Dr. A. V—e. (Nadaljevanje.) 4. V teii strašnih nočeh od torka na sredo sem imel vedno pred očmi dva prizora, ki sta se dogodila, predno sem bil zaprt. Prvi sltfčaj se je dogodil neko sredo, ko sem prinesel hrano svojemu sinu, ki je že bil zaprt v ječi v Butvrki. Neka delavska žena je prišla kakor jaz, da izroCi hrano svojemu možu. Namesto; da bi ji sprejeli hrano, so ji ponudili obleko njenega tistreljenega moža z besedami: »Tu imaš svojo dedščino! Sprejmi jo!« Nesrečna žena se je zgrudila kakor mrtva, brez glasu in §e danes ne morem pozabiti izraza njenih o5i. Drugi pa je bil sledeC: Ko je bil moj sin zaprt, sem žel v Cetrtek, ko je bil sprejemni dan, k najviSjemu sodišču k državnemu tožilcu, ki je reševal spise G. P. U. Sodišče se je nahajalo v Spiridonjevski ulici §t. 30. Tam sem večkrat srečal starejšo ženo, ki je prihajala, da prosi za svojega 17 letnega sina. Zadnji Cetrtek je rekla, da upa, da ga reši. Videla ga je v pondeljck v ječi Butvrki in on ji je rekel, da ga je sam nreiskovalni sodnik bodril v te.j misli. Toda kljub temu jo je nujno prosil, da gre v četrtek k javnemu tožilcu In da pospeši njegovo rešitev. Videl sem to ženo, ko je vstopila k državnemu tožilcu. Že po petih minutah so jo odnesli onesveščeno in so jo vrgli kakor psa na dvorišče v sneg. »Vaš sin je bil v torek ustreljen!« ji je rekel državni tožilec. Kadarkoli so peljali posameznike iz naše celice v noči od torka na sredo, vedno sem razmišljal, kako bo morda naslednji dan pri državnem tožilcu ali v Butyrki ob izročitvi »dedšCine« žena ali mati zvedela strašno novico in kako jo bodo onesveščeno kakor psa vrgli na tla v kak kot . . . Tekom torkov, ki sem jih preživel v ječi Butvrki, so odpeljali samo s tistega hodnika, kjer se je nahajala moja celica približno 100 jetnikov. To pomeni, da je bilo ustreljenih na tisoče z drugih hodnikov iste ječe Butyrki, ne upoštevajoč Lubjanke št. 14, takozvane notranie ječe in neštevilnih drugih ječ G. P. U., izmed katerih jc vsaka imcla svoj torek ali pa celo več »torkov« na teden. Desettisofi so na ta način pogi-nil? v ječab.. Nekateri meseci imajo ve5žrtcv, drugi manj, toda pcklenski stroij G. P. U. dela redno in tiho najrej. Včasih, četudi redko, prodre v zapadno Evropo vest, da je bila ustreljena kakšna manjša skupina Ijudi, toda večino usmrtitev zakriva grobni molk. Njih usoda je neznana omikanemu Bvetu. Resnično! Prava sramota je, da zaslepljena Evropa molči in nezavestno dovoljuje, da jo socijalistične in komunistične organizacije silijo, da protestira, stavka in uprizarja upore za posameznike, kakor so bili Sacco in Vanzetti, dočim boljševiki v Rusiji vsak dan morijo na tisoce nedolžnih ljudi! Niti eden socijalist v Evropi ne protestira proti tem ubojem in ne uprizo'ri protesnih manifestacij. Naj gre, kamor hoče. Ljudje se samo posmehujejo. Govorijo, da pretiravamo in socijalistični voditelji zatrjujejo, da hočejo za vsako ceno in skrbno ohraniti duševne klice ruskega komunizma, dočim istočasno stroj za ubijanje G. P. U. nadaljuje in vrši svoj strašni posel in se nikdo ne zmeni za te žrtve. Po vseh celicah vsake jece je polno Špijonov G. P. U. To so po veliki večini slučajev obsojeni čekisti, ki imajo zagotovilo, da bodo pomiloščeni ali da se jim skrajša kazen kot nagrada za špijoniranje. Za prvo izsledeno in izdano osebo se jim zniža kaze-n za eno tretjino, za drugo se odpusti polovica kazni in za tretjo osebo jih odpustijo popolnoma. V moji celici je bil čekigt, rodom iz Gcorgije, neki Tzomaja, ki je bil obsojen na tri leta prognanstva v Sibirijo. Ker je bil istočasno izdal tri jetnike, je bil po preteku treh tednov popolnoma oproščen. Ako je bil kaznjenec obsojen na prognanstvo na tri, pet ali deset let, ga najprej premestijo v delavski oddelek jcfe in tukaj mora čakati, da odide v prognanstvo. V tem delavskem oddelku mora delati vsak obsojenec brez izjeme, brez ozira, ali je zdrav ali bolan, ali je navaden ali političcn zločinec. Anglež Edvard Rimington je bil premeščen v dclavski oddelek ječe nepo- sredno po prestani težki operaciji. Komaj se je držal na nogah. Prisilili so ga, da gre na dvorišče in da seka drva. Zunaj je bil hud mraz, Anglež pa ni imel tople obleke. Kar se mene tiče, sem imel srečo, da sem mogel delati v jetniški knjižnici. Sijajna knjižnica iz predrevolucijske dobe je bila na čudovit način ohranjena v ječi Butyrki. Med francoskimi knjigami te biblioteke sem jih našel nekaj, v katerih so pisali jetniki svoja poslovilna pisma na ta način, da so označili pike pod posameznimi črkami. Jaz sem odkril neko tako pismo v knjigi Gustava Flauberta z naslovom: — Skušnjava svetega Antona. Glasilo se je tako-le: »Tournefort, Francoz, obtožen vohunstva, obsojen na smrt . . . Zvečer pred dnem svoje usmrtitve pošilja zadnji pozdrav vsem, ki govore francoski in tistiin, ki imajo tudi francosko srce. Predno umrem še vzkliknem: Živela Francija, mila domovina — z Bogom!« Kdo je bil ta Tournefort? Kdaj je bil ustreljen? Na isti strani je bilo še nekaj pik pod črkami, ki pa so bile zabrisane, a jih nisem mogel razbrati. Smatram za svojo dolžnost, da sporočim tukaj zadnji pr>zdrav tega človeka Franciji pred njegovo smrtjo. Ta pozdrav je naslovljen »tistim, ki imajo francosko srce« in morda se ga spomni kdo izmed njegovih bližnjih, prijateljev, znancev — ko bo čital te vrstice. Toda povrnimo se k prisilnemu delu jetnikov! Obsojenim čekostom ni treba delati; njim je poverjeno nadzorstvo nad ostalimi in oni imajo oblast nad delavskim oddelkom v ječi. Njim so poverjeni kljtiči od celic in hodnikov in oni živijo popolnoma svobodno v notranjosti ječe. Starosta oddelka je vedno čekist; imenuje ga upravnik kaznilnice, namesto da ga volijo obsojenci sami iz svoje srede. Tokrat je bil starosta bivši predsednik odbora jetniških uradnikov v Butvrki, kjer je še danes zaprt. O »Težakovem olju za živino« prihajajo vsak dan pohvalnice od živinorejcev, pa nekatore radi objavimo, ker so te pohvalnice najboljši dokaz, da je to olje neprecenljive vrednosti za povzdigo živinoreje. Med drugimi piše: 1. Dne 1. maja gosp. Ivan Turnšek, Sv. Pcter pri Podplatu: »Prosim, pošljite mi eno kantico od 5 kg »Težakovega olja«. Z mojo prvo naročbo sem bil zelo zadovoljen.« 2. Istega dne gosp. Franc Bahič, Vehku vas 13: »Prosim, blagovolite mi poslati eno roCk^ »Težakovega olja«. Eno sem porabil, pa ml dobro uspeva pri mojih prašičih, tako, da ja» ne bom več brez njega.« 3. Dne 7. maja gosp. Franjo Bernašek, Donji Daruvar: »Blagovolite mi takoj poslati dve ročki ^Težakovega olja za živino«. Priznavam, da je Vašs olje zelo koristno za vse vrste živine 5rea razlike.« 4. Istega dne piSe gosp. Ivan Pretnar, Za* breznica: »Vaše »Težakovo olje za živino« učinJcuje naravnost vidno ter ga morem vsakerau fcivinorejcu priporočati in Vas prosim, blagoolite rni poslati proti povzetju še dve ročki.« 5. Dne 8. maja piše gcsp. Ivan Sobota, učitelj, Donja Kovačica: »Prosim Vas, pošljite mi še eno ročko Va.šega olja. S prvo sem bil silno zadovoljen. Tmel sem mirne prašiče, pa sem .jih lahko t«ii(:al na decimalni tehtnici, kolikor sem hote!. Ko sem jih bil kupil, bili so težki 143 kilograaiov. To je bilo dne 25. februarja tega leta, k> pa sem jih prodal, so bili težki 267 kilogr(%nov. To je bilo dne 1. maja. Dva prašiča sta se zredila na dan povprečno za dva in četrt kilograma, odnosno vsak en kilogram in 12 dek dnevno. Mislim, da ni jiobenega človeka, ki. bl mogel tajiti, da to ni naravnost velikanski uspeh!« 6. Dne 10. maja piše gosp. Andrej Priman, Sv. Trojica: »Prosim, pošljite mi še eno ročko Vašcga »Težakovega olja«, ki tahta 5 kg, ker z Vašo zadnjo pošiljatvijo sem bil zelo zadovoljen. Ostajam Vaš stalni odjemalec« Vsem cenjenlm čiiaieljem nnzaanjasio, da smo priložili današnji nakladi našega Hsta prospekte za nakup srcčk državne razredne loterije tvrdke JM. Serdarušič, Beograd.