Razg@Yori z naiimi naroCnihi Vprašanja in odgovori Posojilo 4000 din na deset let. Frajic P. v S. Iščete 4000 din na posodo za deset let, katere .potrebujete za naipravo iK>vega hleva. — žal nam ani znan slovenski denarni zavod, ki bi že dajal hipotečna posojila za daljšo dobo nego tri leta. Lahko bi Vam ga pa dala Državna hipotekarna banka, podružnica v Ljubljani, in sicer največ do poloviee vrednosti Vašega čistega sveta (poljedelskili zemljišč brez zgradb) — oceiiitev izvrši po svojih zaupnikih — proti hipoteki na prv_m mestu za dobo tudi 32 let. Viničar-nia.jer želi spremeniti službo, odnosno roftpodarja. L. F. Kje bi utegnili dobiti novo službo, odnosno gospodarja, lahko čitate med naši;ni oglaai. Baš v »Slov. gospodariu« od 20. julija ie navednih več poeestnikov, ki iščejo viničarje in majerje. Ako pa se žel:ite sami ponuditi v službo, morate naročiti zadevni oglas. Cenik je na.veden v oglasnem delu našega lista. Odlagan.je hlodov na tujem travniku. Š. P. č. p. V. Lesni trgovec je kupil od Vaše?a soseda večjo količino hlodcv in jih zvlekel na Vaš travnik, ne da bi Vas kaj vpreušal, niti jih noče na Vaš poziv odstraniti. — Trgovca morete tožiti na odstranitev hlodov z Vašega srveta ter na plačilo primerne odškodnine (za škodo, nastalo na travniku). Poekusite še en opomln na mirno ureddtev zadeve. Izučenje za babico. Antan R. v K. W. V Sloveniji imamo državno ba.biško šolo v LjubJjani. Tečaj tmja 18 mesecev. Zadnji je začel 1. s_ptembra 1937, prihodnji pa bo najpozneje 1. septembra 1939. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. kandidatiinja ne srac biti mlajša od 20 in ne starejša od 35 let, kar dokaže s krstniTn listom. 2. Biti mora dcbrega vedenja, ka_ dokaže z nravstvenim spričevalom svoje občii_e. 3. če je omožena, mora imeti moževo pismeno dovolilo, overovljeno od pristojnefra oblastva; če je Io6ena, pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali civrilnega sodiš_a. 4. DovTšitl je mwaJa najmanj štiri razrede ljudske šole; prvenstveno se spreime v šolo ona, ki je dovršila kak razred srednje šole. 5. Biti mora telesno in duševno zdrava ter sposobna za opravljanje babiSkega poklica lin ne noseča, kar dokaže z uradnim zdravniškim izprl«evalom. 6. Kandidatinja za brezplačno T-ično mesto mara biti državljanka kraljevine Jngoelavije ter moira dokazati z ubožnim izpraiCevaloin obftine, patrjenJm po pristojni dav6ni upraAri, da je taJto fiiromašna, da ne more plaCevati iz avojlh srcdstev učenja v ibabifiki So_i. 7. Učenka, ki ee fiola ob »vojih stro- ških, plačuje za internatske stroške po 500 diij na mesec. 8. Vse učenke, najsi se uče ob svpjili ali ob državnih stroških, imajo stanavanj« in hfar no v šoli ter morajo plačati 2000 din, in sičar 1000 din takoj pri vstopu v šolo, ostalih. 1000 daij pa najdelj do poteka prvega leta šolanja, za nabavo bafciiških priprav in drugih potrebščin. -~> Prošnje, kolkovane z 10 din, se vlagajo pi upravi navedene šole, preko pristojnih okrajn-ih na^elatev. Postopanje, odnosno zadržanje strank pri odmeri strošUov. Franc S. v V. š. Vaša žena j"e bila (čeprav po krivenn) obsojena radi prestopka zoper čast ter na plačilo stroškov kazenskega postopania. h katerim spadajo tudi stroški, odnosno na^;;ada nasprotnega (tožničinega) odvetnika. Ta odvetnik je vložil predlog na odmero stroškov iii narrade, čigar drugopie je bij od sodišča poslan obaojeni ženi v izjavo v teku osmih dni. Vprašate, kako naj žena p-ostopa in kaj naj ukrene, zlasti ker _» od odvetnika zaznamovane postavke zelo visoke. — Kjer gre za odmero stroškov in nagrade nasprotnikovega odvetnika, ni treba stranki podati nikake i z j a v e k predlogu, ker sodišče itak odmeri odvetniku le strcške in nagrado za dela, ki so bUa potrebna in v primernem znesku. Nagrada za tožbo radi razžaljenja časti znaša navadno 80 din, za razprave, ki ne trajajo preko pol ure, tudii po 80 din, za predlog na odmero stroškov 20 din. Ostale ix>stavke so navadno malenkoatne. Za »obračun« ne gre odvetniku po tarifi nikaka possebna. nagrada, za stroškovnik pa le 2 din od vsake strani. Ko sodišče stročke in nagrado odmeri, dobi stranka za.de\-ni s k 1 e p dostavljen in ima 5>ravico pritožbe v osrnih dneh na nadrejeno okrožno sotlišče, ako se ji zdi, da je sodišCe nagrado prevlsoko odmerilo. — Ako pa predlaga odvetnik odmero stroškov in nagrade napram 1 a s t n i stranki, je pa priporočljivo, da si stranka postavke v predlogn dobro og-leda in v pri¦meru, da ni imela toliko konferenc z odvetnikom, aJi da ni dobila toliko pisem, kakor jih navaja atroSkovniiik, pa tudi, ako ni naročila odvetniku, naj izvein razprave vlaga posebne pismene pripravljalne spise in dokazne predloge — naj to v določenem ji oeemdnevnem roku ustno ali pismeno sporoči sodiSču, ker sicer sodišče ematra, da je stranka sama n__r*očUa tudi tieta dela, ki nteo nujna in primerna, odnoano potrebna. Zoper eiklep o odmeri stroškov ima stranka pravico pritožbe v kazenskih stvareh v oemih dneh, v clvllnih pa v 15 dneh potoon prvega sodiSča na Mid* rejeno sodridč«b FiaOa državne uradaice m previom poseatva. I. K. Ako bo Vaša žena, ki je itržavna uradniea, prevzela posestvo od oCeta, ne bo to pra.v nič vpiivalo na njeno plačo, odnosno ji ne bo zmanjŠana. Tudi ni verjetno, da bi kdaj pazaeje izgu>wla državno alužbo iz razloga, ker ima posestvo. Veekakor je manj priporoiljivo prepisaii posestro na njene otrofce, ker vpliva paremožs»je otrok na plačilo rodbinskih doklad. Odvetnikova nagrada za sestavo kupoprodajne pagodbe. Aloja L. v Zg. H. Kupili ste gozdič za 2100 din. Pogodbo ste delali pri odvetniku, ki zabteva plačilo 480 din. Vprašate, ali, odnoano v koliko je ta zahteva upravičena. — Za sestavo kupoprcdajne pogodbe sme odvetnik i-ačunati, odnosno ste dolžni plačati nagrado, kakor jo določa notarska tarifa, to je 3O (trideset) din (ob luipnini 2100 din). Naj Vam odvetnik predloži d*tajHran račun, da bomo videli, kako pride do mieska 480 din. V kolikor je morda predlagal jadobritev prencsa lastnine r>a Vas pri zadevni koimisiji ter vknjižbo lastivinske pravice v zemljiškx knjigi na Vaše ime, mu gre enako le po 30 din aagrade. Kclkovino sevc morate posebej plačati, enako pisarino, ki pa je maleakostRa. Posledica nepravočasnega piačila celejEfa obroka (anuitet«). Jožef P. v P. Ker ste podpisali novc zadolžnico, bi morali plačati že dva obroka. Preden Vas je upnik smsl tožit'. Vam te moral ctati Se nakaadni rok za plaCilo v 15 dneh. Ako v tem dodatnem rokti niate plačali celega cb;cka, Vas Je upnik smel tožiti na plačilo tega in vseh nadaljnjih obrokov. Znižba glaypj'ce in obresti Vam jostane, le dcbrota, plafiati znižani d»?g v 12 obrokih, Vam je šla v izgubo. Delno plafilo cbroka Vam nič ne pomaga. — "Upnik Vam sme 1.1 čas oč 24. novembra 1933 do 25. septembra 1936 računati le enoodstotne obrest.i, od 27. septenibra 1936 naprej pa 3%. Vei niste dolžni plačati, čsiprav bi bili obljubili, marvee se smete vsak Oas eklicevati na zadevno določbo uradbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki je prisilno znižala viaino Obresti. Kako p:iH do s.taxe pravice pota vz2ie izguUJjeni pravdi? Jožef in A. A. v S. Sosed Vas je tcBM na priznanje, da Vam ne pritiče služnostna pravica hoje in vožnje pi-eko njegovega dvorišča in jc pravomočno zma.gal v obeh instanca.li. Pravtte, da ste — upošterajot! lastninske pirednike Vašeg:a posestva — 39 let hodili in voziili prefco aosedovega dvorišča, ki je svoje dni spadalo k ,VašenHi poeestvu, in vprašate, kaj naj storCte, da fci zopet uosegli svojo »taro pravico. —• Z <xlgo»orcHJi smo se zakaanili, ker smo boteli dobiti jiajprej vsa potrebna pojasnila iz pravdnih spisov, precien Vam rj&mo tofeti, odnoano zanesljiv očgovov. Pravdo ste izgubUi, ksr je sod;3če smatralo za dokazano, da aporne poti niste uporab>^li 30 let javno, nemoteno in v zavesti, da izvršjrjete s tem 3\rojo pravico. Svoje dakazne zakljačke je sodišče cprlo na izpovecfbo prvotne lastnice Vašega posestva in iia več drugUi prič, ki navodno 1x190 bile interesnraae na izidu pravde, tako, da. izgleda aodba povsetu. utem«ljena. Sicer Vam pa tudi eventualni novi dakazi ne bi rrič pomagali, kajti aodišče j« dejansko ugrotovi\o tudi to, da uporaba sporne poti ni zvezana z Vašim zemljišCem v svrho nj«gr>vega koristnejšega in udobnejšega uživanja. Tend«nca občega državljanskega zakona pa je, da ae stužnosti po možnosti krtijo, odnosno odpravljajo. Sodiba tudi pravi, da Vam je narazpolago občinaka pot in da ste sami zatrjevali, da potrebujete sporno pot predvsem za šolo in za cerkev. Potemtakem Vam svetujemo, da se udaste v usodo, ker bi 31 z nadaljnjim vrtanj*m zadeve nakctpali ie nove streške. " ; Upnik mič« priinati Itmetsfcn zaščite. Janez M. v N. Ako ste bili leta 1928, ko ste si izposodill od nekega viničarja 7000 din, mali posestnik, odnosno Irmet (kmetijstvo gJavni poklie, obdavčeni dohodki izvirajo petežno iz kinetijst\'a) m ste bili to ttrdi 2<o. septembra 1936, tedaj Vam zaž^ita pritič«, ako vmičarju ne bo uspelo doka?ati. da jc v siabšem gmotnem položaju nego Vi. Viničttr mcra sam predlagati pn sodišču, naj se izda zadevna cdločba. Vi ugovarjate, da ima upnik-viničar rnncgo denarja naloženega v hranilnici m drugam posojenega, šest gjav živlne itd. Ako bi ckrairro aodišče proti pričakovanju izrek.'a» da js ¦v-iničar res v slabš-?m gmotnem pcložaju ne°o Vi, irnpte pravico do pritožbo r.a okrcžno sodisoe. Ker je postopek nespo-ren, Vam n\ treba zastcpiika: kdor ga najame, ga mora sam ptačati. Ako bo okrcino scaršče zav>-nit-o upmkov predlog, tecaj fcoste dclžni plačati le polovlco glavniea in aifžano obrssti. Kako se na;>ravi zadevni obraonn in kako se vštcjejo prsvei plačana obresti, ?mo *.a večkiat na tem rcwstu obrazložiili. Upnil< je sam dolžan napraviti obraCun in Vam izročiti novo zadolžnico; pred tem mu niete doižni pta<?ati ai/uitot. — Ako bi pa okrožr.o sodišče odločilo. da je viničar-upailk v siabdam gmotRepi pcJožaj« nego Vi, bi moorali doiej poravnati v roku, kakor ste eo zmemli leta 192{), ver.dar pa niste cio-lž-i! plačati več nego 8% obresti. Priposestvovanje občrosks cest». Franc E. v Sp. L. Ako bi hoteli pripoSestvovati lastninsko pravico do, odnosno na- bbčinski cesti. bi morali skozi 40 Iet javno, br«& sile in brez prošnje izvrševati vse lastninske; pravice na njej, in sicer izključno Vi. Vsekakor pa se všteje izvrševanie lastninske pravtce od strani "Vašth prednikov fstaršev, eventuelnih prodajalcev, dozdevnih lastnikov dotičneg-a sveta). Ako so lastninske pravice izvrševale le dcločene osebe, b: postali \.ii solastniki. — V kolrkor ste na enak način in skozi enako dobo izvrševaii le kako služnostno pravico. bi priposestvovali pač le to pravico. Pri tem bt se vpoštevala pripoaestvovalna tioba Va3ih prednikov, ovlnosno projšniih lastnikov go."-.poduiočega (Vašaga) semljišča.