Učiteljski pravnik. —8 Ministrstvo prosvete ie izdalo odločbo glede vračunavanja službenih let v periodično povišanje plače in v penzijo ter napredovanje v višje grupe pri učiteljih, ki so dobili slabo kvalifikacijo ali pa so bili obsojeni pototn disciplinairnega postopanja. Ta odločba pravi: Ako je dobil učitelj — predno je stopil v veljavo zakon o činovnikih in ostalih javnih državnih civitnih uslužbencih sJalbo kvaliiikacijo, ne da bi imel po zakonu zajaimčeno pravico, da se zoper to kvalifikaciio pritoži, tedaj ta slaba kvalifikacija nima vpliva na napredOvanie v višjo stopnjo osnovne in položajne plače. Ako je pa učitdjevo krivdo potrdil disdplinarni senat in ako k njegova sodba postala izvršilna ter se v njej izrecno naiglaša, da se napredbvanie odioži za gotov čas, potem ta učitdj (učiteljicai) tekoin tega časa ne more napredovati. toda po preteku tega časa sodba ne pride več v poštev. Ako je v sodbi izrecno rečeno, da se gotov čas ne vračuna niti v družinske doklade, niti v penzijo, tedai je smatrati ta čas, kakor, da ga učiteli sploh ni odSlužil in ta čas ne pride v nobenem slučaju v poštev. V slučajih pa, ki so nastali potem, ko ie sto.p'1 v vdjavo zakon o činovnikih in os-talih državnili civilnih uslužbencih se ima postopati strogo po določilih tega zaikona. —§ Kontraktualni uradniki in dnevničarji so obvezni zavarovati se po čl. 7. zakona o zavarovanju delavcev od 14. iraja 1922, tako določa čl. 2. natredbe ministrstva za socialno politiko z dne 18. februarja 1925 O. br. 452 (»Službene Novine« štev. 51., XI. — 1925 od 7. marca in »Uradni list« štev. 28. od 18. marcai 1925). To velja za vse one. ki se postavljajo po čl. 130. čin. zakona. Uradniki, ki so razvrščeni po čin. zak. tn razvrstilni uredbi, za katere vdjajo čl. 111.. 112., 137. in 146. čin. zak., so zavarovanja po zakonu o delavskem zavarovanju oproščeni. —§ Člwi 152. an. zakona. V krogu državnih uslužbencev se zdo naizlično tolniači čl. 125 zakona. ki govO'ri o pomoci onim uslužbencem in njih rodbmam, ki so postali za delo nesposobni, a še nimajo praivice do pokojnine. To različno tolmačenje je dalo osrednji komisiji za izvršitev zakona o državnih uslužbencih povod. da je poslala ministrstvii socialne politike svoje mišljenje glede tega vprašanja. — Po mišljenju te komisije, ki deluie pri ministrstvu pravde, se odtmeri podpora po zadnji plači po starem zakonu v teh iprimerih: podporo dobe oni ushižbenci ali njih rodbine. ki so za delo nes(X)sobni a!i so umrli po 1. septembru 1923. leta. ko ie stopil novi zakon že v vdjavo. ako je imel uslužbenec na dain prestanka službe več kakor tri leta državne službe; podporo dobe tudi oni državni uslužbenci. odnosn<) njihove rod- bine, ki so uživali milostno podporo 1. septembra 1923. lete, a rok milostne podpore izteče po 1. seiptembru 1923. — Podtporo daje pristojni resorni minister s svojo odločbo v vsakem konkretnem primeru. Oceniti mora preje, ali so izpolnjeni vsi pogoji za delitev podpore. posebno ako nima prosilec nobenih drugih dohodlkov. niti ni sposoben za delo. Izplačilo podpore se izvrši poteim, kadar soglaža glavna kontrola z ministrovo od" redlbo. — V omih primerlh pa. pri katerih je nastotpila okolnost iz čl. 125. zakona pred 1. septembrom 1923. leta, se poddi podpora le zakonodavnim potom. to je po pro§nji prizadetega nia narodno skupščiino. — O tem rnišljenju komisije bosta razpravljala še finančni minister in minister pravde in bosta naknadno izdala definitivno rešitev. Komisija bo prevzela inicijativo tudi za to, da se finansiranje teh podpor omogoči še pred sprejemom rednega proračuma. — Vse prošrrje za ipodporo se rnahajajo pri resornih ministrih in naj se prizadeti obračajo neposredno nanje. ako žele poiasnil. —§ O uradnlški stalnosti. »Naš Glas« prinaša o tem sledečo važno interpelacijo: V prejšnji številki »Našega Glasa« smo priobčili po zagrebšikem »Obzoru« stališče, ki ga je bil zavzel nek pravnik o upravičenosti zagrebških univerzitetnih profesorjev. Isti pravnik piše v »Obzoru« z dne 22. januarja še enkrat o tej zadevi pod naslovom »Pojam činovničke stalnosti.« Ker so prav v tem času, ko toliko državnih uslužbencev vsak dah lahko premišljuje o svoji »stalnosti«, kadar so na cesti, njegova izvajanja važna, zato jih priobčujemo v celoti. Članek se glasi: »V številki 322. »Obzora« od lanskega leta sem napisal članek z nadpisom »Umirovljenje vseučilišikega profesorja dr. Alberta Bazale«, dokazujoč tezo, da se z odredbo eksekutivne oblasti po zakonu ne more razrešiti službe oni državni uslužbenec, »ki izraža načela proti obstoječi državni obliki ali načelo protipravne izpremembe državnega reda« (čl. 4., točka 5., al. 2 zakona o civilnih drž. usl.). Takšen uslužbenec se sme razrešiti po z a k o n u službe samo tedaj, ako mu dokaže pristojno redno ali disciplinarno sodišče imputirano krivico (čl. 131. zakona). G. profesor dr. L. Polič me je sedaj opozoril, da je Slobodan Jovanovic z menoj enakega mnenja. V njegovem delu »Ustavno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« ie na strani 366. sledeče: »Pri kandidatih, ki se javljajo za državno službo, oceni vlada, ali izražajo nedopuščena načela: pri orfih osebah, ki so že v državni službi, oceni to disciplinsko sodlšče. ker izražanje nedopuščenih načel ni vzeto med vzroke o izgubi službe po sili zakona.« Tako potrjuje pravibiost moje teze avtoriteta prvega in spkcšno priznanega državnopravnega strokovnjaika v naši državi. ako je sploh potrebno potrdilo kake avtoritete nad najvišjo asvtoriteto logično pravilne aTgumentaciie. Ko sem bil pisal svoj članek, mi ni bilo še znano, da se naslanja upokojitev tudi na čl. 234. zakona o civilnih drž. uslužbencih. Ta člen se glasi: »Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v čl. 224, tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.« (Izvzeti so člani državnega sveta, člani glavne kontrole, vsi sodniki rednih sodišč in učitelji, ki niso smeli biti po dosedanjih zakonih ne premeščeni, ne odpravljeni iz službe). Na podlagi teh zakonskih odredb se ne bi smeli smatrati upokojeni vseučiliški profesorji za stalne državne uradnike. Ako niso stalni, tedaj so po uradniškem zakonu samo začasni, ker čl. 16. zakona jasno odreja, da postanejo uslužbenci stalni ob pogojih, ki jih določa zakon po preteku začasne službe. — Tertium non datur. Poleg ostalih, v zakonu določenih rekvizitov: čl. 3. v zvezi s čl. 4.. 18.. 72. in 96. (sposobnost in izobrazba), čl. 14 \r zvezi s čl. 17. (trajanje začasne službe). čl. 126. (razvrstitev) mora imeti s t a 1 e n (odredbe o stalnosti ne veljajo za poslanike v inozemstvu, šefe diplomatskih niisij. velike župane. okrožne načdnike in srezke poglavarje; zadnja al. čl. 71.) državni uslužbenec tudi sledeča dva pogoja: 1. začasna služba se mu računa za napredovanje in v pokojnino (čl. 24.), in 2. on uživa položajno plačo v popolnem iznosu kakor jo odreja zakon (čl. 14. a contrario). Brez teh pogojev ne more biti stalnega uradnika, Iker so ti pogoji v pojmu stalnosti notae essentiales. Na tem zakoniteim temelju torei uradnik. ki uživa položajno plačo v popolnem iznosu (čl. 44. zakona), ne more biti na noben način po zakonu začasni uradnik tudi ni oni, kateremu se vštejejo v pdkojnino vsa službena leta (čl. 24). Ako se tedaj smatrata profesorja Bazala in Polič po zakonu o civilnih državnih uradnikih za začasna državna uradnika, tedaj bi se sploh ne mogel izvršiti ukaz o upokojitvi, ker ne bi imela niti en dan službovanja, katero se jima všteje v pokojnino in ker se čas začasnega službovanja računa za napredovanje šele tedaj, kadar postane uslužbenec s t a 1 e n (čl. 24.). Zato se začasni uslužbenec kar odpušča iz«službe (čl. 18. v zvezi s čl. 133., 9. točka). A uradnik, kateremu je zasigurana stalnost, ne more biti proti svoji volji odpuščen brez razsodbe kazenskega ali disciplinsfcega sodišča (čl. 108. ustave). Iz vsega tega razlaganja se jasno vidi, dia navedenih dveli profesorjev po zakonu ni mogoče smatrati kot uradnika brez stalnosti v zmislu našega uradniškega zakona poleg odredbe čl. 234. tega zakona, ker ta odredba ne more biti v nasprotstvu s konstitutivnimi odredbami prejšnjih členov v istem zakonu o pojmu stalnosti, ker bi se drugače postavljalo novo, povsem absurdno načelo i paragraphus posterior derogat prioribus. —§ Izprememba in dopolnitev odlcčbe o prenosu poslcv prosvetnih oddelkov pokraiinskih uprav v likvidaciji v področje obiastnih velikih županov.* Na podstavi člena 134. ustave in člena 25. zakona o obči upravi z dne 22. aprila 1922, nadalje odločbe ministrskega sveta z dne 28. novembra 1923, P. br. 8974, odrejam, ker je nastal dvoin, ali je moja odločba P. br. 7301 z dne 22. julija 1924** še v veljavi ali ne: Moja odločba P. br. 7301 1924 naj se izpremeni in dopolni s to4e odloebo ter naj se glasi: V področje oblastnih velikih županov se prenašajo nastopni posli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji: Oblastni veliki župani a) postavljajo zvaničnike in služitelje v zača&no službo in kontraktualne uslužbence (dnevničarje) po prvem in drugem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, izvzemši one pri univerzah, visokih šolah, gledališčih, muzejih, knjižnicah in državnih tiskarnah; postavljajo služitelje (člen 52. istega zakona); premeščajo zvaničnike in služitelje v mejab. oblasti, jlih postavljajo na razpoloženje, odločajo o prestanku službe na podstavl zakona ali po njih volji; odločajo o pokojninskih prejemkih onih uslužbencev, ki jih postavljajo veliki župani; b) odločajo o prestopu na višjo stopnio osnovne plače in stanarine vseh uslužbencev (uradnikov, zvaničnikov in služiteljev) v oblasti, razen onih, ki so nameščeni pri univerzah, visokih šolah, gledališčih, muzejih, knjižnicah in državnih tiskarnah; nadaije odločajo o 15%nem zivišku njih osnovne plače; odločajo o izprerneimbi osebnih in rodbmskih doklad (po členu 41. zakona in uredbi o draginjskih dokladah); Lzdajajo naloge za izplačilo ak,tivnih prejemkov na podstavi dekreta; odločajo o rodbinskih in pokojninskih prejemkih in enomesečnih rednih prejemkih in enomesečnih rednih pre- jemkih za pogreb in dvomesečnih redtiih prejemkih za podporo ob smrti; enega izmed teh uslužbencev; izdajajo naloge za ustavitev vseh prejemkov po dekretu ali po zakonu; dovoljujejo akontaeije za potne in selitvene stroške vseh teh uslužbencev in izdajajo nalioge za izplačilo potnih in selitvenih stroškov po pravilniku; odobrujejo odsotstvo do 40 dni na leto; odobrujejo bolovanje do dveh mesecev; c) zbirajo in urejajo podatke za sestavo proračuna ministrstva za prosveto po potrebah oblasti; izdajajo naloge za izplačilo v mejah. otvorjenih kreditov za materialne razhodke in ustanove po pravilih za ustanove in internate za učiteljišča: skrbe za gradnjo, adaptacije in poprave srednjih in strokovnih šol, pa tudi osnovnih, kjer ni organiziranih občin; sklepajo zakupne (najemne) pogodbe v mejah zakona o državnem računovodstvu; dovoljujejo nabave in dbvoljujejo odpise v mejah kreditov, otvorjenih za nabavo inventarja; č) dovoljujejo otvoritve vzporednih oddelkov, če se skupno število oddelkov ne poveča; začasno zapirajo šole zaradi bolezni ali drugih nezgod na predlog strokovnih (sanitetno-tehničnih) organov; dovoljuiejo uporabo šolskih prostorov v izvenšolske svrhe; podeljujejo dovolila za izdajanje duplikatov in triplikatov šolskih izpričeval i» sedanjih predpisih, izvajajo obče predpise o sprejemanju učencev v šolo, o izpitnih taksah, honorarjih učiteljev, o tečajih za neobvezne predmete, razen sprejemanja učencev v šole ob izpregledii starosti, odrejene z zakonom; odobrujejo izkljuoitve iz šol v svoji oblasti; odobrujejo dijaške izlete v oblasti; rešujejo vsa ponočila ministrsrvu; izvršujejo nadzorstvo nad šolami v oblasti po svojih stroko\mih organih; dajo iniciativo v poslih narodnega izobražanja in izvrševanja občih predpisov o nanodtiem izobražanju: podajajo predloge glede imenovanja izpraševalnih komisij za učiteljsko usposabljeniost; d) pobirajo zaostale prispevke za učiteljski pokojninski sklad, odmerjajo višje prispevke za ta sklad ter nakazujejo in ustavljajo pokojninske prejemke v breme tega sklada. Vsi ostali p-osli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav se prenašajo istega dne v pristojnost ministrstva za prosveto kakor tudi še nedovršeni posli državnih šolskih disciplinskih komisij. — V Beogradu, dne 2. februarja 1925. —Minister za prosveto: Sv. P r i b i č e v i č s. r. * »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 6. februarja 1925, št. 26. (V. — 1925). ** »Uradni list« z dne 12. avgusta 1924, št. 229/75. Štev. 34. od 21. avgusta 1924 »Učit. Tov.«