljanja in doživljanja moram vnovič postaviti svojo trditev. To pot trdim, da je na- ključje, ki mi je že dolgo vladar vsemirja, edini resnični sovražnik človeštva, da je človeško gospodarstvo boj razuma z naključjem in da so vsa resnična človeška dejanja bojna dejanja.« — Vsebina knjige je silno obširna in bogata novih dognanj, ki nam nudijo koristna spoznanja za rcalno gledanje na človeško gospodarstvo. Razlika med Kvropo nam postaja jasen prepad med gospodarskim individualizmom in načrtnim gospodarstvom očiten. Polagoma vodi avtor čitatelja od osnovnih gospodarskih vprašanj, od zmot in preizkušenj, od prosperitete do krize preko načrtnega gospodarstva na pot do razumnega gospodarstva. Vsi oni, ki so imeli že priliko slršati dr. Vidmarjevo prcdavanjc »Med dvema dobama«, bodo še s poscbnim zanimanjem spopolnjevali pridobljene pojmc z novimi v tej knjigi. Učiteljstvu bo ta knjiga še posebno dobrodošla, ker mu bo dala osnovo za objektivno gledanjc na razvoj svetovnega in tudi domačega gospodarstva. — Knjiga se naroča tudi v Knjigarni Učiteljskc tiskarnc. —k L. Mrzel: Bog v Trbovljah. Zalpžba Trbovlje. Ljubljana 1937. ("ena kartonirani knjigi 60 din, vczani 70 din, bibliofilska izdaja pa stane 150 din. V knjigi, obsegajoči 120 strani, je zbranih sedem pravljic, ki jim je dal pisatclj posebno obliko. Legendarno gledanje je namreč preneseno na socialno živIjenje, kar daje vsebini knjige ono svojevrstnost, ki jo doslej nismo bili vajeni in tudi ono privlačnost, da je nc moreš odložiti pr' dci >i jo prečital. Knjiga je dobila ime po prvi pravIjici »Bog v Trbovljah«, v kateri opisuje kako je prišel Bog v Trbovlje in se kot frančiškan seznanil z rudarji in jim postal vodja pri štrajku, toda kapitalisti so ga jim ukradh. lutii v ostalih pravljicah je avtor vpletel v legendo socialne probleme sedanjega časa. Iz vseh veje razumevanje potreb delavca in malega človeka sploh, klic po pravičnosti in ljubezni do sočloveka je zelo izrazit. Težko se je odicčiti, kateri izmed 7 pravljic bi dal prednost, vse tako globoko posegajo v realno življenje in ga pokažejo v pravi luči. — Zbirko krasi 20 originalnih in res umetniško izdelanih lesorezov slikarja Maksima Sedeja, ki zelo dvignejo vrednost knjige. 4. Vsako društvo naj ima točen preglcd svojih članov zadružnikov. 5. Vsak učitelj - zadružnik naj ve, da bo s svojim dcležem povečati obratni kapital in dal gcspodarskemu življenju osvežujoče krvi. Prav tako važno, če ne važncjše, pa je pjegovo sodelovanje, zato kličemo ponovno: Kdor član JUU, ta zadružnik »Učiteljske tiskarne«, njen propagator in odjemalec.