TATENBAH' ZGODOVINSKA POVEST. • Dr. O. Ilaunlg: »Kaj, to Je zasramovanje,« zakriči Frankopan ves rdeč, »jaz aem grof starodavnega plemenitaškega rodu, tako se ne dam zasmehovati.« »Prav ima Frankopan,« pritrdijo njegovi somišljeniki, »tukaj ni prostora za tako porogljivo izzivanje, naj se glasuje, pokazalo se bo, kaj jo bilo od nekdaj običajno.« In res, ko je priSlo do glasovanja, je ostalo prl stališču, ki ga je zagovarjal grof Frankopan. S tcm je bilo tudi zborovanje zaključeno. Ponosno je stopal Frankopan iz dvorane, baron Purgstall pa je bil bled v obrazu, saj ni pričakoval, da podleže tako mlademu plemenitašu in to še Slovanu. Seve kar so sklenili deželni stanovi, državni mlnister knez Porcija ni potrdil v celem obscgu. Cesar je pripegel dne 5. julija po slavnostni flo&ši, in sicer v cesarievi sobi v navzoSnosti pet odposlancev deželnih stanov. Nato Je sledila prisega deželnih stanov v veliki dvorani, na kar so se še enkrat zbrali v cerkvi, kjer se je zapcla zabvalna pesem. Po končani slovesnosti se je začela slavno3tna pojedina v isti dvorani, kjer se je izvršila prisega. Cesar, zelo bled, je sedel pod baldahinom, njemu ob strani nadvojvoda Viljem, za cesarjem sta sedela poslanika španske kraljevine in benegke republike. Na levi strani je stal deželni maršal grof Saura, držeč v rokah goli meč. Imovitelji dednih činov so opravljall vsak svojo službo. Cela ta slavnost se je vršila strogo po oblčajih, govorilo se ni ni5, svirala je le nepreneboma godba In iz Schlossberga so se oglašali topovi. Ob eni popoldne je bil konCan obed, nakar bo spremili člnovniki cesarja v njegove dvorane. Ceremonijelnost, ki je vladala prej, je nehala, zaCel se je veseli, neprisiljeni del. Cesar je dal vsem dednim činovnikom pripraviti slavnostno pojedino v drugem delu gradu. Vsak dedni činovnik — bilo jih je dvanajst — si jo smel povabiti k svoji mizi svoje prijatelje. Razuh tega se je postavilo v veliki dvorani pred pisarno tajnega sveta več miz, pri katerih so Do,?ostili 40 oaeb različnih stanov. Jedlo in pilo se je, kakor je komu poželelo srce, saj slavnost je minula v najlepSem redu brez vsakega neprijetnega pripetljaja. Pri mizi dednega deželnega maršala Jurija Kristijana Saurau so bili med drugimi povabljeni kot gostje Leopold Viljem grof Tatenbah ter Ivan Erazem Tatenbah. Z njlm Je bila tudi njegova soproga Ana rojena Torgaez. Ker je imel grof Viljem Tatenbah v svoji hiši kot goste odposlance iz Ogrske, oba grofa, ZrinJskega in Frankopana. je dosegel, da je povabil deželni maršal oba in tudi grofico Zrinjski k svoji mizi. Naneslo je, da sta sedela grof Erazem Tatenbah in grofica Zrinjska skupaj. Frankopan pa je dobil sedež zraven grofice Tatenbahove. Živahni grof Frankopan je spravil kmalu celo družbo v najboljše razpoloženje, kar je bilo grofu prav ljubo, kajti njegov nastop v dvorani deželne hiše mu je vrlo ugajal ter je občudoval govornikovo spretnost, ko je branil stare pravice. Duševno ne na posebni stopnii in tudi ne s posebno lopoto obdarjena grofica Tatenbahova jc bila toga drnžpbuika prav vespla. saj ji je znal prinovedovati tnko '/jrrm'-.;? trvv.vi in ii poka- zati pri vsaki malenkosti svojo pozornost, da je bila od te ljubeznivosti kar očarana. Ker se je tudi grof Saurau zaplctel v pogovcr z grofom Zrinjskim zaradi turške nevarnosti in je prošt iz Rotenmana, ki je bil tudi pri tej mizi, znal povedati zanimive dogodljaje iz svojega življenja, je bila prilika prav ugodna, da sta se tudi grofica Zrinjska in grof Tatenbah zapletla v razgovor. Grofica Zrinjska je bila danes krasna kakor boginja. Nosila ]e na stasitem telesu vijolčasto žametasto obleko, pretkano z zlatimi nitmi in biseri, širok pas, okrašen z zlatom, se je oklepal njene postave. Oči so ji žarele posebnega navdušenja ter bile v lepem soglasju s svctlimi biseri, ki so se lesketall med Crnimi lasmi kakor svetla rosa, kadar jo poljubljajo prvi žarki jutranjega solnca. Ze med današnjo slavnostjo ga je seznanil Tatenbahov stric z grofico Zrinjsko ter njenim soprogom in grofom Frankopanom. Vzbudili so tudi vsi mcd nemškimi plemenitaši posebno pozornost, saj rodbina Zrinjskih je bila znana po svojih hrabrih pradodih in velikem bogastvu. Zato so se upirale Tatcnbahove oči le propogos*o v nežni. zanimivi obiaz krasne sosedinje, a tudi ona se ni umikala njegovim pogledom, saj grof Tatenbah je bil tedaj star 31 let, nežnega obraza kakor mleko in kri, ustnice rdeče kakor |agoda, Celo visoko, ob katerem so se vsipali mehki kodri temnokostanjevih las dol Srez tilnik, oči svptle, modre barve so gledale kaj prijazno, da naravnost prisrčno v svet. četudi lepe, visoke postave, je vendar pristbjala ta bolj ženski kakor moškemu. »Gospod grof,« je spregovorila grofica ZrinjBka z blaženim nasmehom, »vendar ]e nanesla prilika, da se spoznamo.« »Presrečnega se 5utim, prpsvetla gospa groflca, da ste me tako odlikovali ter me izvolili za aoseda.« »O, gospod grof, veselje je na moji strani, telela sem vas spoznati, ko Je vendar tudi vaša soproga iz ogrske dežele.« »Da, in da imamo danes tako odlične goste Iz te dežele, me posebno veseli, saj ste kras cele družbe in pozornost vseh se obrača na vas, presvetla gospa grofica.« »O, vi mi pojete hvalo, ki je ne zaslužim.« Odvrne grofica Zrinjska, a sladek nasmeh okoli usten je kazal, da so ji ugajale te besede. Grof Tatenbah je dvignil svojo kupico iz brušenega kristala ter se nagnil k svoji sosedinji, ki je tudi dvignila kozarec, žareče pogledala grofa Tatenbaha tpr mu odpila. Za trenutek sta se vjela njuna pogleda, a rekla sta si, da sl nista ve5 tuja, ampak se iš5eta in ho5eta razodeti drug drugemu, kar se v njunih srcih odigrava. »Da bi bilo bivanje v štajerski deželi prav prijetno in najlepših spominov, to srSno željo izražam, presvetla gospa grofica,« re5e grof Tatenbah ter še enkrat nazdravi nagovorjeni, kl mu je odzdravila istotako s pogledom, polnim ognja. Tako sta se oba vgloblla v pogovor, ne da bi opazila, da jima Je posvetll vso pozornost baron Filip Brenner, ki Je sedel nasproti. Prvotno se Je pogovarjal s svojlm sosedom Maksom grofom Herbersteinom, ki je imel njegovo sestro Eleonoro Katarino za soprogo, a kmalu je tega zapletel v pogovor tajni svetnik grof Wagensperg. Tedanji baron Filip Brenner iz stare štajerske plemenitaške rodbine je bil vseskozi vdan svojeciii vladarju, ki mu je bil nad vso. Zato pa je tudi voljalo celo njogovo dplovanje fclagru njegovega viadarja, njemu bi žrtvoval svoje prcmoženje in tudi svoje življenje. Bil je prevzet popolnoma tistega duha, ki je vladal tedaj na dunajskem dvoru; le to, kar je bilo nemškega pokoljenja in mišljenja, le to je veljalo. Plemenitaši druge narodnosti niso Jbili enakovredni z nemškimi rodbinami. Baron Brenner posebno ni maral ogrskih magnatov, zdeli so se mu vsi preveč samozavestni, ki niso poznali tega, da bi se v vsakem oziru klanjali svojemu vladarju, ampak so tudi zahtevall, da se spoštuje njihove pravice. Vedel je, da so ogrski in hrvaški plemenitaSi nezadovoljni z vlado cesarja Leopolda I., kajtl vedno so se našle osebe, ki so vjele te in ona besede ter smatrale sveto dolžnost, da to sporočijo vlSjim dostojanstvenikom, pri čemer so računali, da sprejmejo za to svoje plačilo. Ko je slišal baron Brenner, da prldeta iz Ogrskega tudi grofa Zrinjski In Frankopan, je bll vznevoljen, kajti smatral je za poklonitev štajerskih stanov obenem kot poklonitev nemškega plemstva, pri kateri so izključeni vsi plemenitaši druge narodnosti. Njegovo nerazpoloženje pa je postalo se vcčje, ko je nanesel slučaj, da J8 bil pri isti mizi kakor ogrski odposlanci. Vsekako pa mu Je bilo v toliko všeč, da je mogel opazovati grofa Tatenbaha v občevanju a grofico Zrinjsko, da ve o tem poročati na vižjem mestu ter preprečiti, da ne doseže grof Tatenbah mesta vladnega svetnika, Glej ga, mladega Tatenbaha, si je mislil baron Brenner, kako je vzplamtel za ponosno plemenitašinjo slovenske krvi, paziti bo moral, da se ne vname hud ogenj, škoda bi bilo nemškeg« plemenitaša, da bi se klanjal slovanski ženi. »Kaj premišljuješ,« vpraSa ga naenkrat svak Maks Herberstein, ki je tedaj štel že 60 let, »all ti ne ugaja Frankopan, kako je vendar živahen. Grofico Tatenbahovo je spravil v razpoloženje. ki ga pri njej še nisem opazil.« »Mislim, da bo obema prav,« pripomni baron Brenner in nastavi kupico na usta. »Kako misliš to,« vpraža Maks Herberstein. Že je hotel ogovorjeni nekaj reči, a v tem trenutku se dvigne deželni maršal ter nazdravi v izbranih besedah gostom iz Ogrske. Zdravica je našla poseben odinev pri vseh gostih, trčili so, da so zazvonele čaše, le baion Brenner je nazdravil s prisiljeno vljudnostjo pozdravljenim gostom in r.ckako srepo pogledal groto Tatenbab«.