Poštnina olačana v gotovini Leto 1X111. itev. 18 U Liuuiioni. v cefrteb Z3. Januarja 1930 Ceno Din f— SLOVENSKI Izhaja vsajk dan popoldne, izvzemši nedefte in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velaa letno v Jugoslaviji Din 144.—. za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Združitev mornaric Amerike, Ansliie in Francije Briandov predlog za jamstvo mir« na morju — Razburjenje med Stali jaui, ki se boje za svoj prestiž v Sredozemskem morju London, 23. januarja. Včerajšnji dan So izkoristile delegacije, ki se udeležujejo londonske razorožitvene konference, za medsebojno iniormiranje o stališču posameznih držav. Že ti neoficijel-ni razgovori so pokazali, da tvori vprašanje pomorske razorožitve kljub vsem dolgotrajnim pripravam in konferencam, ki so se o tem vprašanju že vršile, še vedno zelo trd oreh in optimizem glede na uspeh londonske konference je zelo pojenjal. Stališča posameznih držav si tako nasprotujejo, da ni skoraj nobenega upanja za kompromis. Vsak hip se pojavljajo novi predlogi In nove zahteve. Malo senzacijo je izzval neoHc'jelni predlog francoskega zunanjega ministra Brianda, ki ga je sprožil snoči po včerajšnjih razgovorih z ameriško, angleško, italijansko in ia-ponsko delegacijo. Briand se je pri teh razgovorih mogel prepričati, da niti Amerika niti Anglija nista naklonjena njegovemu predlogu za osnovanje prelivskega in sredozemskega pomorskega pakta, ki naj bi ustalil razmerje med posameznimi mornaricami in zajamčil mir v teh vodah. Glede na to je Briand opustil svoio prvotno taktiko, ki je temeljila v glavnem na panevrOpski ideji, ter se odločil za nov predlog, ki gre za tem. da bi se ameriška, angleška in francoska mornarica združile po gotovem ključu v celoto, ki nai bi kot skupna pomorska velesila Jamčila za red in mir na morju. Ta formulacija naj bi se vezala na Kelloggov pakt tako, da bi ta združena mornarica nastopila v vsakem primeru kršenja Kelloggovega pakta. S tako rešitvijo pomor, vprašanja bi se avtomatično ustavilo tekmovanje v oboroževanju in mornarice posameznih držav bi se lahko reducirale v tako znatni meri, da bi povsod nastopila občutna razbremenitev državnih financ. Ana- Dr. Marinković o vzhodnih reparacijah Najtežavnejša vprašanja so bila rešena v Haagu, v Parizu pa se bo prihodnji mesec rešilo tudi madžarsko vprašanje Beograd, 23. jan. »Politika« objavlja naslednjo izjavo zunanjega ministra dr. Marmkoviča, ki jo je dal njenemu poročevalcu. Odhajajoč v Haag smo želeli, da bi se na haaški konferenci likvidirala vsa vprašanja, ki so obstojala med državami upnicami Ln med dolžniki, za nas predvsem z Avstrijo, Bolgarijo in Madžarsko. Hoteli smo likvidacijo preteklosti, likvidacijo mnogoštevilnih vprašanj finančne prirode, ki jih je izzvala svetovna vojna s svojimi posledicami. Jasno je, da to ni bil samo naš interes, marveč je splošni evropski interes, interes vsega sveta. To bi brez dvoma v veliki meri olajšalo konsolidacijo razmer v srednji Evropi in na Balkanu. Glede na Bolgarijo in Avstrijo je bilo to tudi doseženo. Ni pa naša krivda, če ni bil dosežen popoln sporazum tudi z Madžarsko. Prepričan pa sem tudi še sedaj, da bi bilo v madžarskem interesu, v interesu vsega madžarskega naroda, če bi se bila dosegla rešitev na tej podlagi. Madžarska delegacija je to dosledno odklanjala. Zato je tudi dosežen samo polovičen uspeh. Ker ni bilo mogoče doseči rešita, ki bi bila s političnega stališča v splošnem evropskem interesu in v interesu miru najbolj idealna, smo se morali zadovoljiti s tem, da smo dosegli rešitev, ki zadovoljuje naše finančne interese m naše upravičene pretenzije. Pripomniti pa moram, da bi bila rešitev, ki smo jo predlagali mi, za Madžarsko s finančnega stališča prav tako povoljna, kakor je povoljna rešitev za Avstrijo in nedvomno mnogo bolj povoljna, kakor jo je dosegla Bolgarija. Madžarska bi se s tako rešitvijo lahko zadovoljila, ker je nedvomno bogatejša od Bolgarije. V prepričanju, da se bo pri nadaljnih pogajanjih v Parizu našla rešitev v okviru haaskih sporazumov tudi za vsa z Madžarsko še ne rešena vprašanja, smo s finančnim efektom haaškega sporazuma sicer lahko zadovoljni, gotovo pa je, da so lahko zadovoljni tudi madžarski veleposestniki. Ostala pa je še vedno cela vrsta sporov in procesov, ki bi jih Madžarska s primernim sporazumom lahko prihranila sebi, narr. Češkoslovaški in Rumuniji, kar bi bilo v interesu Madžarske in v interesu Topskega miru. Ti spori bodo skoraj gotovo vplivali neugodno na zboljšanie gospodarske in finančne situacije v srednji Evropi. Omeniti pa moram tudi še drugo dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Kljub vsem naporom bo'garske delegacije in kljub žilavi propagandi bolgarske vlade, ki je delala že več mesecev na to. da bi dosegla v Ha ju pri reševanju reparacij-skega problema kar najpovolinejše rezultate, je Bolg^nja odrezala mnono slabše nego Avstrija in Madžarska. Mirne duše lahko rečem, da mi nismo krivi tega rezultata, marveč, da si o storili vse, da bi Se ublažila krivica, storjena BolgaHji. Ves naš trud in vsa prizadevanja bolgarske delegacije ,n bolgarske vlade pa niso mogle odstraniti nepobirnega dejstva, da ima evropsko :avno mnenje v splošnem dvojno merilo, s katerim — po mojem mnenju brez vsakega razloga — meri interese ene in druge države in deli ene v bližnje, druge v mani važne Teea se morajo zavedati vsi slovanski narodi in upoštevati to dejstvo pri svojih kombinacijah Konferenca v Pariu. ki se bo pričela 5 februarja in ki bo morala rešiti madžarsko vprašanje, ne bo ;mela Iahkeg3 posla. Toda to. kar je bilo najtežavnejše, je že rešeno v Haagu. Teren je politični ter gospodarsko znatno razčiščen in prepričan sem, da se bo rezultat te nove v Haagu ustvarjene situacije kmalu povoljno občutil tako g'ede na politično konsolidacijo, kakor glede na gosror7 t--l-~ zrn ere srednje Evrope. Bolgarski politiki o zvezah z Italijani Skoro vsi bolgarski politiki zagovarjajo zbližanje z Italijo Sofija, 23. januarja. AA. Bolgarski listi priobčujejo izjave bolgarskih po* litikov, ki so jih dali italijanskemu no* vinarju Nurridianu. Predstavniki »De* mokratičeskega zgovora« Cankov, Mi* hajlov, Madžarov, Taker in Vlajkov so za lojalno in iskreno politiko z Ita* lijo. Vodja opozicije Malinov govori o velikem pomenu sodelovanja z Ita* lijo, ki bo posebno važno sedaj, ko stopa Bolgarska v novo dobo mirne notranja nreur^dirve. Nacijonalna liberalca Kulev in Smirnov zagovarjata prisrčne odnošaje med obema država* ma brez vsakih rezerv. Georgije Mar* kov nravi v imenu zemlioradniške stranke, da je njihova stranka za pri* jateljstvo z Italijo, vendar pa misli, da Trab"ja ne sme zlorabljati trga pri* jateT^stva v svoje pristranske namene. P-c,. h o v je govoril v isfem snvslu. Delavski poslanec Kosturkov pravi v svoji izjavi, da je potrebno medsebojno zbližanje Italije in Bolga-ske. Obrtnik Tabakov zagovarja tesne go* spodarske stike in pričakuje od zbli* žanja z Italijo velike gospodarske ko* risti za Bolgarsko. Le komunist Ka* radžijev je mnenja, da predstavlja se* danji režim v Italiji veliko nevarnost za svobodo balkanskih narodov. Sovjetski nabori RT««**. 23. jan. AA. V Mn«W1 sn objavljen' oklici, ki pozivajo drzavli^ne. ro-iene 190S k naboru. Nabor? se bodo začeli 10. marca t. 1. Pri tem se brdo upoštevali razni 07'"ri. predvsem poreklo nabornkov ?n njih dosfd^nji odnosi i do kommrsti*-ne stranke. Komunisti bodo dodelien: po-sebnm vojaškim edinicam. dočim bodo o^tal voiaški o'> ezanci glede kntc-;h ob-stoT? sum f*a n:<:r> pr"r**"dn"■ : sed n:et?a rež:ma podeljeni delavskim ed.nicam sovjetske vojske. logno s tem bi bile tudi drujre države ne glede na to. ali so zastopane na londonski razorožftveni konferenci ali ue, prisiljene, da ustavijo nadaljnje pomorsko oboroževanje. Predlog Brianda je bil v poznih večernih urah predmet živahnih razprav v v^eh krogih razOrožitvene konference. Dečim sta Amerika in Anglija voljni razpravljati na tej podlagi, je opažati v italijanskih krogih nemalo razburjenje. ItaHansk? delegati izražalo bo-azen. da ie ta predlog Hnanda naperjen direktno proti Italiji, ker bi gro-zlla Italiji neproboma blokada v primeru, da bi se zapletla s katerokoli sredozemsko državo v oborožen tcontlfri Podoba pa je. da bo Imel predlog Brianda za posledico, da se bodo tešila najprej varnostna vprašanja in da se bo šele na to razpravljalo o tehnični strani razorožitve. Miss Jugoslavija — Beograd, 23- januarja. Snoči je Drlo zaključeno tekmovanje za najlepšo Jugo-slove-nko, ki ga je priredilo beogra sko »Vreme«. Posebna komisija ;e proglasila Beograjčanko Ceco Drcbnjak. IS letino hčerko vpokojenega poflkovnfka, za Miss Jugoslavijo. Kot častni dami sta ji pride-Ijeni Dragica Bogič, iroeiica gledaKSkega igralca iz Beograda, in Milojlka Cukovič iz Sarajeva. Komunisti rušijo samostane Moskva, 23. jan. M. Moskovska listi poročajo, da je bil včeraj 22. januarja slovesno porušen sloviti samostan sv. Simeona. Porušenja se je udeležilo okrog 5000 moskovskih komunistov. Najprej so tehnične čete pod minirale zddovje in ga pognale v zrak, nato pa eo delavci-pros^ovotjci odstranili razvaline. Vee to eo fitaiald. Po porušen ju 6e je vršil na prostem velik shod komunističnih brezbožnakov Na moeru. kjer je stala doslej cerkev, bo zgrajen dom za prosveto proletarijata. Železniška nesreča v Španiji Pariz, 23. jan. »Journal < poroča iz M »d. rida, da je včeraj opoldne v bližini Buente Genile med postajama Malaga in Linares skočil s tira braovlak. Lokomotiva ln dva vagona so se popolnoma razbili, trije osebni vagoni pa so se prevrnili. 15 potnikov je bilo smrtno nevarno ran jen i h.Oblasti sumijo, da gre za sabotažo, vendar pa doslej krivcev ?e niso izsledile. Velike poštne tatvine v Španiji Madrid, 23. januarja. AA. Več zavarovalnih d-užb se je pritožilo na policiji, da so v zadnjem času na dnevnem redu mnogoštevilne tatvine poštnih pošiljk z dra-gocen:mi vsebinami. Iz denarnih pisem so bil ukradeni večji zavarovani denarni zneski, a tatovi so se lotevali rudi pošiljk z deklariran:mi dragotinami. ogrlicami, Si-seri in di-ugim dragim kamenjem. Škoda zm5a nad 2 nv'Tiiona peset. Policija je na podlagi te ovadbe aretirala več poštnih uradnikov, ki pa zanikajo krivdo. Grozna letalska nesreča v Franciji Le Havre, 29. jan. AA Na Čereh obale severno od Dieppa so našli razvaline letala, ki je 19. januarja od'l«»t>lo iz Amiensa s 4 potniki na nogometno tekmo v Le Ilavre. V6i* potniki in pilot so se ubili. Obsojeni italijanski banditi Palernto. 23. januarja. Po trimesečni razpravi je bil v torek zaključen veliki proces proti maffiji iz okolire Bargerfie. Obtoženih je bilo vsega 254 članov. 17o obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 2 do 12 let, vsi skupaj na 600 let, 84 obtožencev je bilo oproščenih, 5 pa jih je med raspravo umrlo. Soopadl v Berlina Berlin. 28 jan. AA Včeraj je prišlo do spopada med nacionalnimi 9ocii»h>ti in komunfsti. Intervenirati je morala policija, ki je vzpostavila red. Zaplenila je nekaj orožto ter 18 demonstrantov atetirafa. Mednarodna tovarn?* mamil ženeva. 2\ januarja. A A Ki+ajska ^red'"gi. nai se ustanovi v Ženevi med-na-oana tovarna mami ,ki b' krila vse zakonce pogrebe mamil sveta. Po u«t~no'itvi ke tovarne nai bi se p-odukcija mamil prepovedala po vsem sveti* Kriza v bolgarski vladi Demisija dveh ministrov — Povratek Burova in Molova Sofija, 23. januarja. Nt-erajšnje »Urro< poroča, da sta ministra Bogoševski in Naj-danov podala danes ostavko. Oba sta vztrajala na zahtevi, naj se osta\ka sprejme, preden se vrneta ministra Burov in Molov iz inozemstva. Na prošnjo ministrskega predsednika Ljapčeva pa sta končno pristala na to. da ostaneta v vladi do povratka kra!ja Borisa, čigar prihod se pričakuje, vsak dan, Cankov je imel včeraj posvetovanja s svojimi prijatelji, na katerih se je sklepalo, kakšno stališče naj zavzame njegova skupina povodom reševanja vladne krize. Skupina Cankova. ki šteje okoli 50 poslancev, zahteva zase notranje ministrstvo, pripravljena pa je pristati na to, da ostane Ljap- čev še nadalje predsednik vlade. Kot bodoči minister notranjih zadev se omenja profesor Stajnov. Na drugi strani pa skupina oko'i Ljapčeva. ki šteje 70 članov, absolutno insisiira na tem. naj ostane LJapčev tudi notranji minister. Dunaj, 23. januarja. Iz Haaga sta včeraj prispela semkaj bolgarski zunanji minister Burov in finančni minister Molov. Ministra sta nadaljevala svojo pot v Sofijo, kjer je njuna navzočnost zaradi rekonstrukcije Liapčeve vlade potrebna. Iz Ljapčevega kabineta sta izstopila že dva ministra, opozicijonalni krogi pa trdijo, da ne bo ostalo samo pri demisiji teh dveh ministrov. Komunistična propaganda v Angliji Sporočilo vodstva tretje internacijo nare v angleškem komunističnem listu — Rusija kršila svoje obveznosti glede na komunistično propagando London, 23. januarja. Angleški komunistični list v Londonu je v svoji prvi številki objavil sporočilo predsedstva tretje internack>nale, ki je povzročilo V angleških političnih krogih veliko razburjenje. V sporočilu poudarja predsedstvo tretje internacijonale, da je novi komunistični list v Londonu novo m mogočno orožje angleškega proletarijata v boju proti kapitalizmu in socialističnemu fašizmu delavske vlade. Sporočilo zaključuje, da bo list točka, okoli katere se bo koncentriral boj proti angleški delavski vladi, proti anti-sovjetskim intrigam, kolonijalnim brutalnostim in proti pripravam za novo irape-rijalistrčno vojno. Angleški politični krogi smatrajo, da je sovjetska Rusija s poslanico predsedstva tretje internacijonale novo ustanovljenemu komunističnemu listu v Londonu kršila slovesno obljubo, ki jo je dala glede na propagando ob priliki obnove diplomatskih odnošajev z Anglijo, in s tem ponovno dokazala, da ji ni za resno zbližanje med Rusijo in Anglijo. Ta najnovejši afront tretje mternacijonale proti angleški delavski vladi smatrajo konzervativni krogi za jasen dokaz, da je Rusija slej ko prej sovražna Angliji in da je njen cilj razbiti in uničiti britski imperi. Tudi v liberalnih krogih je napravila poslanica predsedstva tretje internacijonale izredno mučen vtis, tem bolj, ker je ravno liberalna stranka s svojim konciljantnim stališčem omogočila obnovo diplomatskih odnošajev med Rusijo in Anglijo. O tej zadevi se je vršila snoči v spodnji zbornici debata, v kateri Je bilo postavljenih vladi več interpelacij o zboljšanju odnošajev med Rusijo in Anglijo glede na propagando tretje internacijonale. Angleški zunanji minister Henderson je odgovoril, da je sporočil sovjetskemu poslaniku, da bi slični dogodki lahko preprečili zboljšanje političnih odnošajev med Anglijo in Rusijo in ogražali srečen potek pogajanj, ki naj razčistijo razmere med Rusijo in Anglijo. London, 23. januarja. Zunanji mi* nister Henderson je na včerajšnji seji spodnje zbornice izjavil v imenu vla= de, da je vložila angleška vlada v Moskvi oster protest zaradi novoletne poslanice komunistične internaci* jonale, ki predstavlja težko kršitev snorazuma med Anglijo in sovjetsko Rusijo, po katerem se je sovjetska vlada obvezala, da bo opustila na ozemlju angleškega imperija komuni* stično propagando. Nevaren vlomilec v rokah pravice So?ak, 33. januarja. Reška varnostna oblastva so danes izročila naši poliet: znanega vlomilca Julija Premroua, ki je zlasti zapleten v mnoga zagrebška zločinska pod etja. Razen tega pa ta Premrou tudi v razne irrade, zlasti poštne in davčne, vdiral po vsej hrvatski pokra ini tako n-pr. v Ogiriinu. Krapini in na vse zadnje tudi na Reki Največja vloma ?e izvršil v zagrebškem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev Ln pa v zagrebški filiali Oil Com-pany. Tu so odnesli vlomilci za več tisoč dinarjev gotovine Premrouove tovariše je sodišče že tansko poletje obsodijo na večletno temnico, dočfan ie Premrou ušel v inozemstvo, k er so ga pred kratkim prijela italijanska oblastva- Pemrou bo izročen za-grebiškermi sodišču- Vreme v dravski banovini V Kranjski gori — 13* C. LJubliana. 23. julija. Zmeren mraz ie v dravski banovini stalen med — 1° do — 7° C. Izjemoma predstavlja danes Kran ska gora. kjer je davi temperatura prvič letos dosegla najnižje stanje — 13° C Barome-tersko stan e je v dravsik- banovini med 770 do 773 nun. Povsod v banovini oblačno, deloma megieno. V višinah nad 1000 m jasno. Jutranja vremenska poročila beležijo nasledr* e stanje: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica — 3, megla, v gorah jasno, smega 5 cm; Kranjska gora — 13° C (prvič taKo ttizko). oblačno, meg.. snega 18 cm: Jesenice —3°C. v nižini megleno, v viŠ'ni nad 1000 m jasno; Tržič — 4° C. oblačno; Ka-mrck — 2° C. ottlačno in megieno; Ljubljana — 4° C, lahka megla. ŠtaTersko: Celje — 1° C oMačno; Maribor — 3° C. oHačno; Dravograd — 7° C, oblačno; Ljutomer — 1° C. oblačno. — Prekmurje: Murska Sobota — 2° C, oblačno. D^len'ska: Brežice — 2° C. uHftieVm: Sent Janž na D^le-nisVcm — 1° C. nfc»*a€iio'; Novo mesto — 1° C, oblačno, in Kočevje — ?n C oHično. Notranjsko; R.kck — 3° C oblačno. Divji lovec obstrelil dva lovska čuvaja LJubljana, 2?. januarja. Med Podutikom, Kosezami in Šiško po-vzroča že dalje časa več divjih lovcev v ondotnih revirjih precejšnjo škodo. Ker so bile zlasti zadnje čase tatvine v revirju vinskega trgovca Petra Stenica zelo pogoste, so bili lovski čuvaji prav pozorni. Toda drznost divjih lovcev je brezmejna. Te dni sta bila dva Stepičeva čuvaja v gozdu cd divjih lovcev obstreljena. Te dni je gozdni čuvaj Valentin Kopač, rodom iz Škofje Loke, hodil po gozdu in prisluškoval, ko je blizu kamnoloma v Podutiku nenadoma počil iz goščave strel. Ko se je Kopač presenečen ozrl, je opazil neznanca, ki je s puSko v roki bežal v gozd. Kopač je naglo snel puško z rame in ustrelil za beguncem, ki ga pa ni zadel. Neznanec je pobegnil. Šele kazne je je Kopač začutil pekočo bolečino na levi roki. šibra mu je prebila žilo. Napad je Kopač kasneje prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za divjim lovcem. Dan kasneje ie slična usoda doletela tudi lovskega čuvaja Pavla Streklja. Ko je hodil po gozdu v Kosezah, ga je blizu opekarne stavbne družbe nenadoma nekdo napadel. Neznanec ga ie baje oplazil po glavi, da se je Štrekelj nezavesten zgrudil. Ko se je zopet zavedel, je opazil, da ima desno roko prebito ali prestreljeno. Tudi zdravnik dr. Arko. k1#ga je obvezal, ni mogel ugotoviti. aH je roka prebodena % bodalom ali presrreHena od Sibre. Tudi ta napad je bil prijavljen policiji. Sobota H, mnuarfa 19*0 TAT JANIN VEČER _ v KAZINI KONCERT PLES Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curili: Beograd 9.1275. Pariz r>.325, London 25.18. Newycrk 517.40. Milan 27.08, Beriin I23J75. Dunai 72 fi. 5v>f a 374 Pra. *a 15-31. Varšava 5S.G35, Budimpešta 90.5. Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 23. januarja 19,30. Stev y 8 Trgovina in morala Zanimivo predavanje vsučiliškega profesorja dr. Ujčića pod okriljem trgovskega društva »Merkur« Ljubljana« 23. januarja. Snočj yt predaval pod okriljem trg. društva »Merkur« univerzitetni profesor dr. J. Ujčič o trgovini in morali. Občin-stvo je napolnilo Krapeievo restavracijo v Zve£x£ do zadnjega kotička. Predavanje dobovnika o morali med trgovskim svetom je privabilo toliko poslušalcev, kakor doslej še nobena Menda zato. ker se nam danes zdi, da si pojma trgrjvina in morala popolnoma nasprotujeta in ker se o tej temi javno res prav malo govori Da si ta dva pojma nasprotujeta, se seveda samo zdi. kdor pa pogleda v poslovni svet, lahko opazi, da vlada tu celo stroga svojevrstna morala, da se ie v stoletjih razvoja trgovine izoblikovala v trgovskem svetu trgovska morala, brez katere bi ne bilo in ne moglo biti trgovine. To *o vse uzance, zakoni, ki regulirajo cene, kaj se sme prodajati in kaj ne, zaščita prodajalca in kunca pred sodiščem itd. Ta trgovska morala sicer nasprotuje tu in tam moralnemu kodeksa te ali one konfesije, toda tako je vedno bilo in bo. Življenski tok se ne da ustaviti s pisanimi zakoni in nosi v sebi vedno nova tudi moralna načela in norme, ki izpodrivajo stara in okamenela, v katerih ni več življenja. Od tod tudi vsi konflikti življenja z dogmatičnimi načeli naj si bo v morali, v umetnosti, znanosti ali v gospodarskem življenja. Vsekakor je pa zanimalo snoonje predavanje, katerega je otvoril predsednik društva dr. Fr. VVindischer, ker je v njem dr. Ujčič, ki je profesor morale, označil na kratko v jedrnatem enournem govoru staljšče katoliškega moralnega kodeksa do trgovine m do vseh nje se Hoočih problemov, f Predavatelj je uvodoma na kratko očrta] činitelje gospodarskega življenja sploh hi definiral trgovino kot posredovalca med producentom in konsumentom. Nato je navedel dolžnosti prodajalca, ki so v tem, da ne sme zamenjati kupljenega predmeta, da mora jamčiti, da dobi kupec za svoj denar protivrednost v blagu, da opozori kurca na vse lastnosti ali napake kupljenega Hara, afi če so napake manjše, da miza ceno itd Zanimivo je bilo poglavje o cenah. Cena je v denarju izražena gospodarska vrednost blaga in je lahko monopolna, konvencionalna ali vsakdanja tržna cena. Po morali sta monopolna in konvencionalna cena vedno pravični, če odgovarjata prodajalčevi vesti, ne glede na to, ali je cena visoka ali nizka (monopolna cena na pr. soli alt konvencionalna cena kake umetnine itd.). Le pri tržni ceni zahteva morala vedno objektivni ekvivalent blaga! Prodajalec sme pri tem zahtevati najvišjo, kupec pa najnižjo tržno ceno in kupčija se navadno sklene za srednjo tržno ceno (glihanje). Trgovec seveda ne sme izrabljati v aiektu kupujoče stranke. Med kupcem in prodajalcem mora biti medsebojno zaupanje, kakor med stranko in zdravnikom ali advokatom. H koncu je predavatelj navedel še razne prakse v trgovskem življenju. Po moralnem kodeksu je na pr. zasebni monopol dovoljen, toda je ravno »na meji« dovoljenosti, ravno tako je »na meji« kartel. Omenil je še nevarnosti in prednosti konkurence, reklame, upravičenost bojkota v trgovskem svetu, kaj sme trgovec prodajati in česa ne, kar mu pa že predpisuje kazenski zakon (opojne pijače, mamila, poniogra-iične slike itd.). Med trgovci samimi pa mora vladati vzajemnost na podlasi pravičnosti in ljubezni. Kseft je kšeft pa ne velja vedno, dohi-ček ni zadnji cilj trgovca, pravi morala in uspešno delo v trgovini zavisi od blagoslova. G. predavatelj v kratkem predavanju torej ni mogel globlje načeti problemov gospodarskega življenja, ki so prav danes med najbolj perečimi. Katoliški moralni kodeks pa po vsem tem ni v posebno hudem nasprotju z moralnim kodeksom, ki je že stoletja v veljavi v zapadnoevropskera načinu posredovanja med producentom in konzumentom tako, da se je predsednik dr. Fr. VVindischer mogel zahvaliti predavatelja z besedami: »Vaša načela so tudi nam kot trgovcem simpatična in mi jih mirno sprejemamo. Če mreža, preko katere mOra vsak. ne bo Imela bolj gostih pentelj, kakor ste jih navedli v predavanJu, bodo tudi trgovci našli pot tja, kamor ste želeli.« Pravda o „bakrotiskovi" ženi Ta je za naju z g. reporterjem sicer že končana. Pa je šel neki »Domačin« in jo je post festum (sicer tudi že g. reporter) za vozil v čisto stare poIStiCne vode. Na politično polje pa tem raznim »domačinom«, zakotnikom, zaplotnikom in slamu jakom (nobeden izmed njih namreč nima toliko poštenja v sebi, da bi se s svojim pravim imenom podpisal) ne bom sledil, l.) ker mi je politika že od nekdaj najogabnejša reč na svetu, 2.) ker v političnem svinjarstvu nisem prav nič izurjen in 3.) ker se držim rajši načela: Hoc scio pro ceno, Miio-ties cmn Mercore certo, aut vinco aut vineor, semper ego macular. Za resno, stvarno in znanstveno debato pa sera zmeraj pripravljen. Jaz nisem nikdar nikogar osebno napadal (kako neki. ko se niti eden iz mojih nasprotnikov ne podpiše) in iz obzirnosti tudi nikdar nisem navajaj listov, iz katerih sem napake posnel, dasi imam vsa mesta točno zabeležena. Gospodje se lahko pri meni natan-eao prepričajo, da sem iz obravnavanih napak neprimerno več snovi zajel iz > Jutra« in *SIov. Naroda« kot iz »Slovenca«. Pa me zato gg. uredniki imenovanih dveh listov niso napadli. Sicer se mi pa glede na Članek g. Te.r-seglava v »Slovencu« zdi nad vse čudno, zakaj ie ravno "Slovenec*' sedaj na mah postal takšen nasprotnik Čiščenja in lepšanja slovenskega jezika. Ne morem se skoraj obraniti misli, da je vse to besedičenje o varstvu čistoče in lepote slovenščine zgolj prazna fraza. Naposled pa, gospodje, vaši »Prslnki« niso prav nič lepši kfot »Jntrova« ali čigava že »lekarstva«. Vi, ki mi s prstom kačetc na druge, niste torej mč boljši! Tudi vase radio postaje, radioprogra-me, autogaraže in drugo navlako vam drage '^ojje prepuščam, da jo rnirno rabite dalje. Vprašal bi samo: Kaj smo Slovenci zares že taki opreniln, da ne smemo več po slovensko niti misliti, govoriti In pisati, da moramo svoj jezik nemščini in drugim jezikom na ljubo natezati na Pro-krustovo posteljo, da moramo samo še po tuje lajati? Kaj so se nam res zopet vrnili časi, ki jih je Fr. Levstik označil z »jezlko-oMikopridjem« ? Nemci danes neusmiljeno trebijo svoj jezik. Več stoletij stare tujke mečejo iz svojega jezika ter jih nadomeščajo z lepimi narodnimi izrazi in rekli. Pa zato še ne pride nobenemu nemškemu časnikarju na misel, da hi se nad tem usajal. Nasprotna vsi vneto pomagajo, vsak po svojih močeh. Pri nas pa? Smo pač še daleč . . . Dizi! o do skrajnosti zanemarjena. Prebivalstvo tarna in ne ve, kam bi obrnilo, da bi dobila pespota vsaj tenko plast peska. Ljudje niti ne vedo, kdo je odgovoren z* fea pešpota. ker se nihče zanje ne zmeni. Prizadeti so sicer ha raka rji, vendar so pa tudi oni Uudje in treba jih bo rešiti Wata tembolj, ker zahajajo v u del mesta ob lepem vremenu tudi meščani, posebro matere z otroci. Naj torej čimprej izginejo stari kostanji pred Streliščem in pod Zelenim hribom, da se blato končno posuši. Mostička bo pa treba popraviti in zavarovati tako. da ne bo treba hoditi na sredo ceste, če nočeš zdrkniti v jarek. Boben poje Ljubljana, 23. januarja. Poseben oddelek (V.) ljubljanskega okrajnega sodišča vodi rubežni na nepremičnine in premičnine. Vodstvo tega oddelka je letos poverjeno sodniku dr. Bogdanu Petelinu; doslej je oddelek vodil sodb'k Srečko Verbič. ki je letos prevzel civilne pravde na II. oddelku. Kakor je »Slovenski Narod« že poročal, je bilo Uni vseh rubežni 8800, predlanskim $450. Boben poje od leta do leta huje. Od teh ru-bežni je bilo 1720 za irtirjanje rajnih denarnih kazni In pristojbin. Prisilne vknjižbe na zemljišča se od L 1925 zelo množe. Lani je bilo prisilnih vknjižb za zavarovanje raznih terjatev 207. predlanskim 292. STa mnoga zemljišča se je davčna uprava vknjižila za velike davčne zaostanke. V enem primeru so znašali davčni zaostanki nad 50.000 Din. Tudi Okrožni urđd za zavarovanje delavcev je moral pogosto zahtevati prisilno vknjižbo, za svoje prispevke na zemljišča. Prisilno vknjiženi prispevki se gibljejo med 100 do več tisoč. Lani ic bilo na javni dražbi pri ljubljanskem okrajnem sodišču prodanih 76 posestev, predlanskim samo 36. Prisilnih uprav nad posestvi je bilo odrejenih 89, od teh je bilo pozne j končanih 4°. Pred vojno so vodila sodišča točno statistiko o vknjižbah raznih dolgov na zemljišča. Ta statistika je bila po prevratu oposčena. Svote, ki so bile lani prisilno vknjižene, znašajo več milijonov. Kolikor so nam znani podatki, je bilo že v prvem lanskem četrtletju prisilno vknjiženih nad 1 milijon Din. Prostovoljne vknjižbe na podlagi za dolžni c in zastavnih listin pa so v istem času dosegle nad 5 milijonov Din. 13 Hudožestveniki v Ljubljani Ženitev Gogoljevo komedijo »Ženitev« suito že videli z moskovskimi Hudožestvenikj pred par leti. Zato bi si želeli kako drugo, v Ljubljani neznano rusko igro. Izmed takratnih članov sta ostala, če se ne motim, le še Pavtov in Grečeva, ki sta bila tudi smoča najboljša. GosP* Pavlov je sijajen umetnik, v karakternih vlogah* a tudi njegova komika je ur a v neodoljivo zmagovita in učinkovita. Treba se mu je le zasmejati, in ves teater se smeje ž mim. Zakaj mietgov smeh je tako čudovito prijeten in obenem suge-$c*ven. da se mu mora umakniti celo najhujša črne most. Podkolesin je vloga, v kateri Pavlov nima tekmeca. Kako se doseza brez naitmarrjše brezokusnosti m pretirano-sti največji komični učinek, za to je komika Pavlova vzor, za katerim bi morali stremeti vsi naši komiki. tovrstna posredovalka za ženitve je b»4a tudi ga. V. Grečeva, umetnica izredne izpremenljivosti. Njena mati v Dostojevskega zrečimi in kazni, njena vdo-vica v Ostrovskega Siromaštvo m" sramota in včeraj njena Tekla Ivanovna so zunanje m notranje tri tako razfione oseke, da bi čfovefc ne verffel. da j* rgra jsta dama- Obraz, kretanje, gestikulacija in govorica so v vsaki vlotsf povserm oVvgačvte. To je israJica! Čudna, menda narodno značima razvada pa je. da vse ruske igra&e tako vre-šče in kriče. Za naša ušesa neprijetnost. Vsi oatah sodelujoči ostajata daleč za njima. Omenita' bi brlo le prav posrečene karikature snubcev. Antički«a (g. B o z -dano v), Ževaleina (s. Z a I e c k i) in eksekutorja (g. Z s p e) ter gdč- Tokarsko, ki Je rgrala nevesto. Tako je imela tudi v Ljubljani predstava Ostrovskega komedije med tremi .predstavami največji umetniški uspeh ter je občinstvo zadovoljila najoopolnejc. Na koncu sinoćnje predstave ie g. vse« I učifcštki profesor v pokoju Buimov z deputacijo ruskih dijakov na odru pozdravi! feube goste,, zagotavljajoč jih radosti Ktub-Jianeksi Rusov, ki so bih srefirn. da so zopet poslušati ruski jezik m rus>ka dramatska dela ter se zrvo spocrrinjah nesrečne domovine. Obenem ;im je povedai- da Slovenci ljubijo rusko umetnost v knjigi, drami aii piesu, kar dokazujejo vedno prepolne inše. kadarkoli pridejo mednje ruski brat:e. Končno jhn je izročil venec in dva šopka, občinstvo pa je prireofk) Hudolest-venikom prisrčne ovacUe- Neraztrnl tvo ie. da naša gladsiBka uprava gostov ni pozdravila. Končno naj pcinavim že svojo zmoto v poročilu o drugi predstavi, zmoto* ki jo ie z:, krivil giedajHški Lst: viogo Razi iubtiaie-va ie isral g. Duvan Torcov. a ne g. AJeksc ev- Kdo je igral Afrfkana Savica, pa še zmerom nc vem ... Gg. Pavlovu in Grečevi: prisrčna bva^a in vedno dobrodošla v družbi g. limare ter resničnih Hudožestvenikov! __Fr. G- Neznan portret Josipa Jurčiča Konzorciju »Jutra« je uspeJo pridobiti izvrsten portret Josipa Jurčiča, ki doslej javnosti ni bil znan. Slikal ga je leta 1874., ko ie prišel v Ljubljano kot urednik ->SIov. Naroda-, njegov dobri prijatelj Ivan Franke, ki je bil takrat poleg Subicev nas nai-bnljši portretist. Svojega prjateHa, takrat svežega 30-letnega moža, je umetnik predoči! en-face v obleki takratnih narodnih borcev s surko, rdečim telovnikom in modro pentljo pod belim ovratnikom. Bradica, ki smo jo vajeni z njegove fotografije, pisatelju šele poganja, pač ima pa že dolge lase. Portret je bil last pisateljeve prijateljice Helene Bavdkove. po njeni smrti je pa po neznanih potih zašel na staro kramo na Gallusovem nabrežju k sreči v roke gosp. Goloba, ki nam je rešil že več zamrrnvib starin. Tako? je Jurčiča spoznal in s sliko obhodil vse pisateljeve znance, ki ga le vsak spoznal na prvi pogled V soboto je bil pa g. Golob tudi pri pisateljevem 86-letnem bratu na Muljavi. Ko Je odgrnil sliko, se je starček razjokaj, češ: Seveda je Jože. le poglejte bradavico pod levim očesom. Revež je pomladi prišel domu in ie legel popoldne v travo. Takoj je rekel, da se je prehladil in to prehlajeriSe za je tudi stalo življenje. Glejte, s to-Ie verižico, kj jo ie vedno nosii, so se otroci prav radi igrali. O identičnosti portreta torej ni nobenega dvoma, saj je razen Jurčičevega brata potrdilo, da slika predočuje pisatelja m urednika našega lista, tudi več njegovih prijateljev in znancev, ki je z njimi redno cbčeval. Josip Jurčič se je torej vmJl k svojemu pultu, ki ga hrani »Narodna tiskarna« z vso pije teto na častnem mestu v dvorani s knjižnico in jo krase tudi stike vseh drugih urednikov »Slovenskega Naroda« ter mramorna ti kip dr. Žerjava. Vrnil se ic v svoj dom. Bodi pozdravljen! Ne zamudite! Belphegor Ob 4., četrt na 7^ pol 8. in 9. uri. Telefon 2730 Kino »Ljubljanski Dvor« Američan o Banovcu V Ameriki izhajajoči »Jugoslovenski Obzor« je priobčil koncem lanskega leta odlomek laskave kritike o našem pevcu Banovcu. Kritiko je napisal ob priliki njegovega nastopa v »Calumet News« Američan, ki je — kakor sam pravi — »prost nacionalnega in domovinskega ponosa«. Dotični Američan pravi med drugim: V prvem delu koncerta je mr. Banovec zapel nekaj običajnih koncertnih točk, s katerimi je največjim skeptikom dokazal, da ie umetnik v pravem pomenu besede. Potem ie nastopil v narodni nosi svoje dežele in zapel številne narodne pesmi S tem liričnim venčkom je izzval nepopisen aplavz. Mnogim, katerim njegove besede niso pomenile ničesar, je njegova sijajna interpretacija teh biserov melodije pomenila prav toliko, kot onirn, ki so jim bile besede razumljive, v njegovih pesmih ie bil zlasti dramski efekt v katerem je mr. Banovec naravnost razkošen, zelo krepak. Njegove kreacije v operah morajo vzbujati naravnost pozornost in napetost, kajti njegov talent v igranju je skoroda na istem višku kot v petju. Oboje — oder in vokalizaclia — >e vidi — sta šla pri njem skozi temeljito šolo, ki mu je, združena s prirojenim talentom, dala temelj in sposobnost, ki se izraža v zanj lahki gracfjoz-nosti v izvajanju programa. Vrhutega pa ima mr. Banovec še neprecenljiv dar prikupne osebnosti. Danes govori o njem v Calumetu vsakdo, ki ga je slišal, kot o svojem osebnem prijatelju. Njegov pojav tu je zapustil v naših družabnih krogih nepozaben vtis. Ne samo njegovi rojaki, temveč vsi, ki so prosti nacionalnega in domovinskega ponosa, občudujejo Banovca. Dosti osebnosti, ki so kompetentne v presoji petja, je proglasilo mr. Banovca za na'V.jšega pevca, kar jih je do danes še bilo slišati v Mougton okraju in to brez izjeme. Vrata njegove bodočnoati aio na stečaj odprta, kajti če bo povsod napravil na svoje poslušalce tak vtis. kakršnega je na nas, mora postati število njihovih občudovalcev neskončno. Tako je napisal o našem Bas ovcu pred dobrim tednom Američan. Id le nedavno poslušal svojega calumetskega rojaka Italijana Baggiori-ja. tenorista itali anske opere v Rimu, ld je prišel v svoje rodno me- sto t»a obisk m prav tako nastopi! v koncertu. Brez izjeme najboljši, pravi angleški kritik o Banovcu, ne o Baggioriju! KOLEDAR. Dana«: Čez::r\. 23. ^u, >m\ Utorčam: Zaroki M. D., (travoaltvaij IA laoiiji Ot>zj>- DVNA&NJF PRIRtOnVE. Draaia: Kroc s«r kr«<*o. Uao Ha«ic«: Z*?wde»k4 h-. Np, kameri igrata $r». Javaaov* td z- LJp«afc- Da!V bodi sdi. Vida J«v«aova. owo \offa&rana sanica MJeva rVrtter - MSsSćera, z. Jaa čn z Z*-Ismšk. V ostaKb vtogafe nastopijo: 22 Sk-bav šek, JerasKi. S&avčeva, r* Rak carjeva, zg. cao. SrneHeoij. Ptet. FV*toka.r w Hafner. K do1* t* le koTr.r*Kr.rad kapekrl Sveo'k nas*ww par4Bo z- Janko, ode sova Bena ta. PoWev«. Kralja ie za. TWercyJevf, vrači pn"^ f. Beterto, Dab':n^\i;a g- Kovec, čarovnika z- Rumpev t droffi. Dkigeot ta mater} Paftč. režiser s. Kri-vecW. Predstava se vrii xa aboaente reda M. Jutri $e po}e Waff»crjeva očara >Va4ki-ca«, v partiji Sieaftaoe nastopi prvi vi oa naseda odm 5a. VVan-ICtmoeve. V o®Ua* parti>ah *v dehijejo a«Se inirairar operne moči: s?a- Tojerrr. c PremcdUč. z- Mamfiec. z- Križail (Mrjod^j^). vra. StajHerjeva itd. Predstavo vodita ravna**?i Po-fcč ii režiser Krivecai. Opcrcar}amo oa Gteda*-*a večera smeha na Šentjakobskem odru. V soboto 25. jan. bo ponavljaj Šentjakobski oder izvrstno veseloigro »Pred porokov, pri kateri se občinstvo izredao zabava. Komičnih situacij in humorja polne besedne komike jc v igri rvrhana mera. Odličen je g- Lavrič kot dobri profesor Ahačič. Prizori med njim in cirkuško la-haiko so edinstveni. — V nedeljo 3*. pa bo sla preko odra toli priljubljena burka »Svetnik*, pri kateri briljira g. MUan Ko-sak s svojo izvrstno naravno komiko. Kdor še ni videl teh urvrsrnih veseloiger, naj poseli predstavi, ker so to zadnji predstavi teh komadov v sezoni. — Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti nafta požrtvovalna Radio-tvrdkfl Franc Bar z oddajo najlepših operet. — Vstopnice so v trgovini g. Miloša Karničniki oa Starem tr^u. — »Športni I^Mtc V ponedeljek je ivla druga številka »Športnega Li«ta<. edinka fcloverjakesra športnega glasila. Druga Številka vsebinsko že znatno prekaša prvo, prinaša podrobnejša poročila o zadnjih z.im-RkoepormLb prireditvah, o delovanju in izgledih oa&h kKrbov, o 20letniei obstoja av-tomobUakega kruha v Ljubljani in drnc* aktualne zanimivosti. »Športni Liste s* na-roea v WoWovi nKci 1. Varoenina nna-i fe+rttetno 15 Din. — Definitivna postava naše repr«"!«"*-tanre prati GrSti. V n«nV]jo 2R. L m. bo vršila meddržavna tekma Juffo*larvija-Gr*k.i v Atenah za balkanski pokal. Savezni kapetan je določil sledeče mofctvo proti tirSki: Mihejcie, Petrovič, Ivokovie. Arsen i je vir. Lončarević, Kun*L Timanie, Marjanovie Sotirović, Vujadinovic in Hrnjičok. Kot rezerve potujejo Dimitrijevid, Apić in Jak« šie. Večina našepa moštva tvorijo Beosr.:.ličani. H Zagreba sta «tno Mihe1?ir in Kiirjst ter A^rić v rezervi. Kakor znano. *o bili prvotno dolofeni tudi Protnerl, T oi-nert in Hitre<\ ki pa radi pomanjkanja taja ni«*o mopli na turnejo. — Službeno ii LHP-a. Rivina >eja u se vrii drevi ob 20. v damč»k<*nj nalonu varni* ^F.mona<. Ker \p dnevni red 'lan^-r nje seje izredno v«iien. je prisobiri^f vr*1! odbornikov nujno potrebna. Tajm>i Petek, 34. Januarja. 12.30: Reproducirana glasba: IS: časovna napovad, boraa, reproducirana grlaaba: 13.30: Iz danalnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 1830: Dr. Valančič; 8o-ciallzem kot gospodarski sistena; 19: Gospo dinjska ura: genska državljanska vzgoja, grde. Lebarjeva ; 10.30: Dr. Ucben: Ttalijap-šcina; 30: Glasbene predavanje: O slovenskih glasbenih Ustih, dr. A. Dolinar; 20.15: Večer Vlaatcna glasba O, izvaja radio-earke-ster; ZZ: časovna napoved in poročila^ na. povod programa sa nariodnjt dan. 7 Stev. 18 >S L O V E N S KI N A R O D«, dne 23. januarja. 1930. Stran 3 Dnevne vesli — Kdo ie antor novega avtorskega zakona? K dvema noticama o tem vprašanju zvemo še sledeče: Res je, da sta redakcijo zadnjega osnutka zakona oskrbela gg. ^urnan in Stražnicki, zlasti prvi. A pri prejšnjem ministrskem osnutku je v odlični meri sodelovala tudi naša jiiridična fakulteta. Iz njene inicijative jc prišla v zakon rnarsikaka določba, ru pr. oma, da se ne ščitijo le autorska dela. ki izidejo v tuzemstvu, in autorska dela nasib državljanov, ki izidejo v tu- ali uiozemstvu, ampak tudi ona, ki iih napišejo v našem jeziku toii državljani v inozemstvu. Pri tem je mislila zlasti na zaščito naše slovenske književnosti s Primorskega. J uri dična fakulteta je presojala in izboljsevala osnutek v komisiji, katere referent je bil prof. L a -p a j n c, a člana prof. škerlj tn Dolenc Torej vsakomur po njegovi saslugi! — Odličen gost v Kotora. V Kotor ie prispe; te dni s svojo motorno jadrnico vojvoda westrmnstersk> Spremljala sta ga vojvoda rngjboog in major Beatv. V Kotom je stala jadrnica ves dan, zvečer je pa krenila, proti Benetkajn. — Novi italijanski konzul v Splitu. V S^sfct je prisrel v toTek novi italijanski vi-cekonajul Eucenio Prato. Dosedanji iteE-.ransfci \^cekorrzul v Sotitu A- Assittati je premeščen v Sabeuik. — Železniške olajšave za letošnii johi-tejni vejesejem v LJubljani Udeležencem m posetnikom letošnjega Ljubljanskega veleseima, ki se kot jubilejna prireditev vrši od 20. maja do 9. junija, je v naši državi dovoljen 50% železniški popust Cel vozni listek, kupljen pri odhodu, velja za brezplačni povratek. Ta olajšava se izrabi Ba podlagi sejmske legitimacije, ki mora brrj od odiiodne postaje žigosana- V območju UubUanskc železniške direkcije bodo tudi postajne blagajne prodajale sejmske legitimacije. — Za udeležbo na X. jun3cineni vele* seimu ▼ Ljnbliani (20. V. do 9. VI.) je uprava velesejraa razposlala interesentom prijavne tiskovine. Ako katera inteiesira-na tvrdka prijavnice vendarle ne bi prejela. Je tem potom napro&ena, da jc izvoli takoj zahtevati od urada velesejnia v Ljubljani. — Legitimacije za polovično vožnjo. Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da ;»o legitimacije, ki so bile vložene v prvi polovici t. m. za popust nri železniški vožnji, izgotovljene in naj jih Sani dvignejo v društveni pisarni. — Planinski koledar. SPD naznanja, da ie dospela nova pošiljka plan. koledarja. Opozarjamo cenrj. člane, naj si preskrbe koledarje čim preje, sicer bodo pošli. — Opozori ter glede knjigovodskega bi kalkulacijskega tečaja za stavbne obrte v LJubljani. Na željo prijavijencev je Zavod P. O. Zbornice TOI sklenil, da se knjigovodski in kalkulacijskj tečaj za stavbne obrtnike vrši v skrajšanem roko od 10. do 21. februarja mesto od 3. do 28. februarja t L zato pa se bodo vršila predavanja vsak dan izvzemsJ soboto in nedeljo od 15. do 18. one. Predavali bodo g. prof. Iv. Modic stavbenik in podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin in tesarski mojster g. Fran Ravnikar iz Ljubljane. Tečaj se bo vršil v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani Pouk se prične v ponedeljek 10. februarja t I. in se prijavUenci pozivajo, da se točno ob pol 15. uri z g lase v predavalnici imenovanega zavoda. Ker je nekaj mest še praznih, je mogoča še naknadna prijava, toda najkasneje do S februarja t 1. — Prvi zvezek letošnje glasbene revije »Zbori« izide povodom 35-letnice obstoia pevskega društva Ljubljanski Zvon meseca februarja v slavnostnem odelu. z bogato vsebino. Lanski naročniki naj naročnino (50 Din) čimprej obnove po zadnjem zvezku lanskega letnika priloženi položnici, pevcem in pevkam, ter ljubiteljem ?Jasbe pa priporočamo, da se še pravočasno na roče na »Zbore«. — Spominska plošča Ga v rilu Principu. Odbor Narodne Odbrane v Sarajevu ie ime! te dni sejo, na kateri je bilo skđ en'eno, da se odkrije 2- februarja Gavrilu Princlfpu m njegovim tovarise-n srxmrjnska pfosča. — Gustanj. Dne 19. t m. je imel krajevni odbor društva Rdeči križ redni občni zfbor. ki ie pokazal, kako uspešno de-loje. Odbor, ki še ni obfeaiai petletnice obstoja, je pokaraj pri tej prilik* velik napredek. T.ma iasrtni rešilna avto in še mnogo drugega inventarja v skupni vrednosti od loaoon Din. Nadalje irra odbor lastno stav-hisce v izmeri 351 m2, k:er namerava v doglednern ča5?u sezidati stavbo milosrčna in zdravstvene prosvete, torej ^Dom Rdečega križa«- Vsa se bodo še spomini aH dobe, ko se je v dolini naše Meže bil boj za hiti jn nc biti. zmagalo ie prvo. Zato je sedaj dolžnost, da to zemljo, ki je prMučena materi Jugoslaviji, tudi negujemo in po-vzdignetno po začrtam smer*, katero so nam predočili EinšpHervi. Grafenauerji, Se-rajniki, Kogelniki. Kotorki in drusri nešteti koroški rodolhibi. V veliki meri izvršuje to delo krajevni odbor društva Rdeči križ v OuStanan pod vodstvom predsednika dr. Boštjana rlrratha. Ta krajevni odbor za-sfcžl podpore vsega naroda, ki gotovo iste ne bo odrekel, ko stopi odbor predem s prošnjo za milodar. Prostovoljni prispevki naj omogoči o odbore zsrraditi črrnprei Dom Rdečega križa. _ Proti davku ua poslovni promet Trgovsko-obrtniSka zbornica v V olikam Bfekereku j« pokrenila v sporazumu z MerkuT<. Koncert se prične ob 20. uri- Vstopnico se dobe v trgovini J. Maček na Aleksandrovi cesti, na daa prireditve pa v Kazini od 10. napreš. —ij Predavanje v »Pravnika«- V petek dne 24. januarja t L bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. trnov. proi. dr. Stanko L a p a j n e: ^Pravna podlaga za zaščito naših manjšin v ItaftiU- Predavan'e se bo vršilo točno ob 6- popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št 79, in vabi k obilni udeležbi odbor. . —rj >Ljubljanski Soko1< opozarja, da se vrši odslej redna telovadba ženskih oddelkov v torkih in četrtkih m sicer ženska dc-ca od 5. do 6. popoldne, ženski naraščaj od pol 7. do pol S. zvečer, članice od pol S. do pol 9 zvečer. — Prednjašk] zbor. —I j Žene In dekleta! Opozarjamo u a predavanj© ge. M- Skuškove - Kondo, rojene Japonke, o »gaposski ženi«, ki se vrši jutri, v petek ob 20. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Predavan e bodo pojasnjevale skioptioric slike iz japonskega ž enskega žrvljen i a. —lj Družabni večer priredi >Obrtnisko drustro< ▼ Ljubljani v soboto dne 25. L m. ob S. uri zvečer v restavraciji »Zveada< na čast udeležencem (delegatom) predkon terence oziroma občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Vabimo vse obrtnike, in njih družine, da se polnoštevilno ndele-ž> fp^ra družabnega večera. Iz Celja —c Literarna novost. V iztažfoi knjigarne Goričar & Leskovšek se je pojavila te dni dramska novost pod naslovom »Tro*e<. Drama je efcsoresUomstaCiia m povsem moderna. Pisatelj, ki nazorno opisuje življenje voaštkih akademikov, je spisal to delo kot akademik v Beogradu in je drama odsev notranje borbe mladega akademika za zidovi vojaškega žavljeula in vojaške discipline- Stvar je res zanimiva in menda edina te vrste v sodobni hteratani. —c Novi pevski nastopi za naša društva Na vpogled smo te dnj prejeti nekaj novejših zabavnij is melodajozmii knple-tov, ki jib je izdal igralec in režiser mariborskega Narodneega gledaiiSča Pav d Rasberger. Kupleti so zelo originalni in tu. di glasbeno dobro posrečeni. Poleg doslej izišiih pa rti tur >Učiteij sotopetia<, >L hiba vna serenada«, »Novd občinski predpisi«, »Žena bodočnosti«, »Slamnati vdovec«, »Gostilničar pri neumnem PavkThd«, »Zaljubil en i hlapec Mattja«, >Kofetarica Cvla-hja«, ».Vegetarijanec Zlatoust Koren«, »Postopač Tine Mavhe«, >Za vse voorabna služkinja« in >Naša perica Katra« ter dvo-spevov »Mak m Makaron« in »Reodesvous« je izšel nedavno poseben zvezek, ki obsega tri kuplete: »Ženkica, vsaj poslušaj nre,< »Marica, ljubica, lepo je res bikx in »Tonček, gjej, ti dekletom vsega ne poveK kj stane le 30 Din Naročila sprejema Pavel Rasberger. Maribor. Aškerčeva ulica 3. —c Hudožestvenlkf gostnje)o v Celju v soboto 25. t. m. ob 20. z znano igro Ost-rovskega >SiromaStvo na sramota«. Na raz^ polago je Še nekaj vstopnic, po katerih naj tukašnje gledališko občinstvo poseže čimprej. Tudd okoličani naj bi ne zamudiri izredne prilike videti na deskah celjskega gledalfisča velike, svetovno znane ruske umetnike- —c Celjske poletne kolonije na Jadranu. Letos bo aranžiralo celjsko Kolo jugosfo-vemslb sester na obali našega Jadranskega morja v Bakarou, loier bo kupilo svoj lastni dom, več počitniških kokmrj. Dom bo namenjen v rzvempoč&nfšfci dobi ruda ženarn sredrtib in šibkejših slojev. Prijav© apre-jema že sedaj blagajničarka Kola, strokov, na učiteljica K e r o o v a tu sicer ob «0-botah od lO..^ do 11-30 ki ob nedefiah od 9.30 do 10.30, obakrat v celjsks meščanski šoli. Plača se lahko v obrokih naprej. Vplačani zneski se vrnejo, če se stranka odjavi vsaj 10 dna pred odrtodom- Brez sta-novasva plačajo odrasle osebe za oskrbo dnevno 25 Din. stanovarre v skupni dvorani 2 Dm, v manjših sobah s 4 do 5 po-stetiamB 30 Din. Otroci do 16- leta plačajo za tri tedne z vo*wo vred fiOO Dm. od 16 leta naprej pa 700 Din. »Sloga«, dijaška organizaefta v Ct-U«# priredi 15. marca t Celju akademijo. Zato se naprošajo vsa celjska društva, da ta vačer pri svojih prireditvah upoštevajo. / iako blago primerno ludiza najneinejše kožo. Vsako mđo čisti, vendar pa nima vsako te prednosti da bi Mo za kože povsem neškodljivo. Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt. Je izredno blago in čisto ter daje cbilno dišečo peno. Velik kos, zelo izdaten vsled izredne kakovosti. cftlilo ELI DA šest let po Leninovi smrti Stalin, ki ni igral v ruski revoluciji nobene vloge, je postal naenkrat Leninov naslednik 'in diktator Rusije Pred šestimi leti je moskovski radio oznaci] svetu, da je zadela tned-•narodni proletarijat največja izguba od smrti Karla Maraa, da je umrl VladamiT Ilie L«nin. Ves svet se k vrcaše val bdo prevzame vodstvo sovjetov in boli-ševiama, kakšaD vpliv bo imela Leninova smrt na ra»z\oj Rusije in ndeno razmerje do clrugab držav. Takrat ie bil čas, ko je bik) to vprašanje še posebno umestno. Nova gospodarska politika se je kazala v socijalniii izpremembah, v r>OG>u£čanju terorja, v porastu števila dobiOcarjev, v rjrvžh enakih obnove po revolucijociariii de^tnikcrji in v prizadevanju mest približati se vasem. Maksi-malizem revoIucijorFarmh zahtev je bfl na umiku. Politika koncesij je bila na vosku. Stališče zapadnih velesil napram sovjetski Rusiji se je polagoma izpre-minjalo. Zato ni čuda, da je vzbudila Leninova smrt strah in nesigurnost Ali pojde Rusija po poti, na katero jo je bil spravil Lenin? Ali ne povzroči Leninova smrt prepirov med njegovimi maršali? .Ali ne postane Rusija torišče demagogije onih, ki se bodo potegovali za vodilna mesta? Vsa ta vprašanja so silila na dan sama po sebi in dolgo ni mogel nihče odgovoriti na nje. Rusija, podobna okornemu orjaku, ni mogla takoj odgovoriti, dogodki so se morali šele razviti in pokazati, kaj bo. Za z umanji svet je bilo skoro brez Domena da ie postal naslednik Lenina kot predsednika sovjeta iKidskih komisarjev Riko v, ki je bil sicer preizkušen revolucijoiiar, ni pa igral dotlej notrae pomembnejše vloge. Zdelo se je, da so se odločila za Riko-va, ker drugega izhoda trenutno ni bilo odnosno ker niso hoteli, da bi predsedoval sovjetom Uudskih komisarjev izrazit politik. Ruskemu ljudstvu in zu-naoejmu svetu so bila bolj znana imena Trockega, Zinovjeva in Buharina, nihče na tn slutil da se skriva za odrom mož, ki se je bil že davno odrekel svojega gruzinskega imena in sprejl novo strankarsko ime. v katerem je povedal, da hoče biti ieklen rnož — StaHn. Nihče ni slutil, da postane ta skromen mož. zaposlen kot tajnik gru-zinske sekcije komunistične stranke, prava jeklena pest- ki pograbi po Leninovi smrti vajeti in pahne od rrirh vse. kdor je stal dotlej v ospredju. Zdaj, sest let po Leninovi smrti, je ta mož na višku svoje moči. Zgodovina pozna malo mož, ki bi se bili dvignili tako naglo, kakor se je Stalm. Dolgo ni hotel z barvo na dan. Sedel je v svojem kabinetu in usmerjal boj proti T ročke-mu. Ker >e imel v rokah organizacijski aparat komunistične stranke, se mu celo Trockega nj bilo treba bati. Trockega sta žagala Zinovjev in Kamenjev, odžagal ga je oa Stalin in sicer s pomočio strankinega aparata. Za njim sta prišla na vrsto Zinovjev in Kamenje v. Stalin se ni ustrašil opozicijonakiega trijumvirata Trocki-Zinoviev-Kamenjev. Zoper-stavil mu je svoj trrumvfrat Buharin-Rikov-Kalinin. Sledilo je zopet mesec dni ogorčene borbe, potem ie pa stopil Stalin osebno v areno in zadal med ploskanjem rx>ljseviškes:a kongresa T ročk emu zadnji udarec. Obenem z nfim je od Dihala njegova železna volja Zinovjeva in Kamen jeva. Njegova zmaga je bila izven vsakem dvoma. Toda Stalin ie ostal na svojem anonimnem mestu in oddaljeval borbo, imel je organizacijsko lnoč in vsa važmejsa mesta je poveri svojim zaupnikom. Tako je obvJadal stranko in trisk. Ko se je čutil dovolj močnega. >e začel novo borbo —gospodarsko. S fanatizmom se je vrgel na novo ofentzavo komunizma. Prodrl je s svojim načrtom, po katerem mora biti Rusija v petih letih tako industrijalizirana, da ne bo veo odvisna od inozemstva. Stalin je obnovil boj po vaseh in s knuto hoče poguati kmete v kolektivizem. Zgrabdl je za grlo ananost da jo prisili pokloniti te •marksizmu. Obnovil je politične perse-kucije, odredil ekspropriacijo privatnih podjetij tn zaklical komunistom, naj gredo v požrtvovalnosti do skrajnosti. V Rusiji je zopet napeta atmosfera. Stalini je znova posadil na prestol teror. Celo njegovi najbližji sobojevniki so v strahu za svoje glave. Teoretik Buhariai in naro^no-gospodarski strokovnjak Rn kov ga svarita. Stafen požene svoj aparat in čez dva meseca ležita poražena sovjetski ministrski predsednik in zvezda komunistične teorije, nedavno se Člana Stalinove trojke. V ospredju stoji že Stalin sam in edini, ki je Še ostal izmed onih, ki so biM poleg Stalina Leninovi ožji sotrudniki, je stari, preizkušeni in popularni očka Kalioim. Po porazu Buharina prevzame Stalin vlogo vodilnega teoretika. Prej je le redko nastopal javno, zdaj pa piše teoretične razprave in nastopa s teoretičnimi govori. Približa se njegova 50 letnica. Pred njim ni bil še nihče nazvan vodja, vse je btto prignano za deJo »leninskega izvršilnega odbora«. Stalinova SOletnica pa napravi konec anonimnosti. S Šablonskimi besedami, kakor da so vzete tz okrožnice, proslavba komunistična stranka Stalina kot splošno priznanega Leninovega naslednika. Zdaj stoji pred Rusijo in svetom na čelu sov jetrn* nov vod'a — diktator. Kaj pomeni ta izredni mož na čeki Rusije? V iskanju odgovora se mnogi obračajo v preteklost in primeriaio rusko s francosko revolucijo. Ta metoda je pa dokaj dvomljiva, kajti med veliko francosko in veliko rusko revrJucifo je poldrugo stoletie noveza življenta. Nekateri vidijo v Stalinu Bonanarta ruske revolucije. V resnici je pa Leninov naslednik fanatik revolucije, ki misli, da je poklican voditi do konca zadnjo ofenzivo komunrrzma. Stal'n je prepričan, da so v njegovi osebi izraženi interesi proletarijata. Tmeti hoče Jekleno roko. da bi z njo odtrga! in oodnl človeštvu sad revolucije. Prmeriali bi ga lahko zRobesoierrom. Kakor Francija pr&d Robespierrom. tako \ef.\ zdai Rusija pred Stalino.n. Kakor Rn'bes-pierre, tako hoče tudi Stalin s teror* jem iztrebiti predsodke starih časov. Kakor Robespierre, tako veruje tudi Stalin v izvedlivost utopije. Vprašanje je samo, če čaka tudi mega Robes-pierrova usoda. Vsekakor Stalin ne Domeni, da je revorucijotrarni val oslabe!. Nasprotno, ood njegovm vodstvom ie treba računati z novim razdobjem silnega pritiska in razmaha komunističnih idej. V Rusi »i vlada zdaj doba velike na^tosti, v kateri naj bi se vse prelomilo. PO DRUGI RAZPOROKI. — Olei MAh©c to jc torej novi papa. — Toda, mamica, saj Jc bii prejinji ie čisto dober. Stran 4 »SLOVENSKI NARO D«, dne 23. januarja 1930. Stev. 18 4<< •norec e podpisala polko v-oikpva žena, zapade čez tri dnfi. ■Ni bilo izključeno, da bodo banditi držali obljubo, če dobe vso odkupnino. Morda si premislijo in ne bodo obve-stiK polkovnika de Rovaljoie o sramoti njegove žene. Maxiime de Frileuse je mislil, da mu fie bo težko spraviti skupaj denar, potreben za rešitev nesrečne Monike. Boris Kantemir je bogat, zelo bogat. Ni dvoma, da bo takoj pripravljen dati svaku svoje imetje na razpolago. Maximu je treba samo prositi ga, pa mu da takoj teh petdeset tisoč, katere zahtevajo od grofice de Rova-Ijoie brezvestni bandesrečna grofica de Rovaljoie bo rešena. Maximu se je zdelo, da ima denar že v -pokal]. Ves zatopljen v misti, menda sploh tli opazil mimoidočih. Tako je prispel v hotel »Irrrpenia«. Hitel je po stopnicah v Borisovo stanovanje, ko mu je vratar Karel skrivaj namignil, naj stopi za trenutek k njemu. Kneza Kanterima ni doma, — je dejal vratar, ki je že dobro poznal ser-žanta. — Toda bodite brez skrbi, saj ni pozabil na vas. Prosil me je, naj vam izročim tole pismo, čim pridete. Izpolnil sem njegovo željo. Vratar hotela »Imperia* je izročil *eržanru veliko kuverto, na kateri je bilo napisano: Seržant Diavok)! Beatricin brat je bil zelo razočaran, ko je zvedel, da je Boris odpotoval. Razočaranja pa ni pokazal. Pozdravil je vratarja in odšel je iz hotela na Pro-menades des Amglais, ki je bila ob tej uri skoro prazna. Sedel je na kk)p in nekam nervozno je odpečatil pismo, v katerem ga je Boris Kantemir obveščaj o svojih ukrepih. Pismo se je glasilo: Dragi prijatelj, mili brat! Rad bi bil počakal, da bi se oseb* no poslovil od tebe, pa sem te zaman iskal po vsej Nizzi. Ker je pa čas hi* tel, sem moral na vlak, ne da bi ti po* vedal, kaj nameravam. Sklenil sem to* rej' pisati tL Vedi, da tudi jaz nisem držal rok križem ta čas, ko si napenjal vse sile, da najdeš nesrečno Beatrico. Preiskal sem vse mesto in okolico v nadi, da najdeva ljubljeno ženo. V svoji previdnosti se pa nisem omejil samo na to. Najel sem tudi več privatnih detektivov, da bi pomagali iskati Beatrico. Toda vse prizadevanje je bito za* man in že sem razmišljal, če ni morda Beatrice zame za vedno izgubljena, ko sem zvedel nekega jutra nekaj neprU čakovanega. Detektiv mi je sporočil tode: »Landrv Viirf, o katerem si mi pra* vil, da utegne biti tvoj sovražnik, se je nedavno res mudil nekaj dni v Nizzi. Naenkrat je pa izginil iz vesele družbe, v katero je rad zahajal. In čudno, izginil je v istem času, ko je bi* la Beatrice ugrabljena. Mislim, da je vredno zasledovati tega moža. O pustolovščini, ki naju zanima, je nedvomno dobro poučen. Če hi bil prost, bi se vam takoj po* nudil, da me pošljete za Vurfom. Zal me važni opravki zadržujejo v Nizzi in tako mi ne preostaja drugega nego svetovati vam, da se napotite sami za njim. In čim najdete kraj, kamor se je zatekel Landrv Viirf, bo naša pre* iskava močno napreaovala. Zelo ver* jetno je namreč, da je vašo ženo ugra* bil on. Baron ni Francoz. Nedavno se je mudil v Maroku. Ni izključeno, da je ponovno krenil tja. Po mojem mnenju so se razvijali dogodki v logičnem redu takoAe: Landrv Viirf mora odpotovati . . . Zahaja večkrat v hotel »Imperia« . . . Slučajno vas nreseneti z vašo mlado soprogo. Sklene pokvariti vam ves užitek poročne noči. Ponoči se splazi v vaše stanovanje. Uspava vas in v a* šo soprogo. Izrabi vaše trdno spanje in ugrabi vam ženo. Ta mož je pravi orjak. Igrača nu je odnesti žrtev do avtomobila. Avtomobil odirja na ko* lodvor. Viirf prispe tik pred odhodom ekspresnega vlaka. Gosoo Kantemiro* vo odnese v spalni kupe, katerega je že prej naročil. Da ro jasni trdno spa* nje vaše žene, natvezi železničarjem, da je težko bolna. Vsem se smili ubo* ga gospa, pa tudi Landrv Viirf ~ nomi* l u je jo. Trik se je posrečil in Viirf je dosegel svoj cilj . To je v glavnem defektivovo mne* nje, dragi Maxime. Ker ne smem več izgubljati časa, hitim za tem Vurfom. Upam, da ni daleč čas, ko znova objamem drago Beatrico in jo nagradim za vse trpije* nje. Potujem na Madžarsko. Prepričan sem, da najdem tega bandita. Bodi brez skrbi. Saj ni mogoče, da bi nas bog v tem groznem položaju zapustil. Tvoj brat knez Boris Kantemir. Tako se je položaj zapletel. Mladi knez je stepo ubogal detektiva. Odpotoval je. ne da bi pomislil, ali bo s tem nesrečni Beatrici kaj pomagano. Pripravljen je bil prepotovati ves svet, samo da bi še enkrat videl mtlo obličje ljubljene žene. Ker je vedel, da se je mudil baron Vurf nedavno na Madžarskem, je bil prepričan, da ga najde tam. Zato *e krenil iz Nizze naravnost na Madžarsko. Bil je prepričan, da dobi proti visoki odkupnini svoj zaklad kmalu nazaj. Boris Kantemir je menil, da ravna prav. Toda v resnici je napravil usodno napako. Čim bolj se je oddaljeval od Nvzze. tem večji je bil prepad med njim In sestro Maxima de Frileusa. Beatrice je s tem izgubila enega svojih zašcitmkov. V Nizzi je ostal samo še n»en brat, da jo najde in reši. Toda Maxime bi moral zapustiti N:zzo še istega večera, oe ni hotel postati vojaški begunec. Beatrice vse življenje ni storila nikomur nič žaTega. Tn vendar jo je kruta usoda tako krivično nagradna za vse, kar je storila Inidem dobrega. V zgodnii mladosti je požrtvovalno stregla svoji materi in bedela je pri rneni smrtni postelji. Da izpolni zadnjo žel'o pokojne matere. je potrpežljivo prenašala bedo. Prispela je v Pariz s trebuhom za kruhom. Dobla je službo in upala je, da se omehča srce krivične gospe. 2a1 se je zmotHa. Kar se ji je sreča nasmehnila. Seznanila se je s PaV>tom .ki ni b:l nihče drugi nego Boris Kanterrnr. Z n:im je odpotovala v Estonijo. Mladi knez je našel zaklad, kateresra je bil skril njegov nesrečni oee pred revolucijonarji. In mlada zal hi hijen ca sta mislfa. da jima je sreča zagotovljena. Toda usoda je hotela drugače. Se istega večera, ko sta praznovala poroko, je Beatrice videla, kako je neizprosna roka tuje ženske uničla n>eno srečo. Magdalena de Vaulnes je na mladi ženi zadostila svoji želji po osveti. Vrgla je v klet -med podgane nedolžno sestro, d očim je z njenim bratom koketirala. Smehljala se mu je in ga zapeljevala, skrivaj mu je pa nastavljala past. ..... ____ Seržant Diavolo nd mogel slutiti tolike zahrbtnosti pri ženki, katero je že oboževal. Ljubezen mu je tako zmešala glavo, da mu Še na misel ni prišlo, kaj se skriva za zapeljivimi Magdaleni-nimi pogledi. VValtace hoče najti diisseldorf-skega morilca Znani pisatelj Edgar \Vallace se mudi sedaj v Berlinu, kjer se peča s problemom zloglasnega diisseldorfske^a morilca. Na berlinskem policijskem ravnateljstvu proučuje vse podrobnosti o diisseldorfskih umorih. Doslej je prišel do naslednjega zaključka: »Pismo, najdeno na kraju umora QTetne deklice, se mi zdi kot morilčev rokopis izredno važno. Z njim nam postane marsikaj jasno, poleg tega ie pa tudi psihološko zelo zammivo. Iz Pisna lahko sklepamo, kakšen ie morilcev značaj. pokHc Ln življenjske navade, pa tudi kje prebiva. Dusseldorfski mor.Iec je zdaj v Dusseldorfu. Prepričan sem. da ga ne bo težko najti. Posebno črka *B« v omenjenem pismu je indicija, s pomočjo katere bo morilec kmaki v rokah pravice.« bančni uradnik, pozneje je pa posta vodja znanega tujsko-prometnega uradi Cook. Darujte za Jiiposlovensko matico General Roop umrl V Parizu je umrl te dni znani general stare ruske armade V. Roop, ki se je proslavil s tem, da je dobil za ruski generalni štab načrte avstrijske trdn:a-ve v Premvslu. Roop ze bil sin poveljnika odeskega vojnega okruga. Vojaško karijero je začel v gardnem konjeniškem polku v Petrogradu. Bil je visoke, elegantne postave in lepega obraza tako, da so ga nazvali v aristokratskih krogih Petro grad a »Le beau Roop«. Pozneje, ko ie bil že polkovnik, je bil pozvan kot vojni ataše na Dunaj, kjer je dosegel v dvornih krogih velik uspeh in sam cesar se je zanimal zanj. Kot vojni agent }e deloval zelo spretno in kmalu je poslal ruskemu generalnemu štabu več izredno važnih poročil. Po njegovi zaslugi je bil razkrinkan ruski vohun in izdajalec polkovnik Grimm, ki je prodaj Avstrijcem načrt varšavske mobilizacije. Nasprotno se je pa Roopu posrečilo dobiti načrt avstrijske trdnjave v Pfemyslu, katerega kopijo je poslal ruskemu generalnemu štabu. Roop je ostal več let na Dunaju, slednjič je bil pa odpoklican in postal je poveljnik dragonskega polka. Pozneje ie postal poveljnik telesne straže v grenardirskem polku in član carjevega spremstva, končno pa poveljnik gardne konjeniške brigade v Varšavi. Začetkom svetovne vo'ne je bil poveljnik 6. konjerrške devizije. Za hrabrost ie bil odlikovan z zlato kolajno in georg-ijevskim kri/c-em Ln po velikem knezu Mihajlu je postal poveljnik konjeniškega zbora. Revolucija ie napravila konec njegovi vojaški karijeri. Na povelje začasne vlade je odpotoval v Ameriko kot šef vojne komisije, kateri je bila poverjena aprovizacija ruske vojske. Po boljševiškem prevratu je komisija svoje delo ustavila in general Roop je odpotoval v Vladivostok. kjer se je udeležil orgarrzacije Kolčakove armade. Po njegovem porazu ie odpotoval v Pariz, kjer je bil nekaj Časa Če je mož pijanec V Kodanju sc je vršila te dni tragikomična obravnava. Zagovarjala se je neka žena zaradi težke telesne poškodbe. Pretepla je moža zato. ker je prišel domov pijan. Med obravnavo so prišle na dan zanimive podrobnosti iz življenja dotičnih zakoncev. Žena je zelo stroga in ne trpi. da bi mož doma smrdel po alkoholu. Da se takoj prepriča, če ga ima pod kapo. si je izmislila originalno sredstvo. Mož ie moral vedno dih ni ti skozi luknjico v ključa vrče i. pred<*x> mu je odprla vrata. Ce je zasmrdelo po alkoholu, so ostala vrata zaprta in mož ;e moral prenočti v predsobi. Nekoč se je vra.čal mož pošteno natreskan domov in v glavo mu je Sinila srečna misel. Poklical je šoierja. češ, naj on dihne skozi luknjico v ključavnici. Šofer irru je ustregel in kec ženi ni zasmrdelo po alkoholu, so se moža vrata odprla. 2ena je pa takoj spoznala, da jo je mož naplahtal in zato ga ;e neusmiljeno pretepla. Kodanjski listi omenjajo v poročilu o tej obravnavi, da se je vršila na 303. rojstna dan slavnega danskega pomorščaka Christiana Jacoba Draka. D rak je živel 146 let. Bil je kapitan, suženj na galejah v turškem ujetništvu in eden največjih pijancev svoje dube. Kot 133-letni starec se je še oženil. Ko ga je danski krarj vprašal, kako je kljub visoki starosti še tako čil in krepak, je odgovoril: »Vaše Veličanstvo, zadnjih sto let nisem še-1 nikoli trezen v posteljo«. _ Slepar in pustolovec Lani začetkom docembra se jc pojavil v Pragi drzen pustolovec, ki se je izdajal za bivšega tajnika Fordove reklame S. M. Strooka iz Nevvvorka. Mož je trdil, da je bil 18 let šef reklame Fordovih podjetij in da je ustanovi] s svojima bratoma veliko reklamno podjetje. V Evropo je baje prinesel pepelnik kakršnega bi rabile vse boljše kavarne, hoteli in restavracije. Njegov pepelnik naj bi imel to prednost, da se da spojiti z električnim tokom in da lahko gost vsak hip pokliče natakarja. * Kot generalni zastopnik tvrdke, ki hoče preplaviti Evropo z ameriškmii pepelniki, je zahteval za Češkoslovaško samo 30.000 Kč za zastopstvo. Dejal je, naj mu pošljejo ponudbe v Berlin. Dobil je mnogo ponudb in prispel je drugič v Prago, kjer je oslepa-rii mnogo naivneže v. Samo v Pragi je dobil na račun univerzalnega pepelnika nad 60.000 Kč. Ko so se pa začeli opeharjeni naivneži oglašati na policiji, je bi-la uvedena preiskava in izkaza o se je, da gre za mednarodnega sleparja Samuela Stručka iz Berlina, ki 'e bil že večkrat aretiran in obsojen zaradi sleparij. Zdaj ga išče praška policia. mesečevim Palma namesto 2 meseca na usnju c «" . (ji/:;;;;*;! CtiS lil ! !! Zaslužek l I !!!!!! \ lVes Z It!!!!!!! 5 !!!!!!! nevesto'a* ! ! ! Illjj. Ves "V V}. Ne zamndite čimprej viiovčili 20% kronske bone p i menjalnici REICHER A T UR K v LJubljani, Prešernova al. 44, a ne boste utrpeli pooolno zgub ■ iloilniiši brnski blogov Zajamčeno cistovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti za leunsuo in zm^ko se?no razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siejfel - Imliof — Brno Palacketio tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Nainižie tvorni^kr cene. - Majsolidnejša izvršitev vseh naroč l. - Na zahtevo vzorci zastonj m poštn ne prosto. ii O § A L prašek proti NAHODU Vas takoj neSi teja zJa. Oan 10.— Protovaja: apoteka Mr. B A H O V E C. ir£l_ UnblJana >%Ml€m\\ o£fcss*< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi » znamkah. Za odgovor znamko t ■ Na vprošunjo brez znamke ne ■ ■ nrieni'arinmn Najmanjši nQln* l>in 1 Žrebanje \ lt razredu državne razredne loterije Dne 16. t m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Po Din 500.— sta zadeli Številki 16.0G2 in 68.7*9* Po Din 200 so zadele sledeče srečke: št.: 1.899, 8.062. 13.889, 16.030, 17.916, 17.947 17.991, 19.157, 27.755. 29276, .36.605,37.722, 37.792. 38.108. 39.525, 42.983. 46.601. 46.660. 46 673, 46.690, 48.323. 48.335, 48.364. 49.411. 57.356. 58.837. 66.454. 69.157, 69.161. 69.180, 73.769. 73.778. 76.699, 77215. 77314, 77.372. 78.053. 78.075, 82.460, 86.916, 86.923, 87.254. 87.299. 87.822, 87.892. 87.941. 89.133, 89.157, 96.658, 96.694, 96.886, 98.179. 98.914, 98.982, 98.989. Da omogočimo onim, ki so iim bile srečke izžrebane, igrati na visoke dobitke v petem razredu, jim bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, zato naj nam izžrebane srečke takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r« z« z o- zM cesta le Ljubljana. Sv. Petra ll\\akutatu\nt paph ^todafa uptcttrct f&Ccvent>&cqct fla\odcif Gostilno v najem dšce nrren, kavcije zmožen zakonski par brez otro&, z osebno pravreo. Ponud'be na upravo »Slov. Naroda« pod »Gostilna 5S5«. Antihemoroidin tdravilo proti hemoToddom z zajamčeno sisunostjo ozdTavi brez vsakih posledic takoj v pocetfou v 7. a že zastarelo v 15.—20. dneh Uspešno uporab!«;esio od preko 40OD bolnikov. Cena 115 Din po povzetju. Narooia sprejema: D. Mslrat'ro-vić. Baoslč — Boka Kotorska. 689 DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št .13. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T POZOR, GOSPODINJE! 99 S1DOL" že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime Želodčno tinkturo jre:zkušeno prof zaprtju a dru-ffitn težkoCa m fetodca t>riporo£a dr Q PiccolL lekarnar v Ltub 20odstotne kronske bone kupaj« Pi>čka Štedionica. za*o£n» ravo-d d d.. OsQek. Desati-ima tri 27 110 l 99 SIDOL" Lep trgovsk* lokal na glavnem trgu v Kamniku, opremljen, oddam s 15. februari-.-m v najem Ponudbe spr^'oma tlmko Sax, Maribor. Grajski trg. 679 Dvodružinsko hišo lepo. z vrtom, p-ipravno za ao-stttlno aii kako drugo obrt. prodi m Stanovanje takoj prosto Pođ are od glavnega ko-V-dvora. Dimajvca cesta, avto postaja Plačilni *v>$:oJi fako ttsodrr. Ponudbe na upravo eca lista p^d »Zelo usodno 6.-0*. Absolvent dveh kmetijskih šol z večletno prakso ia prvovrstnimi izpričevali v gospodarstvu, gozdarstvu, vrt-uarspvu, vešč vseh psarnskib postov, nemškega in državnega ježka, žeti premeniti shižbo kot ekonom, pisarniški uradnik ali skladiščnik, grem tudi v fc:5ne kraje Ponud-be »pod zanesljiv« Gol na upravo »Slov Naroda < Mlinarskega pomočnika starejšo izvežbano moč. rtlflo val&nega mfnarstva in zamen javnih poslov, sprejme takoj v trajno shtžbo J. Zadra-ve<:. pajororin. Src-d-iSče ob Dravi. Popolna oskrba v hnsi Ponudbe z zahtevkem plale in natančnim naslovom dosedanega službovanja ter navedbo staro-sii in rodibnskrh razmer *e nasloviti m imenovano tvrdko. f>c.X ^ Premog «a DRVA oaijbotjse vrst* dotoavUa L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon >U59 Uretafe Josip Zupančič. — Za •Nacodoo tekamo«: Fon Jezersek. — Zt opravo ki ioteratoi del taste: Oton Christoi. — Vsi v Ljuttjjani.