/ V M IT J* M T A Celje - skladišče D-Per 59/1991 1119911150, COBISS s Leto težkih preizkušenj in kritičnih razmer, katere smo še kar srečno preživeli se izteka in želimo si, da bi jih kar najhitreje pozabili in zadihali v svobodni, samostojni Sloveniji. Pred enim letom si niti zamisliti ne bi mogli, kaj vse bomo morali preživeti v tem obdobju. Danes lahko zadovoljni ugotavljamo, da smo vse ovire, ki so stale pred nami, še kar srečno preskočili brez posebno velikih težav. Vse okoliščine pa nam kažejo, da se bodo težave tudi v bodoče neusmiljeno nadaljevale in se še poglabljale in nam bo tako ostala kruta borba za preživetje. Zaradi cele vrste znanih težav, ki so nas spremljale vse leto in to od srbske blokade preko vojne, transportnih ovir in blokade evropskega tržišča, sta bili prodaja in proizvodnja na domačem trgu v rahlem padcu, medtem ko smo v izvozu ob dokaj realnem tečaju dosegali še kar ugodne rezultate. Na tem področju se moramo intenzivneje angažirati še naprej, kajti prodaja na domačem trgu se v zadnjem času drastično zmanjšuje. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo vlekli pravilne poteze in s pospešenim delom v vseh enotah dosegli relativno dobre rezultate v proizvodnji, prodaji in kakovosti. S tem delom bomo nadaljevali še bolj intenzivno in uspehi ne bi smeli izostati. Tako neugodno stanje nam iz meseca v mesec zmanjšuje naš lastni kapital in s tem onemogoča, da bi kaj več vlagali v nove investicije in v intenzivnejšo modernizacijo naših obratov. Narejeno je bilo veliko, vendar še mnogo premalo, da bi dosegli nivo razvitih držav v tehnološkem in ekološkem pogledu, čemur pa se v bližnji prihodnosti ne bomo mogli izogniti. Ne bomo smeli dovoliti, da nas bi čas prehitel in bi začeli capljati na mestu ali celo nazadovati. Zavedam se, da je v času preživetja naša velika naloga poskrbeti za čimvečjo socialno varnost naših delavcev, kar pa bomo dosegli le z boljšim delom in gospodarjenjem. To tudi že delamo in bomo s tem še nadaljevali. Če se bolj pazljivo ozremo okrog sebe po kolektivu, kakor tudi širše, lahko zaskrbljeni ugotovimo, da nas čaka vsepovsod mnogo neznank in malokdo ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Z dneva v dan se srečujemo z novimi neprijetnostmi, ki jih sproti rešujemo po naši najboljši vesti. Želim si, da bi lahko čim prej normalno poslovali in dokazali, da smo dober in enoten kolektiv. Taki moramo ostati tudi v bodoče, da bomo lažje preživeli te težke čase. Ob zaključku leta se vsem zahvaljujem za uspešno delo v letu 1991 z željo, da bi bilo tako tudi v bodoče. Vam in vašim dragim pa želim v letu 1992 mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva in vse, kar si sami najbolj želite. generalni direktor Marjan PRELEC NOVOLETNE POSLANICE Srečno 1992 Vsebina te številke je namenjena naši prihodnosti, predvsem v letu, ki je pred nami in za katerega ne moremo reči kakšno bo. Bolj je to odvisno od drugih, a tudi od naših prizadevanj. Na naš odziv o tej nosilni temi so se prijazno odzvali naši vodilni in v imenu uredništva se jim ponovno zahvaljujem. V želji, da boste v letu 1992 iz našega uredništva izvedeli čimveč, vam kličemo srečno! Urednica Dva pomembna izziva v letu 1992 Je že tako, da so poslednji dnevi iztekajočega se leta vedno namenjeni razmišljanjem in odločitvam o dobrih namerah za prihodnost. Vendar pa je letos to odločanje še posebej usodno in upam si napovedati, da se tistim, ki držijo pri tem figo v žepu, piše izredno slabo. Čas, ki ga živimo, je čas diskontinuitet, ki so za nekoga tveganje, za drugega pa prilo-žost. Razlika med obema je v uspešnosti, podlaga zanjo pa je garanje za tri ključne prednosti: vzdrževanje konkurenčnosti, racionalno poslovanje in podjetniško vodenje. Zadržal bi se le pri dveh faktorjih konkurenčnosti, ki sta v razvitih ekonomijah samoumevnost, pri nas pa predstavljata področji z izrazito potrebo po popravljanju starih grehov. Najbrž nikogar ne bo presenetila trditev, da je med tremi lastnostmi, ki nekemu izdelku zagotavljajo prednost na trgu -te so vabljiv videz, ugodna cena in boljša kakovost - slednja najpomembnejša. Vendar pa danes ni več dovolj, da izdelek enostavno opremiš z deklaracijo o njegovi kakovosti. Kupcu ali naročniku moraš dokazati, da kakovost obvladuješ v vseh fazah nastajanja izdelka ali nudenja uslug, to pa se da doseči izključno z vseobsegajočim sistemom upravljanja kakovosti. Na tem področju se tudi za CINKARNO bliža trenutek resnice in da bi bili čim bolje pripravljeni nanjo, načrtujemo za prihodnje leto vrsto aktivnosti, ki naj bi jih po preteku dveh let kronali z uradnim spričevalom za naš sistem zagotavljanja kakovosti v prioizvodnji Ti02. Morda pa bo koga iznenadi-la trditev, da tudi skrb za okolje šteje med faktorje konkurenčnosti. Vendar to drži iz dveh razlogov: Prvič bo obremenjevanje okolja predstavljalo ogromno postavko v proizvodnih stroških in tisti, ki bo vložil potrebne napore v šted-njo z energijo, z vodo, s prostorom na odlagališčih itd., bo proizvajal ceneje. Drugi razlog pa tiči v zaostrovanju nacionalne in evropske zakonodaje. Tisti gospodarski subjekti, ki se ne bodo mogli pokoravati ekološkim predpisom, bodo po eni strani izpostavljeni hudim pritiskom javnosti, po drugi pa restriktivnim uvoznim določilom, s katerimi bodo razvite dežele branile lastno industrijo, ki so ji naložili, da mora z dragimi ukrepi varovati naravo. Kdor torej ne bo mogel dokazati, da spoštuje regionalne norme za zaščito okolja, bo neusmiljeno izločen iz mednarodne konkurence. To določilo bo v bodoče močno vplivalo tudi na našo tržno pozicijo. Zato bo morala vsaka naša dejavnost skrbno spremljati dogajanja na tem področju ter se na njih primerno in pravočasno odzivati. Nekaj pomembnih projektov je v CINKARNI že v pripravi, njihova realizacija pa bo potekala v skladu z razpoložljivim ekonomskim potencialom. Seveda bomo z določenim časovnim zamikom odgovarjajoče akcije začeli tudi v drugih proizvodnih dejavnostih. Pridobitev certifikata je zelo pomembna kot merilo naše prave vrednosti, vendar pa je pri vsem tem mnogo več vredno dejstvo, da bomo v procesu priprav za ta akt v vse vpletene poslovne funkcije vnesli višjo stopnjo urejenosti, racionalnosti in iniciative. Enega od pomembnih predpogojev za uspešno delo na obravnavanih področjih CINKARNA izpolnjuje: organizirani ima odgovarjajoči strokovni službi. Na nas je, da jima ustvarimo čim boljše pogoje za delo, predvsem pa, da opravimo svoj delež nalog, ki pa je - ne pozabimo tega! bistven. Srečno! Vilibald RAZNOŽNIK Še povečati izvoz in kakovost Kljub temu, da je težko napovedati vizijo prihodnega leta, saj je položaj na trgu zelo negotov - zmanjšuje se trg v Sloveniji, nejasen je položaj v bivši Jugoslaviji, negotova pa je tudi finančna uspešnost izvoza, menimo, da je edina rešitev, izvoz na izredno zahteven zahodni trg. V Metalurgiji predvidevamo, da bomo v letošnjem letu v primerjavi s preteklim obdobjem dosegli proizvodnjo z 90 odstotki. Pri tem pa je potrebno poudariti, da seje proizvodnja v glavnem prilagajala tržnim možnostim prodaje. Upadala je prodaja doma, predvsem žveplove kisline, pa tudi zamaka, storitev galvane, itd., medtem ko smo uspeli povečati izvoz. Upamo, da bomo z njim nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Poglejmo, kako v Metalurgiji načrtujemo poslovanje v letu 1992: KERAMIKA V prihodnjem letu bomo skušali zadržati proizvodnjo na letošnji ravni. Menimo, da smo s proizvodi kakovostno na takšni ravni, da bi ob morebitnem zmanjšanju trga doma del proizvodov keramike tudi izvozili. Pri tem pa je seveda nujno treba poceniti proizvodnjo, ker je znano, da je tehnologija zastarela, energetsko pa zelo zahtevna. GALVANA, SEKUNDARNA PROIZVODNJA, ŽLEBARNA V teh obratih se bomo s proizvodnjo prilagajali potrebam trga. Proizvodi iz teh obratov bistveno vplivajo na poslovanje PE. Za sek. proizv. je letos izdelan investicijski projekt sanacije in modernizacije obrata. Izvedba pa je v tesni povezavi z bodočo ekonomsko povezavo z ostankom Jugoslavije kot dobaviteljem sekundarnih cinkovih surovin. STARA VALJARNA Kljub veliki konkurenci iz uvoza pričakujemo, da bomo zaradi visoke kakovosti zamaka, ki ga proizvajamo v tem obratu, ostali na nivoju letošnjih količin. Z rekonstrukcijo Gauči« peči bi se povečala življenjska doba, s tem pa pocenila proizvodnja. ŽICA V letošnjem letu se je proizvodnja občutno povečala zaradi pravilnega tržnega pristopa predvsem na tujem trgu. Izvozili smo 75 odstotkov proizvodnje. Obrat je sicer zastarel, vendar še vedno z malim številom zaposlenih dela žico, ki je po kakovosti na zahodnoevropski ravni. Ob rešitvi proizvodnje s predelavo in pogovorih s kupci ocenjujemo, da bo proizvodnja žice v letu 1992 na letošnjem nivoju. NOVA VALJARNA Načrtujemo, da bomo letos proizvedli okoli 6900 t cinkti-tanove pločevine. Od tega jo bomo izvozili na najbolj zahtevne zahodnoevropske trge preko 95 odstotkov. V novi valjarni izdelujemo poleg cinkti-tanove pločevine še valjane anode in mikrocink, vsi ti proizvodi skupaj pa predstavljajo preko 50 odstotkov celotne proizvodnje v Metalurgiji. Cinktitanova pločevina je gotovo najbolj tržno zanimiva tudi v prihodnjem obdobju. Vendar menim, da z obstoječimi napravami ne bo mogoče bistveno ovečati proizvodnje in kakovosti. Zato imamo že izdelan tehnološki program, kjer bi s sorazmerno majhnim vlaganjem povečali zmogljivost do 15001 pločevine letno, PERSPEKTIVE CINKARN IŠKI H PROGRAMOV dosegli večjo homogenost sarže in zmanjšali izmet zaradi površinskih napak. Predvidene tehnološke izboljšave bodo povečale stabilnost kakovosti, kar je bistveno za pridobitev RAL. Pridobitev RAL je naša velika obveza za leto 1992, da na ta način kot proizvajalec cinktitanove pločevine enakovredno z drugimi proizvajalci Evrope, ki ta znak že imajo nastopamo na trgu. Veliko stimulacijo in upanje vpridobitev RAL nam pomeni tudi v letošnjem letu pridobljeni certifikat kakovosti za Nizozemsko, KOMO. ŽVEPLOVA KISLINA V letošnjem letu je zaradi velike stagnacije na domačem trgu in zmanjšane proizvodnje Ti02, najbolj občutno padla proizvodnja žveplove kisline. Tako v naši PE ocenjujemo, da bomo letos proizvedli preko 34.00 t manj kot v letu 1990. Menimo, da je zaradi otežko-čenega transporta in ostalih znanih težav jugoslovanskih republik, mogoče pričakovati večjo prodajo tako na doma- čem kot na tujem trgu. Hkrati pa načrtujemo predvideni povečani proizvodnji Ti02, in strogem prilagajanju proizvodnje trgu, višjo proizvodnjo od letošnje. Po šestih mesecih obratovanja rekonstruirane ferosulfat-ne linije, v katero je bilo vloženo preko 6.500.000 DEM, lahko z gotovostjo trdimo, da so bili doseženi vsi cilji rekonstrukcije. Z dvojno katalizo in absorbcijo je emisija S02 veliko nižja od dovoljene in predpisane MEK 1,4 g S02/m3. Z vgraditvijo zaprtega hladilnega sistema s pomočjo ploščnih toplotnih izmenjevalcev je onemogočeno izlitje kisline v vodotoke. Intenzivno pa še delamo na nalogi koristno izkoriščanje cca 100 m3 vode/h s 75°C in upamo, da bomo v letu 1992 nalogo zaključili. Občutno so se znižali stroški vzdrževanja. Pri rekonstrukciji ferosulfatne linije so se porabila osnovna sredstva izven uporabe in sicer razvpiti ventilator - vetrilo, ploščni toplotni izmenjevalci, črpalke, cevni odlitki in druga oprema in re-promaterial. Z rekonstrukcijo ferosulfatne linije lahko trdimo, da sta obe kislini zekološkega vidika nad ravnijo zahodnih proizvajalcev žveplove kisline. OBRAT C02 Proizvodnja C02 je odvisna od obratovanja Ti02, oziroma nevtralizacije. Proizvod je tržno zanimiv in upamo, da bo zaradi predvidene povečane proizvodnje Ti02 višja tudi proizvodnja C02 v prihodnjem letu. Mnogo sreče vsem! Jože NARAKS PE Grafika danes in jutri Posledice političnega in gospodarskega stanja v Sloveniji, so težave v poslovanju, ki so Grafiko, tako kot mnoge druge proizvajalce, udarile dvakrat. Prvič v poslovanju z ostalimi jugoslovanskimi republikami, kamor je PE Grafika sorazmerno veliko prodajala in se ji zaradi znane situacije tržišče zmanjšuje, drugič pa zaradi ukrepov evropske skupnosti. Italija, kamor PE Grafika največ izvaža, je bila glede na omejitve evropske skupnosti bolj rigorozna pri uvajanju dajatev, kot ostale države. Kot smo pričakovali, so bili ukrepi prehodnega značaja, Slovenijo so črtali iz seznama republik, za katere veljajo omejitve, ker bi sicer 7,5 % dajatev pri uvozu Kemolit plošč v Italijo omajale že tako težko pridobljeno tržišče, od vlade pa tudi ni bilo pričakovati, da bi z dodatnimi izvoznimi spodbudami ali zmanjšanjem dajatev ublažila nastalo škodo. Poleg tega je za naše grafič- no področje v zadnjem času značilna močna konkurenca uvoženih repromaterialov, tako plošč, tiskarskih barv kot preparatov, kjer se poleg uvoza pojavljajo še različni domači dobavitelji. Prodaja se tako na domačem trgu zmanjšuje, izvoz na evropski trg pa je zaradi velikih zmogljivosti evropskih proizvajalcev in prodora japonskih materialov tudi vse težji. Trg grafične industrije pa se zaradi novih tehnik in tehnologij tudi vedno hitreje spreminja. To velja še zlasti za zad nj i h pet let z razvojem elektronike, kjer je tekma med filmom in elektronsko tehniko prinesla več sprememb kot30 povojnih let. Te tehnološke spremembe krajšajo tudi življenjski ciklus produktov - od prejšnjih 5 do 6 let na današnji 2 leti - in pritiskajo na dobavitelje, ki morajo svoje proizvode neprenehoma prilagajati zahtevam trga, da si obdržijo svojo tržno pozicijo. V PE Grafika si prizadevamo slediti svetovnim trendom razvoja grafičnih repromaterialov. Rezultat desetletja razvoja produktov in proizvodne tehnologije je nova linija za proizvodnjo ofsetnih tiskarskih plošč, zasnovana na novi sodobni tehnologiji, ki nam daje široke možnosti za razvoj novih kvalitet tiskarskih plošč. V letošnjem letu smo ponudili tržišču tri nove kvalitete Kemolit plošč, ki so bile v tiskarnah zelo dobro sprejete, saj so izpol- nile večino njihovih zahtev. V pripravi je nova negativna plošča za časopisni tisk, s katero si obetamo tudi večji prodor na tuja tržišča, ker bo po kakovosti zadostila visoke zahteve časopisne proizvodnje, kot je hitra priprava tiskarske forme, dobra vzdržljivost, stabilnost naklade in zanesljivost pri tisku. Poleg novih kakovosti tiskarskih plošč teče vzporedno tudi razvoj spremljajočih preparatov, prijaznih za okolje in novih kakovosti tiskarskih barv. Pot k uspehu pa nas bo vodila le z dobro kakovostjo naših proizvodov. Zanesljivost, od katere je odvisna naša eksistenca, pa vključuje tudi boljšo organizacijo, znižanje stroškov, boljšo izkoriščenost materialov, prodajo in pospeševanje, skratka boljše delo v celoti. PE Grafika je poleg posodabljanja tehnologije posebno skrb posvetila tudi kakovosti dela, vpeljava integralne kakovosti pa je začetek dela na standardizaciji proizvodov. Če bomo izkoristili vse prednosti, ki jih Grafika danes ima, to pa je sodobna tehnologija, zanesljiva kakovost, dobra tehnična pospeševalna služba in ugodni prodajni pogoji, potem lahko gremo, kljub vsem težavam v poslovanju, z določenim optimizmom v naslednje leto. Pa SREČNO 1992! Stanislava BREGAR Ni razloga za pesimizem Perspektivnost kemijskega programa potrjujejo novi izdelki, ki so jih v zadnjem času razvili strokovnjaki PE Kemija in Razvojne službe. O suhih maltah in škropivu na bakrovi osnovi smo pisali že v prejšnji številki. Od proizvodnje modrega bakra ter gradbenih mas in lepil si Kemija še veliko obeta. Obetavnost v izvozu pa vidijo tudi v proizvodnji litopona, s katerim bi radi prišli na evropsko tržišče. Kot je povedala direktorica poslovne enote, v letu 1992 pričakuje, da bi lahko bilo gospodarjenje le nekoliko boljše od preživetja. Cinkarniški programi niso slabi, nasprotno, spričo različnosti ne moremo pričakovati najhujšega. Morda bodo kakšni suhi meseci, vendar v celoti bi lahko leto 1992 zaključili pozitivno. Potrebno se je zavedati, da delamo za trg, za potrebe kupca. Tudi če bomo prodajali samo doma, je potrebno izdelke prilagoditi kakovosti, zahtevani na tujih trgih. To pa pomeni več poslovnega odnosa do same proizvodnje in poslovanja. Na novo urejen obrat za proizvodnjo rastlinskih zaščitnih sredstev bo po besedah gospe Jožice Farčnik dajal zanimiv program, katerega bodo lahko prodajali tudi v tujino. To bodo poceni, klasični, preizkušeni in za varstvo okolja PERSPEKTIVE PROGRAMOV, KI sprejemljivi proizvodi. Po tehnološki in kontrolni strani bo obrat pripravljen tudi na obvladovanje kakovosti. V Kemiji razvijajo, dopolnjujejo, dodajajo zanimive proizvode tudi na področju gradbenih mas in lepil, čeprav je investicija v nov obrat preložena. Tudi v drugih obratih si ne morejo privoščiti investicijskih vlaganj. V obratu rastnih substratov bodo iskali nove posebne humovite, ki bodo primerni za gojenje šampinjonov, azelej, rastlin, ki potrebujejo kisla tla in podobno. Zavoljo težkih razmer v tekstilni industriji se tudi našim tekstilnim barvam ne obeta kaj velikega. Razvoj obrata gre v smeri majhnih korakov. Če se bo stanje kolikortoliko normaliziralo, tudi ta program ne bo ogrožen. V zadnjem času je na področju kakovosti najbolj napredoval obrat za proizvodnjo lito-pona. Cela vrsta azijskih držav jemlje litopon manj zahtevne kakovosti. Gospa Farčnik pa pravi, da naš litopon lahko ponudijo kupcem, ki bodo znali ceniti kakovost. Kljub temu, da je prav te zimske mesece v obratu nastala okvara in je bilo potrebno začeti z remontom skoraj mesec pred načrtova- nim, bodo lahko litopon izvažali iz zalog. Če bo vse kot je treba, bo proizvodnja stekla spet februarja. PE Kemija je v zadnjem letu dni znižala zaposlenost na 140 delavcev. Njen cilj pa je, da bi vsak njihov delavec bil polno zaposlen. Kajti edina pot do višjih plač, pravi direktorica, je v dosegi boljše kakovosti, cen in storilnosti. Socialni vidik je sedaj zelo kritična postavka, vendar je potrebno najprej zagotoviti dobro eksistenco ljudem, ki se izkažejo pri delu. Meni tudi, daje pri organizacijskih premikih delno lahko uspešna tudi počasnejša in racionalna pot. Težko je reči, kje je organizacija še preohlapna in kako učinkovita bi bila, če bi del dejavnosti postavili izven tovarne. Tudi tista podjetja, ki so se v Sloveniji že reorganizirala, imajo težave v sedanjem negotovem položaju. Nasploh pa počasi prodira podjetniška in tržna miselnost ter usmeritev v sistem modernega kapitalizma, meni Farč-nikova in pravi, da bi morebitne razpisane delnice tovarne prav gotovo kupila, že zaradi pripadnosti do tovarne, pa tudi sicer. MG Le vzajemno lahko preživimo Najbrž so za vedno minili časi, ko smo ob zaključku leta pregledali prehojeno pot iztekajočega se leta, se hvalili z doseženimi uspehi, če so bili, in za neuspehe spretno iskali krivce v zunanjih in notranjih objektivnih težavah. Za naslednje leto smo vedno načrtovali po potrebah in še nekaj več zaradi razvrščanja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Doseganje visoko zastavljenih ciljev nam je večji del pomagala uresničevati inflacija, dosežena akumulacija pa je vedno bila kompromis zakonodaje, ki je urejala izplačilo OD in obveznosti do družbene skupnosti. Prihaja kruti čas dobička! Tradicionalno lahko ugotovimo, da je kljub neugodnim objektivnim pogojem KEMIJA MOZIRJE v iztekajočem letu dobro gospodarila. Številke v tem neurejenem času niso tako pomembne, čeprav so ugodne, najvažnejše je to, da počasi, a vztrajno prihaja v našo zavest spoznanje, da bo boj za preživetje izredno trd. Preživeli bodo le tisti, ki bodo prilagodljivi in usmerjeni k skupnemu cilju. In načrt KAKO PREŽIVETI naslednje leto: Vsa naša prizadevanja bomo usmerili v: — maksimalno prilagodljivost trgu, — kakovost in — stroške, ob tem pa moramo ustvariti takšno razliko v ceni, da bomo zagotovili normalne plače, dali podjetju in državi kar je njihovega ter mogoče še kakšen tolarček dobička. O visokem dobičku najbrž nekaj časa ne bomo sanjali. Kemija Mozirje je na te napore dobro pripravljena. Imamo dela voljan kolektiv, dober program in dovolj zmogljivo- sti, ki so zelo prilagodljive. Jasno je, da vsi naši napori he bodo dali željenih rezultatov, če ne bo še tesnejšega in zavzetejšega sodelovanja s sodelavci v Cinkarni, ki obvladujejo posamezne poslovne funkcije. Le vzajemno lahko preživimo. V imenu nas vseh, želim sodelavcem v Cinkarni srečo v novem letu in uspešno sodelovanje. Ferdo ERJAVEC Priznanje našim sodelavcem Ob Dnevu inovatorjev je izvršni svet skupščine občine Celje 11. oktobra 1991 podelil pet diplom z nagrado za izredne dosežke na področju inoviranja in razvojno raziskovalnega dela. Med nagrajenci so tudi sodelavci Cinkarne in Inštituta Jožefa Štefana za delo na nalogi »Postopek vodenja ohlajevanja raztopine Ti02 v procesu kristalizacije«. Nalogo je realizirala skupina, in sicer: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE CELJE podeljuje CINKARNA CELJE: Dejan Ketiš in Vladimir Vrečko, iz razvoja, Zvone Marčen in Nikolaja Selič-Podgoršek, iz Titanovega dioksida. INSTITUTA JŠ: Edvard Kraševec, Mg. Jurij Čretnik, in Mg. Matjaž Šubej. Priznanje je dobila nosilna skupina, vendar je to tudi priznanje drugim sodelavcem, ki so pripomogli k realizaciji te naloge. Marko TUKARlC PERSPEKTIVE PROGRAMOV, KI VLEČEJO CINKARNIŠKI VOZ Pogovor z direktorjem PE Titanovega dioksida, dipl. ing. Slavkom Cankarjem Nekoč razdeljevanje, danes prodaja V zadnjih dveh letih je PE Titanov dioksid doživela velike spremembe. Proizvodnja se je morala praktično prepoloviti. Poleg tujega, zlasti vzhodnonemškega, se je zaprl še jugoslovanski trg. Denarja za velike posodobitve ni več. Toda za Cinkarno je program še vedno zelo pomemben, saj še vedno predstavlja največji delež v izvozu. Sedaj seje potrebno pošteno potruditi, da proizvode poslovne enote prodamo, ker so časi razdeljevanja titanovega dioksida žal za vedno minili. Za uspešen nastop na trgu pa je potrebno celovito obvladovanje kakovosti, nenehen razvoj in učinkovit tehnično komercialni servis. Kaj si v letu 1992 lahko obetamo? V vodstvu Cinkarne se zavedamo, da je kakovost imperativ, pogoj za preživetje, zato smo se odločili, da se lotimo projekta celovitega obvladovanja kakovosti najprej pri programu titanovega dioksida. Tudi zavoljo tega, ker je ta proizvodni program tisti, od katerega si v bližnji prihodnosti v Cinkarni največ obetamo. To je program, katerega je mogoče plasirati na tuj trg. Kaj razumete pod pojmom celovitega obvladovanja kakovosti? To je sistem, v katerega mora biti vključen sleherni zaposleni delavec in ki zagotavlja obvladovanje kakovosti ne samo proizvodov in proizvodnega procesa, pač pa celotnega poslovnega sistema. Kakšen cilj omogoča ta sistem? Želimo pridobiti certifikat o sposobnosti celovitega obvladovanja kakovosti ene od pooblaščenih firm v tujini. Ta nam lahko prinese veliko možnosti plasmana naših proizvodov. Za to listino stoji sistem, ki mora biti izdelan v skladu s serijo standardov ISO 9000. Potrebno pa je rešiti celo vrsto nalog, od odgovornosti, organizacije, dokumentacije, materialnih in poslovnih tokov, točno definirano kontrolo proizvodov, kontrolo celotnega procesa proizvodnje, do kontrole vseh sredstev za delo, surovin itd. Zato je vendar potrebno spremeniti miselnost ljudi? Mogoče se vsi skupaj še ne zavedamo, kaj pomeni pridobiti certifikat. Najbrž bomo šele med projektom videli, v kakšno trdo jabolko smo ugriznili. Zagotovo pa moramo spreminjati dosedanje navade, to pa bo težko. Do uspeha namreč lahko pridemo le z veliko in trdega dela, pa tudi s pravim pristopom. Kakšen je pravi pristop? To je izredno obsežen in zahteven projekt. Voden mora biti z najvišjega nivoja, vanj pa morajo biti aktivno vključeni vsi vodilni, odgovorni. Vodenje projekta je znanost, ni vseeno, kako se projekt zastavi, planira, kako se postavijo odgovornosti, definirajo naloge in nenazadnje, kako se kontrolira izvajanje. Menite, da smo to sposobni izpeljati? Z ustreznim pristopom, motivacijo in vodenjem smo to prav gotovo sposobni. Če pa nismo, na trgu nimamo več kaj iskati, potem smo sposobni le za propad. Dolgo smo živeli precej lagodno. V čem menite, je bila krivda, da nismo na sistem obvladovanja kakovosti mislili že prej? Razmere na svetovnem trgu titanovega dioksida nas niso neposredno silile vto. Ko so se le-te spremenile, predvsem pa, ko nam je zavoljo velikih spremembvvzhodni Evropi izpadlo vzhodnonemško tržišče, se pritisk trga pozna tudi na spremembi našega načina razmišljanja. Vendar pa se v Cinkarni novim tržnim razmeram prepočasi prilagajamo. Zato si je potrebno zastaviti take načrte, ki bi to prilagajanje pospešili. Sistem celovitega obvladovanja kakovosti je tudi nek način prisile. Katera naloga iz tega projekta je prva? Najprej smo začeli delati na področju razvoja proizvodov. To področje je bilo doslej precej zanemarjeno. Gre za razvoj novih tipov titanovega dioksida za določene uporabe, ki jih do sedaj nismo pokrivali ter za izboljšave tistih lastnosti naših proizvodov, pri katerih zaostajamo za konkurenco. Izbrali smo nekaj konkretnih nalog, za katere ocenjujemo, da jih je mogoče v relativno kratkem času zadovoljivo rešiti in bodo lahko z manjšim vložkom prinesle potrebne rezultate. Hkrati to pomeni dolgoročni razvoj. Področja smo se lotili skupaj z razvojno službo. Nujno pa se bomo morali začeti ukvarjati tudi z uporabo naših proizvodov pri kupcih. Mislite na pospeševanje prodaje? To je preozek pojem. Temu bi lahko rekli področje tehnično komercialnega servisa. Na eni strani bi morali iskati informacije pri kupcih in spremljati konkurenco, ter prinašati povratne informacije o uporabnosti naših proizvodov. Po drugi strani pa je potrebno spoznati, kaj kupec od nas želi, potrebno je poznati njegovo delo, mu znati na pravi način ponuditi. Tega področja žal še ne obvladujemo. Kako daleč ste prišli z osvajanjem novih proizvodov? Zaradi ustavljenih investicij nismo mogli osvojiti proizvodnje univerzalnega tipa rutila, načrtovane za začetek tega leta. Delamo pa po spremenjenih načrtih, ki so investicijsko in finančno manj zahtevni. Rezultate pričakujemo kmalu. Na osnovi lastnega znanja smo postavili popolnomaavtomati-zirano in računalniško vodeno linijo kemične obdelave, ki bo omogočala proizvodnjo produkta s povečano vremensko in svetlobno obstojnostjo, kar je bila doslej šibka točka v proizvodnem programu. Proizvod bo primeren zlasti za uporabo v zunanjih industrijskih premazih. Ali zaradi zamrznitve investicijskih vlaganj niste mogli avtomatizirati proizvodnje kot ste načrtovali? V Titanovem dioksidu smo zaradi pomanjkanja denarja popolnoma spremenili pristop k avtomatizaciji proizvodnega procesa. Odločili smo se za način postopnih korakov z večjim angažiranjem lastnega znanja. Z dosti nižjimi sredstvi pričakujemo hitrejše rezultate. Kaj vse zmorete z integralnim informacijskim sistemom? Tudi od projekta integralnega proizvodnega informacijskega sistema smo odstopili in se lotili problema postopno. Najprej na področju procesne kontrole kakovosti. Zaenkrat vnašamo, arhiviramo in delno obdelujemo vse podatke iz medfazne kontrole kakovosti. Tu gre za okoli tisoč podatkov na dan, kijih arhiviramo za obdobje dveh let. V kratkem bomo sistem razširili s povezavo še enega računalnika v mrežo. Izvajali bomo tudi zahtevnejše statistične obdelave podatkov za potrebe tehnologov pri usmerjanju proizvodnega procesa. Ali obremenjevanje okolja še vedno ostaja problematično? S prepolovljeno proizvodnjo so emisije žveplovega dioksida iz kalcinacijske peči nižje. Vendar ta problem še vedno ostaja. Rešitve so znane, ustavlja pa se pri denarju. Zaprosili smo za mednarodno posojilo, a ga zaradi stanja v državi nismo dobili. Kaj menite o organizaciji Cinkarne kot holdinga? To je ena možnost. Druga možnost, ki je po mojem mnenju trenutno bolj primerna je, da gremo v postopni prehod. Če se bi odgovornosti postavile dovolj jasno, menim, da ne bi bilo bistveno, kako bi bili organizirani. Skratka, nisem za radikalne ukrepe, ker ostaja nevarnost, da bi funkcije, ki sedaj vsaj nekako delujejo, potem čisto odpovedale. Kakšno je vaše mnenje o lastninjenju? Naše podjetje bo na tak ali drugačen način podržavljeno, zato ne vidim koristi, nebistvenega napredka v lastninjenju. Prav bi bilo, da bi se morebitne delnice razdelile med zaposlene v večjem deležu, kot je predlagano, kajti to bi prav gotovo vplivalo na motivacijo. Kazale so se možnosti nakupa proizvodnje Titanovega dioksida s strani tujcev. Mogoče je bilo dobro, da do tega ni prišlo. V takem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi morali proizvodnjo zapreti ali pa proizvajati manj zanimive in donosne programe. MG. POSLI IN PERSPEKTIVE Poslovanje v letu 1991 Leto 1991 se zaključuje v znamenju velike negotovosti, ki jo prinaša osamosvajanje Slovenije, v do pred letom dni utečene gospodarske tokove. Gospodarstvo je bilo vse leto izpostavljeno spremembam, v katerih je bila ekonomska politika nedorečena in je puščala gospodarstvo na stranskem tiru. poslovati brez blokad žiro računa. V začetku leta smo si sicer postavili bolj ambiciozne ekonomske cilje, vendar bomo v pogojih, ko se celotno gospodarstvo bori za preživetje, morali biti zadovoljni z gospodarjenjem na robu rentabilnosti. Vsi parametri ekonomike poslovanja namreč kažejo, da bi kljub vsemu lahko letošnje leto zaključili brez izgub, vendar tudi brez akumulacije, to je sredstev za razširjeno reprodukcijo. Marija BERNJAK IZVOZ V YU Nič kaj obetavne napovedi Razmere na trgu so izredno zapletene. Nenehno se spreminjajo zakoni naše, pa tudi drugih držav. Zavoljo tega je zelo težko predvideti, kakšno realizacijo bomo dosegli prihodnje leto. Da bi razumeli težave prodaje v republike nekdanje Jugoslavije, smo se pogovarjali z odgovornim za to področje, dipl. oec. Borutom SEDOVNIKOM. Najprej so se po razglasitvi samostojnosti Slovenije ohladili odnosi z ostalimi republikami v Jugoslaviji, ki so prinesli zmanjšanje plasmaja proizvodov v te republike, čemur se je pridružilo še neplačevanje računov zaradi naraščanja nelikvidnosti na vseh področjih. Konec junija 1991 je sledila desetdnevna vojna agresija na republiko Slovenijo, ki je že takp slabe odnose z ostalimi republikami še zaostrila, z vojno v sosednji republiki Hrvaški pa nekatere transportne poti popolnoma pretrgala. Po 15. novembru so to stanje zaostrili še ukrepi evropske skupnosti, ki so prizadeli gospodarstvo na ta način, da so uvedene sankcije na uvoženo blago iz Jugoslavije, kjer pa Slovenija ni izvzetat. Zdaj je težko ocenjevati, v kolikšni meri je za katero republiko, panogo ali podjetje kateri ukrep odločilen, potrebno se bo sproti prilagajati. Jugoslavija je danes država, katere ekonomija je porušena tudi zaradi pravnega kaosa in zaradi vojaških dejanj, število nezaposlenih stalno narašča, zunanja trgovina je več kot razpolovljena, notranja pa razbita. Gospodarski bojkot bo za vse resna preizkušnja in bo imel posledice tako za gospodarjenje na koncu leta 1991 kot v prihodnjem letu. V takih pogojih gospodarjenja zaključuje naše podjetje letošnje leto s proizvodnjo, ki je zmanjšana skoraj za četrtino, tako v primerjavi s preteklim obdobjem kot v primerjavi z načrtom. Najnižjo proizvodnjo je dosegla PE Titanov dioksid, ki je prilagajala proizvodnjo možnostim prodaje in racionalizaciji zalog končnih izdelkov, ki so bile že v začetku leta dokaj visoke. V ostalih poslovnih enotah so proizvodni rezultati precej boljši in se približujejo tudi 90-tim odstotkom načrtovane proizvodnje oziroma proizvodnje preteklega leta ali jo v določenih proizvodih celo presegajo, kar pa ni dovolj za nadomestitev izpada proizvodnje nekaterih drugih proizvodov. V devetmesečnem obdobju je bila kljub težavam, preskrbljenost proizvodnje z repro-materialom zadovoljiva, razen nekaterih surovin iz uvoza, kar pa se je popolnoma spremenilo v zadnjem trimesečju, ko je tudi nabava iz ostalih republik postala uvoz in so se pogoji priskrbe precej zaostrili. Vse leto so zaradi že navedenih vzrokov zelo nihale vrednosti realizacije, tako na domačem trgu kot tudi v izvozu, ki je bila realno, pa tudi v fizičnem obsegu pod plansko zastavljenimi cilji in pod doseženo leta 1990. Na domačem trgu, v katerega še v letošnjem letu vštevamo tudi prodajo v druge republike, je sicer promet padel za petino in so se vrednosti prodaje gibale v skladu z rastjo inflacije, zato pa so v izvozu na konvertibilno tržišče bili trendi bolj neugodni. Izvoz je v primerjavi z lanskim letom in planom padel za več kottretjino, pri čemer ugotavljamo, da so k takemu gibanju prispevale dosežene nižje prodajne cene kot pa izpad fizičnega obsega izvoza, kije bil nekoliko nižji od vrednostnega v dolarjih. Takšnemu gibanju temeljnih nosilcev gospodarjenja je podjetje prilagajalo tudi program zaposlovanja, kjer je bilo v osnovi sicer doseženo zmanjšanje zaposlenosti za desetino, vendar ukrepi na tem področju niso bili tako rigorozni, kot bi to zahtevalo zmanjševanje proizvodnje in prodaje. V letu 1991 je bilo sicer manjše število delavcev poslano na obvezne dopuste in čakanje, v glavnem pa so se izpadi v proizvodnem in poslovnem procesu reševali s prerazporeditvijo delavcev na druga delovna mesta in s prerazporeditvijo delovnega časa. Da bi v takih pogojih gospodarjenja še vedno poslovali brez izgub, je bilo potrebno ukrepati na vseh področjih poslovanja, predvsem pa na področju izdatkov in stroškov. Z ukrepi, ki so bili prisotni skozi vse leto poleg navedenega še pri investicijah, je uspelo podjetju zadržati dobro likvidnost na krajši in daljši rok ter »Z uvedbo tolarjev 5. oktobra v Sloveniji je prišlo do delitve jugoslovanskega tržišča med Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in Črno Goro. S tem dnem je bil pretrgan plačilni promet. Sedaj sicer s Hrvaško poslujemo preko nerezidenčnega računa, kar pa pomeni, da moramo pretežno dogovarjati kompenzacije. Tudi z vsemi ostalimi republikami poslujemo s kompenzacijskim poravnavanjem, torej po načelu blagovne menjave oziroma blagovnega krožnega zaključevanja. Druga težava so carinske omejitve, zaradi česar se je drastično povečal obseg dela. Za vsak posel je namreč potrebna obširna dokumentacija, potrjena s strani špedicije in Gospodarske zbornice. To pa prinaša dodatne stroške, ki jih moramo zaračunati v ceno izdelka. Tako so naše cene na teh trgih močno poskočiletudi zaradi tečaja dinar - tolar in veliko kupcev raje kupuje vtujini. Poleg tega od kupcev zahtevamo predplačilo. Dodatne stroške pa predstavlja še transport. Bilanca na teh trgih nikakor ni izenačena. Približno osemkrat več prodamo kot kupimo. Zadnje mesece letošnjega leta smo uravnoteženost bilance uravnavali s povečevanjem nakupov, to pa vsaj v začetku prihodnjega leta ne bo več mogoče. Ne bo nam preostalo drugega, kot da bi nadaljevali s plasmajem kupčevega blaga na slovenskem tržišču. Tu pa nastopi težava, ker za drugo blago nismo tehnično usposobljeni, ne poznamo kupcev, politike cen in njihove plačilne sposobnosti. Zavoljo tega bo potrebno dosti več naporov, da bi bili temu kos. Opozarja- nje na takšne prognoze je naletelo na gluha ušesa. Med nami je žal še vedno preveč nezaupanja, predvsem pa pomanjkanja tržne logike in podjetniške miselnosti. Ker so takšni posli v prihodnje neizogibni, bo potrebno poslovno politiko Marketinga dobro pretehtati in dogovoriti. Zaskrbljujejo tudi terjatve tako na slovenskem tržišču kot drugod, saj predstavljajo skoraj dve masi osebnih dohodkov. V gospodarstvu Slovenije se dogajajo velike spremembe: nelikvidna podjetja odpirajo nove račune, iz večjih podjetij se ustanavljajo številna nova podjetja, veliko je stečajev. Vse to otežkoča izterjave, da ne omenjamo podjetij v drugih republikah, kjer že leto dni po telefonu ni bilo slišati nikogar. PRIHODNJA PRODAJA ZNA BITI PREPOLOVLJENA Vse kaže, da bo prodaja oziroma realizacija prihodnje leto prepolovljena, če ne bomo omogočili diskontne prodaje blaga naših kupcev v Sloveniji. Na slovenskem tržišču lahko predvidevamo, da bomo prodali toliko kot lani, na južnih trgih pa polovico manj, če se bomo odločili za gotovinska (konvertibilna) plačila. Kupec raje plača več, samo da lahko plača kasneje. Gospod Sedovnik zagovarja blagovno menjavo in prodajo kompenzacijskega blaga v Sloveniji. Vendar je za to potezo potrebno investirati v kadre, ki delajo na področju trženja in v objekt diskontne prodaje. Prav tako pa zagovarja tudi organizacijo Marketinga v profitno enoto, da bi lahko samostojno odločali o tržnem obnašanju. MG. NAČRTOVANJE Zanesljivost v kakovosti in poslovanju Letošnje leto je bilo zelo neugodno za podjetništvo in podjetniško načrtovanje, ker je vse preveč odprtih vprašanj tekoče in razvojne gospodarske politike samostojne Slovenije in odzivanja podjetij nanjo. Politika podjetja naj bi bila usmerjanje, s podjetniškim konkretizacija gospodarske planiranjem, izvajanjem in politike države, ki postavlja in- izvedbo, terese ter smotrno in ciljno • podjetje mora biti uspešno ter zanesljivo v kakovosti in poslovanju; • zaradi neznatnega domačega tržišča se mora Cinkarna pojavljati na dosedanjih jugoslovanskih in na drugih mednarodnih tržiščih • potrebuje dobre podjetnike, managerje in strokovne kadre ter motivirane druge zaposlene in mora zato uveljavljati zamisel organizacijskega razvoja, ki vodi do uspeha podjetja z izobraževanjem in motiviranjem; • s podjetniškim planiranjem določa cilje, katere uresničuje z zanesljivim poslovanjem ter s kakovostnimi izdelki poveču- je svoj in ugled Slovenije; Na osnovi Ocene gospodarskih tokov in razmerij v republiki Sloveniji v letu 1991« so razvojni trendi, s katerimi vstopa slovensko gospodarstvo v leto 1991 izrazito neugodni. Kako se bodo nadaljevali v prihodnjem letu, je odvisno od intenzivnosti nadaljnegazapira-njajugoslovanskegatrgainod uspešnosti preusmeritve slovenske proizvodnje v izvoz, hkrati pa od tega, v kolikšni meri bo makroekonomska politika uspela kompenzirati negativne ekonomske in socialne pritiske, ki bodo iz tega izhajali. Strukturne spremembe, ki izhajajo iz makroekonomskega programa še v prihodnjem letu ne bodo mogle imeti pričakovanih učinkov na celotno gospodarsko dejavnost, katerih posledica bi bilaomogoča-nje oživljanja gospodarske rasti. Predvidevamo, da bo v prihodnosti prišla čedalje bolj do izraza izravnava bilance ekonomskih odnosov Slovenije z drugimi republikami. To pomeni hitrejši padec prodaje na tem tržišču in nekoliko manjši padec nabave iz tega tržišča. Ker se predvideva, da se z izvozom blaga in storitev na ostala tržišča lahko v najboljšem primeru nadomesti okoli dve tretjini izpada prodaje na trge drugih republik, pomeni to realen padec proizvodnje, kar bo tudi vplivalo na zaposlenost v prihodnjem letu. V razmerah nadaljnega realnega upadanja proizvodnje, bodo tudi okvirji za vse oblike končne porabe in delitvena razmerja še naprej zaostrena. Realni osebni dohodki se bodo gibali skladno s produktivnostjo, s tem pa bi se zmanjšala tudi osebna in javna poraba prebivalstva. Možni okviri za investicije v osnovna sredstva v letu 1992 bodo odvisni od gospodarskih gibanj in je pri tolikšnih negativnih trendih gospodarske rasti verjetneje, da bodo investicije realno padle, če ne bo že v drugi polovici prihodnjega leta prišlo do sprememb s pomočjo tujih vlaganj v naše gospodarstvo. V takih razmerah je tudi v našem podjetju prišlo do ka-snitve planskih aktivnosti po terminskem planu, ki je bil sicer razdelan že v septembru s predvideno potrditvijo v decembru 1991. Ker so na spremembe razmer po 15. novembru dodatno vplivali ukrepi Evropske skupnosti, ki še v začetku decembra niso bili v celoti objavljeni, je to vodilo v odločitev, da se sicer dela na letnem planu, ki bi bil na razpolago do meseca marca 1992, da se pa sedaj bolj intenzivno pripravljajo mesečni operativni plani, ki se usklajujejo med proizvodnjo in marketingom. Hkrati se sproti spremlja posamezne vrste stroškov in njihov vpliv pri spremenjenem izkoriščanju zmogljivosti na posamezne vrste proizvodov in preverja ekonomičnost poslovanja na podlagi kalkulacij po tekočih cenah. Kljub vsemu pa ostajajo cilji podjetja za prihodnje leto še vedno: • povečati proizvodnjo tistih proizvodov, ki jih bo lahko prodati na tržišču • povečati fizičen obseg prodaje z doseganjem ekonomskih cen • prilagoditi nabavo repromateriala možnostim proizvodnje in držati zaloge na racionalnem nivoju • izboljšati pokritje uvoza z izvozom in s tem izboljšati devizno bilanco • racionalizirati zaposlovanje in povečati produktivnost Vsi ostali cilji bodo podrejeni doseganju ekonomskih ciljev, ker se bo samo s kakovostnim delom na vseh nivojih uspelo obdržati na čedalje zahtevnejšem tržišču in s tem tudi rentabilno poslovati. Zgoraj navedene cilje za leto 1992 pa bomo morali vključevati v potrebe po reorganizaciji, v kolikor se bo dolgo napovedovan Zakon o lastninjenju končno uveljavil. B.M. Ocena izvoznih možnosti Za preživetje potrebujemo vsak mesec vsaj tri milijone dolarjev izvoza. To srečno številko smo letos dosegli trikrat: septembra, oktobra in novembra. December pa je kratek in čas, ko se obnavljajo pogodbe. Po podatkih, ki nam jih je posredoval vodja izvoznega oddelka, Ivan Federnsberg, je poslovna enota Titanov dioksid še in bo ostala najmočnejša izvoznica, to je 1.000 ton več kot letos, vendar bi naša želja vsekakor bila za 10.000 ton večja. Realno lahko pričakujemo le do 16.800 ton prodaje vtujino, največ v Nemčijo, Italijo, Sirijo, ZDA, Nizozemsko, Francijo, Maroko in Tunizijo. Prve izvozne posle smo na novo opravili v Grčijo, prihodnje leto pa je potrebno titanov dioksid plasirati tudi v bližnje d ržave kot so Avstrija, Madžarska in Bolgarija. Plasmaji na nova neznana tržišča so zelo težki, saj vse govori proti nam. Večini konkurentov se ni potrebno ukvarjati z banalnimi stvarmi, kot so stalne menjave zakonodaje v deviznih predpisih, neustrezna tečajna politika in nesti-muliranje izvoza s strani države. Podobne težave pri izvozu imamo z ostalimi izdelki. Že več let izvažamo okrog 2.500 ton litopona letno, predvsem v Maroko, Tunis, Sirijo, Arabske Emirate in Jordanijo. Cena litopona je povezana z gibanjem ponudbe in povpraševanja titanovega dioksida v svetu. Ker pa se v Evropi nekatere tovarne litopona zapirajo, se utegne zgoditi, da bomo lahko v evropske države (Francijo in Madžarsko) izvozili še dodatnih tisoč ton. Pri cinktitanovi pločevini brez investicijskega vlaganja ne moremo povečati izvoza, lahko pa ga za grafične proizvode, kjer smo pri osvajanju trga komaj na začetku. Da bi bil izvoz rentabilen, bi morali izvoziti vsaj 400 do 500 tisoč m2 tiskarskih plošč. Predno bi se lotili te ponudbe, pa bi morali postaviti izvozno filozofijo ter začeti z obdelavo trga hkrati s tehnično servisnim pospeševanjem. Proizvodi ostalih proizvodenj so lokalnega značaja, torej takšni, kakršne ima za svoje potrebe že vsaka država, čeravno se utegnejo naši znajti na obmejnih trgih. Na vprašanje, kakšen je odziv tujih kupcev na naše proizvode, je gospod Federnsberg povedal, da so opazili vidne premike v kakovosti, pakiranju in dobavah naših proizvodov. Dodal pa je, da med tem časom, ko mi stvari popravljamo, to delajo tudi konkurenti. Zavedati se moramo, da izvoz ni projekt in posel izvozne službe in Marketinga, dober izvoz je odvisen od vseh spremljajočih služb od razvoja, investicij, do proizvodnje, skladiščenja in transporta. Za podjetniško miselnost pri nas pač še ni temeljev, ni lastnika. Za vlaganje pri nas so prej kandidati konkurenčni proizvajalci kot kupci, z vsemi prednostmi in nevarnostmi. Hkrati s svežim kapitalom lahko izgubimo svojo dušo, nadzor. Zavoljo tega bo naslednjih nekaj let boljša orientacija ta, da sami sebe preživimo. MG PRI NAS ZAPOSTAVLJENA VEDA Kemijsko inženirstvo Dilema, ki se pojavlja že na univerzi, da ne znamo ločiti med profili KEMIK - KEMIJSKI TEHNOLOG - KEMIJSKI INŽENIREC je prisotna tudi v Cinkarni, kjer mečemo vse v isti koš. Pa ne delamo prav. Zato želimo s tem prispevkom širše osvetliti kaj kemijsko inženirstvo je. Kemijsko inženirstvo je področje kemije, ki obvladuje dimenzioniranje in optimiranje kemijskih procesov. V svetu je zaradi svoje izrazito aplikativne naravnanosti zelo cenjeno, pri nas pa še vedno nima veljave, ki mu pripada. Pogosto se dogaja, da naloge, ki ustrezajo profilu inženirja kemijskega inženirstva1 rešujejo inženirji kemije ali inženirji kemijske tehnologije, ki pa pri svojem osnovnem študiju ne pridobijo dovolj kemijsko inženirskega znanja2, da bi bili kos vsem problemom, ki se pojavljajo pri dimenzioniranju in optimira-nju kemijskih procesov. Mogoče je, da je kakšen specifičen problem dimenzioniranja ali optimiranja kemijskega procesa rešljiv v okviru znanja, ki ga obvladata profila kemik in kemijski tehnolog, vendar je to prej izjema kot pravilo. Tudi v primeru, ko vsi trije profili pridejo do enake rešitve, je zelo verjetno, da bosta kemik in kemijski tehnolog v to vložila neprimerno več truda in porabila bistveno več sredstev. Seveda to ne pomeni, da kemik in kemijski tehnolog pri dimenzioniranju in optimiranju kemijskih procesov nista potrebna. Nasprotno! V nekaterih primerih, odvisno od narave procesa, je nujna vloga lahko enako pomembna kot vloga inženirja kemijskega inženirstva. Bistveno je, da nalogo dimenzioniranja ali optimiranja kemijskega procesa prevzame inženir kemijskega inženirstva, ki oceni, ali in v koliki meri jeza rešitev zastavljene naloge potrebno znanje kemika ali kemijskega tehnologa. Kemijsko inženirstvo je ena od novejših vej tehnike. Razvijati se je začelo v začetku tega stoletja, najprej v ZDA, kjer so precej hitro spoznali, da smer razvoja klasične kemijske tehnologije vodi v slepo ulico. Veliko število različnih kemijskih proizvodov je prisililo delitev kemijske tehnologije na več področij: anorgansko, organsko kemijsko tehnologijo, tehnologijo keramike, vrenja itd... Toda tudi takšna delitev ni omogočala dovolj kvalitetne- ga študija celotnega področja. Potrebno je bilo spremeniti osnovni koncept raziskovanja; namesto, da področja ograjujejo in naprej delijo, so ameriški inženirji pričeli razvijati koncept kemijskega inženirstva, ki temelji na posploševanju znanja in prenosu tega med posameznimi tehnologijami. Evropa se je spočetka precej upirala konceptom, vezanim na kemijsko inženirstvo. Pri tem je vodila zelo močna nemška industrija. Svojo potrditev je dobilo kemijsko inženirstvo med drugo svetovno vojno. 1 Naslov inženir kemijskega inženirstva je svojevrsten pleonazem ki pa je potreben, da ločimo ta profil od profila inženir kemije, ki se pri nas nanaša na študij »čiste« kemije. Za enak študij je v svetu v uporabi naslov kemik oziroma diplomirani kemik (dipl. chemist), medtem ko je naslov kemijski inženir (Chemical engineer) rezerviran za študij kemijskega inženirstva. 2 Program študija kemijske tehnologije obsega tudi osnove kemijskega inženirstva, tako da je v tem pogledu kemijski tehnolog v prednosti pred kemikom. V neverjetno kratkih časovnih rokih so reševali zahtevne tehnološke probleme, vezane na potrebe zavezniške vojske. (Proizvodnja broma iz morske vode, industrijska proizvodnja penicilina, sintetične gume; pa tudi posamezne faze pri proizvodnji atomske bombe.) Pristop k reševanju problemov Značilnost kemijskega inženirstva je skrajno racionalno reševanje problemov dimenzioniranja in optimiranja procesov. Geslo: »Don't touch if it works« je nekoliko karikirano, vendar dobro opisuje filozofijo kemijskega inženirstva. Problemi, ki neposredno ne ogrožajo rešitve zastavljene naloge, inženirja kemijskega inženirstva ne zanimajo. Začeten pristop k reševanju problema zahteva matematično opredelitev problema. Taje ponavadi v obliki sistema diferencialnih enačb, ki opisujejo masno in energetsko bilanco procesa. Tak sistem je praviloma prezapleten za praktično reševanje. Hkrati običajno realni industrijski procesi zahtevajo le približne rešitve. Zato je smiselno osnovni matematični zapis poenostaviti. Z medsebojno primerjavo posameznih členov postavljenih enačb lahko izločimo tiste člene, ki ne vplivajo na rešitev v okviru zahtevane natančnosti. Postavljeni matematični model je izhodišče za simulacijski računalniški program, s katerim lahko preverimo vpliv posameznih parametrov na potek procesa v okviru sprejetih poenostavitev. Pilotka Matematično modeliranje z računalniško simulacijo je močno orodje kemijskega inženirstva. Fizično eksperi-mentiranjez realnimi industrijskimi procesi je zamudno (traja lahko tudi več dni, preden se proces odzove na opravljeno spremembo), poleg tega lahko slepo spreminjanje obratovalnih razmer povzroči nepopravljivo škodo tako na produktu kot na tehniki in s tem velike materialne stroške. Z računalniško simulacijo lahko hitro in brez tveganja študiramo odziv procesa na spreminjanje ključnih parametrov. Končno potrditev sprejetega matematičnega modela je potrebno izvesti na fizičnem modelu procesa (pilotni napravi), ki mora biti dimenzioniran tako, da je mogoče rezultate poskusov prenesti v industrijsko merilo. Pri reševanju nalog, vezanih na dimenzioniranje in optimiranje industrijskih procesov, se večkrat pojavijo parcialni problemi, ki so teoretično težko ali celo nerešljivi. V takšnih primerih si inženir kemijskega inženirstva pomaga z eksperi- menti na ustrezni laboratorijski ali pilotni napravi. Ravno kombinacija empiričnega pristopa k reševanju parcialnih problemov po eni strani in celovit pristop k reševanju ključnih problemov dimenzioniranja in optimiranja kemijskih procesov ter uporaba sofisticiranih matematičnih orodij po drugi strani, je izvor moči kemijskega inženirstva. Posebej je potrebno poudariti, da je učinkovitost kemijskega inženirstva zelo odvisna od sodelovanja z drugimi profili (kemikom, tehnologom, matematikom, fizikom, projektantom, investitorjem). Sodobno kemijsko inženirstvo temelji na treh osnovnih znanjih: — teoriji transportnih pojavov (prenos toplote in snovi) — kinetiki reakcij — višji matematiki z računalništvom Večina problemov, ki so povezani z dimenzioniranjem in optimiranjem kemijskih procesov je povezana z oceno hitrosti procesa. Ta je odvisna od same kemijske reakcije (kinetika) pa tudi od transporta reaktantov do lokacij, kjer ta reakcija poteka (prenos snovi) in transporta energije, ki omogoča potek reakcije (prenos toplote). Naša kemijska procesna industrija vse bolj zaostaja za svetom. Tehnologije, ki jih obvladamo so vse bolj zastarele, razvoj novih procesov pa je omejen. Zato bi bilo potrebno bolje izkoristiti obstoječi kemijsko inženirski potencial in ga usmeriti predvsem v: — izdelavo toplotnih bilanc ter optimiranje porabe energije — proučevanje reaktorjev na osnovi izdelanih matematičnih modelov in računalniških simulacijskih programov. — izpopolnjevanje obstoječih tehnologij in optimiranje obstoječih procesov. Pavel BLAGOTINŠEK in Andrej LUBEJ iz * * informator INFORMATIVNI BILTEN CINKARNE CELJE Številka: 19 Letnik: VII. Naklada: 3.000 izvodov Uredila: M. Gorenšek Datum: 20. 12. 1991 KAKO BOMO ZA LETO 1991 VLAGALI DAVČNO NAPOVED! Bliža se čas, ko bomo morali iz svojega družinskega proračuna državi plačati davek. 0 tem smo vas obveščali že v januarju letos vendar najbrž ne bo odveč, če na nekatere stvari še enkrat spomnimo. Poslovno informacijska služba nam je pripravila obširno razlago in primer izračuna davka. VSE 0 DOHODNINI Zakon o dohodnini, ki velja od 1. 1. 1991, je jprinesel veliko novosti v obdavčevanju občanov in vseh zaposlenih, ki so imeli kakršnekoli dohodke v republiki Sloveniji v letu 1991. Za razliko od prejšnjega leta, ko so bili zavezanci za dodaten davek samo občani, katerih dohodki so presegli določen limitiran znesek, pa so v letošnjem letu zavezanci vsi občani, ki imajo stalno bivališče v republiki Sloveniji in tudi tisti, ki Ifnajo začasnega nad šest mesecev in to za vse vrste dohodkov, ki se štejejo v osnovo za dohodnino. Ponovimo vire dohodnine. To so: osebni prejemki, dohodki od kmetijstva, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic. Najvažnejše je, da so vsi med letom plačani davki od posameznih vrst prejemkov zgolj akontacije, v davčni napovedi pa se zberejo vse vrste dohodkov občana ali zaposlenega skupaj, nato se po posebni lestvici obračuna obveznost za plačilo davka na dohodnino. Razlikovati je potrebno med letom odmerjene davke od posameznih vrst dohodkov z olajšavami in davek na dohodnino, ki se po preteku leta plača za vse vrste dohodkov z drugačnimi odbitki in olajšavami kot so veljale med letom. KATERE DAVKE SMO MED LETOM PLAČEVALI OSEBNI PREJEMKI: 1. osebni dohodki, nadomestila OD (tudi boleznine) in drugi prejemki iz delovnega razmerja ter pokojnine, za kar so se med letom priznavale olajšave in to: - 10 $ od bruto osnove za vzdrževanega enega družinskega člana, - 15 % od bruto osnove za vzdrževanih več družinskih članov. Obračun davka je progresiven in se je plačeval po naslednji lestvici: če znaia osnova povprečnega Vrednost oseb. dohodka aesečnega OD predpreteklega predpreteklega aeseca aeseca zaposlenih v RS znaia davek za obrač. OD noveaber Znesek davka nad do nad do SO J 12* 14.966 1.796 + 0 = 1.796 SOJ 160 J SOJ pop.0D*12J + 22J nad SOJ pop.OD 14.966 29.932 1.796 + 3.292 = 5.068 160J 240 I 80J pop.0D*34J + 25J nad 1601 pop.OD 29.932 44.898 5.083 + 3.742 = 8.330 240J SOJ poo.GD*59J + 30J nad 240J pop.OD 44.B98 8.E30 + 30 J .... Znesek 80 odstotnega povprečnega mesečnega OD predpreteklega meseca je bil vsak mesec drugačen in je za OD meseca novembra v decembru znašal 14.966 SLT. Poleg davka po lestvici, so se od bruto OD odtegovali prispevki za socialno varnost, kamor so se vštevali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in zdravstveno varstvo, ki so znašali skozi celo leto 1991 za občino Celje 23,31 % ter cca. 2,5 % prispevka za poplavijence, vojno škodo in solidarnostni prispevek za tiste mesece, za katere ni bila uvedena dodatna obveznost dela. Kako različno so obdavčitve vplivale na različne vrste bruto OD je razvidno iz dveh primerov obračuna za november: i.a » • u i.C 2. ČL 2.b 4.« Z Opis brez olaji. z olaji.10J z olaji.15J brez olaji. z olaji.10J z olaji.15J J znesek J znesek J znesek J znesek J znesek J znesek 1.) Bruto GD 16.000 16.000 16.000 32.000 32.000 32.000 2.) Osnova za davek: 16.000 14.400 13.600 32.000 28.800 27.200 a.! po prvi stop. pG lestv. 12 14.966 12 14.400 12 13.600 34* 29.932 12 14.966 12 14.966 b.) po drugi stop. po lestv. 22 1.034 25 2.068 22 13.834 22 12.234 3.' isoevki in davki a.; Frisp. za soc. varnost 23,31 J od btto OD 3.730 3.730 3.730 7.459 7.459 7.459 b.l Davek od osnove 2.a 1.796 1.723 1.632 5.088 1.796 1.796 c.! Davek od osnove 2.b 227 0 0 517 3.043 2.69! "kuoa: prispevki in davki 5.753 G.45S 5.362 13.064 12.298 11.946 4.) Neto izplačilo 10.247 10.542 10.638 18.936 19.702 20.054 5.) Znesek clajiav 295 391 766 1.121 strukturni J pri sp. in davkov 35,96 34,11 33,5! 40,83 38,43 37,32 Strukturni J neto izolačila 64.04 65.69 66,49 59,17 61.57 62.63 Iz tabele je razvidno, da je vsako izplačilo OD za posameznika samostojen obračun in da se za enak bruto OD pri olajšavah plača različna višina davka, kar vpliva na znesek in odstotek neto izplačila OD. Ker so mesečni zneski iz kolektivne pogodbe določeni v mesečnih bruto zneskih, lestvica za izračun davka pa tudi temelji na povprečnem mesečnem bruto znesku OD v republiki, se je tudi v našem podjetju prešlo na bruto sistem obračuna in na prilagoditev vrednosti VND na povprečno mesečno vrednost OD ne glede na to, koliko je dejanska delovna obveznost po urah v mesecu. Vendar je evidenca po urah še vedno potrebna zaradi evidentiranja različnih prisotnosti na delu, odsotnosti z dela in s tem povezanim izračunom bruto OD, ki se za posamezne primere različno vrednoti (npr. nočna dela, nedeljska, boleznine, državljanske obveznosti, neopravičeni izostanki ipd.). 2. priložnostno opravljene storitve, od katerih se je plačeval davek 20 J. Od nekaterih osebnih prejemkov že doslej ni bilo potrebno plačevati davka in prispevkov (npr. prejemki iz naslova odlikovanj, jubilejnih nagrad, odpravnin in denarnih nadomestil 'za primer brezposelnosti, socialno varstvene pomoči, štipendije ipd.), kar je posebej podrobno navedeno v Zakonu in jih na tem mestu ne bomo v celoti podrobneje naštevali, ker tudi ne povečujejo osnove za dohodnino na koncu leta. DOHODKI OD KMETIJSTVA: Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča. Osnova je katasterski dohodek, znesek pa je 0 % od osnove, ki znaša 50 % povprečnega letnega OD zaposlenih v RS v preteklem letu, nad tem pa 8 J od osnove. V Zakonu so podrobneje opredeljene oprostitve in olajšave, katere bo upošteval pri odmeri davka davčni organ občine, kjer se kmetijska površina nahaja. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA: Zavezanec za ta davek je fizična oseba s stalnim bivališčem v RS, ki ima dohodke od premoženja, če se od teh dohodkov ne plačuje kak drugi davek. Zavezanci za davek so tudi pravne osebe za dohodke, dosežene z udeležbo pri dobičku na ozemlju RS. Davek od dohodkov na premoženje se plačuje od: - dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, - obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam, - dohodkov, doseženih z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja v najem. Osnova za davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku je vsak posamezen prejemek, ki je bil izplačan v letu 1991. Osnova za davek na obresti na posojila je razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in eskontno stopnjo narodne banke. Osnova za davek od dohodkov iz najemnin je vrednost najemnine, zmanjšana za 40 % za stroške vzdrževanja. Stopnja davka od dohodkov na premoženje med letom je 15 %■ DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJSKIH PRAVIC: Zavezanec za ta davek je fizična oseba, ki ima dohodke iz: - avtorskih pravic, - izumov, tehničnih izboljšav ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu. Osnova za davek od avtorskih pravic je vrednost izplačila zmanjšana za 40 %, če je imetnik premoženjske pravice avtor, oziroma dejanski stroški, če jih avtor dokaže. Imetniku, ki ni avtor se stroški ne priznajo. Stopnja davka od 60 odnostne osnove je bila med letom 15 odstotna. Pri tehničnih izboljšavah, to je inovacijah je potrebno poudariti, da se priznajo normirani stroški v višini 40 % kot odbitna postavka samo v primeru, da je zanje sklenjena avtorska pogodba, za vse ostale inovacije pa je potrebno eventuelna uveljavitev odbitnih postavk posebej uveljaviti z dokumenti. DAVEK OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI: Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti je zasebnik, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti. Zasebniki morajo voditi predpisane evidence in poslovne knjige, ugotoviti davčno osnovo, to je dobiček po predpisih o računovodstvu. Delež posameznika na dobičku se v predpisanih vrednostih všteva v dohodnino. Pri tem je v Zakonu predpisanih veliko olajšav in oprostitev, ki jih mora zavezanec, ki opravlja dejavnosti dobro obvladati v izogib nepravilnosti pri izpolnjevanju davčne napovedi. Tu je pomembno vedeti, da se obrtniku dosežen dohodek za poslovanje v letu 1991 šteje v davčno napoved iz naslova davka na dohodnino za leto 1991 - DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA: Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba na območju RS, ki je dosegla v letu 1991 dobiček s prodajo: - nepremičnin, zmanjšan za plačane davke, premičnih predmetov, če posamično vrednost presega povprečni letni osebni dohodek zaposlenih v RS v letu pred letom, v katerem se premoženje prodaja, če je med pridobitvijo in prodajo manj kot dve leti, zmanjšan za plačani prometni davek, - vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu. Stopnja davka od dobička iz kapitala med letom je 15 %• Za vse navedene davke se med letom plačujejo davki v predpisanih rokih in zneskih. Nato se po zbranih podatkih o osnovah in plačanih davkih vloži davčno napoved do 28. februarja za preteklo leto, razen za dohodnino, za katero morajo zavezanci vložiti napoved do 30. junija oziroma po spremembi zakona v decembru 1991, do 31• 3- 1992. Ker je med letom zavezanec za plačilo davkov izplačevalec osebnih prejemkov ali drugih vrst dohodkov, za pokojnine SPIZ, za odmero davkov iz kmetijstva davčni organ občine, je že iz vrste dohodka občana razvidno, kje se bodo dobili potrebni podatki o bruto osnovah za dohodnino in med letom plačanih prispevkov, kar bo nujno potrebno za točno izpolnjevanje davčne napovedi. KOLIKŠEN DAVEK NA DOHODNINO SE OBRAČUNA IN PLAČA Davek na dohodnino je sintetični davek, ki združuje vse vrste dohodkov in se odmerja po povsem drugačni lestvici kot med letom, prav tako so olajšave in oprostitve predpisane po drugačnih merilih! LETNA LESTVICA ZA ODMERO DAVKA NA DOHODNINO (delno valorizirana): če znala nad letna osnova v SIT do Znala davek do Izračun davka nad Skupaj 87.670 19* 16.657 S 16.657 87.670 175.340 16.657 + 28* nad 87.670 16.657 + 24.548 S 41.205 175.340 350.631 41.205 + 35* nad 175.340 41.205 + 61.369 Z 102.574 350.63! 701.361 102.574 + 40* nad 350.631 102.574 + 140.272 z 242.346 701.351 242.846 + 45* nad 701.361 242.S46 + 45* .... ZMANJŠANJE OSNOVE ZA DOHODNINO, KATERE ZGORNJA MEJA JE 10 % OD OSNOVE ZA DOHODNINO: 1. Znesek sredstev, vloženih v nakup dolgoročnih vrednostnin papirjev pri izdajatelju vrednostnega papirja, 2. Znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino znižane osnove pri davku iz dejavnosti, 3. Reinvestirani del dobička od dolgoročnega vrednostnega papirja, 4. Znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odprave arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih, 5. Znesek sredstev, vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolj in varčevanje z energijo, 6. Sredstva, ki jih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na osnovi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine v sporazumu, sklenjenim z imetnikom spomenika, soglaša, 7. Znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje, 8. Znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobivanje novih znanj, 9. Znesek sredstev, namenjen za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti ipd.). Ce davčni organ dvomi, da gre za sredstva, namenjena znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ, 10. Znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulture, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniški del. Ce davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ, Pri tem opozarjamo, da morajo biti ne samo računi na ime zave zanca, temveč se morajo uporabiti za zavezanca in ne veljajo računi za nakup učnih pripomočkov za šoloobvezne otroke. 11. Plačane članarine političnim strankam in sindikatom, 12. Plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam. Pcmembno pri vseh teh točkah je, da mora zavezanec, ki uveljavlja zmanjšanje osnove, te vrednosti posebej izkazati i n.dokazati z dokumenti. Posebej opozarjamo še na nekaj olajšav, na katere do konca leta 1991 še lahko vplivate: - sredstva, vložena v nakup vrednostnih papirjev, ki se lahko kupijo do 31. 12. 1991 in se za vrednost vzame znesek iz plačila za vrednostni papir. Le-ta pa se mora ob predložitvi davčne napovedi prinesti zraven, ker se z žigom davčne uprave potrdi uveljavitev zmanjšanja osnove, - sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, za kar se lahko upošteva plačana akontacija še v decembru za nakup stanovanja. Vsa plačila, ki bodo v januarju 1992 se ne bodo štela za odbitno postavko pri davku na dohodnino za leto 1991. - sredstva, vložena v nakup zdravil (7. točka). Zanje veljajo računi, ki so naslovljeni tako na zavezanca kot na vzdrževane družiske člane. ZMANJŠANJE OSNOVE ZA DOHODNINO, KI JE IZVEN LIMITA 10 % OD OSNOVE ZA DOHODNINO: 13. Plačani zneski samoprispevka, 14. Letni povprečni osebni dohodek zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100 % telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje pomoči, na osnovi odločbe Skupnosti pokojninskega in invalid, zavarovanja, 15. 8 % povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti. Kako i zgleda obračun davka na dohodnino za leto 1991 po valorizirani lestvici, ki še ni dokončna za leto 1991, si lahko {»gledate na primeru! Vse to, kar smo doslej zapisali naj velja kot opozorilo vseh na obveznost, ki jih čaka v letu 1992. Ce boste imeli še kakšno vprašanje vam bomo preko Informatorja priskrbeli strokovno pojasnilo. FEBRUARSKE OBVEZNICE Obveznice, ki smo jih prejeli januarja 1991, so vrednostni papir, na katerega moramo paziti tako kot na denar. Ce vrednostni papir izgubimo, torej izgubimo denar. Doslej je podjetje vedno poskrbelo, da smo obveznice lahko vnovčili, čeravno smo jih založili ali izgubili. V časih, ko se nam obeta večje poslovanje z vrednostnimi papirji naprimer delnicami, pa se bomo morali naučiti ravnati pravilno. Zato to opozorilo res ni odveč. Vse, ki so obveznice prejeli naj spomnimo, da jih morajo prinesti v Računovodsko službo do 16. januarja 1992, ker sicer vrednosti obveznice ne bodo dobili izplačane. KOLIKO NAS JE? V zadnjih petih letih se je število zaposlenih v Cinkarni zmanjšalo za 600 delavcev. Konec novembra 1991 nas je bilo 1871. Ta številka se mesečno spreminja, saj v decembru pričakujemo še 35 odhodov. Največ izstopov je bilo v skupnih službah pretežno administrativnega kadra, nato v Metalurgiji, Vzdrževanju in Titanovem dioksidu. Skupaj nas je v vsem letu zapustilo 194 delavcev, to je 9,4 odstotka, do konca leta pa bo odstotek poskočil na 10. Razlogi za tako številne odhode so predvsem zaradi upokojitev, v zadnjem času pa so porasli tudi sporazumni odhodi. Od julija, odkar velja sklep delavskega sveta o uvedbi odpravnin, je bilo 120 izstopov iz tega naslova, ne da bi upoštevali tiste, ki so se upokojili predčasno. Konec leta 1991 se bomo tako približali številki 1830 zaposlenih, to pa je toliko, kolikor nas je bilo leta 1973 ob stoletnici tovarne. IZ ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA Menda je bila 18. 12. 1991 že predzadnja seja v tej sestavi, kajti delegatom 23. januarja poteče mandat. Zato so morali razpisati postopek za pričetek kandidiranja in volitev. Ce bodo delegati v republiški skupščini pohiteli pa morda tudi teh volitev ne bo treba, saj takšen organ v prihodnosti ni več predviden. Kandidate naj bi zbrali do 27. 1., volitve pa bi bile do 12. 2. 1992. Istočasno bodo potekale tudi volitve za funkcionarje v svobodni sindikat. o stanovanjih Delegati so se seznanili s stanjem na stanovanjskem področju. Cinkarna, ki ima 578 stanovanj je od uveljavitve novega stanovanjskega zakona prodala že 88 stanovanj in izstržila 41 milijonov SLT, vlogo za odkup pa je dalo še 40 imetnikov stanovanjske pravice. Stanovanje lahko kupijo tudi neimetniki stanovanjske pravice. Cinkarna prodaja po polni ceni (možnost na obroke) stanovanja, ki bodo prosta v januarju. To so stanovanja v velikosti od 43,12 do 71 m2 v vrednosti od 1 do 1,6 milijonov SLT in to v: Miličinskega 13, Skapinovi 2 in 3, Veselovi 10, Pod lipami 26, Trubarjevi 28 in Nušičevi 14. Interesenti naj pridejo osebno v Kadrovsko službo. Ce se v Cinkarni ne bodo našli interesenti, jih bo ponudila v prodajo drugim ali pa bo dala v najem po profitnih najemninah. Denar, ki ga bo zbrala od prodaje pa bo namenila za nadaljno obnovo stanovanj, nakup novih stanovanj ter dajanje posojil za individualno gradnjo in adaptacijo. Želimo vam srečno in uspešno novo leto Zavezanec: NN PRIMER IZRA&UNA DAVKA PO ZAKONU O DOHODNINI ZA LETO 1991 po začasni lestvici Stopnje dohodnine: Opomba: Izračun je napravljen na predpostavki, da se : lestvica za mejno vrednost izra- čuna davka na dohodnina po veljavnem zakonu iz meseca januarja 1991, valorizira - če znaša letna osnova Sit: za 46 X. Vrednosti se bodo po uradno objavljenih podatkih ie spremenile! nad da 87.670 19 X Izrač. z 10 X olaji. Izračun brez 10 X olaji. 87.670 175.340 16.657 + 28 I nad 87.670 87,670 16,657 87,670 16,657 175.340 350.681 41.205 + 35 I nad 175.340 66,757 18,692 85,517 23,945 350.681 701.361 102.574 + 40 I nad 350.681 154,427 35,349 173,187 40,602 701.361 242.846 + 45 X nad 701.361 Bruto Odbitne Osnova za Znesek ie plačan še za plačilo Op i s vrednost postavke dohodnino davka davek davka I. VIRI DOHODNINE: Osebni prejemki: - osebni dohodki in nadomestila OD 156,000 37,259 118,741 18,311 - priložnostno opravljene storitve 10,000 0 10,000 2,000 - obveznice pri izplačilu OD 7,307 1,703 5,604 789 - regresi za dopuste 11,454 0 11,454 1,446 - pokojnina 0 0 0 0 Skupaj osebni prejemki 184,761 38,962 145,799 22,546 Ostali viri dohodnine: - dohodki od kmetijstva - dohodki iz dejavnosti - dohodki od kapitala (dobiček dosežen s prodajo nepremičnin, premičnin in vrednostnih papirjev) 20,000 20,000 3,000 - dohodki od premoženja (udelečba na dobičku, obresti na posojila in najemnine) 15,000 15,000 2,250 - dohodki od premoženjskih pravic a) avtorski honorarji 3,000 1,200 1,80( 225 b) inovacije (brez odb. post.) 5,000 0 5,000 750 SKUPAJ viri dohodnine 227,761 40,162 187,599 28,771 II. OLAJŠAVE: 8 I od republ. povpr. 155.150 (začas.) za enega otroka povečano za 2 I za vsakega nadaljnega otroka 20 I olajiave od 155.150 (začas.) za duševno motenega otroka 50 X olajiave od 155.150 (začas. 1 za otroka, traj.nezmol.za delo 12,417 SKUPAJ olajiave 12,412 III. ODBITKI: 1. nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev 2. znesek sredstev, vloienih v modern. OS (obrt. dej.) reinvest. del dobička od dolgoročnega vredn. papirja znesek sredstev za gradnjo in nakup stanovanj, ipd. sredstva vložena v gradnjo majhnih hidroelektrarn itd. sredstva vložena v vzdrževanje kulturna zgodovinskih spomenikov sredstva vložena v nakup zdravil, zdrav, pripomoč. ipd. dopolnilna izobraževanje zavezanca znanstveno raziskovalno delo in razvojna dej. nakup knjig in učnih pripon, ter umetničkih del 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. sredstva vložena v sredstva vložena v sredstva vložena v 11. plačane članarine političnim strankam in sindikatom 12,000 3.000 2.000 2,400 l*. ridCdlll [JIUSLUVUlJMi UCIIOI lit piizip. Mumoiuni Mim vj i y u ' i i i v. • j u" S k u p a j ( za omejitev 10 X od osn. za doh. - seit.l do 12) 1 , v v v 18,760 13. plačani zneski samoprispevka 14. letni popreč.,0D v RS za 100 X-ne invalide 15. 8 X popr. OD v RS za zavezanca po 65. letu starosti 2,000 Skupaj (1 do 15) 20,760 IV. a. Skupaj izračun davka na doh. z vsemi olajšavami 154,427 35,349 28,771 6,578 IV. b. SKUPAJ izračun davka na doh. brez 10 \ olajšav 173,187 40,602 23,771 11,93! 1 Neodvisna programska orodja postajajo nepogrešljiva za ekonomsko sprejemljiv razvoj računalniško podprtega informacijskega sistema. Z njimi postajamo zanimivi za širši krog uporabnikov in neodvisni od razvijalcev programske opreme. S pojavom osebnih računalnikov, ki temeljijo na istem operacijskem sistemu MS DOS, je bila dana osnova za razvoj neodvisnih razvojnih orodij. Proizvajalci programskih orodij so svoje produkte prilagodili istim standardom. Na trgu so se pojavili številni poceni izdelki, ki so jih razvijalci stalno inovirali in dopolnjevali. S prehodom na generacijo računalnikov višje tehnologije AT, so postali zmogljivejši osebni računalniki uporabni za najzahtevnejša razvojna orodja. Velikosti internega in externega pomnilnika in periferne enote so postale merilo za uporabo sodobnih razvojnih orodij, ki omogočajo hitro prilagoditev novim pogojem poslovanja, načrtovanja, projektiranja in razvoja novih računalniško podprtih področij dela. Ta princip so razvijalci programske opreme prenesli tudi v okolja majhnih, srednjih in velikih računalniških sistemov. Računalniški sistemi teh skupin računalnikov so vezani na specifične operacijske sisteme proizvajalcev računalnikov, ki niso vedno najoptimalnejši in najsodobnejši. Neodvisna programska orodja četrte generacije so prilagojena računalniškim sistemom bolj ali manj uspešno. Številni izdelki se razlikujejo po svojih zmožnostih in zahtevah glede centralnega pomnilnika in externih pomnilni-ških zmogljivosti. Izbira pravšnjega orodja je povezana z obstoječo aparaturo in aplikativno programsko opremo in cilji, ki jih zasledujemo. Računalniški sistem podjetja je v razredu majhnih sistemov. Z razširitvijo v letošnjem letu je pridobil na zmogljivosti in možnosti nadaljne širitve v dvoprocesorski sistem. Pri izbiri razvojnega orodja četrte generacije, ki bo neodvisen od operacijskega sistema, nas veže sedanja majhnost sistema. Izbrano orodje bo moralo zagotoviti delo na sedanjih zmogljivostih in mora nuditi široke razvojne možnosti za daljše obdobje. Prehod na srednje velik računalniški sistem je bil zaradi pogojev poslovanja v sedanjih razmerah preložen, čeprav sedanje zmogljivosti ne zadoščajo po odzivnosti in razpoložljivosti sistema. Terminalska mreža je delno sinhrona in delno asinhrona. Kot taka je le delno dobro odzivna. Kompleksna rešitev računalniškega sistema in lokalne mreže je stvar prihodnosti, ko bo jasna tudi bodoča organiziranost podjetja. Naša prizadevanja so usmerjena v izbor ustreznega razvojnega orodja četrte generacije. V ožjo proučitev so izbrana orodja: ORACLE, PO-WER HOUSE, PRO IV, PROKIT in INGRES. Končna odločitev bo pogojena z razpoložljivimi kapacitetami našega računalniškega sistema. Proučili smo možnost uporabe precej razširjenega in kompleksnega razvojnega orodja ORACLE na našem sistemu. Izkazalo seje, da zahteva hetererogenost naših računalniško podprtih področij poslovanja večje zmogljivosti računalnika od sedaj razpoložljivih. Manjše zahteve so za orodje PRO IV. Dvodnevna predstavitev v našem podjetju, je prispevala k pozitivni ocenitvi tega orodja. Razpoložljive zmogljivosti računalnika so zadostne, potrebni uvajalni čas je v primerjavi z ostalimi orodji kratek in uporabno je tudi za delo na osebnih računalnikih. Uporabljeni standardi zagotavljajo večjo neodvisnost od razvijalcev programskih rešitev in možnost hitrejše prilagoditve novim zahtevam. Že v tej fazi spoznavanja razvojnih orodij je postalo jasno, da zahteva delo s temi orodji široko poznavanje področij poslovanja in visoko usposobljen kader, ki bo sposoben svoje rešitve plasirati širšemu krogu uporabnikov. S tem zmanjšamo lastne stroške razvoja pri manjšem številu ra- zvijalcev programske opreme. Za osvojitev nove razvojne tehnologije bo potrebno dodatno izobraževanje razvijalcev in bodočih uporabnikov. Na pobudo uporabnikov in službe je že stekel izobraževalni ciklus za uporabniška orodja. FRAMVVORK, WORD-STAR, OUATTRO PRO, PARA- Zakonu v glavnem lahko očitamo preveliko navezanost na področje elektrotehnike in premalo upoštevanja specifičnosti v kemiji. Npr. v elektrotehniki je možno predpisati, da bo podatke za certifikacijo produkta pripravil nek centralni akreditiran laboratorij. V kemiji pa bi ustanovitev takega centralnega laboratorija pomenila veliko predrago rešitev. Prav zato je Evropa izdala standarde (45 000), ki določajo način dela v laboratoriju, organizacijo, kadre, izobraževanje, način izdelave metod, uporabo referenčnih standardov, opremo itd. Če laboratorij zadosti tem pogojem, se ga akreditira za določene analize in meritve. Na tak način odpade nastanek novih laboratorijskih zmogljivosti. Takega razmišljanja v tem našem osnutku zakona ni. Naša vlada se skuša z organizacijo prilagoditi zahtevam Evrope. Za enotnost sistema standardizacije skrbi Nacionalni svet, Strokovna komisija in Urad za standardizacijo in meroslovje. Nacionalni svet ima nalogo voditi politiko standardizacije v skladu z razvojem v Sloveniji. Nacionalni svet sestavljajo ministri in direktor Uradaza standardizacijo in meroslovje. Strokovne komisije usmerjajo in nadzorujejo urad, pripravljajo in usklajujejo standarde z mednarodnimi standardi. DOX in MS DOS. V načrtu so še seminarji za zahtevnejša orodja CAD CAM, MATH CAD in SUPER PROJECT. Predavanja vodijo strokovnjaki podjetja. Na interni razpis se je prijavilo preko sto kandidatov, od katerih jih je 39 že uspešno opravilo seminarje. Tudi v bodoče bomo morali s tovrstnim izobraževanjem ob delu in izven dela še nadaljevati. Franc SENDELBACH Največji koraki so torej narejeni. Zdaj pa se moramo vsi skupaj ukvarjati tudi z operacionalizacijo te politike. V tem trenutku na področju sistemov kakovosti še ne zamujamo preveč v primerjavi z Evropo. Seveda pa sistemi kakovosti sami po sebi ne pomenijo boljše kakovosti kar čez noč. Sistemi omogočajo dvig kakovosti v obliki Spirale (bolj ali manj strme). Vse izboljšave proizvodnje bodo zahtevale tudi večja ali manjša vlaganja, kar pa bo v prihodnje problem. Evropa torej je in ni blizu. Bralca bo najbrž pretresla izjava, da še ne zamujamo za Evropo z uporabo standardov. Veliko velikih koncernov v Evropi objavlja članke v strokovni literaturi in tam se da razbrati, kako daleč so pri uporabi ISO standardov. Drugo potrditev pa sem dobila na seminarju v Grazu: »QS - poslovnik v kemijskem laboratoriju«. Avstrijci so bili slabše informirani od nas. Nemci so ta predavanja pripravili, vendar njihov položaj v evropski organizacijski shemi še ni določen. Če torej na področju vzpostavljanja sistemov kakovosti še ne zamujamo, potem je prav, da te aktualnosti za nobeno ceno ne zapravimo. Lahko, da bodo ti certifikati pomenili veliko prednost na trgu pred drugimi tekmeci. Mija MARIN REZERVIRANO ZA KAKOVOST Naše prilagajanje Evropi Samostojnost naše republike je povzročila spremembe tudi na področju standardizacije. Zato je v pripravi nov zakon o tehničnih predpisih in standardizaciji. Osnutek zakona je v javni razpravi. EKOLOGIJA Slovensko gospodarstvo, Evropa in mi Evropa je odprla novo obdobje, v katerem se nihče popolnoma ne znajde. Temu je pripomogla dosedanja jugoslovanska nesposobnost, da nismo sledili dovolj, kaj se dogaja v Evropi. Izhod je samo eden, in sicer da se rekonstruiramo na raven či-mvečje kompatibilnosti z ES, ne čakajoč na polnopravnost našega članstva. Sedaj smo samostojni in ne more biti izgovorov, da ne vemo, kaj nam je storiti. ES uvaja »enotne minimalne pogoje« varstva okolja. S tem želi predvsem odpraviti gospodarske motnje in neenotne pogoje gospodarjenja. Za nas je pomembno predvsem to, da so ti pogoji bistveno ostrejši, kot so trenutno veljavni. Zato je bil interes slovenskega gospodarstva, da ob sprejemanju osnutka novega krovnega Zakona o varstvu okolja pozna podzakonske predpise in oceno izvedljivosti. Za Slovenijo je bila značilna dolgoletna nepovezanost med cilji gospodarstva in cilji varstva okolja. ES bo na svojem enotnem trgu izločevala podcenjene izdelke zaradi nespoštovanja zahtev varstva okolja. Sem spadajo tudi izdelki slovenske industrije, v katerih je vgrajeno preveč energije, katerih proizvodnja je vezana z velikim obremenjevanjem okolja, nastankom odpadkov, ki tudi na račun okolja in družbe »nekontrolirano izginjajo«. V CINKARNI smo po podatkih PE Energetika za leto 1990, porabili 2,69 GJ primarne energije na 100 DEM družbenega proizvoda. Tudi materialne in tehnološke pomoči, ki jo nudi ES, da bi skupaj z vzhodno Evropo »počistili svoje hiše« ni za pričakovati na osnovi improvizacij, za katere smo še vedno mojstri, ampak le na osnovi strokovnih rešitev, ki »slepo spoštujejo« regulativo ES. Vse pa mora sloneti na spoznanju, da so pogoji varovanja okolja del pogojev gospodarjenja, navzlic strahu, da bodo ekološki predpisi prizadeli konkurenčnost. Iz izkušenj razvitih zahodnih držav je znano, da so stroški, ki so potrebni, da izdelek ustreza zahtevnejšim standardom, manjši od pričakovanih. To pa pomeni, da v industriji ne bi smelo biti odpora. Vse našteto pa utemeljuje potrebo, dačimprej izenačimo pogoje varstva okolja s pogoji v ES in da z delovanjem pravne države ter njene vloge na področju varstva okolja, nehamo ogrožati naravne danosti in razvoj Slovenije. Od države Slovenije pa pričakujemo aktivno delo, ne samo v njeni represivni, temveč predvsem v stimulativni funkciji. Pri tem je pomembno opozoriti predvsem na naslednja »orodja varstva okolja«: 1. PREIZKUŠNJA SKLADNOSTI Z OKOLJEM obsega oceno vplivov na okolje: pri novih posegih, pri presoji tehnologij, pri izbiri in pri izdelavi sanacij obstoječih tržno in ekonomsko uveljavljenih, tradicionalnih proizvodih. Uspešen poskus sprejemljivosti CINKARNE v Celju smo naredili leta 1986 s strategijo dolgoročnega razvojnega programa. 2. INFORMATIKA IN EKOLOGIJA Predpogoj za kakršnokoli načrtovanje razvoja za celovit sistem gospodarjenja z naravnimi viri in upravljanje s prostorom je, da država Slovenija predvidi »robne pogoje« za razvoj gospodarskih dejavnosti. Podjetja - onesnaževalci pa morajo vgraditi vse stroške obremenitve okolja v ceno svojih izdelkov, za kar pa morajo imeti razvit informacijski sistem. V CINKARNI že obstoja informacijski sistem varstva okolja. V idejnem projektu pa je še predviden celovit Ekološko informacijski center. 3. OKOLJU PRIJAZNEJŠI IZDELKI V pripravi je slovenska EKO -označba izdelkov, ki mora povzeti Pravilnik ES za dodeljevanje EKO - znaka, za ekološko alternativne izdelke. V CINKARNI je v pripravi nekaj proizvodov, ki bodo konkurirali za ta znak. 4. EKOLOŠKA REVIZIJA Vzporedno s presojo sposobnosti po kakovostnih kriterijih ISO standardov se podjetja na zahodu prostovoljno odločajo za presojo ogroženosti ali »e-kološko revizijo«. Rezultat je tudi tukaj sistematična, doku- mentirana in objektivna ocena o tem, kako poslovodstvo podjetja skupaj s svojo organizacijo in tehnologijo, izpolnjuje zahtevane ekološke standarde, normative in varnostno zaščitne ukrepe v primeru nesreč, posebej ekoloških. Takšen pregled hkrati služi kot eno izmed »managerskih orodij« za snovanje programskih usmeritev nadaljnjega razvoja - restrukturiranja podjetja. V CINKARNI je bila po tem vzoru narejena Ekološka in varnostno zaščitna ocena, že leta 1984. Vse to pomeni, da varstvo okolja ne more biti zaviralni faktor razvoja, temveč spodbuda za novo inovativnost in ustvarjalnost v čistem okolju. Dani PODPEČAN Menda se bo Cinkarna preusmerila v turizem! Lokacijo za navtični turizem že imamo, samo jahte so še na kolesih. Odpraševanje sušilnice železovega sulfata Sanacijski program za zmanjšanje emisije trdnih delcev iz sušilnice železovega sulfata poteka po predvidenem terminskem planu. Po uspešno zaključeni prvi fazi, ki je obsegala vzpostavitev obstoječega delovanja in izdelavo sanacijskega programa, smo v okviru druge faze vgradili registrator delovanja Venturi pralnika plinov in naročili odstranjevalec kapljic. Z registratorjem smo omogočili optimiziranje procesa pranja, kontrolo delovanja in zapis - dokazilo za inšpekcijske službe, da odpraševalna naprava v redu obratuje. Odstranjevalec kapljic obsega cel eliminatorski sistem izločanja vodnih kapljic s pralnim sistemom, ki bo na vsakih 10 minut opral eliminatorje. Med ponudbami smo izbrali podjetje ESOT/CE, ki je v CINKARNI že opravljalo dela na izgradnji in rekonstrukciji ter modernizaciji hladilnih stolpov F-kisline in PE Energetike. Izbrana ponudba je bila najcenejša in celovita. Za ceno 27.500 DEM tolarske protivrednosti bomo v marcu 1992 odstranjevalec že preizkušali in prevzeli. Pričakujemo zago- tovljeno učinkovitost elimina-torskega sistema in emisijo trdnih snovi pod dovoljeno mejno emisijsko koncentracijo MEK = 50 mg prahu/m3. Predčasno smo tudi opravili poskusno zamenjavo izvora vode za pranje z nadomestitvijo dosedanje filtrirane tehnološke vode, z odpadno vodo iz dekanterjev nevtralizacije Ti02. Zamenjavo je opravilo OVO vzdrževanje za Metalurgijo. Poskusno obratovanje je potrebno za potrditev, da odpadna voda iz nevtralizacije Ti02, ki je nasičena sadrovica, ne bo povzročala dodatnih oblog na Venturi pralcu. Pri obratovanju 400 ur na mesec bo letni prihranek do 25.000 DEM tolarske protivrednosti na leto, če bo zamenjava uspešno zaključena in potrjena. Ta investicija bo v tem primeru vrnjena v 4. mesecih pri trenutnih cenah. V nadaljnjem obratovanju sušilnice pa to privarčevanje pomeni neposredno znižanje stroškov. Dani PODPEČAN REZERVIRANO ZA EKOLOGIJO Onesnaženost zraka v Celju v prihajajoči zimi Cinkarna je od prejšnje zimske sezone spet zmanjšala svojo emisijo škodljivih snovi, predvsem z modernizacijo ferosulfat-ne linije KKČ, po novem F kisline. V diagramu je prikazano zmanjšanje emisije S02 po letih, vključno z zmanjšanjem najprej v letošnjih prvih treh mesecih zaradi zmanjšane proizvodnje v Cinkarni, potem pa še nadaljnje zmanjšanje po začetku obratovanja modernizirane linije za proizvodnjo žveplove kisline. Tudi pozimi pričakujemo take emisije, še posebno, ker se je vsaj za dva meseca ustavil obrat BaS. V Celju je bilo letošnje leto narejenih okrog 200 novih priključkov na zemeljski plin v gospodinjstvih, poleg tega pa je šlo nekaj večjih kotlovnic na plin. Pravijo, da je to sicer manjši delež med celjskimi kurišči, pa še ti verjetno ne bodo kurili dragega plina, pač pa se bodo odločili za cenejšo varianto - premog. Kljub temu, da ima Cinkarna res minimalno emisijo S02, pa se v mestu to čisto nič ne pozna. Z začetkom kurilne sezone se spet začenjajo onesnaženi dnevi. Tako smo imeli v centru mesta do 6. decembra že devet dni prekomerne koncentracije S02, medtem ko v bližini Cinkarne beležimo le en dan nekoliko višje povprečje kot je mejna koncentracija, hkrati pa nižje kot je bilo tisti dan v mestu. Pojmovanje onesnaženosti zraka se je v Celju vrnilo za 20 let nazaj, saj spet velja za edini škodljivi element v zraku žveplov dioksid in zato je Cinkarna edina med tovarnami, ki bo morala v primeru kritične onesnaženosti zraka omejevati svojo proizvodnjo. Pa še to samo za boljši občutek, saj se v mestu zaradi tega ne bo nič izboljšal zrak. Vida PLANINŠEK Kislost padavin v letu 1991 Z zbiranjem in analizo padavin smo se v Službi za varstvo okolja ukvarjali že leta 1984,1985 in 1986. Analize smo delali dnevno, kadar je pač deževalo ali snežilo. Pri analizah, ki se delajo le enkrat mesečno, je prisoten vpliv primesi v padavinah, na primer prahu, ki zvišuje pH padavin, ko čakajo en mesec na analizo, zato je med mesečnimi in dnevnimi vzorci razlika. Normalni pH padavin je 5,4 do 5,6 zaradi raztopljenega C02 iz zraka. Kako se je v Celju gibala vrednost pH v letih analiz, nam pokaže naslednja tabela: leto merilno obdobje najnižja vred. najvišja vred. 1984 januar - februar 4,3 6,9 1985 julij - december 4,2 7,0 1986 januar - december 3,5 7,8 1991 januar - november 4,0 7,2 Padavine, ki imajo pH med 4 in 5, so srednje kisle padavine. Take padavine so pogosto pri nas pa tudi drugod po svetu. Takih padavin smo imeli okrog 40 odstotkov. Povečana škodljivost padavin se začne pod pH 4,2, ker se pri tej kislosti začne raztapljati aluminij, ki je v tleh vezan, in postane strupen za rastline in mikroorganizme v tleh.. Takih padavin smo imeli v vseh štirih merilnih ob-dobjij skupaj 4 odstotke. Leta 1986 smo želeli na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani dobiti strokovno mnenje, od kod prihajajo kisle padavine. Odgovor je bil, da to ni lokalni vpliv, pač pa prihajajo z daljinskim transportom, vendar pa imajo oni premalo podatkov, da bi na vprašanje lahko zanesljivo odgovorili. Najbolj seveda presenečajo nizke vrednosti poleti. Tudi to je eden od pojavov, ki jih bo človek verjetno težko kdaj razčistil. Seveda pa so vedno možne špekulacije. Vida PLANINŠEK Zniževanje skupne emisije S02 iz Cinkarne Zadnje znižanje je predvsem na račun modernizacije proizvodnje žVeplove kisline. leto kg/h S02 1981 562.2 1982 459.3 1983 357.3 1984 355.3 1985 298.9 1986 301.0 1987 302.6 1988 292.9 1989-1 298.9 1989-11 236.0 1990 224.5 1991-1 198.0 1991-11 102.2 i kg/h SCj a * a n: »o i si » Najcenejše daljinsko ogrevanje Z rekonstrukcijo in modernizacijo F-linije za proizvodnjo žveplove kisline smo pridobili možnost priprave vroče vode z izkoriščanjem odpadne toplote. Trenutno se le majhen del te toplote koristno uporabi za ogrevanje napajalne vodeza parna kotla F in S-kisline. Zato je generalni direktor imenoval projektno skupino za integriranje odpadne toplote in tehnologije v toplotno bilanco CINKARNE in mesta Celja. Prvi cilj projekta je izdelati predinvesticijsko študijo, ki naj bi predvidela vrstni red investicijskih odločitev. Študija bo temeljila na minimalni ravni proizvodnje F in S-kisli-ne, optimirani na lastno porabo žveplove kisline v proizvodnji Ti02, ki je v zadnjih letih v deležu okrog 50 odstotkov in prognozo zahtev trga. V drugem cilju smo si zastavili, da z obravnavanimi viri prednostno pokrijemo cinkar-niške možnosti in potrebe. Tako bi vročo napajalno vodo porabili do 50 odstotkov za parna kotla F in S-kisline ter za kotlovnico PE Energetika. Ostali del pa bi porabili za daljinsko ogrevanje posameznih kompleksov, ki imajo svoje parne toplotne podpostaje, kot je Marketing s skladišči, Transport z večnamenskim objektom, Nova valjarna... V ta namen bodo v predinvesticij- ski študiji podane rešitve in pripadajoča investicijska vlaganja. Pri tretjem cilju pa bo v študiji predlagana vročevodna povezava odpadne toplote S-kisline za polletno obratovanje v zimskem obdobju s Komunalo Celje - Toplotno oskrbo. Ekonomsko upravičenost predlaganih investicijskih vlaganj bo predinvesticijska študija podala za vsako rešitev v predvidenem času, ki je potreben, da se vlaganja vrnejo, na osnovi predvidenega prihranka energije, ki bo podana s ceno sodčka nafte. Tako se bomo s sekundarnim sistemom vročevodnega daljinskega ogrevanja, primarni parni še ostane, tudi v CINKARNI vključili v najcenejše daljinsko ogrevanje. Dani PODPEČAN * * TEST Spoznavanje samega sebe Spoznavanje samega sebe je zahtevna in nikoli končana naloga. Pri tem večkrat trčimo ob nevidne ovire, ki nam branijo sprejeti nekatera spoznanja. Ugodneje je reči, da so za mojo usodo krivi drugi in se izogniti kakšnemukoli spreminjanju samega sebe. Hitrost razvoja na vseh področjih življenja, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, ne pojenjuje. S tem razvojem so povezane tudi številne spremembe v naravi našega dela. Menjava zaposlitev, poklicev, delovnega mesta, orodij, znanj in načinov organiziranja so zahteve, ki se jim za daljše obdobje ne more nihče izogniti. Vse te spremembe imajo svoje posledice ne le v produktivnosti dela v družbi, temveč se odražajo tudi v zadovoljstvu ljudi. Ob njih doživlja človek svoj strokovni in osebnostni razvoj, po drugi strani pa so spremembe (tudi pozitivne) izvor najrazličnejših stresov. Za družbo je vsekakor pomembno, da zna čim bolje izkoristiti obstoječi človeški potencial in z njim pospeševati razvoj. Pomembno pa je tudi zmanjševati spremljajoče ne- gativne pojave razvoja (brezposelnost, strese, bolezni, odtujenost). Oboje je tudi v interesu posameznika, zato je pomembno da spozna samega sebe. Potrjevanje samega sebe je ena bistvenih človekovih potreb. Gre za to, koliko ima človek izoblikovane življenjske vrednote in ali zna živeti v skladu z njimi. Človek, ki nima izoblikovane svoje lastne podobe, ne more biti zadovoljen s svojo poklicno kariero in s samim seboj. Delo je namreč eno od področij, ki bistveno prispeva k oblikovanju lastne podobe. Kot delna pomoč pri poznavanju samega sebe v nadaljevanju prilagamo vprašalnik o »spoznavanju svojih spretnosti in zmožnosti« vključno z vrednotenjem. Alenka PREGELJ Spoznavanje svojih spretnosti in zmožnosti Ocenite, koliko stezmožni opravljati spodaj navedene naloge. Uporabite oceno: 4 - če ste zelo spretni pri opravljanju naloge 3 - če ste pri opravljanju naloge normalno spretni 2 - če ste pri opravljanju naloge zadovoljivo spretni 1 - če ste premalo usposobljeni za to nalogo Naloge: 1. Zapomnite si številke 2. Risati ljudi in situacije 3. Spodbujati ljudi h govorenju 4. Voziti avtomobil ali motor 5. Brati in slediti risbe, diagrame, navodila 6. Ustvarjati, oblikovati, videti nove alternative 7. Delati v skupini ali javnosti 8. Vzdrževati fizično kondicijo 9. Raziskovati, zbirati informacije 10. Ustvarjalno uporabljati barve 11. Poučevati ali trenirati ljudi 12. Uporabljati ročna orodja 13. Hitro računati na pamet 14. Izražati misli ali čustva s sliko ali risbo 15. Prodajati, se dogovarjati, prepričati 16. Natančno in hitro delati s predmeti 17. Upravljati z denarjem 18. Igrati glasbo 19. Biti občutljiv za čustva ljudi 20. Sestavljati stvari, stroje, pohištvo 21. Iskati informacije v tekstu 22. Hitro oceniti ljudi in situacije 23. Organizirati ljudi 24. Popravljati gospodinjske stroje 25. Organizirati, razporejati, urejevati stvari 26. Imeti občutek ali intuicijo, uganiti pomen 27. Poslušati DESNA LEVA vzorci razum linearno kreativnost Specializacija funkcij leve in desne možganske poloble 28. Pomagati graditi hišo 29. Reševati probleme in uganke 30. Sestavljati spise 31. Skrbeti za ljudi, biti prijazen z ljudmi 32. Odkrivati, kako stvari delujejo 33. Kontrolirati in ocenjevati kakovost izdelkov 34. Improvizirati, se znajti pri reševanju problemov 35. Pomagati drugim 36. Biti telesno močan 37. Spoznavati in oceniti probleme 38. Oblikovati stvari in materiale 39. Napraviti prvi korak v medsebojnih razmerjih 40. Usklajevati delo rok z vidom, zadevati tarčo 41. Računati 42. Izražati čustva z obrazom, glasom, telesom 43. Spodbujati ljudi k spremembam 44. Fizično hitro reagirati 45. Analizirati, urejati, preiskovati informacije 46. Ustvarjalno delati s prostorom in oblikami 47. Znati pohvaliti ali spodbujati ljudi 48. Biti ročno spreten 49. Točno opazovati in preiskovati podrobnosti 50. Razvijati ideje drugih ljudi 51. Motivirati in spodbujati ljudi 52. Usklajevati gibe, biti telesno okreten 53. Reševati teste ali vprašalnike 54. Iskati ideje v besedilu 55. Voditi in usmerjati ljudi 56. Uporabljati razne domače stroje Vsota ocen pri točkah 1,5,9,13,17,21,25,29,33,37,41,45,49, 53 izraža vašo kompetentnost pri delu s PODATKI. Vsota ocen pri točkah 2, 6,10,14,18, 22,26, 30, 34, 38, 42, 46, 50, 54 izraža vašo kompetentnost pri delu z IDEJAMI. Vsota ocen pri točkah 3, 7,11,15,19, 23, 27, 31,35, 39, 43, 47, 51,55 izraža vašo kompetentnost z LJUDMI. Vsota ocen pri točkah 4, 8,12,16, 20, 24, 28, 32, 36,40, 44, 48, 52, 56 izraža vašo kompetentnost pri delu S STVARMI. Kaj pomenijo rezultati: 56-40 točk: Na tem področju so vaše zmožnosti visoko razvite, zato je mogoče pričakovati, da boste te naloge nadpovprečno dobro obvladali. 39-20 točk: Na tem področju imate dobro razvite spretnosti, zato je mogoče pričakovati, da boste te naloge povprečno obvladovali. 19 in manj točk: Na tem področju vaše spretnosti niso razvite. Možno je, da niste bili motivirani za njihov razvoj, da nimate ustreznih sposobnosti ali pa da doslej niste bili v situaciji, ki bi vas spodbujala k njihovemu razvoju. Sindikat v nehvaležnem obdobju Že sam naslov sestavka, ki mi ga je ponudila urednica, daje slutiti, da bo vsebina eno samo tarnanje. V grobem gledano, je delo v sindikatu zanimivo, vendar tudi nehvaležno. To najbolj vedo člani predsedstva in zaupniki. Vsi funkcijo opravljamo neprofesionalno, to je ob svojem rednem delu. Članstvo od nas pričakuje vedno več, smo pa pogosto nagrajeni le s kritiko. Zavedamo se, da se mnogokrat preveč ukvarjamo sami s seboj. Res pa je, da se pri nas družba spreminja tako rekoč iz temeljev, za sindikat pa ostajajo enaka načela kot do sedaj, le daje delovanje v njem drugačno. Delavec v teh časih potrebuje varnost bolj kot kdajkoli, ravno zaradi nenehno spreminjajoče se zakonodaje in prehoda v drugo obliko lastnine podjetij. S sprejetjem repubiškega zakona o delovnih razmerjih in splošne kolektivne pogodbe, ima sindikat za svoje delovanje legitimnost, partnerstva na ravni podjetja pa še ne. Sodelovanje z vodstvom podjetja je po naši oceni na solidni ravni. S strani strokovnih služb imamo zagotovljeno servisiranje naših potreb. O problematiki reševanja tehnoloških viškov redno sodelujemo s kadrovsko službo. K sreči je bila v našem podjetju že v preteklosti zasnovana restriktivna politika zaposlovanja, tako da sedaj na tem področju ni večjih pretresov. Pri spremljanju gibanj osebnih dohodkov ugotavljamo, da ne moremo biti povsem zadovoljni. Tolažba, da »plačo« vsaj redno dobivamo na planirani izplačilni dan, nas ne more v celoti zadovoljiti. Pri reševanju prošenj za kredit opažamo, da je standard naših delavcev precej načet. Vse več je tudi prošenj za dodeljevanje socialne pomoči. Stiske so čedalje večje. Treba bo najti boljše rešitve, ki bodo premostile to kritično obdobje, predvsem za delavce na dnu plačilne lestvice. Čimprej bo treba preiti na realno oceno za storjeno delo, tako da zaposleni ne bodo socialno ogroženi. V sindikatu mislimo, da tudi v našem podjetju ne bo šlo brez težav, ki so se nakopičile zaradi nerazumne jugo politike, vendar upamo, da bomo s skupnimi močmi in strpnim dialogom prišli do najboljših rešitev. Dela in aktivnosti za sindikalno delo bo še dovolj. Dovolj bo torej priložnosti za nas, sedaj še vedno sindikalne aktiviste in tako naj bomo med članstvom tudi razumljeni, upoštevajoč, da smo tudi člani kolektiva, in da po svojih najboljših močeh mislimo dobro. Ob iztekajočem se letu želim vsem članom in ostalim sodelavcem srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 1992. Friderik LESKOVŠEK Poslovili so se ŠTEFAN VARJAČIČ se je v avgustu invalidsko upokojil. V Cinkarni je pustil 30 let. Najprej je delal v Mrtvi pražarni, nato v Cinkovem prahu, potem pa na Thede bobnih. Zadnjih nekaj mesecev je delal v Keramiki. Najtežje, pravi, je bilo v Pražarni, pa tudi v Cinkovem prahu so bili težki pogoji dela. Delal je triizmensko. Doma je v Petrovčah, če mu bo dopuščal čas, bo urejal vrt in »brajdo«. Cinkarnarjem pa želi veliko delovnih uspehov. ALOJZ JUNEŽ, rojen leta 1939 iz Loke pri Žusmu. Prvih devet let je delal v Celju pri sodniku, kjer je upravljal sadovnjak in vinograd. Od leta 1966, ko je prišel v Cinkarno, je delal v Kemiji skoraj v vseh obratih v štirih izmenah. Zadnjih osem let je moral zaradi slabega zdravja delati kot kurir. Težko življenje je za njim, ker pa ima veselje do narave, tudi delovnih navad in volje mu ne manjka, bo rad malo kmetoval. NIKOLIJA PETROCIČ, se je v Cinkarni zaposlila leta 1985 v samskem domu kot sobarica. Po rodu je iz Krajine, upokojena pa je bila invalidsko. Pravi, da se bo vrnila domov, ko bo mir. Tam jma hišo. V avgustu se je upokojil tudi ALOJZ KOVAČ. MIRKO PAVIČ rojen leta 1950, je najprej delal v Komunalnem podjetju v Krapini, od koder je tudi doma. Ko je prišel iz JLA, se je zaposlil v glinokopu v Podčetrtku. Leta 1972, se je zaposlil v Cinkarni v obratu Keramika in tam delal do upokojitve. V tej sredini je bil zadovoljen, zato je hvaležen vodji obrata. Ker je invalid, bo doma predvsem počival. V septembru so se upokojili še: SLAVKO KLAUŠKI, rojen leta 1957 (upokojil se je invalidsko) iz Hama na Sotli. V Cinkarni je delal 7 let kot vzdrževalec v samskem domu. FRANC KOREZ, rojen 1937 leta iz Podlehnika. V Cinkarni je delal 18 let kot kopalničar v splošni službi. V oktobru sta se upokojila še FRANC KODRIČ iz Titanovega dioksida in FRANC HABJANIČ iz Kemije. MILORAD KUKIČ, rojen leta 1936, je v Cinkarni začel leta 1959 v stari pražarni. Nato je bil skoraj 10 let v topilnici. Povedal je, da se je topilničarjem takrat poznalo, na kateri strani je metal v peč, ker je bil po tisti strani rdeč. Ta rdečica tudi potem še dolgo ni minila. Do leta 1972 je nato delal na PIKu, potem pa so ga za mesec dni poslali v francosko firmo titanovega dioksida. Do upokojitve je delal v proizvodnji titanovega dioksida najprej na redukciji, nato na razklopu, potem pa je bil izmenovodja. Povedal je, da gaje potzanesla iz Banja Luke preko Jesenic in Zidanega Mostu v Celje, kjer si je ustvaril dom in družino. Samo nekaj dni sta žal bila upokojena naša dolgoletna sodelavca, ki smo ju malodane poznali vsi, to sta bila JAKOB KOROŠEC - TELEFONIST JAKI in FRANC CERVAN - TRGOVSKI POTNIK IN PRODAJNI REFERENT. Zapustila sta nas mnogo prerano. če boste silvestrovali doma « ★ ★ • * * *r * *. * ‘ * Najbolj nora noč v letu se bliža in vsak bo poskrbel, da bo minila v vzdušju, ki pripada samo tej noči. Ob takšnih priložnostih je potrebno tudi vsaj kolikor toliko dobro jesti in piti, zato smo za nasvet prosili vodjo naše kuhinje, gospoda Borisa Mavca, ki se je ljubeznivo odzval naši prošnji in za vas pripravil Silvestrsko večerjo, ki ni ne predraga, (poceni sicer tudi ne, saj vemo, kakšne so cene) in predvsem ni preveč zapletena, da bi nam na zadnjo noč delala preglavice. Da bi se lahko sprostili, naš kuhar predlaga hladni bife. V temm primeru si boste stregli sami in še zabavno bo. To pa pomeni, da si morate vse pripraviti prej. HLADNI SILVESTRSKI BIFE FRIKARDO: Vzamemo najtrši del svinjskega stegna, vanj našpikamo zelenjavo (korenje, peteršilj, kisle kumare) v obliki mozaika. Vanj lahko vstavimo tudi trdo kuhana jajca, tako da v meso zarežemo žepek v širini jajca. Za srednje veliko svinjsko meso potrebujemo tri jajca. To imenujemo Štefani. Pri pečenju pečenke svetujem, da naredite 25 do 30 dkg zrezek in ga zvijete v obliko ro-lade. Pred tem ga solite in namažete z nadevom: na primer mesne obrezline zmeljete, začinite in povaljate v jajcu. K pečenki ponudimo razne solate, od francoske do kisle zelenjave. Lahko naredimo tudi LUKAR-SKO MESO: Svinjsko ribico ločimo od kosti hrbta. Kuhamo jo v jušni zelenjavi. Vreti mora počasi in se v tej vodi tudi ohladiti. Nato pripravimo marinado. Za marinado potrebujete (za 10 oseb) 2 kg hrbta s kostmi, 15 dkg jušne zelenjave, 0,20 dkg čebule, 0,20 dkg korenja, 0,15 dkg olja, 0,8 dkg mlete paprike, 0,10 dkg paradižnikove mezge, 0,15 dkg kislih kumaric, lovor, cel poper, sol, 2 del belega vina, 1 I juhe od mesa in vinski kis po okusu. Za dekoracijo pa paradižnik, šampinjone, drobnjak ali trdo kuhana jajca. Priprava marinade: Čebulo zasteklenimo, nato dodamo na kolobarje zrezano korenje, mleto papriko, mezgo, na kolobarje narezane kisle kumarice ter začimbe. To zalijemo z juho in kuhamo, dokler ni korenček mehak. Če imate radi pekoče, dodajte feferone ali več paprike. Ohladi- mo in odcedimo. Gosto marinado zlijemo na krožnik, povrhu naložimo zelenjavo, nanjo pa na tanke rezine zrezano meso. Omako oblijemo okrog in okrasimo z jajci, paradižnikom in šampinjoni. K lukar-skemu mesu gredo bela suha vina in dober kruh. Zatem lahko ponudimo tudi slano in sladko pecivo, razne minjone ali rolade. Pri pecivu lahko naredite kakšno OMLETO PRESENEČENJA. Ta sodi k topli večerji. Za silvestrski večer je prav zanimiva, ker jo lahko pri- žgemo. Pripravimo pa jo tako, da spečemo biskvit, tako kot za rolado (za prst debelo). V ohlajenega zavijemo sladoled. Tri spenjene beljake (za dve osebi), v katerega počasi vmešamo sladkor kristal, namažemo po pripravljeni roladi. Vse to za nekaj minutzapečemo na 250°C, da porjavi. Nato polijemo s toplim rumom (ta ne sme zavreti). Tako pripravljeno omleto lahko prižgemo. Pri pripravi jedi vam želim dober tek in predvsem prijeten silvestrski večer. Vaš kuhar Boris MAVEC MOJE PISMO DEDKU MRAZU Dragi, najdražji Dedek Mraz! Časi niso niti tolikanj težki, bolj so čudni in ni kar se ne križaj preveč, ko boš zapuščal svoje ledeno Triglavsko brezno. Toplo se obleci, zdaj je tu doli hladneje, kot v tvojih strminah in tudi po naših domovih ni prida bolje. Pa kar k mojim željam. Smučk mi nikar ne nosi, ker si dragocenih smučarskih počitnic ne bom mogel privoščiti, niti dnevnih kart na naših slavnih smučiščih. Tudi drsalk mi ne nosi, letos smo že dovolj nadrsali. Ne nosi olja, moke in sladkorja, ker ta prehrana redi, jaz pa hočem ostati vitek in lahek, da bom strgal manj čevljev, raje mi prinesi kako kilco kafeta, da bom buden, če se slučajno pritihotapijo obljubljeni lepši časi. Zame bi bilo to dovolj, raje prinesi še kaj moji fabrkci. Pameti ne nosi, raje zvrhan koš sreče. Le kaj ti pomaga um, če nimaš sreče? V PROIZVODNJO jim pripelji vsaj eno pošiljko prvovrstnega materiala, v MARKETING pa enega bogatega kupca, ki bo pokupil zaloge in nakazal peneze, NABAVO osreči s kakim dobaviteljem, ki ne bo zahteval takojšnjega plačila, RAZVOJNIKOM položi pod smrekco kako idejo, in odnesi tisti obsežni Pravilnik o inovacijah, tam pa pusti nekaj tolarjev za motivacije in v UREDNIŠTVO prinesi kako kilco tolerance. Lepo te pozdravljam! Tvoja pisunka Bomo postali zamorci? Vsaka uspešna organizacija ima tri glavne strateške cilje: profit, rast in preživetje. Preživetje je pogoj za profit, rast pa je splošen način za povečanje profita. Dolgoročno doseganje profita je osnovni cilj, ki ga določajo naslednji dejavniki: stanje na trgu, inovacije, produktivnost, fizični in finančni viri, uspešnost, prilagodljivost in razvoj managerjev ter tudi zavest delavcev. Vsaka organizacija pozna vzpone in padce, zato mora z največjo skrbjo redno spremljati življenjske cikle svojih proizvodov in storitev. Njena rast se ustavi, če z različnimi ukrepi ne sproži ustreznih razvojnih aktivnosti v posameznih poslovnih funkcijah. Z razvojnimi projekti, ki nastanejo na podlagi ugotovitev o strateškem razvoju (torej strategije) organizacije, ki jih sprožimo v ustreznem trenutku, lahko podaljšujemo fazo rasti podjetja. Iz tega sledi, da je zelo pomembno, kako bomo določili naloge in cilje posameznih dejavnosti - tudi razvoja. Razvoj mora biti močno povezan z ostalimi poslovnimi funkcijami. Iz njih mora dobivati predloge za svoje nadaljnje delo, hkrati pa jih mora dajati tudi sam. Ker je od razvojne dejavnosti odvisna tudi rast podjetja, je ne bi smeli zanemarjati. Ko ne bomo imeli več svojih izdelkov, v katerih bodo naše ideje in naše znanje, potem nam bodo ostali le še Ion posli. Rast podjetja se bo ustavila, mi pa bomo poceni delovna sila (ali v žargonu - zamorci) za vse tiste, ki bodo pametnejši od nas. NAGRADNA KRIŽANKA i MESTO V DALMACIJI ZADNJI DAN V LETU PREGLED RAZIS- KAVA MAJHNA LOPATA KOREO- GRAF OTRIN SOROD- NICA RAZJE- DANJE NESREČNO HRV.MESTO PISEC GREY INDIJAN. PLEME V SEV. AMERIKI PREKO (lat.) IGRALKA RINA ESTONCI PERUJ. PLEME HERCE- GOVEC NEKDANJI RUSKI NOMADI JEDILO DIEM NGO NERODNA Živalska hoja ADAM IN ZIDARSKA 2UCA ZGORNJI oa SOBE LETOVIŠČE V BELGIJI PETER VILFAN VRH NA POHORJU ^7 7Z jfg* MESTO V ROMUNU STARA MAMA PREVOD BIBUJE TROP VOLKOV BEO- T1JEC Da PRALNEGA STROJA MAJHEN TAT OTOŠKA DR2AVA POMEMB. KARTA OTROŠKO VOZILO PISEC ARIANE Claude OZKA NJIVA VRSTA POSODE SADNO DREVO SMRTNI ANGEL MERA ZA ZLATO ITAL DENAR NATRIJ PISMENA POLA Sp.slikar Solvotor ONASSIS BOG LJUBEZNI IGRALKA GARDNER ZASLON PERZIJA CASL RADO KONTAKT ERBIJ KRAJ V LJUBLJANI Časovno OBDOBJE ZRTVENIK DEL STOPALA , *$> cu en en DRUGO IME MESTA AALST PRIPADNIK SRBOV LETALO BULJBA MEJNA CENA NAJVISJA Španska GORA Pico PRIPAD- NIK CAR- T1ZMA IGRALNA BARVA POKRAJINA V VIETNAMU PATRULJA Žival v VODI PER- GAMSKI KRALJ > KRAJA ZUPAN POD FRANCOZI MOŠKO IME Branko DELČEK NESNAGE ra CT> Q7 PRIPADNIK ARABCEV PREJŠNJE IME MESTA KUJBlSEV nj 07 07 SPLETENI LASJE KORALNI OTOK REŠITEV KRIŽANKE CINKARNAR ŠT. 3 OKTOBER 1991 Vodoravno: DORA, MOK, URBAN, MERI-MA, SILKO, ANANAS, POLIURETANSKA, PIJ, KNAP, REKA, TAN, DETELA, KODER, ERO, INANA, Sl, ONA, POREZA-NOST, VIADUR, EMILE, KSE-ROFTALMIJA, ŠAKAL, ATRIBUT, INA. IZŽREBANI REŠEVALCI: 1. nagrado prejme Rudolf Ma- linovsky, upokojenec, 2. nagrado Branko Sarlah iz AOP in 3. nagrado Bojan Horvat, upokojenec. Čestitamo. Rešitve za današnjo križanko pošljite v uredništvo do 5. februarja 1992. Veliko uspehov pri reševanju! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Martina STRAŠKA, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem Cinkarne, posebno še sode- , lavcem OVO za KGV in sodelavcem PE Grafika za izkazano sočutje, darovan venec in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Dani in Hermina STRAŠEK * Ob prerani izgubi dragega očeta IVANA KROFLIČA se iskreno zahvaljujemo kolektivu Cinkarne, sodelavcem Poslovno informacijske enote prijateljem in znancem za da- rovano cvetje in pomoč. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hči Irena in sin Miran z družinama ★ Ob boleči izgubi drage mame MARIJE OSET se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje in izraze sožalja. Marija ŠALEJ PLANINSKA STRAN POTOPIS Sanje, ki se imenujejo Peru (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Razvezala sva se in nadaljevala nekaj časa vsak po svoje. Z višino je rasla tudi naklonina. Počasi sva »rinila« proti vrhu. Nekajkrat meje že prijelo, da bi se vrnil, toda moja trma je vedno prevladala nad razumom. Pod vršno glavo, že precej pozno popoldan, se mi je od utrujenosti dozdevalo, da nisva sama, temveč da smo trije. Po malo daljšem počitku sem si toliko opomogel, da sem lahko nadaljeval z vzponom. Med tem časom se mi je soplezalec že precej oddaljil. Že skoraj v polni temi, malo pod vrhom, sem srečal Jožeta, ki je že sestopal. Debelo uro me je čakal na vrhu-izredno dejanje. Ob 18.30 stopim tudi sam na tako željeni vrh, toda začuda, nič velikega se ni dogajalo v meni, preveč sem utrujen, to bo prišlo za mano. Gledam v nebo in iščem »svojo zvezdo«. V polni temi napravim dva posnetka in se odpravim navzdol. Po nekaj minu- Indijanka pri vsakdanjem opravilu »Bog pomagaj« tah sem pri kolegu, ki že koplje snežno luknjo na višini 6000 m. To počneva, da se vsaj malce umakneva vetru, saj sva brez puhaste spalne vreče. Če bi sestopala, zaradi utrujenosti verjetno ne bi dosegla šotora. Kopanje na takšno višini niso »mačje solze«. Po nekaj minutah sopeš, da je veselje. Debeli dve uri se mučiva, da je luknja primerna za bivanje. Veter se močno okrepi, mraz pritisne Zavita sva le v bivak vrečo in se izmenično treseva, nekajkrat nama uspe v duetu. Proti jutru je že pravi vihar. Treba je nemudoma sestopiti. V prste na nogah me zebe kljub dobri obutvi. Veter nosi pršič tako močno, da je vidljivost minimalna. Pod steno ostaneva brez višinskega šotora in dela opreme, kije v njem, zato sestopiva na ledenik. Utrujen kot še nikoli, zaspim kot ubit. Pozno popoldan se veter unese, spakirava opremo in se napotiva do jezera. Tu prespiva še enkrat in naslednji dan greva do delavcev, ki delajo pri elektrarni na drugi strani jezera. Ti nama postrežejo s kosilom in pivom. Zelo so veseli, da sva uspela na Artesonraju. Zastonj naju odpeljejo v Huaraz, midva pa jih počastiva s pivom. Prav lepo se počutim in pričnem razmišljati drugače o teh ljudeh. Domačine sem imel za tatove, goljufe, ki samo čakajo, kje te bodo opeharili. Sedaj si privoščiva malce več počitka, saj sva precej energije pu- stila na gori, pa tudi kilogramov. Pri tem vzponu sem skujšal za deset kg. Zadnji cilj je bil ALPA-MAYO, ki pa zaradi slabega vremena ni uspel. Zaključiva z alpinističnim delom in se predava turističnem potepanju po Peruju. Odpotujeva v Limo, k zdomcu Selanu, ki je emigriral pred 40 leti. Doma je iz Hrastnika. Ta naju zelo lepo sprejme. Na razpolago nama da spodnje nadstropje s svojim vhodom. Razkaže nama Limo, žena pa naju hrani z domačimi specialitetami. Po treh dneh se odpraviva na jug v mesto Arequipo. Vožnja, teh 1000 km, traja 18 ur. Polovica poti je nezanimiva zaradi puščave. V eni izmed teh puščav se nahaja mestece NANCA, njegova okolica je znana po velikih likih na tleh (ptiči, astronavti). Zaradi pomanjkanja časa in denarja, s katerim bi lahko opazovala delo druge civilizacije, si poleta z letalom ne moreva privoščiti. AREQUIPA je drugo največje mesto v Peruju in precej bolj urejeno kot Lima. V bližini mesta je nekaj vulkanov, ki sicer alpinistično niso zanimivi, imajo pa višino. Posebno izstopa vulkan MISTI, ki je visok okoli 6000 m. V mestu ne ostaneva dolgo, kajti rada bi v Cusco in naprej proti MACHU PICCHU. Ker vlak pelje šele zvečer, se odločiva za avtobus. Nekaj časa se vozimo po asfaltu, nato pa imamo 350 km makadama na višini 3500-4000 m. Noč jezelo hladna in dolga. Po 21 urah končno le prispemo v Cusco, nekdanjo inkovsko prestolnico. To mesto so Španci pred 500 leti porušili in na ruševinah postavili novo mesto. Je precej veliko, deloma leži na hribu. Kljub temu, da potujeva že tretji dan, greva naprej na vlak za MACHO PICCHU. Vozimo se po čudoviti pokrajini, ki je polna žitnih in koruznih polj. Po nekaj kilometrih zavijemo v kanjon reke Urubambe, ki je zelo lep. Po 88 km izstopiva in se napotiva po inkovski poti v sveto mesto. To pot so uporabljali predvsem za poštne sle, ki so prinašali novice v Cuscu iz Macho Picchnja in obratno. Zame je to najlepša pot, kar sem jih kdaj prehodil. Prvi prelaz je visok preko 4000 m, tudi ostali niso dosti nižji. Pot je zelo obiskana. Po dveh dneh zmerne hoje sva v tem svetem mestu, ki ga Španci niso nikoli odkrili. Šele leta 1912 ga odkrije Američan Bingham. Ogromno je templjev in teras, ki dajejo temu mestu prav poseben pečat. Po ogledu levega dela mesta obiščeva še bližnji razgledni vrh HUAYNA PICCHU. Na vršni skali je vklesan sedež, ki nudi počitek utrujenim »romarjem«. Sestopiva do mesta, si ogledava še desni del, nato pa po bližnjici do TERM AGUAS CALIENTES. Tu se pošteno okopava, saj sva sanjala o tem že vso inkovsko pot. Z večernim vlakom greva v Cusco, kjer tudi prespiva. Naslednji dan nakupujeva, zvečer se odpeljeva v Limo.'Ker imava še dan do odhoda, ga izkoristiva za ogled muzeja zlata, ki je res vreden ogleda. V tem muzeju se nahaja ogromna inkovska zapuščina. Poleg zlata in srebra je še precej keramike. Zanimiva so tudi oblačila, ki so narejena iz papagajevega perja. Po mesecu in pol se posloviva od Peruja. Sanje so se mi uresničile, toliko večje presenečenje pa naju je čakalo doma. »VOJNA«. Ker je bila meja zaprta, sva na Šentiljskem mejnem prehodu prebivakirala noč kar na bencinski črpalki. Naslednje jutro pa sva prestopila mejo. Ustavila sva poltovornjak, ki naju je pripeljal preko hribov v Maribor. Tu sva šla na vlak za Celje, edino javno prevozno sredstvo, ki je takrat, 28. junija funkcioniralo. Podobne neljube pripetljaje sem pričakoval v Peruju, doživel pa doma. Ljubo doma, kdor ga ima, še posebno v teh norih časih, toda potovati je vseeno lepo. HASTA LA VISTA, PERU (nasvidenje Pe-ru>- Franci HORVAT Katedrala v Cuscu na osrednjem trgu Plaza de Armas * * * * * * Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, Kidričeva 26, telefon: 063/33-112. Odgovorni urednik: Avgust Praznik, glavna urednica Mira Go-renšek. Naklada: 3.000 izvodov. Glasilo je brezplačno, namenjeno članom kolektiva, upokojencem, štipendistom. Na osnovi izjave sekretariata za informiranje SRS št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka.