Gradbeni vestnik letnik 72 november 2023 269 za varstvo narave. Ker so Slovenijo v zadnjih letih pretresli izredni dogodki, ki kažejo na pomemben vpliv podnebnih sprememb, je nujna interdisciplinarnost upravljanja voda, ki vključuje povezovanje predstavnikov različnih strok, organizacij in interesnih skupin, da bi ob tesnem sode- lovanju z odločevalci na tem področju uspešno kreirali celostne in dolgoročne rešitve. Osrednje teme dvodnevnega kongresa, ki se osredotočajo na rabo vode, poseganje v vodni in obvodni prostor, stanje vod- nih in morskih ekosistemov ter biotsko raznovrstnost, tako že na široko odpirajo strokovno razpravo o ključnih vprašanjih upravljanja voda. Glavni poudarek kongresa se odraža v pove- zovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelova- nju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor. Društvo vodarjev Slovenije 3. SLOVENSKI KONGRES O VODAH NA 3. SLOVENSKEM KONGRESU O VODAH O NUJNOSTI INTERDISCIPLINARNEGA UPRAVLJANJA VODA Na Ptuju je 19. in 20. oktobra potekal 3. slovenski kongres o vodah, na katerem je več kot 200 strokovnjakov spremlja- lo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju, stanju, varstvu in biodiverziteti voda ter o celovitih rešitvah, interdisciplinarnosti in sode- lovanju v mednarodnem prostoru. Na odprtju je prisotne v imenu organizatorjev, 23 nevladnih strokovnih društev in združenj, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti varstva, ure- janja in rabe voda, najprej pozdravila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodne nagovo- re pa sta v imenu ministrstva za naravne vire in prostor prispevali državna sekretarka Vlade RS za stike s parla- mentom Maša Kociper in direktorica Direkcije RS za vode mag. Neža Kodre. V nadaljevanju sta prisotne nagovorila še mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS Slika 1. Udeležence je uvodoma nagovorila dr. Lidija Globevnik, predsednica organizacijskega odbora 3. slovenskega kon- gresa o vodah in predsednica Društva vodarjev Slovenije. Slika 2. Dvodnevni kongres o vodah je spremljalo več kot 200 udeležencev. Gradbeni vestnik letnik 72 november 2023 270 Društvo vodarjev Slovenije 3. SLOVENSKI KONGRES O VODAH Maša Kociper, ki je udeležence pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, je organizacijo tovrstnih srečanj toplo pozdravila, saj v času izvajanja zahtevne sanacije po popla- vah ponujajo odprto izmenjavo mnenj predstavnikov raz- ličnih strok. Pojasnila je, da vlada poleg številnih drugih ukrepov pripravlja tudi spremembe poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja nekaterih objektov v prostor, ter izpostavila, da bo obnova ob prizade- vanjih za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnje temeljila na vključevanju vseh akterjev, torej na sodelovanju z občinami, regijami, prebivalci, strokovnjaki in nevladniki, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega in uspeš- nega upravljanja voda. Da kongres naslavlja zelo aktualne in relevantne teme, s kate- rimi se trenutno soočamo in ki bodo pomembne tudi pri obli- kovanju prihodnjih pristopov k upravljanju voda, je v nadalje- vanju navedla mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije RS za vode, in opozorila, da bodo v luči podnebnih sprememb izred- ni dogodki, kot so poplave in suše, vedno pogostejši in tudi bolj intenzivni. Poudarila je, da si na DRSV že zdaj ob aktivnem sodelovanju z različnimi sektorji pri obnovi prizadevajo najti kompromise ter skupne rešitve, ter izpostavila, da jih čakajo pomembne odločitve o upravljanju voda na področju načrto- vanja nadaljnjih investicij, urejanja vodotokov in upravljanja prostora. Mag. Črtomir Remec je kot predsednik IZS izpostavil poslan- stvo zbornice, strateško usmerjeno v varno, zeleno in digital- no gradnjo, ter opozoril na nujno spremembo pristopa do dovoljevanja gradenj na poplavnih območjih. Kot direktor Stanovanjskega sklada je še navedel, da je bilo ob avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8000 stanovanjskih stavb in od plazov ogroženih od 700 do 800 objektov, ter pojasnil, da se trudi- jo na poplavnih območjih prebivalcem čim hitreje zagotoviti bivanjske kapacitete. Da pri urejanju in upravljanju voda ni pomemben le inženirski vidik, temveč tudi varstvo narave ter iskanje harmonije med njima, je v svojem nagovoru opozoril direktor ZRSVN mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kot samostojna ter neodvisna institucija si v tem javnem zavodu prizadevajo za naravne vrednote in biot- sko raznolikost, pri tem pa se zavedajo, da nas čaka nepredvid- ljivo obdobje, na katero se moramo pripraviti. Izpostavil je problematiko preteklega neustreznega prostorskega načrto- vanja in opozoril na napake, ki jih v bodoče ne smemo po- noviti. Opozoril je na nujnost celovitosti in ne parcialnosti pri upravljanju vodotokov, na dilemo »sonaravne rešitve ali beton«, na pretirano interventno poseganje v prostor in na nujnost boljšega medsektorskega sodelovanja, zlasti na področju pro- storskega razvoja. Z vodami se ukvarja veliko strokovnjakov različnih profilov, od inženirske in naravoslovno tehnične do družboslovne, poli- tološke in sociološke sfere, vsi pa stremijo k temu, da bi bila sanacija po poplavah čim bolj uspešna in dolgoročna. Prvi dan kongresa so udeleženci spremljali razmišljanja 7 vabljenih pre- davateljev na temo poplav, suš, rabe vode ter prostorskega načrtovanja ter prisluhnili kratkim prispevkom 24 avtorjev, ki Gradbeni vestnik letnik 72 november 2023 271 Društvo vodarjev Slovenije 3. SLOVENSKI KONGRES O VODAH so se osredotočili na različne aspekte kompleksne problema- tike upravljanja voda. Predavanja so zatem dopolnili še z dve- ma zanimivima okroglima mizama na temi Vodna in okolj- ska infrastruktura - ko rešitev postane problem in Vloga zadrževalnikov in zadrževanja vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti, na katerih so sodelovali vidni slovenski strokovnjaki, gospodarstveniki ter predstavniki znan- stvene in akademske sfere. Drugi dan so na kongresu obravnavali tematiko o stanju in varstvu voda ter biodiverziteti, o kateri so svoja spoznanja z udeleženci delili 3 vabljeni predavatelji in 26 avtorjev krat- kih prispevkov. Govor je bil o ekološkem stanju voda, izzivih in perspektivah upravljanja in vladovanja podzemnih voda v Sloveniji ter sonaravnega urejanja voda. V kratkih prispevkih so bile glede na nedavno objavo novih načrtov upravljanja voda v ospredju teme, kot so pitna voda, v kateri zaznavajo vseb- nost mikroplastike in gliv, obravnava kopalnih voda, izvaja- nje meritev na celinskih in morskih vodah, pa tudi prispevki o inovativnih in praktičnih rešitvah, kot so uporaba odvečnih rečnih sedimentov v gradbeništvu, o sonaravnih načinih zaš- čite voda (grajenih ekosistemih) in preprečevanju degradacije vodotokov (odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst). O tem so poglobljeno spregovorili tudi na okrogli mizi z naslovom Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi. V zadnjem sklopu Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelovanje v mednarodnem prostoru sta bili na vrsti dve predavanji, ki sta poudarili potrebo po spremembi načina upravljanja voda – prvo na temo o širših družbenih vidikih upravljanja voda, drugo pa o vlogi civilne družbe v postopkih upravljanja in poseganja v vode, ki vsled veljavnih zakonskih rešitev vodijo v konflikte, saj je civilna družba k sodelovanju povabljena šele v zaključnih fazah projektov ali oblikovanja strateških pristopov. S kratkimi prispevki je na kongresu sode- lovalo še 22 avtorjev. Organizatorji so pozno popoldne v sklepnem delu predstavili še zaključke kongresa. Udeleženci so bili soglasni, da poplav ne moremo preprečevati, lahko pa preprečimo ali vsaj zmanj- šamo prihodnje poplavne škode. Obnova po poplavah in naše prihodnje upravljanje voda naj bo čim bolj prilagojeno narav- nim razmeram, ko bi se hkrati zadovoljevale tudi potrebe po vodi in podpirale pomembne ekološke ter naravovarstvene vrednosti vodnega in obvodnega prostora, ki bi omogočale nadaljnji družbeni razvoj. Sliki 7 in 8. Okrogli mizi z zanimivimi sogovorniki je vešče povezoval Igor E. Bergant. Slika 9. Tretja okrogla miza je drugi dan kongresa potekala na temo stanja in varstva voda ter biodiverzitete. Slika 10. 3. slovenskega kongresa o vodah sta se udeležila tudi poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan in predsednik Sveta za vode, hidrolog mag. Rok Fazarinc. Gradbeni vestnik letnik 72 november 2023 272 Glavne ugotovitve in poudarki kongresa: Poplave, suše in prostorsko načrtovanje 1. Pri intervencijskih delih in pripravi programov obnove po poplavah ni zaznati celovitega pristopa in dolgoroč- nosti. Ta bi morala biti usmerjena vsaj do leta 2050, če ne celo do leta 2100. Sedanje rešitve lahko tako kot »prejšnje«, ki so postale vzrok velikim poplavnim škodam, hitro spet postanejo problem. 2. Manjka dobra analiza vzroka nastanka poplavnih škod, ki so posledica dogodka na dan 4. 8. 2023: ve- liko poplavnih škod je nastalo tudi zaradi neustrezno ali nelegalno pozicioniranih in/ali zgrajenih objektov in ure- ditev ter neodgovornega in neustreznega obnašanja v reč- nih koridorjih in na poplavnih površinah. Vzroki za škodo: a) na hudourniških, vodnih in priobalnih zemljiščih se ne izvaja popolni »gozdni red« (odstranjevanje padle drevnine); b) nedovoljene gradnje na priobalnem pasu in vodnem zemljišču, ki so omejile pretočnost, preusmerjale tokove; c) neustrezno izvedene dovoljene gradnje na poplavnih površinah; d) nepripravljenost na grožnje poplav (objekti v območju preostale poplavne nevarnosti), zavest o visoki varnosti in velika ranljivost (industrijski objekti na nekda- njih poplavnih površinah ali starih strugah, ki so vedno v nekem tveganju nastanka poplav). 3. Potreben je temeljit premislek o drugačnih načinih zagotavljanja poplavne varnosti v prihodnje ter nači- nih dolgoročnega zmanjševanja ranljivosti objektov in ljudi na poplave. Skrbi nas, da o tem usmerjene po- litične razprave, kaj šele širše družbene in interdiscipli- narne razprave, ni. Obdobje intervencij, ko se izvajajo iz- redni ukrepi za odvračanje neposredne nevarnosti za živ- ljenje ali zdravje ljudi ter premoženja, je predolgo in ne služi samemu namenu instituta intervencij. Na terenu se izvajajo mnoge dolgoročno naravnane rešitve, ki so lahko zelo nepremišljene in nestrokovne. Struge rek so glede na stanje pred poplavami marsikje zožene in čezmerno utrjene. Dno rek je lahko tudi preveč poglobljeno, saj se je iz rečnega dna odvzemal material za gradnje. Obstajajo tveganja, da take rešitve povečujejo poplavno nevarnost dolvodno ter niso primerne za zagotavljanje hidrodina- mičnega ravnovesja daljših odsekov strug. Ugotavljamo, da se doktrina »dati rekam več prostora« nikakor ne zrcali v obstoječih intervencijskih rešitvah, kaj šele v političnih razpravah. Pričakujemo, da se ne bo odražala niti v pri- hodnjih programih obnove in razvoja. Za to so potrebni interdisciplinarni pristop in kolektivno razmišljanje ter odločanje. 4. Prihodnje obnove rečnega prostora naj se ravnajo po načelu sonaravnih ureditev. Take ureditve so možne le, če so razlivne površine hidrološko in prostorsko poveza- ne s strugami in podpirajo hidrodinamično ravnovesje reke na daljših odsekih. V tem kontekstu tudi ni nobene odločitve o tem, katere vodne in stanovanjske objekte je smiselno obnoviti v prvotno stanje oziroma katere stano- vanjske objekte je treba »preseliti«. Politiki sicer izjavljajo, da te odločitve niso politične, ampak strokovne. Politiki s takimi izjavami »prelagajo svojo odgovornost na stro- ko«. To kaže na globoko nerazumevanje politikov o svojih pristojnostih in odgovornostih. Stroka sicer izdela analize tveganja in naredi analizo stroškov ter koristi variant ob- nov, ne more pa odločati, saj zato nima pristojnosti. Pri- stojnost za to imajo le zakonodajalna in izvršna oblast ter sami lastniki. 5. Sonaravno urejanje vodotokov in voda, ki udejanja doktri- no »vodi dati prostor«, je tudi javni interes, ki je zapisan v NUV-ih in v načrtih ter strategijah zelene politike EU (na naravi temelječe rešitve, strategija varstva biodiverzi- tete). Take ureditve namreč upoštevajo naravne zako- nitosti na način, da zagotavljajo doseganje ciljev, za katere smo se dogovorili. Uporaba samo naravnih ele- mentov še ni sonaravna ureditev, saj ni nujno, da ureditev »deluje«. Pri urejanju voda, še posebej sedaj po popla- vah, govorimo o nujnosti vzpostavljanja »hidrodinamič- nega ravnovesja« med naravnimi morfološkimi procesi in vodarskimi ureditvami; potrebna je identifikacija odsekov glede tipa ureditev v obstoječem prostoru in prostorskih možnosti. Identifikaciji sledi izdelava akcijskega progra- ma obnove. Udeleženci kongresa ocenjujemo, da takih identifikacij še ni. Vsebin programa obnove ne poznamo. Domnevamo, da dokumente obnove, ki jih pripravlja- jo državne inštitucije, ne slonijo na interdisciplinarnem pristopu in niso plod celostnega pristopa. V tem smislu v Sloveniji zaznavamo velik demokratični deficit. Ta nasta- ja zaradi 4-letnih mandatov politikov v državnem zboru. Taka politika ni zmožna slediti dolgoročnim družbe- nim interesom in presojati dolgoročnih posledic svo- jih odločitev. 6. Suša v letu 2022 in njene posledice so po mokrem poletju 2023 skoraj pozabljene, vendar jo je prav tako treba redno obravnavati v sklopu ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb. Najbolj neposredno je opazna na Društvo vodarjev Slovenije 3. SLOVENSKI KONGRES O VODAH Gradbeni vestnik letnik 72 november 2023 273 površinskih vodah (suhe struge in čezmerno segrevanje vode v njih), najbolj pa jo občutimo ob pomanjkanju pitne vode in v kmetijstvu. Reševanje suše je deloma mogoče z večjim zadrževanjem vode, vendar nimamo državne stra- tegije, kje, kako in kdaj to doseči. Sedaj v Sloveniji zadrži- mo le 1 % odtekle vode. 7. V prostorskih postopkih za vodne (in tudi vse ostale) objekte in ureditve je treba najti način, da se vrnemo k osnovnim principom prostorskega načrtovanja: določiti strateške interese in cilje, izvajati usklajevanje med delež- niki in odločanjem odločevalcev, upoštevati celostno ure- janje prostora in primere dobre prakse. Dosledno je treba upoštevati te principe, ki bodo v okviru obstoječe zakono- daje in organizacije vodarstva uresničili »vračanje prostora vodi«. Stanje, varstvo voda in biodiverziteta 8. Prepoznavamo večji implementacijski deficit na po- dročju zakonodaje varovanja vodnih virov (mnogi vodni viri za oskrbo s pitno vodo niso zavarovani), rečnih in morskih nadzornikov (nimajo pooblastil za izdajanje odločb o prekrških, čeprav imajo vse potreb- ne kvalifikacije in licence), določitve ogroženih poplavnih območij ter ureditve problema industrijskih naprav na vodovarstvenih območjih. 9. Pri poplavah avgusta 2023 se je izkazalo, da potrebujemo rezervne vodne vire in njihovo zaščito ter imeti odpor- no komunalno infrastrukturo; pri tem je pomembno začeti z implementacijo politike gradnje objektov in ureditev, odpornih na poplave. 10. Voda je ključni element zeleno-modre infrastrukture v mestih, s katero tudi zmanjšujemo poplavno ogrože- nost mest; ta je del odvodnje padavinskih voda in zalednih voda; potrebujemo standard projektiranja kanalizacij- skega sistema in upravljanja zalednih voda. 11. Podzemne vode imajo tudi visoko biodiverziteto, zato je treba spremljati tudi njihovo ekološko stanje. Organizmi so namreč nosilci procesov in najbolj odražajo stanje oko- lja, ranljivost podzemnih organizmov na spremembe okolja pa je še posebej velika. Problematično je tudi njihovo kemijsko stanje na nekaterih lokacijah v Sloveniji. O novodobnih onesnaževalih premalo vemo, zato tudi ne vemo, kako delujejo na organizme. Raziskave podzemne vode so zato zelo nujne. Velik pomen ima tudi izobraževa- nje o pomenu podzemnih voda. Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelova- nje v mednarodnem prostoru 12. Potrebo po interdisciplinarnem pristopu pri varstvu okolja, narave in še posebej voda pri načrtovanju in iz- vajanju celovitih rešitev, moramo konceptualno na novo premisliti. Razvoj celovitih rešitev na nivoju sistemov je možen v skupnostih tistih, ki so neposredno eksistencial- no ali interesno zainteresirani za vodo, ker ob njej živijo. Le take skupine se bodo lahko odzivale ob konkretnih situ- acijah, če jih le država podpre z ustvarjanjem pogojev in širšo vsebinsko usmeritvijo. 13. V vsakem primeru je treba v procesih projektiranja in načrtovanja posegov v prostor obveščati in vključevati javnost. To preprečuje nadaljnje konflikte. Vodenje teh procesov ni samo odgovornost države, temveč tudi inve- stitorjev. Ti naj bi s komunikacijo z javnostjo začeli že na začetku kreiranja načrtov, na državi pa je, da v javnih raz- pravah zagotovi argumentirane odgovore na pripombe javnosti in okrepi nadzorno funkcijo. 14. Pomen izobraževanja in ozaveščanja o vodah je velik. Izobraževanje naj poteka na vseh ravneh (formalno in ne- formalno izobraževanje). Potrebno je tudi zbiranje in po- znavanje dodatnih ter kakovostih informacij za podporo pri upravljanju podzemnih in površinskih voda. Upošteva naj se predlog razvoja novega znanja z raziskovalnimi projekti in interdisciplinarnim sodelovanjem. 15. Da bi zadovoljili naše potrebe po vodi ter zmanjševali poplavno ogroženost in nevarnosti suš, je dolgoročno treba vodo zadržati v pokrajini, to je v gozdu, v tleh, mokriščih in depresijah. Voda se zadržuje tudi v sona- ravnih odsekih rek, v mrtvicah, na mokrotnih travnikih, mlakah, ribnikih, kalih ali pa v zadrževalnikih. Zadrževal- niki so kratkoročno in srednjeročno učinkovit in marsik- je nujen ukrep. Z njimi ne le zadržujemo vodo za rabo, ampak reguliramo vodni režim in varujemo naravo. Za- gotavljanje prostora za zadrževanje vode v Sloveniji ni enostavno, saj z zadrževalniki posegamo na kmetijska, gozdna ali poseljena zemljišča. Zato je treba vzpostaviti dialog med lastniki zemljišč ter vsemi ostalimi akterji. To je tudi eden ključnih elementov za urejanje voda na nivoju porečij. 16. Posebno vlogo ima zadrževanje vode za energetsko izra- bo, ki trenutno zagotavlja približno 1/3 slovenske proizvod- nje elektrike. V prihodnosti bo delež te proizvodnje zara- di novih obnovljivih virov manjši, vendar je treba zaradi Društvo vodarjev Slovenije 3. SLOVENSKI KONGRES O VODAH Gradbeni vestnik letnik 72 november 2023 274 Fotografije: Črtomir Goznik Več informacij: www.kongresvode.si. Prispevek pripravilo: Društvo vodarjev Slovenije, Šipkova ulica 10, 1241 Kamnik, http://www.drustvo-vodarjev.si/ posebnega, stabilizacijskega pomena hidroenergije v elektroenergetskem sistemu to izrabo skrbno vzdr- ževati in glede na možnosti razvijati. Pomembno vlogo sistemskega servisa pri proizvodnji električne energije bodo v prihodnosti lahko dobile tudi črpalne hidroelek- trarne. 17. Umeščanje zadrževalnikov v prostor je dolgotrajen in kompleksen proces – čeprav se danes gradijo več- namenski zadrževalniki, jih vedno zgradimo z nekim osnovnim namenom (določeno imajo primarno in sekun- darno rabo). Primarnim se sčasoma pridružijo še druge, t. i. »pridružene« rabe (ribištvo, turizem, narava ipd.). Nujno je, da se ohranja primarna raba zadrževalnikov, tej pa se morajo v največji meri prilagoditi pridružene rabe. Zadr- ževalnike in pregrade je treba redno vzdrževati, nekatere »zapuščene« pa primerno izkoristiti. 18. Rečne sedimente in sedimente v zadrževalnikih je treba obravnavati drugače kot »odpadek«. Ob primernem obravnavanju jih je mogoče izrabiti za kmetijstvo kot sekundarne surovine ipd. Društvo vodarjev Slovenije 3. SLOVENSKI KONGRES O VODAH