List
14.
1.
OS

0

m
I
v
/
t
I
m v *
lecaj
LI.
. r
/
na

ne
I
% k
i
4
■J
1 . $

I«
Izhajajo vsak petek ter
» ' sjo V tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.,
po
pošti
prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.
Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača aa
eto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako
vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
evra
V Ljubljani 7. aprila 1893.
baže modrijani mnogo govore o škodljivosti prepira
9
O



Politiški oddelek.
Z
E h
spravi in ljubezni, a sami le še dražijo. Vsega so krivi duhovniki, se bere mej vrstami. če računatg samo z
Boj za vsako ceno.
dejstvi in
če
že
res nimate sploh smisla za cerkev in
9 (
Čitatelji
pojma o njenem zvanju, pomislite vsaj to, da je skoraj
i naši se vedno sppminjajo, da smo mi v brez izjeme vsa duhovščina po svojih skušnjah v srce svojem velikonočnem članku priporočali spravo. Kdor je prepričana, kako globoko se je zajedel liberalizem v našo
količkaj nepristransk, gotovo v našem članku ni
našel
državo in — v naš narod, in koliko dolžnost boja nalaga
• v
nic
izpodtakljivega. Drugače pa „Slovenec", kateri je pri že poklic duhovniški. Korporativno nastopajoči duhovščini
tej priliki pokazal, da hoče imeti boj za vsako ceno
Na
nasi
pa
se
skazuj
vsai
toliko spoštovanje
kakor
po
naš dotični članek je odgovoril tako-le:
n
Jezikave starke ni lahko prestajati
če
samnim agentom ali advokatskim pisarjem! Kedor noče
se pa sta- priznati te jedinosti in tega samorastega prepričanja.
rosti loti še domišljavost in nečimernost, potem
gorje
njim je zastonj vsaka beseda. Seveda se duhovščini očita
vsakemu,
kedor
dičijo naše „Novice".
pride blizu. Nekako vse te lastnosti tudi hinavščina in slepa dresura. A toliko svobode, toliko
y
že dolgo smo jih pustili v nemar, prostega gibanja nima zlepa kateri stan kakor duhovniki.
t
danes pa zopet moramo povdarjati, da zlobnosti „Novičine" Saj poznamo klečeplazenje in hinavščino in zavidnost, ä
pri nas. Ljubezni in vdanosti katoliškemu škofu
narekava sebičnost, marveč božji zakon, vsak
m mere.
ne
nam
ne
tistim svojim starim, miroljubno vkrojenim slogom so že brale vse laži o našem škofu in toliko cin-cale pri njih sem in tija, da mora bralcu ostati zavest, dober duhovnik da so resnične. Nam in našemu listu skušajo tudi često božji hlapec, kakor njegov škof. In v tem smislu deluje in
da je on uprav tako pri svojem delu
deliti kake zaušnice, ä kar
je
najnespametneje, umevati
uboga
nas nočejo, dokaza z naše strani nobenega ne sprejmo
Sicer pa vsakemu, kedor se hoče po ceni, a trajno
in katoliškega gibanja,
navzeti sovraštva do škofa
in samo nas delajo
krive.
soboto zopet.
Članku
priporočamo
n
Novice"".
so dali naslov „zmage dan". Pišejo nam v njem o po
Mi smo doslovno ponatisnili besede „Slovenčeve", mladi, o vstajenju, o Slovencih, o 1. 1848, o Poljakih, o da čitatelji „Novic" sami spoznajo, kako zoperna je ne-
spravi, o miru. da je
Vse je pisano tako ljubeznivo in modro, katerim ljudem sprava pri nas, da so kar po konci, ako
veselje; a pred koncem ima tale stavek:
n
Ne-
slišijo
besedo o spravi. Da nas nazivlje „Jezikavo
starko

to nas pač malo briga, ker to pač le dokazuje
sloga mej Slovani naj se tudi dela v imenu pristnega katoličanstva, je po svojih posle- kako fin takt vlada pri „Slovenčevi

u
I
dicahvendar levkorist nemškim liberalcem
gospodi
Dosedaj
smo zmiraj slišali, da se; starost mora spoštovati
ali
in židovstvu". cinizmu nekaterih naše mladine.
1. A »J u Al	KJ ^ * AAA AA K/	JL	m,	AJU W CJ A-l-A J X J	VAV« »O NJT/ hJ	K) \J	KJJ^ W kj	T d UJ ^ 1/|)1.J
priftnem brezverstvu, o pristnem „Slovenec" pa nas smeši zaradi starosti. Vidi se torej
o
pristni
posurovelosti
marsikakih slovstvenih biserov, o pristnih lažeh o škofu
o
pristnem sovraštvu
do
njega
in
do
duhovščine
o
jedino rad, poročal.
to,
da' smo zanj le predolgo na svetu, ker bi
da bi mej Slovenci nikak list več sprave ne pri-
ampak
boj.
Naj
pri tem
nas
narod še
pristnem zaničevanju sv. cerkve in njenih zapovedij
toliko škode trpi, kaj mu mari zato. Odločno pa moramo
»
Novice
nic
ne
povedo
Saj
vedo
komu
služijo
ačati očitanja zlobnosti. Vse kar smo pisali
pisali
7)
Pristno katoličanstvo
si za vse dobro; ko prebiramo smo vedno iz najboljšega namena. Kar se pa tiče do-
n
Novice
se
nam zdi v resnici smešno govoričenje
o
mišljavosti, pa moramo reči, da je pri „Slovenci" pač v
ednji stranki, o nevtralnih domoljubih. Res je, da te taki meri doma, da je zlepa ne najdemo nikjer več na
1
C
I
I
. I
I

11
S
J Vi

K')?

* .

i

• ^' „JI
:t
« •
.1
4

d*
i
I« f $
120
svetu. Ko bi tega ne bilo, bi gospodje pač sami spo- škofu. To obsojamo še danes, ker zaupnice skovane na
znali

da njih dokazi nikogar ne prepričajo samo vsled. kako željo
nimajo najmanjše cene. Ali tedaj smo
tega, ker so dostikrat preplitvi, preteoretični in se prav pristavili, da se neznačajneži dobe v vseh stanovih, ne
nič ne vjemajo
z
dejanjskimi razmerami. Pripravljeni samo v duhovskem.
m
da je

Slovenec" nekaj tacega
smo tudi od Slovenca se dati poučiti, kakor vsprejmemo očital tudi uradnikom. Zakaj pa „Slovenec" tega ne pove nauk od vsake druge strani. Saibo njegovi dokazi se svojim čitateljem, da bi vsaj potem vedeli, kaj smo mi
s fakti res pisali in kako je ta stvar. Kar se tiče klečeplazenja
in hinavščine in sebičnosti pa povemo Slovencu, da je
morajo opirati na faktične razmere. Politika računa. Akademične razprave o tej ali oni stvari pač prevečkrat niso za javno življenje. Marsikaj je dobro za naše prepričanje, da se v vsakem stanu dobe ljudje, ki
šolo,
ali je
brezmiselno v praktičnem življenji, posebno so podvrženi tem slabostim in tudi duhovski stan ni poda
političnem. Kaj pomaga če se še tolikokrat dokaže, po cerkvenih naukih vsak pravi katoličan mora biti vsem še pri nas posebno veliko število značajnih in
narodnostim pravičen, če se pa na drugi strani nahajajo valnih mož.
polnoma izvzet, da si ravno je v tem stanu bilo in je
požrto-
celo škofje, n. pr. na Ogerskem, ki potujčujejo Slovane
Za najnesramneje obrekovanje pa moramo označiti
po
šolah.
katere sami vzdržujejo. Politik mora vedno Slovenčevo trditev, da bi se kdo iz našega lista mogel
morale biti.
računati z razmerami kakeršne so, ne pa kakeršne bi trajno navzeti sovraštva do ljubljanskega škofa. Mi smo
lani očitno in neustrašeno naglašali, da naš škof ni kriv narodnega prepira. Ko je nam potem „Slovenec" očital, zakaj da ne zagovarjamo po njegovem mnenji obreko-
Da smo mi obsojali rovanje proti slogi pod pritvezo „pristnega" katoličanstva, to se nam ne sme šteti v greh, ker smo storili iz trdnega prepričanja, da je nesloga mej Slovani, naj se že goji pod to ali ono pretvezo na-
vanega škofa, smo morali nekatere stvari pojasniti, pojasnilih smo se držali jedino poročil „Slovenčevih
Pri
Če
posled
v korist nemškim liberalcem
cem, največjim sovraz- ivaiv«, rvix^v^u, nv.	,
Slovenec" nam tudi ni je stvari nejasno razložil. Odločno pa izjavljamo, da smo
až- je kaka krivda
ne zadene nas, temveč «Slovenca", ker
nikom naše vere in narodnosti
n
dokazal, da nismo imeli prav. V to imamo najboljši dokaz nedavno v „Neue Freie Presse." Nedavno je jako hvalila našega milostljivega knezo-škofa Misio in sicer za kaj, ker je sodila, da on ovira narodno gibanje in pospešuje narodni razpor in tako slabi Slovence. Mi smo pač pre-
pripravljeni vsako stvar preklicati, ako se tako pojasni
kakor smo tedaj želeli
Da
n
Slovenec" n. pr. objavil
da se naš škof ni tako izrazil proti celovškemu škofu,
kakor
mu

Narod" očital, mi bi to takoj v prvi šte-
vilki priobčili svojim čitateljem. Ali „Slovenec" do danes
pričani.
da
se

Neue
Freie
Presse" v svoji
sodbi
o
tega
ni
storil.
torej tudi mi tega storiti nismo mogli.
ljubljanskem škofu moti. To pa moramo reči, židovski
list ni pel škofu slave zaradi tega, da
bil mislil, da
je njegovo delovanje veri v korist, temveč gotovo jedino
zaradi tega, ker se je nadejal, da razpor, ki se seje pod
brezverskemu
pretvezo katoličanstva, naposled koristi nemškemu liberalizmu. Mi pa tega nismo naveli morda hoteli grditi višjega našega duhovskega pastirja, temveč jedino zaradi tega, da naši čitatelji izpoznajo, da je tudi nesloga zasejana pod pretvezo pristnega katoličanstva lahko verskim nasprotnikom v korist.
Prav pa ima „Slovenec", če govori, da ni govoriti o nobeni srednji stranki. „Novice" tudi za tako stranko
ker nam stvari ne morejo biti znane. Naši čitatelji se še
spominjajo, da smo o svojem času priobčili, da je celovški knezoškof Kahn hudo prijemal nekega slovenskega duhovnika, zaradi njegovega govora pri shodu podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" in se nato krivično izje potem priobčil, da
da bi 1'azil o tej družbi.
Celovški „Mir"
in
je škof bil le od nemških liberalcev napačno poučen takoj smo mi to tudi povedali svojim čitateljem. Ravno
tako
smo
pripravljeni glede ljubljanskega škofa vselej vse popraviti, ako se pojasni, da morda nismo bili prav
ne delajo in je ne žele, ker njim je le na narodni slogi ne pa na razcepljenosti. Odločno za obrekovanje pa mo

ramo označiti
če
se
nam podtika, kakor bi hoteli
poučeni, ker nam je le za resnico in še celo želimo, da se stvari popolnoma pojasnijo, in se pokaže, da je vse, kar se govori proti škofu povsem neosnovano. Tudi o Novem letu smo nepristranski poročali, kako ljubeznjivo je milostljivi škof odgovoril na novoletni pozdrav gospoda
duhovščino dolžiti, da je vsega ki posebno v lanskem letu čital
Kdor
je p'azljivo
prošta v imenu duhovščine
m
to v slovenskem jeziku.
list, mora priznati, če mu je na resnici sploh še kaj mari, da smo večkrat na-
naš
Iz vsega
povedanega
je^ razvidno,
da
prav peklenska
zloba mora voditi tistega, ki podtika kako sovraštvo
glašali
9
da je krivda na obeh straneh in smo tudi več-
1
krat grajali grdenje duhovščine in naglašali njene zasluge
za naš narod. Seveda take stvari gospodj
pri
Slovenci
do našega škofa fn to more prihajati le od tod, ker nekateri hočejo boj za vskako ceno.
„Novice" se vedno drže stare svoje politike in od
radi prezro

ker
bi potem ne . mogli mahati
ali
s
po
nas
m
n
Slovencem
našega lista razkričavati za liberalnega.
Kdaj
od
smo
mi
očitali duhovščini hinavščino ali slepo dresuro?
Če
je
morda kak drug list pisal o tem, kaj moremo mi za to.
svoji 51. številki lani smo obsojali, če se je skušalo vplivati na duhovščino od zgoraj, da podpisuje zaupnice
nje še nikdar niso odstopile za las, so se sprva dobro sporazumele. Vprašati se moramo kod sedaj nakrat tako nasprotje. Spremenjenih razmer ni moč drugače tolmačiti, kakor s tem, da tedaj še pri „Slovenci" niso imeli velike besede možje, kateri ne poznajo druzega gesla, kakor boj.
t
t
{
131
C
Pred deželnimi zbori.
Dežetei zbori so sklicani. Dva sta se celo že sešla, jiaiareč štajarski in češki. Sedem deželnih zborov, mej njimi ister^ki, koroški in tržaški letos ne bodo zborovali. Deželnozbetska zborovanja nimajo posebno velikega po-
pričanja, posebno ce pomislimo, kako so Komenskega
beralni listi proslavljali
m
kako
stališče že od nekdaj
naša
mena, ker je njih delokrog
precej
omejen. Da nimajo
nemškutarska stranka zavzen^lje proti protestantstvu. Pri tedanjem govoru so gospoda barona vodili politični nameni in kdo ve, če ni dosegel, kar je nameraval.
Pa tudi v češkem deželnem zboru razmere za Čehe
deželni zbori v političnih stvareh velike besede, to mora ^^^o Bog ve kako
ugodne.
Sedaj
odločuje zgodovinsko
na« Slovence
Slovane.
pac
veseliti, pa tudi sploh avstrijske veleposestvo, katero vsled svoje nemške odgoje ni povsem
zanesljivo v narodnem oziru. Naj pa pride zopet liberalna
Razmere v deželnih zborih so za nas Slovane skrajno neugodne, Slovenci imamo večino samo v jednem deželnem
^boru, to je na Kranjskem, v goriškem deželnem zboru
%
smo v jednakem številu z našimi nasprotniki, v štajarskem, koroškem, isterskem in tržaškem smo pa v veliki manj-
brezozirno ravnajo v teh deželnih zborih s
vlada, pa nikakor ni izključena
nemška
večina.
Vsled
vladnega vpliva
lahko
dobe v skupini nefidejkomiskega
veleposestva liberalci pri volitvah večino, ker se še do
sedaj volilni red ni premenil
če
pa zmagajo v tej sku
šitii
Kako
pmi je r
, pa imajo večino v deželnem zboru. Iz povedanega azvidno, da so deželni zbori najboljša zavetišča nem-
slovenskimi manjšinami, še praviti ni treba.
škega oziroma laškega liberalizma v Avstriji. V njih imajo
Pa tudi Čehi, kateri so deželni avtonomisti, v res- Nemci dosti večjo moč nad Slovani, nego pa v državnem
naei
glede
deželnih zborov niso dosti na boljšem, nego
zboru.
smo mi- Samo v češkem deželnem zboru imajo večino, v
To Nemci začenjajo že sami spoznavati. Na Šta
šleškem in moravskem so pa v veliki manjšini.
Šleziji
jarskem
posebno poslednja leta prizadevajo, kako bi
se nanje prav nič ne ozirajo, pa tudi na Moravskem v razširili delokrog deželnega zbora. Posebno deželni glavar tem oziru fii dosti bolje. Tri četrtine dežele so slovanske, S^of Wurmbrand pridno deluje, kako bi razširil delokrog ali vendar je vsa deželna uprava v nemških rokah.	deželnemu zboru. Ko je lani se govorilo o tem, da se
Razmere so pa take
pod. sedanjo vlado, ki je kmetijsko društvo preosnuje v deželni kulturni svet, je
kolikor toliko bila še Slovanom prijazna.
Poprej
so pa
že
n
Südsteirische Post", ki načelno ni nasprotna deželni
bile še dokaj slabše.
Celo
na Kranjskem so že Nemci avtonomiji, opozorila na nevarnost, ko se tako širi delo
imeli večino v deželnem zboru. Te večine skoro gotovo
krog deželni upravF in
se
vedno množe deželni uradi.
več ne dobe, ako
bodemo
složni, ali njih število se pa Nemški nacijonalci štajarski baš sedaj nameravajo pre-
osnovati svojo stranko tako, da vzprejme tudi povekšanje
utegne vendar nekoliko povekšati, ako bi prišla nam nas-
protna liberalna vlada. V mestih nikakor ne- stojimo tako deželne avtonomije v svoj program. Mi nikakor ne dvo-trdno, kakor si morda kdo misli. V Tržiči in Postoiini «^imo, da bodo kmalu v tem oziru vse nemške stranke
V Tržiči in Postojini
so še pri zadnji državnozborski volitvi nemškutarji bili nekak važen faktor, veti, ako bi
jedine.
Idriji bi se tudi utegnili še oži-vodstvo rudnika dobil v roke kak nemški
Kako
da
liberalni Nemci vedno bolj
kako
spoznavajo
1
odje so jim deželni zbori, to pač nam najbolje
liberalec, kateri bi lahko izrekel željo, da naj mesto pri dokazuje novica, da so že štajarski in koroški Nemci
volitvah pokaže svoj nemški značaj. Pri zadnjih mestnih volitvah v Novemmestu se je tudi nekaj gibalo v nem-čurskem taboru.
Sicer so pa razmere v kranjskem deželnem zboru
precej
sklenili
1
da v deželnem zboru sklenejo zakon, po katerem
bi vse občine morale nemški uradovati
v kolikor so pod
rejene deželnim odborom. Do sedaj so se liberalni Nemci
trdo
držali načela.
da
urejenje jezikovnega vprašanja
kritične. Vsled domačega razpora so Nemci in spada pred državni zbor. Sedaj so pa nakrat popustili nemškutarji vpliven faktor. Obe stranki morata računati ta načela in to gotovo ne iz prijaznosti do Slovanov. Pre-
Da pa nemški vpliv slovenski stvari ne koristi, pričali so se, da v državnem zboru nikakor ne dosežejo,
njimi.
gotovo in noben pravi narodnjak ga ne more biti vesel, da bi se nemščina proglasila za državni jezik. Pač bi pa
v nekaterih deželnih zborih se dala nemščina pn*oglasiti
Vsake usluge zahtevajo protiusluge in usluge katere store
nemškutarji
tej
ali
oni
slovenski stranki, bodo morale ^a deželni jezik in s tem bi že bila pridobljena velika
biti poplačane. Naši nemškutarji imajo predobre in preveč predpravica za nemštvo.
prepehane vodje,
da
mi mogli misliti, da bodo kedaj
Liberalni Nemci pri tem ne računajo slabo. Glavna
komu zastonj tlako delali, da celo zastonj ne bodo marali težava je pri tem, da se bode vlada ustavljala deželnim
govoriti tako, kakor bi komu ugajalo.
zborom pripoznati pravico urejati jezikovne razmere. Tukaj
Spominjamo se, da je v kranjskem deželnem zboru se pa smejo Nemci nekoliko zanašati na pomoč deželnih bil nekdaj tudi razgovor o Komenskem. Tukaj ne bodemo avtonomistov zlasti Poljakov v državnem zboru. Poslednji
razpravljali, če bi morda ne bilo umestneje, da bi se do- so se že večkrat izrekli za to, da naj jezikovne razmere
tični
napak
razgovor
bil
opustil,
ker
se
taka
stvar lahko urejujejo deželni zbori. Tako je mogoče, da liberalci na
tolmači. Pri tem
razgovoru
se
je
pa
baron
posled
po ovinkih dosežejo svoje namene. To bi bilo
Schwegel
bil postavil na tako katoliško stališče, da mo- tem ložje mogoče, ker Slovani, kakor skušnje kažej
ramo reci.
da
3 še
tega ni storil popolnoma iz svojega pre- vedno dosti ne poznamo, kako nevarno orodje imajo

13

I
Nemci v deželni avtonomiji proti nas. Mnogo jih
mej
Čehi
pa tudi mej Slovenci, ki hočejo vsa mogoča vpi
kolikor tudi obrtne v škodo. Opozorujem na našo vino-rejo, katero je tako zvana nesrečna vinska eolna klavzula,
šanja izvleči v deželne zbore. Nemški liberalci jim pa privoljena italijanski državi — zelo trpko zadela. Visoka
semtertja še ugovarjajo in to gotovo le iz tega namena, vlada skuša sama omiliti položaj naše vinoreje ter obeča, da Slovane še bolj preslepe, da ne bi izpoznali nevarnosti, da hoče opomoči vsaj s skrbjo, da bodo naša vina mogla
ko jim preti od deželne avtonomije
Mi
želimo, da slovanski zastopniki povsod o
po najnižjih voznih cenah pošiljati se po železnicah tudi v daljne kraje. Toda vlada ne bode mogla osobito južnim
pravem času izpoznajo nevarnost in ne vodijo vode na vinorodnim krajem kaj posebno pomagati, dokler ni ona nemški mlin. Dokler se volilni redi za deželne zbore lastnica najvažniše južne železnice, tako ne preustrojijo, da bodemo Slovenci v njih primerno
A
zastopani, tako dolgo ne smemo nikakor se potegovati politika za kako razširjenje delokroga deželnih zborov v praktičnem politika oziru. Prizadevanje Slovanov v deželnih zborih mora
Važna je za naše poljedelstvo vsakako ugodna čolna
ne manj vplivna je ugodna železniška tarifna
pa
ker
pi
poljedelskih proizvodih so prav vozni
biti
v političnem oziru pred vsem naperjeno na premembo volilnih redov. Posebno bode potrebno delati na to.
da
stroški najmerodajniši na .ceno blaga. V oblasti železnic
je pospeševati izvoz naših pridelkov na daljni ptuji trg in zabranjevati ptujemu blagu vhod na naše kraje in trge,
se omeji število poslancev veleposestva. V deželnih zborih pa tudi v njih moči je, zabraniti in onemogočiti
nas
imajo veleposestniki razmeroma še mnogo
zastopnikov izvoz. Železnice morejo
s
svojimi voznimi cenami
• •
nego v državnem zboru in veleposestniki so skoro povsod nasprotniki Slovanov.
tarifi
Druga politična vprašanja naj se
— velike razlike ublažiti, celo čolni dac neškodljiv narediti, sploh so v stanu pospešiti ali pa tudi vničiti
pa prepuščajo državnemu zboru, dokler se razmere ne kupčijo naših pridelkov.
premene. Deželni zbori naj se pa bolj bavijo z narodnogospodarskimi vprašanji, ker to je zanje pri sedanjih razmerah jedino pravo polje.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Južno železnico treba podržaviti.
(Iz govora poslanca Fr. Povše-ta v drž. zboru dne 2. marca.)
Izprosil sem si besede, da ^vorim o zadevi pro- krogov.
Dr. Smolka je poklican
v
gospodsko zbornico.
Ob
jednem ž njim je poklican češki plemenitaš grof Kinsky. Smolka po tej časti ni hrepenel, prevzel jo je le na željo vladnih
metni, ne-le za
svojo ožjo domovino, ampak tudi za so-
Mladočehi.
V nedeljo je v^Vinohradeh
pri Pragi
sedne dežele in celo za daljne severne kronovine naše Herold govoril o mladoceški politiki. Naglašal je, da se nje-
države toliko važni ter
da skušam visoko vlado prepri-
ffova stranka hoče potegovati za obnovljenje Češkega državnega
te
čati o potrebi podržavljenja južne železnice potrebna in izbral sem si za danes
vis. trgovinsko ministerstvo,
Zdatna
pomoč
prava. Staročehom je očital, da v tem oziru niso dovolj storili. Da bi dokazal malomarnost Staročehov, je opozarjal na
prosim
da
eno, to je, da to, da niso dosegli, da bi se češki govori vsprejemali v ste-
pride
našemu
da
nam
poljedelstvu in naši' obrtniji v pomoč s tem, pridobi pravičniše vozne cene, ker imamo sedaj pač silno
kr
tarife
ki ugonobujejo izvoz naših pridelkov, če si ogledamo sosedne države in njih delovanje
nogralične zapisnike državnega zbora, če tudi je bil jeden Čeh v ministerstvu, in jeden poleg dveh drugih Slovanov v predsedstvu zbornice Mladočehi se z nobeno stranko ne zavežejo, če jim ne obljubi, da se bode potegovala za popolno jednako-
pravnost češčine
z nemščino.
Gfovor je bil lep in poslušalci so
opazujemo, da morejo pi
bili ž njim zadovoljni. Večiega pomena pa ni imel.
države za občno ljudsko
Češkonemška sprava
Letos vlada deželnemu zboru
blagostanje največ pomagati, katere so v stanu ljudsko češkemu predloži predlogi ob osnovi jednega nemškega in je-
gospodarstvo braniti
pred
škodljivimi vplivi
katere
dnega češkega okrožnega sodišča.
morejo izvoz pridelkov pospeševati, ker imajo železnice v oblasti. Naša vlada je, v poslednjih letih precejšnjo
na
vrsto železnic podržavila in s tem osnovala podlago,
kateri se mora vspešno razvijati železnična politika, slu- krat toliko pogovarjanja, dobe vojaško
Cehi so proti tema dvema predlogoma, ker v njiju vidijo nevarnost, da se razdeli češka v nemški in češki del. Veleposestniki pa utegnejo vzlic temu glasovati za ti predlogi vladi na ljubo.
V
Liberce na Češkem, o katerih je dosedaj bilo že več-
posadko
Tje se pre-
žeča javnemu blagru- državljanov — producentov. Vendar stavijo batalijon lovcev, 2 batalijona pešcev, polkovni štab in
ni še cilj dosežen, ker še je dokaj
ažnih železnic v
brigadno poveljništvo. Dosedaj je bid v Liberci jeden sam ba-
lasti zasebnih družb
tako da še ni mogoče trgovinsko
politiko enotno v korist vsem kronovinam države v prid
talijon
vojakov.
lovcev,
odslej
bodo pa torej
vkupe
štirje
batalijoni
uravnati.
Pri nas ste najvažnejši železnici.
to
Srbija. —
je še vedno isto, kakor'je bilo. Sporazumljenja še ni in no
Razmerje mej liberalno in radikalno stränko
juž
da
severna in bena stranka ne ve, kaj ji bi kazalo storiti.
Kraljica Na-
še v lasti zasebnih družb in prav zato ni mogoče, ^^lij^ se je baje izrekla, da prej ne pride v Beligrad,
vis. trgovinsko ministerstvo moglo vspešno razvijati
ni njen sin kralj Aleksander polnoleten.
dokler
Skupščina vršila
trgovinsko politiko
Te
zasebne železnice
skrbe
za
se je včeraj.
svojo korist in s tem pa služijo ptuji konkurenci.
Nemčija.
w
Nemška vlada baje ne misli vkljub po-
Nihče
ne
more tajiti, da je naša čolna politika
marsikateri stroki naše produkcije, toliko poljedelske, v vojaški predlogi
razu, ki jo je doletel zaradi nove vojaške predloge v vojaški komisiji, ko je namreč ta predlogo zavrgla, od bistvenih zahtev
ni
za las odjenjati. Kancelar obrača se
133
V
svojem ela
do vseh strank, poud
takojšnje pomnožitve delujejo za prospeh di
neobhodno potrebo
ke in jih pozivlje, da v tem smislu
dvomlj
je
sedanjih razmerah Romanje nemških katolič
tem v
da
Da bi imel ta
rece se lahko ž
P
kaki
zdaj
peh
medi, ali 20 delov srebra, 1 del bakra, 9 delov medi, ali 28 delov srebra, 2 bakra, 10 medenega dratu.
sojeno
po
Mehki srebrni
lot,
ki
se rabi za lotanje takih
o)aška predloga ne bo vsprejeta
izdelkov, ki so
že
na
kakem mestu zlotani: 2 dela
v Eim je
roke italijanske dvoji začetek meseca maja
presta vIj
]Z
zaradi ede mes
eb
ap
po-na
nega srebra, I del medenega dratu; ali 1 del srebra,
I
pn
Francija
minoli
I
pos\
teden
državnega pror
del medi; ali 7 delov srebra, 3 bakra in 2 cinka rebra,
ali

ivskriž zbornica z vlado
ac ina ie Vliuisterski
bakra, I cinka........
Jako mehek, i a bolj krhek srebrni lot za manj
predsednik Eibot je
sled
tega
stav
do
zbornice
prašanje, ki je bilo pa odklonj
s 5 glasovi
vt čine.
lupno
Mini-
dela je: 5 delov srebra, 6 medi, 2 cinka. Svetlo rumen
lot

posebno rabljiv pri izdelovanji medenih muzikalnih
sterstv
dalo
M
tega ostavko, kat
le
€arnot tudi vsprejel. Sestavo
predsednik orodij napravimo iz 2 delov finega srebra, 3 delov bakra
ega
Oarnot Melineju, kateri je pa pri sestavi zadel na tak»^ tf
sterstva izročil je in 1 dela cinka.
d
je
sestavo odklonil. Ministerstv
naučni minister Dupuv

zdaj
sestavil bi\
v *
Rusija
— Nedavno ie bila v Moskvi volitev novega mestnega, glavarja. Ko je ravno hotel dosedanji glavar A^ek-
. I	.	•
Ako hočemo, da se nam spajanje posreči, moramo
vstreči nastopnim^ pogojem:
• • ' p '
1.) Ploskve, katere naj združimo, morajo biti popolnoma snažne in čiste. Zato jih neposredno pred
seiev
s
topiti
v
dv
m
J
neki
epoznati človek dvakrat tanjem spilimo, ostržemo
ali
pa s kako kislino objemo;
ustrelil nanj in ga usmrtil. Preiskava je dognala, da ta atentat
obenega političnega pomena in da se
nobeneffi ki se je
-se. da i
sovraštva ladnji
izvjšil. Napadovalec je neki bla čas brez posla potikal po Moskvi.
tudi ni iz en človek,
— Poroča
tudi jih ne bodemo po sriaženji imeli dolgo na zraku
1
ali
pa jih prijemali s
prsti.
Nesnažnih ploskev se lot
slabo ali pa celo nič ne prime.
tudi Judom v Sibii
zaukazalo
d
dosedanja stanovišča
Judom.
• ■ * .
Anglija. —
puste svoja
2.) Med lotanjem ne sme zrak priti do onega mesta

se
selijo v pokrajinah določenih samo
ki
v
ga
spajamo
Ce
pride zrak zraven, oksidira vroča
kovina in ploskev ni več čista. Zato pokrijemo dotične
V angleški spodnji zbornici, bila je minoli ploskve z raznimi tvarinami, da zabranimo zraku pristop.
__I ? ^	• •	'	•	' . '
Pri grobih delih, katere spajamo v veliki vročini, obdamo lotno naesto z ilovico. Pri finejih delih vzamemo kolofonij (ako spajamo z mehkimi loti), terpentin, tudi salmijak z
opozicij
teden na dnevnem redu graja, katero je predlagal za ministerstvo. Bila je burna debata: Govoihiki z obeh stranij
posluževali so se zelo strastnih izrazov. Naposled zmagala je vladna stranka. Ministerstvu izreklo se je zaupanje s 47 glasovi večine. Videti, je torej, da liberalni poslanci
na strani Gladstonejevi in to
kljub
.proti tega prograrnu osobito- proti homeruli.
tuj
Belgija. —
o reviziji ustave, a sporazumlj lado še ni bilo moč doseči
Belgijska zbornica se že cel mesec
zvesto stoje vodo ali oljem, časih samo olje, in pogostoma tako zvano ajstrastnejim agitacijam lotno v od o (Lötwasser), ki sestoji iz nasičene raztopine
v
cinka v solni kislini. Se boljša je lotna voda, ako se
posv
« >
a mej raznimi strankami lada ne dobi za se večine.
J
bo zbornico razpustila, kajti od svojih' zahtev ne odj
»
>
1
3
salmljakovca (Salmijakgeist) in 1 Vg dež
4i
11 «IK» I Obrtnija. , j MXi
..........................................•••■••••••••■■■•■I.......................................
Ei»
Spajanje (lotanje).
4.)
spajanje r in 4 delov cinka. Novosrebi
N o v o s r e b
ovega srebn
(Dalje.).
lot

(Neusilberschlaglot)
za
1 litru ravno omenjene raztopine pridene 1 liter vode v katerem je 300 gramov salmijaka raztopljenega, ali pa 1 del nasičene cinkove raztopine v solni kislini, kateri
J
«
se pridene
nice. Te tvarine se rabijo pri mehkem lotanji (cinjenji);
» } ^
pri trdnem lotanji pa vzamemo boraks ali pa druge soli
»
ki se tope, časih tudi stekleni prah.
4
k
3.) Oni deli, katere hočemo zlotati, se morajo med
4
topljenjem lota dobro tiščati. Ako ne zadostuje navadno
p
združenje obeh ploskev, jih moramo s kleščami dobro
9
sestoj
iz 5 delov novega srebi
stisniti
ali
z
železnim odjenjanim dratom povezati, ali
samo je zelo dobi
spajalo
finih železnih in jeklenih izdelkov, ker mu je barva skoraj ista, kakor jeklu, se komaj vidi kje, je stvar bila spojena.
pa z malimi štiftami zbiti in znetati
(Dalje prihodnjič.)
5.) Sreb
t (Silberlot) rabi za lotanje srebrnih
izdelkov, a tudi medenih, bakrenih
jeklenih in železnih
Srebrni lot je zmes srebra in bakra, pridene se pa na-
t
Obrtnijske raznoterosti.
C. kr. trgovinsko ministerstvo je v sporazumljenji z c. kr. finančnim ministerstvom glasom naredbe z dne 15.
vadno še cinka ali medi
da
raise
steče
Ce
ni
cinka
marca 1893. št. 14.293, odredilo, da se
smejo
desedanji
vozni listi rabiti še
do konca junija t.
Do
tega časa se
morejo vozni listi s koleki, ki so se do 31. decembra 1892.
zraven, ali .pa če ga je le malo (ne več kot jedna šestina
vse zmesi) je srebrni lot dokaj pripravnejši nego medeni, za notranji promet rabili, in sicer ne le za pošiljatve do av-
ker je zelo vlečen in se ne zlomi z lepa.
Srebrnih lotov
mo
Najtrji
vrst. Najvažnejši
strijskih postaj rabiti, temveč vsled sporazumljenja z ogerskim trgovinskim ministrom kakor dosedaj
kr.
tudi
za
posi-
ebr
lot
dele finega srebr
hakr

1 del
Trdi srebrni lot
4 do
dele medi, ali
delov finega srebra,
Ijatve do ogerskih postaj. Zatorej.se pošiljatve z dosedanjimi vožnimi listi z Ogerskega do avsirijskih postaj ne smejo odklanjati.
19
delov
Petrolejska razstava.
Od
19. julija do 11. avgusta
srebra, 1 del bakra, 10 delov bode v Balswaru na Holandskem petrolejska razstava.
Eaz
i i

- * ^
• s

t'

134
/

ki so kako v zvezi
stavljen bode petrolej, potem razne stvari, s pridobivanjem ali prometom petroleja, potem orodja za razsvetljavo in kurjavo s petrolejem, in pa petrolejski motori. •
jako staro orodje. Stari Grrki so pravili
da
je izumil Dedal. Plinij tudi v
ojih
pisih pripoveduje o zagi
1
kot orodji jako razširjenem v sedanji Belgij ............................................................................i""'......................... ^
11 MM« I Kmetijstvo.
Napake mleka.
(Konec.)
Večkrat krave nakrat zgfube mleko. Povod temu so
razne notranje bolezni, vročica, slabo prebavljenje, pre-
puščanje, prehlad, driska, razne bolečine in pa
močno
preveliki napori, lezni, je najprej potrebno
Če krava zgubi mleko vsled kake bo
o
ledati. da se bolezen ozdi
drugih slučajih se pa priporoča žvepleni cvet, janež,
brinovice in rman.
Vodeno mleko nahajamo jako pogosto. če prihaja
od tod, da krave dobivajo slabo, vodeno, netečno, na
dežji izprano krmo, se ta napaka odpravi, če se kravam
krma premeni. V drugih slučajih pa ni nobenega pomočka.
Krvavemu mleku so pa krive razne bolezni, kakor
I
vnetja, otekline, gnojenja ali poškodbe na vimenu. Tudi piča je včasih vzrok krvavemu mleku. Tako dobe krave
Kri
se v
Ta prikazen pa zgine takoj,
krvavo mleko, če se najedo smrekovih igel. takem mleku vleče v nitih, ko se odpravijo vzroki njeni.
Mnogokrat je pa mleko slano. Ta napaka mleka prihaja od raznih bolezni. V krajih, kjer imajo nezdrave, nizke hleve, ali prepih skozi vrata vleče naravnost na
krave, se rada kravam vnamejo vimena in to včasih jako nevarno. To provzročuje večkrat slano , mleko, mleko ni za sirarije, ker spridi še drugo mleko, če se
Tako
mu ga dodene tudi le majhnih množinah. Ta napaka se pa da redkokdaj odpraviti. Malokdaj pa ima krava slano
mleko na vseh sescih, temveč na navadno le na jednem
ali dveh. Dalje naj se pazi
je
vse mleko slano
Na
vadno je le v prvih potegljejih namolzeno mleko slano, drugo pa ne. Slano mleko ni za jed, pa tudi drugače se
ne da porabiti.
Mnoge mlečne napake pa do dandanes niso še dovolj
Jako
preiskane, na druge se pa sploh zadosti ne gleda.
velike škode imajo vsled tega naše sirarije. Tolikokrat
niti ne pomislimo, da je slabemu blagu krivo slabo mleko
Umni mlekar bode pa vedno
m
iščemo napake drugod.
gledal, kako mleko pride iz hleva.
1
Poučni in zabavni del.

starem kristijanskem delu mesta je več srednjeveških
kva
9
mej
drugim stara bolgarska cerkev sv. Demitrija
navadi kronani staro-bolgarski carji
v kateri so bili po
Cerkev ima več starih slikarij z staroslovanskimi in gr-
seveda
ali
škimi napisi. Tem podobam so izkopane oči, kar
naredili Turki. Ta cerkev
bila nekdaj jako lepa
Balkanska mesta.
Trnovo.
(Konec.)
je za turške vlade popolnoma propadla.
Na desnem bregu pod Carovcem je sedež metropolito
leseno poslopje, z metropolitansko cerkvijo sv. Petra
Pavla. Ta cerkev je jako ozko zidana, temna, m ima
mnogoNstarinskih stebrov z grškimi napisi iz poslednjih
dve sto let. Malo dalje je pa
sezidano cerkev
40
v nekem vrtu leta 1230,
mučenikov. Za turških časov je ta
kev bila mošeja z derviškim samostanom in je bila še po osvobojenji Bolgarije zopet posvečena.
Ta cerkev
ozka in dolga. Obok so senim stropom. V lopi je njen nagrobni napis
že davno Turki zamenili z 7 vrst dolg pa le slabo ohra-neke ženske iz rodbine carja Ivana
Aleksandi
Ta
napis
nam
kaže
da stari
Bolg
pr
grobnih napisih niso bili baš skopi z besedami cerkvi vidijo se še podobe narejene na vanskimi napisi, predstavljajoče
Notri v
eži namet
slo
oslednjo večerjo Gospo
dovo
sanje Jakobove, preroka Elije pot v nebesa i. Od šestih stebrov ima jeden grški napis paganskeg
bol
garskega hana Mortagona iz 825
leta
dru

pa lep slo
vanski napis carja Azena
Pričakovati je pa, da se v
kristijanskem delu mesta izkopljejo še mnoge starine
le
premalo
žal, da se sedaj vsled političnih zmešnjav še vse
misli na zgodovinska preiskavanja.
Tudi v nekdanjem turškem delu mesta so še ostanki
nekaterih starih zgradeb, ki so pa vse že jako propale. tem delu mesta stanujejo pa sedaj tudi največ kristi-
lanje
ki so se priselili iz sosednih vasij
bližnji
okolici
sta
samostana Sveta Trojica
in
Preobraženj
prvem
teh
dveh samostanov je v 14
stoletji patrijarh Evtimij popravljal staroslovanski prevod
svetega pisma
nekej vzidanej pušici
našla pisma
1
iz katerih se razvidi, da so valahijski knezi podpirali z letnimi doneski ta samostan kakor tudi več drugih.
Kdaj in kdo je Trnovo ustanovil
t
se ne ve. Rimski
cesar Trajan je zmagavši Dake na severozapadu tri ure od Trnovega ustanovil mesto Nikopol, katerega razvaline se vidijo še sedaj blizu vasi Nikjup. Mionnet pozna 381 raznih denarjev tega mesta iz za Trajana do Gordiana. zgodovini se to mesto poslednji pot omenja leta 600
Kr
Kdaj je bilo razdejano in kako, se ne ve.
Ravno
tako tudi ni nič znano, kako da se je pozneje ime tega
mesta preneslo na neko
mestece ob Dunavu. Razvaline
tega mesta so že dolgo kamnolom. V Trnovem so mnoge hiše sezidane s kamenjem, pripeljanim iz razvalin tega
starodavnega mesta
Da
posamični kamni so se zavlekli
celo v Eleno in Sevlijevo.
Ljudska pravljica pripoveduje, da so carji bivali
najprej v Nikjupu, od koder so se preselili v Tr
Ker je bilo Trnovo dolgo časa glavno mesto bol- zanesljivih virov se
Iz
o Trnovem do 1186. leta prav nič . in Peter sta jo naredila za prvo-
garske države, je naravno
1
da se v njem najde več starin, ne ve. Vstaja Azena
r
stolnico bolgarskih carjev, kar je ^ina druzega bolgarskega ^ina trnovskega mesta.
ostalo 207 let. Zgodo-carstva je deloma tudi zgodo-
cflovski polk pride v Gradec, v Ljubljano pa pešpolk št
27
ali pa pešpolk št. 97. —
pfšpolk grof La3y še. 22 iz
Po zopet drugem poročilu pride Dubrovnika (Dalmacija) v Gradec,
Turki Trnovega niso pustili kot glavnega mesta pokra-ine, temveč so je pridružili nikopoljskemu sandžaku. Ko so leta 1393. Turki si prisvojili Trnovo, pobili so skoro
domači pešpolk baron Kuhn št 17 gre iz Ljubljane v Dubrovnik in pešpolk kralj belgijski št. 27 pride iz Gradca v
Ljubljano.
— Nesreča. V hribu Moravec ležečim m^j Savo in
vse
prvotno prebivalstvo
in
iselili potem tukaj grške Moravčami v župniji št. Helenski utrgala se je velika skala
vjetnike. Mesto dobilo je tako grško-bolgarski obi
ka
in priletela v vasi Klopce s tako močjo na neko hišo,
da je
terega je še
nedavno zgubilo
Leta
1640. je Bogdan
predrla steno in ubila enega otroka. Mati otrokova je močno
tukaj naštel 2000 turških in 2000 pravoslavnih hiš
pravoslavnih pr
da govore grški in bolgarski
se
čudno
zdi
da je
prebivalstvo ohranilo
tako
Njemu
grški
poškodovana. Ostala dva otroka, ki sta bila tudi v nesrečnem trenotku v hiši, sta rešena
Slovenske šole v Gorici. Mestni
top goriški
je vložil proti odredbi goriškega deželnega šolsk^^a
eta
da
značaj, če tudi ja tako daleč od Grške
v okolici nikdo ima mestna občina ustanoviti slovenske ljudske šole
priziv
grški ne razume. Te razmere so pripeljale tudi do pogi čenja trnovskega patrijarhata, katerega si je 1570.
leta
do ministerstva
>
vlekla, a naposled bo pravična stvar le
tem se bo ustanovitev šole pač malo ža-
gala
prisvojila carigrajska cerkev. Metropolit trnovski in „eksarh
bolgarski" je od sedaj bil Grk, imel je štiri si podrejene
razmer je pa tudi v trnovski okolici
Umrl je veliki petek popoludne č g. Vincenc Mayr,
škofe
Zaradi
teh
duh. svetovalec in vpok. župnik v Zalogu pri Cerkljah
kojnik rojen
1823
služboval je v več krajih,
zlasti
več cerkev z raznimi grškimi napisi.
Do 1867. leta je v Trnovem bil še grški metropolit.
Poslednjemu Je bilo ime Gregorij. Grška govorica je pa
bil je pa za župnika v Selcih nad Skoljo Loko. Pogreb'
Po-
dolgo bil je
veliko nedeljo v Cerkljah. N. v m
P-
!
V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me-
tedaj že bila precej zginila.
in
sedaj govore grški
še
seca marcija- 496 strank 198.62t) gld. 3 kr.; vzdignilo pa
— V preteklem četrtletji
326
strank
150 948 gld. 15 kr.
tisti, ki so kedaj bivali v Carigradu
začetku turške dobe je Trnovo še vedno imelo precejšnjo trgovino. Razen bolgarskih prihajali so tudi tuji
trgovci.
dovolilo se
198.816 gld.
3«
270
prosilcem posojila
v
skupnem
znesku
Delavske hiše v Kočevji. Trboveljska premogo-
kopna družba zgradila
bo v Kočevji 14 delavskih hiš
Delo
Dobrovčanje imeli so v Trnovem majhno našel- izročilo se je stavbnemu mojstru g. Vilj. Treotu v Ljubljani.
bino z leseno Marijino zapelico. Koncem 17. stoletja naselbina prestala.
A
ta
Hiše, kateiih vsaka bo imela prostora za 4 rodbine, biti gotove do konca meseca avgusta t. 1.
morajo
Pred jednim stoletjem je mesto
bilo
še utrjeno.
Občinski lovi v Kropi, Kranjski
gori

Lescah,
Dražba
Leta 1810. in 1829. so Rusi prišli blizu Trnovega. Mesto
je posebno'V tem stoletji propadalo, ko se je oživila tr- v^gj d^e 29. aprila t. 1. pri c kr. okr. glavarstvu v Radoljici.
Ovsiši, Radoljici in Begunjah dado se v zakup za dobo petih
let t. j. od.l. julija 1893 do 30. junija 1898.
govina na Dunavi. Stari bolgarski trgovci so se izselili v druge kraje, največ v dunavska bolgarska in rumunska mesta. Tako so v poslednjih tridesetih letih zginile stare
Za
kapitularnega vikarja
na Krku
je
vsled
rodbine. V mesto so se priselili ljudje iz okolice, ki so
se v mestu poženili
Tako
moško prebivalstvo največ
smrti škofa Feretiča odbran od kapiteljna kanonik gosp. dr. Fr. Volarič.
— Umrl je včeraj čast. g. Janez Kaplenek župnik v Blokah, v 66. letu svoje starosti. N. v m. p.
t
novo, žensk je pa jako veliko domačink. Od kar je Bol
Iz Koroške. Minolo sredo popoludne vršil se je
^arija osvobojena
se
tudi v Tr
četrti občni zbor kat. politi
gosp
društva za Slovence
povrnilo nekoliko ^^^ Koroškem. Udeležencev bilo je nad 300. Gosp Logat, Ein
več življenja ali posebno se pa mesto nikdar več po- spieler, Kandut in Haderlap pojasnjevali so udeležencem prav
vzdignilo ne bode.
temeljito koroške raziu^^e, ter predlagali četvero krepkih reso-
lucij
ki
so
se
jedno
prejele. Zvečer bila
prav

Novice.
sijajna papežev
nost, katere se je udeležilo nad 700 osob
m ^

Slavnostni govor imel
navdušeno
je dr
Ant. Medved iz Maribora
le
proslavljal
sv.
Očeta
m
njega izredne kreposti
Pevsko društvo „Lira" iz Kamnika
s svojim lep
petjem
— Tridesetletnico odkar je feldmaišal praznoval dne
4. t m. nadvojvoda Albreht. Nadvojvoda vdeležil se je L 1848
in 1849 bitk pri Santa Luciji, Mortari in Novari na Laškem
in je 1. 1866 kot glavni poveljnik zmagal pri bitvi pri Ku-stoci. Nadvojvoda
zelo povzdigovalo slavnost
Navdušenje mej udeleženci bilo je
nepopisno, znamenj
Koroškem
da slovenska zavednost se ni
pala na
Ustanova za častniške udove. Eazpisano
edno mesto Šelenbur
je torej v tesni zvezi z zgodovino nase vojske v zadnjih 50 letih in gotovo vse avstrijsko prebivalstvo želi, da bi Bog blagega in pogumnega vojnega maršala ohranil Faber na Dunaji je dobil dovolj
ustanove za častniške udov
še mnogo let državi v slavo in blaginjo.
Delo pri gradbi dolenjske železnice se zaradi
deli za železnico,
Nova železnica. Posestnik rudokopov g. Kajetan
da sme s pripravljalnimi
1 in
iz Novega mesta preko Cirklj
Čateža do Bregane, in bi se tu
pojila
projektov
izredno lepe pomladi jako dobro odseda. Če ne pride kaj po- z Samobora v Bregano
sebnega vmes, izročila se bode prometu kočevska proga
že na
Nova deželna bolnica. Dela za zgradbo nove de
cesarjev rojstni dan
Vojaško.
18. Po
gusta t
želne bolnice, ki ima stati za
Petra cerkvijo ob Ljublj
listih
čita se vest.
da bo domači se razpisujejo in je dotične pismene ponudbe vložiti najkasnej
pešpolk baron Kuhn št. 17 v kratkem premeščen v Celovec,
do 21. aprila t
Eazna dela proračunjena so sledeče
Zidarska


dela 118 850gld., tesarska 38.150 gld., strebokrovaa 8.230 gld., kleparska 6.400 gld. kamnoseška 13.200 gld. železje ža konstrukcijo 13.220 gld., mizarska dela 13.529 gld. 50 kr., kljii-
čaničarska 9.500 gld,. pleskarska 10.300 gld., steklarska
likarska dela 2 605 gld. Natančneje podatke
je pri deželnem stavbenem nradu v
3 850 gld. in
glede
zgradbe poizvedeti
Gospodskih ulicah st. 2 v Ljubljani.
—	Parni kotel se je razletel v tovarni za stroje v Kolouji. Jeden delavec je mrtev, 3 težko, 2 pa lahko ranjena.
—	Nesreča v gledališči. V Madridu je mej predstavo utrgal se del stropa v gledališči in pal na oder. Jednega igralca je ubilo, deset pa težko poškodovalo.

Krasni uzorci pošiljajo
privatnim naročnikom
zastonj
poštnine prosto.
»
Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej
?
krojačem nekolekovano.
ne dajem popusta tudi noben A darila krojačem, kakor se škodo naročnikov godi,
pošlje
gid.
metru
nasprotnikom na
imam
zadne
točne cene,
tako
vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zatega-
moje uzorčne knjige zahtevajo.
t
Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom na-
sprotnikov.
Blago
obleke.
Paruvien
Dosking
m v
uradnis
vadoe, livreje, sukno
loden, tudi nepremočljiv ogrinala
preč. duhovščino, predpisano blago
uniforme, veteranoe, ognegasce, telo-
mize, prevleka za vozove, lovske sukne, perilo, potna
bilarde
Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno
ne cene cunje,
niso plačila
krojača uredne, kupiti
hoče,
stori

Stikarofskv
Brnu
(Manšester avstrijski).
Največa zaloga sukna v vrednosti Va milijona
vidi velikost
vedano, da je
moji
zmožnost naše hiše
največi izvoz blaga v Evrop
iz-
delovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v. svojih velikanskih proda-
jalničnih prostorih obiskati v katerih prepriča v istinosti goraj navedenega
ljudi dela
Pošlje
Dopisuje laškim, francoskim
■
poštnem pouzetji.
nemškim, češkim, ogrskim, polskim, angleškim jeziku.
zdravje!
bolezni, lišaji slabost zginejo
spusčaji
garantujemo temeljita metode. — Prašanjem je priložiti
znamko.
Office Sanitas", Paris
Faubourg Montmartre.
" J. "' V- • - • • -i \ \ ^ i
;
♦ »
L
I I


« L • -
•K
se ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni
T i s n C o z d r a v 1 j n n j d o k a z n j ej o
ta
čudež ved-

nosti.
Natančne poročila, s priloženo
znamko, se
pošlje
na:


55
Office Sanitas"^ Paris
30, Faubourg Montmartre.
(17
• .
Neogibno potrebno je za vsako družino
Kathreiner-jeva
ipp-ova
adna
kava
z okusom prave kave.
Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi.
Nedosegljiva je kot do-
(14
16)
Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike.
Ponaredeb se naj varuje.
Dobo se povsod
1
kile 25 kr.
i
4
i
4
s
izgotovljene v lekarni k „angelu varhu

4
i
t

C.
BBADl
r
a
Kromerižu (Moravsko)

i

i

i
i
i
4


so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna
4

¥
dela.
(13
21)
Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom.
Cena: 1 steklenice 40 kr.
s C b u tamarKo ^
\
K
i
i
A
\
dvojne steklenice 70 kr.
/
Vsebina je naznanjena.
Marljaeeljske kapljice

4
>



\
za želodec prodaj
se pi
v Ljubljani
lek
Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec
carich ; v Škofji Loki
dovljici
lek
Kar
Fabiani
v Ra
Rizzoli
lek. Alex. Roblek: v Novemmestu: lek

lek
Bergmann; v Kamniku
lek
\
Močnik; v Črnomlju: lek
Blažek


♦
Odgovorni urednik: Gustav Pire.
Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki
\ •