— 200 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports zanimivih izkušenj in ponazoritev sodobnih učnih pristopov ter metod pri poučevanju SDTJ. Avtorji in av - torice prispevkov delijo mnenje, da je treba vključevanju otrok priseljencev posvetiti več pozornosti, posebno po - zornost pa nameniti dodatnemu izo- braževanju učiteljic in učiteljev SDTJ. Vedno več strokovnih in znanstvenih raziskav ter organiziranih srečanj 4 na temo SDTJ v izobraževanju kaže potrebo po nadgrajevanju didaktič - nih metod za poučevanje otrok prise - ljencev in razvijanju dodatnih učnih gradiv zanje, izraža pa tudi zahtevo po sistemski rešitvi vprašanja izobra- ževanja ter vključevanja otrok begun - cev in priseljencev, ki je predvsem v sodobnem času izredno pereče. Z ustreznimi rešitvami na zakonodajni ravni, s posodobitvijo učnih načrtov in gradiv bo tudi slovenščina v za - mejstvu dobila primerno mesto in večji ugled, generacije otrok, ki so soodgovorne za obstoj slovenščine na avstrijskem Koroškem in na območjih slovenske manjšine, pa se bodo z večjo motivacijo odločale za obiskovanje slovenskega pouka. Nina Zver Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, nina.zver@um.si 4 Npr. Obdobja 41 (Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik, 16.–18. novem- ber 2022); Slavistični znanstveni premisleki 3 ( Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju, 20. 11. 2019); vključevanje tovrstne problematike v vsakoletni program Slovenskega slavističnega kongresa. Martina POTISK, 2022: Medkulturnost in sodobni slovenski roman. Maribor: Kulturni center. (Zbirka Znanstvene monografije). 217 str. Martina Potisk, doktorica literarnih ved, literarna kritičarka in prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kriti- ko za leto 2019, je pri mariborskem Kulturnem centru v Zbirki Znan- stvena monografija objavila knjigo z naslovom Medkulturnost in sodobni slovenski roman (2022). Recenziji sta prispevali izr. prof. dr. Blanka Bo- šnjak in red. prof. dr. Katja Mihurko Poniž. Avtorica v uvodu omeni, da dose- danja preučevanja medkulturnih stanj in pojavnosti v okvirih slovenskih li- terarnih besedil temeljijo predvsem na enoplastnih obravnavah, medtem ko kompleksnejša sistematizacija izvir- nih avtorskih inscenacij oziroma kon- kretizacij medkulturnosti v sloven- ski književnosti še ni bila izvedena. Martina Potisk si prizadeva zapolniti to vrzel in se s tem namenom loteva preučevanja sodobnega slovenskega romana po letu 1991 ter vidikov med - kulturnosti v njem. V tem časovnem obdobju naj bi roman postajal osrednja literarna vrsta, romaneskna proza pa je po avtoričinem mnenju že zaradi razslojenega notranjega ustroja in ši- rokega obsega še posebej primerna za podrobnejše raziskovanje literarnih inscenacij medkulturnosti; monogra- fija se torej nagiba k preciznejšemu — 201 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports preučevanju raznovrstnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem sloven- skem romanu. S problemom se teore- tičarka ukvarja interdisciplinarno in pripisuje pomen metodološkemu plu- ralizmu ter v svoji raziskavi potrdi hi- potezo, da je v sodobnem slovenskem romanu mogoče najti inscenacije med - kulturnosti, o katerih predvideva, da so si med seboj nedvomno podobne, in pri tem odkriti tudi njihove ključne parametre. Tujko inscenacija (lat. sca- ena ʼ prizorišče ʼ ) lahko s slovarskimi pojasnili prevedemo kot uprizoritev, izvedbo in realizacijo. Avtorica raziskuje, katere idejne poudarke medkulturnosti v svoje študije priteguje literarna veda. Po- zornost med drugim nameni tistim literarnovednim razmislekom, ki jih uvajajo postkolonialne, feministične, manjšinske in medkulturne študije, za katere je znano, da svojega predmeta preučevanja ne uveljavljajo izključno znotraj literarnega komunikacijskega modela, temveč ga umestijo v pri - merljivi, družbenokulturni, skorajda že kulturološki kontekst. Nadalje se navezuje na razmišljanja, ki ideje o literarnosti uokvirjajo s pojmi med- kulturnosti, drugosti ali tujosti. Ideja medkulturnosti se namreč znotraj li - terarne vede, kot ugotavlja Martina Potisk, tesneje povezuje s pojmovanji drugosti, literarnosti in medbesedil- nosti. Roman še vedno velja za najob - sežnejši literarni medij, ki od nekdaj predstavlja, problematizira in dialo- gizira različne svetove, zato ima tako preučevanje za teoretičarko vsekakor smisel in pomen. Martina Potisk se loteva analize osemindvajsetih romanov pisateljev in pisateljic starejše, srednje in mlajše generacije in si obenem prizadeva od- krivati primerjalno spoznavanje po- tencialnih sorodnosti in razlik med izvirnimi inscenacijami medkultur- nosti na širšem obnebju sodobnega slovenskega romanopisja po letu 1991. »Monografija s svojim interdiscipli - narno-pluralističnim pristopom po - sega v bolj ali manj problematično razmerje med literarno vedo in kul- turnimi študijami.« (Potisk 2022: 4) Raziskovalka nadvse natančno in poznavalsko razgrne terminološka in teoretična izhodišča ter pri tem izhaja iz sociološko-kulturoloških in filo- zofskih teorij medkulturnosti. Termin medkulturnost pojmuje v njegovem izvornem smislu, se pravi kot večpla - stno presečišče najrazličnejših huma - nističnih paradigem in razmišljanj. Navede številne definicije kulture in pripiše ustrezno uporabnost večpo - menskemu geslu iz Slovarja sloven- skega jezika, ki kulturo opredeli kot skupek dosežkov in vrednot človeške družbe ter rezultat človekovega delo - vanja in ustvarjanja. O kulturi se je po avtoričinem mnenju treba spraševati tudi z vidika kulturnega relativizma, pluralizma, večkulturnosti, medkul - turnosti in transkulturnosti. Medkul- turnost ne nazadnje pomeni dialoški odnos z Drugim, Drugim v pomenu drugačnega in tujega, medkulturni di - alog pa je pogovor, izmenjava mnenj, prepričanj in dobrin med dvema ali več pripadniki (pripadnicami) različ - nih kultur. Medkulturni dialog naj bi prispeval k političnemu, socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu vklju- čevanju ter koheziji kulturno različnih družb, hkrati naj bi spodbujal enako - pravnost, človeško dostojanstvo in ob - čutke skupnega cilja. Martina Potisk v — 202 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports zvezi s tem navede stališča filozofov in sociologov, tako personalistov kot strukturalistov, hermenevtikov in ek- sistencialistov, ter tudi manj znanih sodobnih premišljevalcev z drugih po- dročij. O identiteti je na primer mno - go pisal Stane Južnič, zlasti o osebni identiteti in pripisovanju identitete od zunaj, Mirjana Ule pa je namenjala pozornost etničnim in nacionalnim stereotipom. Martina Potisk nadaljuje, da je jezik temelj identifikacije in središčni člen socializacije in inkulturacije, zaradi česar ga teorije največkrat pojmujejo kot osrednji reprezentacijsko-komu- nikacijski sistem. Zaradi spoznav- ne, sporazumevalne in povezovalne funkcije z vidika sociolingvističnih in socialnopsiholoških študij velja za po- glavitni kriterij razlikovanja med po- sameznimi etnijami. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se z interakcijami med jezikom, jezikovno zavestjo in etničnostjo ukvarjale kon - struktivistične in instrumentalistične teorije. V večkulturnem prostoru se v razmerju do prvega jezika lahko pojavita dvojezičnost in večjezičnost. Medkulturna komunikacija ne izko- reninja različnosti kultur in jezikov, pripomore pa k strpnemu medkul- turnemu in medjezikovnemu dialo- giziranju, a za vse to je prvi pogoj medkulturna zavest. Teoretičarka omeni tudi politič - ne prelomnice v razvoju slovenske družbe in posledično nov pogled na romaneskno ustvarjanje, o čemer je precej pisala že Alojzija Zupan Sosič in med drugim navedla, da je sloven- ski roman, ki nastane po letu 1991, torej pomemben gradnik književno - sti, za katero obstajajo najrazličnejša poimenovanja, na primer postjugo- slovanska, postkomunistična, poosa - mosvojitvena, tranzicijska, celo post- moderna slovenska književnost. Leto 1991 je gotovo prelomnega pomena zaradi osamosvojitvenih prizadevanj slovenskega naroda, ki so motivirala nastanek neodvisne slovenske drža - ve in njeno poznejšo evropeizacijo ter prevrednotenje položaja slovenske književnosti. Martina Potisk je za merila izbora romanov, v katerih je iskala vidike medkulturnosti, določila obdobje prve izdaje romana od vključno leta 1991 dalje, odmevnost tako romana kot av- torja ali avtorice ter njuno morebitno »dvodomnost«, spolno enakost in ge - neracijsko pestrost. Starejšo genera- cijo sestavljajo pisateljice in pisatelji, ki so bili rojeni do leta 1950, srednjo tisti, ki so se rodili med letoma 1950 in 1970, v mlajšo pa sodijo tisti, ki so bili rojeni po letu 1970. Avtorica pri pisanju o teoretičnih vprašanjih dosledno navaja različne vire, ugotovitve drugih raziskovalcev in raziskovalk, ki so se z obravna- vano problematiko tako ali drugače že ukvarjali, zelo izvirna pa je pri analizi in interpretaciji posameznih romanov. V izbranem slogu, jezikov- no kultivirano in izvirno izraža lastne opredelitve in inovativna stališča, pri tem pa pokaže tudi oseben odnos in navede nekaj vrednostnih sodb. O ro- manih starejše generacije predvideva, da inscenirajo pestre in večplastne medkulturne svetove, »ki v nemajhni meri naslavljajo subjektovo iskanje bivanjskega ravnotežja na ozadju šir - šega družbenopolitičnega dogajanja« (Potisk 2022: 58). Roman Otroške stvari Lojzeta Kovačiča je, kot meni, — 203 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports premišljena avtobiografska pripoved, roman Evalda Flisarja Na zlati obali mojstrsko razgalja neugodne in zaple- tene bivanjske položaje osrednjih pro - tagonistov; pisatelj spretno poustvarja problematiko skrajno razpršene in ne- stanovitne, skorajda pomnogoterjene identitete zavesti. Maruša Krese v romanu Da me je strah? »poustvarja razgibano dogajanje, ki ga še posebej pozorno spremljajo medgeneracijski dialogi v povezavi s sublimnim ča - sovno-prostorskim preskakovanjem ter pronicljivim sopostavljanjem zu- nanje in notranje resničnosti« (Potisk 2022: 81). Roman Zorka Simčiča Po- slednji deseti bratje naj bi bil prvo- vrsten primer umetelnega prikazo- vanja pretežno avtobiografske snovi, ki pretanjeno ustoličuje ontološke nestabilnosti osrednjih oseb; pisatelj naj bi uokvirjal razgibane pričevalske epizode in jih posrečeno navdajal z medbesedilnim obujanjem minulosti. Roman Jožeta Snoja Balkan Sobra- nie ima Martina Potisk za humorno in razgibano pripoved, ki s posebno pripovedno širino in jezikovno mi- metičnostjo prikazuje protagonistovo osebno izkušnjo služenja vojaškega roka. V romanu Nataše Kramberger Nebesa v robidah vidi pokončno in prodorno pisavo. Pri analizi pogosto uporabi merila pronicljivosti, spretno- sti, prepričljivosti in pretanjenosti. Potem ko izvede temeljito analizo in interpretacijo izbranih romanov vseh treh generacij, avtorica ugotavlja, da so pomembni gradniki oziroma kazal- niki romanesknih podob in inscenacij medkulturnosti predvsem dogajališča. Romaneskne inscenacije medkultur - nosti so nedvomno povezane s pri- povedno kategorijo subjekta pretežno v primerih, ko do izraza prihaja pri- kazovanje insceniranja razdvojenih oziroma hibridnih identitet, poleg tega pa ne gre prezreti jezikovnega (kod- nega) generatorja, ki opravlja vlogo medkulturnega dialoga, neredko tudi medkulturne marginalizacije in stig- matizacije, prav tako so opazni načini medbesedilnega predstavljanja, ki v analizirane romane vpisujejo prvine zlasti tujih tradicij, dikcij in okolij. Skrajno polnomočna je medbesedil - na rekonstrukcija starodavne kulturne tradicije in s tem mitičnega mišlje - nja. Ti nosilci in kazalniki oziroma parametri romanesknih inscenacij medkulturnosti se med seboj pogosto prepletajo ali prekrivajo. Martina Po- tisk jih uporabi kot izhodišče za svoj primerjalni pogled na sodobni sloven- ski roman z vidika skoznje projicira- nih podob medkulturnosti. Nazadnje s komparativno metodo pokaže razlike in podobnosti med predstavljenimi ro- mani. V dodatku so navedeni osnovni podatki o avtorjih in avtoricah roma- nov, ki so predmet teoretičarkinega preučevanja. Blanka Bošnjak v svoji recenziji med drugim zapiše, da je monografija Martine Potisk temeljita študija na po- dročju upovedovanja medkulturnosti v slovenskem romanu po letu 1991. Kriteriji izbora romanov so po njenem mnenju smiselni, saj zajemajo tako priznanost in nagrajevanost obravna- vanih del, avtorsko dvodomnost kot težnjo po spolno enakovredni zasto - panosti ter generacijsko pestrost. Pri- merjalni metodološki pristop je zelo uspešno zastavljen, saj prinaša nove in sveže poglede na značilnosti so - dobnega slovenskega romana. Katja Mihurko Poniž povzame poglavitna — 204 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports spoznanja v monografiji in ovrednoti, da knjiga Martine Potisk razkriva na- tančno in poglobljeno branje bogatega in ustreznega nabora strokovnih del, iz katerih avtorica izhaja, razlaga in utemeljuje svoja spoznanja, uvaja ino- vativne postopke v interpretiranju ter kaže širino primerjalnega pogleda in uvida v vzporednice med njimi. Delo prinaša izvirna znanstvena spoznanja in bo zagotovo pomembno prispevalo k širitvi razumevanja o raziskovalni problematiki v slovenskem prostoru. Monografija Medkulturnost in so- dobni slovenski roman je resno in po- globljeno znanstveno delo, tako štu- dija kot raziskava, napisana na visoki ravni, v izbranem slogu in bogatem besedišču. V njej je nakopičena obšir - na vednost, zato bo zanimivo branje za preučevalke in preučevalce literar - ne vede, pa tudi uporabno študijsko gradivo in knjiga za vse, ki se hočejo izobraziti na tem področju ali razširiti svoj pogled na medkulturnost in pri- spevati k odpravljanju predsodkov in stereotipov. Martina Potisk je izvirna literarnovedna premišljevalka in izve- denka za terminološko prečiščenost, različne teorije in problemsko loteva - nje literarnovednih vprašanj. Njena knjiga bo zagotovo obogatila strokov- no literaturo tako s področja literarne teorije in primerjalne književnosti kot tudi socioloških, antropoloških in fi- lozofskih spoznanj. Marija Švajncer Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, marija.svajncer1@gmail.com DUDÁS Mária, 2022: Magyar- bolgár kontrasztív nyelvi világkép. Összevető frazeológiai elemzések. [Weltanschauung des Ungarischen und des Bulgarischen in Kontrast. Kontrastive Analyse im Bereich der Phraseologie]. Budapest: ELTE BTK Szláv Filológiai Tanszék. (Opera Slavica Budapetinensia. Linguae Slavicae). S. 287. Das in dieser Reihe vorliegende Buch von Mária Dudás kann als Jubiläums - band gelten. Es ist die zehnte Ver- öffentlichung in der Reihe Linguae Slavicae, begonnen im Jahr 2004. Die bisherigen Bände beschäftigten sich mit sprachwissenschaftlichen Themen der meisten Sprachen, die im Studi- enplan des Lehrstuhls für Slawische Philologie an der Eötvös Loránd Uni- versität vorhanden sind. Das vorliegende Buch ist das erste, das kontrastiver Thematik gewidmet ist. Es besteht aus drei großen Kapi- teln und aus zwei fremdsprachlichen Zusammenfassungen in englischer und bulgarischer Sprache. Das Lite- raturverzeichnis und das Sachregister erleichtern die Orientierung im Text. Im ersten Kapitel (Einführung, S. 11‒58) werden außer der Bestimmung der Phraseologismen die verschiede- nen Typen der festen Wortfügungen bzw. Sprichwörter dargestellt. Das Forschungsziel der Autorin ist die kontrastive Analyse der ungarischen und bulgarischen Phraseologismen (S. 12). Die Phraseologismen werden aus semantischer Perspektive und in Hin- sicht auf ihre Äquivalenz bearbeitet. Letztere umfasst die phraseologische